Za poduk in kratek čas. Stauko Vrazova svečanost. I. Stanko Vraz je se narodil 7 Cero7ci blizu Jeiuzalema 7 Svetinjski fari mcd Oruiožem in Ljutomeroui dne 30. junija 1810. Šolan je bil najpr^lje 7 Svetinjab potem pa 7 Ljutomeru, kder je bil njego7 ujec M. Jaklin župnik. Giinnazijo študiial je 7 Maiiboru, modioslo^je pa 7 Giadci. Sla^ni dr. Miklošič bil niu je sošolec. V Giadci naael je 7e5 slo^enskih inladeuCe^ za po^zdigo naaega slo^enakega alo^st^a 7netih. Emalu je bil tudi sam 7uet gorcčc ljubezui do slo7anst7a tako, da je vae drugo delo popustil iu se pos^etil edino le slo7an8kim modricam. Od 1. 1837—40 iiabiral je slo^euske narodne pesni po Eoroškem, Štajerskem in Eranjskem ter 86 jeseni 1. 1838 preselil 7 Zagreb nadejajoč, da postane br^ateko-srbski jezik kedaj knjiže^ni jezik 7seh Jugoslo7ano7. Zanaprej pisal je Ie hiTatski ter postal tajnik ,,Matice ilirske". V tem času izdelal je S7oje prekrasne pesniške umot^ore. L. 1840 izdal je ,,Djulabije", 1. 1841 ,,Gla8e iz dubra^e žero^inske" in 1. 1845 ,,Gusle in tamburo". Akopram je Stanko bil 7isoke rasti in mo8nega telesa, zbolel je na plučah, začel birati in je dne 24. maja 1851 umrl 7 Zagrebu, kder poči^a na 87. Jurije^skem mirod^oru. Stanko Vraz ni zapustil ne žene, ne sina, ne hčeri. Ži^el je iu delal edino le za narod slo^anaki. Njego^e pesni atejejo med najlepše umot^ore. To 80 po^rani podatki iz ži^ljenja onega moža, katerega so letos Hi*7ati in Slo^enci toliko sla^no in b^aležno 6astili in slavili. Velikanska narodna 87e6anost se je 7ršila dne 8. t. m. 7 krasnem Cero^ci na slo^enskem Štajerskem, rojst^enem kraji pesnika hiTatskoslovenskega, ki je bil s celo dušo 7net za literarno jedinst^o Jugoslo^ano-/. Uže 7torek so priliajali 7 Orniož gostje iz raznib kraje7. Ljubljanaki pe^ci citalniški ter drugi gostje iz Ljubljane, katerim ao se na Pragarskej poetaji pridružili gostje iz Samobora; bili so slo^esno sprejeti na Ormožkem kolod^oru. Načelnik sla^nostnega odbora dr. J. Geršak je z iskreno slo^ensko beaedo pozdra^il doslece, potem pa smo se z godbo na čelu napotili 7 bližnji Ormož. Velika množica ljudij je spremlje^ahi došle goste, na 7e8 straneb se je stieljalo iu latupijoni 7 raznih baivab so spre^odu raza^itIjali pot. Pred Ormožem je stal lep sla^olok z napisom: ,,Vrazo7iin 6es ti lceni-4. Vrlo prijetno miuil je 7e6er potem 7 družbi odličnib slo^enskib rodoljubo^. Ljubljanskim eitalniškiin pevceni napi^alo se je mnogo in gO7orili so razne napitnice dr. Geršak, prof. Erek iz Gradca, prof. Zup a u iz Reke itd. Drugo jutro ob 5. uri dospeli ao gostje iz Ilr^atske. V mnogem številu je bilo zastopaiio zagrebako pe^sko diušt70 ,,Eolo" in ,,Sloga" ter ,,Hi*7atski dom". Nadalje je bil 7 znatnem štc^ilu zastopan zagrebški ter varaždinski ,,Sokol", sisačka ,,Danica", kailo7ska ,,Zora", samoborska ,,Jeka" in koprivniški nPodravac". Nadalje so prišli .