Stev. 234. Is««hMM V Ljubljani, četrtel Posamezna številka 6 vinarjev, »DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah 1$ prazniki h — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ol> 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mosečuo K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. —■ Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina bo ::: pošilja upravništvu. s* L |27 aVgusta 1912. Leto I. mm i« Telefon številka 118. t:i ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Bt UrodniStvo In npravniStvo: xs Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Z« oglase 8e plača.' potil vrsta lft v, osmrtnice, poslana in ta h val e vr*ta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* a pust. — Za odgovor Je priložiti znamko. » ••• •o. m Telef;>n Številka 118. m K.: Napačna naziranja o slovenskem vseučilišču. i.. L)ne 17. t. in. sem govoril z g. dr. K. Verstovškom, drž. poslancem gornjegrajskega in šoštanjskega okraja (S. L. S.) o zadevi slovenskega vseučilišča, ki je v zadnjih tednih ponovno postalo predmet diskuzije v slovenski javnosti. Na moja tozadevna vprašanja mi je K. poslanec blagovolil podati sledeča pojasnila: » Gotovo je, da bo odpor proti slov. fakulteti v Trstu v laških, nemških in vladnih krogih zelo hud. Vsekakor vztrajamo na starem stališču, da nasprotujemo laški tržaški fakulteti kakor sploh laški fakulteti v Primorju. Prepričan sem tudi jaz* da bi pedagoški slovenska fakulteta v Trstu koristila več, nego li v Ljubljani, in uvažujem vaš razlog, da se v Trstu vseučiliščnik priuči trgovskemu in prometnemu življenju, kar je gotovo naša narodna potreba, in da bi tržaška fakulteta iz tega vzroka bila za Slovence celo večjega pomena, nego je sedaj pražka. Tudi je nedvomno, da bi tržaško slovensko vseučilišče sila mnogo koristilo slovenskemu življu na jugu. Imam pa pomislek. da bi severna meja ter vsa Koroška in Štajerska imela premalo dobička od tržaškega vseučilišča, ki bi bilo oddaljeno od severnih Slovencev. Druga dva pomisleka sta taktična. Meni je vse eno, ali stoji vseučilišče v Trstu ali v Ljubljani, glavno je, da ga hitro dobimo — raje nego nič bi celo sprejel v Ljubljani slovensko vseučilišče z nemškimi paralelkami (!) saj sem celo stavil tak posredovalen predlog nemškim nacionalcem. In končno je mogoče, da nam vlada poreče, da sami ne vemo. kaj hočemo, češ, tu leže kupi še nerešenih peticij in resolucij občin, društev itd. za vseučilišče v Ljubljani, sedaj pa zahtevate naenkrat Trst... Razume se pa, da je vse, kar sem vam tu povedal. le moje osebno mnenje, ker nikakor ne morem v naprej vedeti, kako stališče bo v tem vprašanju zavzel naš »Hrvaško-sloven. klub«. Vsekakor se moramo ozirati na važnost Trsta, pa tudi na to, da moramo upoštevati hrvaške Člane našega kluba, ki se ne morejo kar nič ogreti za Ljubljano... Tudi dela mnogo preglavic vprašanje reciprocitete zagrebškega vseučilišča. — V državnem zboru pa le vsled tega nismo utegnili forsirati vprašanja, ker to z ozirom na politično konstelacijo ni bilo ugodno ins