* predsednik ,,Matice Hr^atske" I^an pl. Eukuljc^ic, A. Senoa in drugi odborniki ,,Matice" br^atske. Nadalje od zagrcbakega vseu6iliača dr. Lorko^ič, Peti ačič in Marko^ič, potem |)redscdnik br^atskega ,,Sokola" dr. Fon. Zastopal je Matico dalmatiasko direktor Stjepan Buzolic in Fran Despot. E sla^noati sta prišla tudi Srba dr. Popo^ič in dr. Gjorgje^ič. Preko 200 osob je iz Vaiaždina došlo ob 8. uri 7 jutro z 7araždinsko mestno godbo na čelu. Ilr7atskih pe7ce7 bilo je nad 100. lz Eoroške ao prišli profcsor in deželni^ poslanec Einspieler; župnik Majai* iu prof. dr. Nemec. Tudi naš iz7istni glasbenik dr. Benjamin Ipa^ec je bil doael iz Gradca. Iz Maribora došli ao deželni poslanec g. dr. Radaj in profesorji Majciger, dr. Erižani8, dr. Pajek. Do 8. ure je bilo po celem Ormoži 8udo7ito mrgolenje. Iz 7aeb strauij je 7eč in 7eč ljudst^a dobajalo in 7ozov, 7 katere so bili 7preženi lepo s trako^i ozaljšani konji. Nekoliko trenutko7 po 8. uri pa so se zasedli 7ozo7i in bajd! 7 Jeruzalem. Da ste videli to dolgo 7rsto 7oz, katerib smo našteli blizo 150! Veličastno je 7eter razgrinjal ponosne trobojnice br^atskih društe7! Na potu od Ormoža do Jeiuzalema sta stala še 2 sla^oloka z umnimi napisi. Blizu 2 uri smo se 7ozili do Jeruzalemskega bolmca, na katerem stoji cerke7, in potem se 7ozo7i uata^ijo 7 ra^nici pod Jeruzalemom. Na holmci je bilo uže, 7se polno priprostega naroda iz bližnje ter daljne okolice. Od Jeruzalema kaže se prekrasen razgled; daleč na okrog vidijo se griči z 7inogradi. Člo7ek mora obstati ter občudo^ati krasoto. V Jeruzalemskej cerk^i je imel 87. mešo ranjkega Stanka najboljši prijatelj profesor in zlatomeanik dr. Josip Muršec iz Gradca. Pe^ci ljubljanaki so peli mešo, a HiTatje ofertorij. Eer je cerkev^ majhena, moglo je notri priti samo majheno število ljndst^a, 7si drugi s<i ostali zunaj, in teh je bilo, da ne pretira^amo, najmanj 3000 po broji. Po S7. meši se tuji gostje U7rste in mej 87iranjem godbe odrinejo s bolmca doli 7 ra^nico, za njimi pa nebrojno šte7ilo naroda. Iz ra^nice pelje pot zopet na^zgor na grič iu 7 Cero^ec, k rojst^euej biši Stanka Vraza. Nekoliko koiako7 pod donioni Stanka Vraza je pod krasnim, s c^etlicami prcpletenim sla^olokoni iinejočim napis: ,,Bratski pozdra^", slo7enski pozdia^il doale čestilce Vrazo^e štajerski deželni poslauec g. Kukovec ter ue8ak umrlega pesuika, Franjo Vraz. Belo oblečene deklice so goste obdarile se šopki. Od tod smo šli pred Vrazo7 dom. To je lepa bišica 7 jedno nadstropje, ki se jako dobro odlikuje od drugib. Pred bišo je bil prirejen in bogato s c^etjem ozaljšau govorniški oder, na katerem se prvi prikaže predscdnik brvatske nMatice" I7an pl. Eukulje^ič,ki nepregledni broj čestilce^ Vrazo^ib blizu tako-le ogo7ori: ,,Matica" br^atska rada je sprejela 7abilo slo^enskib brato7 spodnje-štajerakih ter pomaga slaviti denes ne samo sedeuadesetgodišnjico sla^ljencga pesnika hi*7atsko-slo7enskega, nego sla^i tudi s^ojcga mnogozasluženega bi^šega tajnika Stanka Vraza. Eot predsednik nMatice" brvatsko pozdra7ljam 7as tukaj zbrane slo^enskc rodoljube tako in z onirni čuti, kateri so pesnika 78ikdar oživljali. V imenu ,,Matice" bi*7atske predajem rodbini pesnika to marmorno pločo, a 7 imenu hr^atskih gospij in gospic izročam Vrazovej rodbini 7 mannoi* izdclani kip Vrazo7, kateri je dovršil naš zaslužni umctnik Rendič. Ta krasni spomenik bode .še 7 poznib stoletjih spominjal naše 7nuke ua te dni, katere sino posvetili možu, ki je 78e 87oje življenje žrt707al literarnej 7zajemno8ti, katera rodi zdaj ta in onkraj Sotle tako lep sad, kakoranega se nij nadejal niti satn pesnik. Bog blagoslovi tudi 7 bodočnosti še ono 7zajemnoat mej Hr^ati in Slovenci, katerej je temelj posta^il Stanko Vraz, naj se uresničijo njego^a prizade^anja. Slo^enci in Hi*7ati, ki smo denes zbrani bratski složno, zakličimo: nSla7a njegovema spominu!" In ,,Sla7a! Sla^a Stanku!" zagrmelo je iz grl na tiaoče broječih Vrazo^ih 6estilce7. Nad hianimi 7iati 7zidana ploca spomenična je izsekana iz si^ega marmorja, ter ima na 7ihu v siedi zlato liro, pod njo pa je sledeči napia: Na spomin STANKA VBAZA slavnoga pjesnika hrvatskoga i slovenskoga, nezaboravnoga tajnika Matice Ilirske, rodj. u ovom dornu 30. junija 1810, uinr, u Narodnom Domu u Zagrebu 24. inaja 1851, postavlja ovu ploču na njegov slavni rodni dora Hrvatski i slo^enski bratski rod s Maticoiu Hrvatskom 8. septembra 1880. Od Hr^atic podarjen Vrazo7 medaljon, katerega isto tako kakor spomenično pločo umetniško izvršil je hiTatski kipar g. Rendič, uzidanje 7 prostranej sobi 7 zgorenjem nadstropji. Eip peanika, ki je po izreku tamošnjih domačino7, pozna^ših Vraza, tema jako podoben, izrezan je iz belega marmorja. Okolo kipa je marmorni ok^ir, olepšan z Io7or-7encem. Na stajalu se 7 zlatih črkab S7eti napis: ,,Stanku Vrazu — Hr^atice". Na dan slo^esnosti je bil ta medaljon o^enoan s krasnim cvetjem in 7enci, katere so daro^ali posamni čestilci Vrazo^i in mnoga br^atska društ^a. Mej 7enci je bilo 7eč takib, ki so se odliko^ali posehno se S7ojo dragocenostjo. Ta peaniški žrt7enik je 7ea dan obiska^alo nebrojno ljudst^o. V istej sobi pa je ležal na mizi odpit tudi od ljubljanskib Slo7ence7 }>odai-jeni nVrazo7 album", 7 kateri je istega dnč 7pisalo s^oje ime nad 700 odličnih Vrazo^ih 6estilce7. Tajnik nHr7atke matice" g. Eoatren8i8 pa je neSaku Vrazo^emu podaril 7 7ianje7em baržnnu 7ezan iztis Vrazovih spiso7, katere je nHr7atska Matica" izdala za to S7ecauost. (Eonec prib.) Sinešni8ar 38. Ubog kmetič se pripelja 7 mesto z 7ozi6koiu, pred katerim bila sta priprežeua d^a 7oli6ka. Nena^adni mestni hrup preplaai jeducga izmed 7oličko7 tako mo8no, da začne silno mugitati. Takoj pribiti poiicaj, se posta^i pred kmeta ter mu pravi: zakaj ne zabranite 7olu tolikegatukaj 7 mestu nedostojnega upijanja? Kmetič potegne ponižno raz gla^e kapico se policaju nizko prikloni rekoč: ^gospod, mene tukaj 7 mestu 7olič ne uboga 7e6, zato prosim, naj mu oni prepovejo!"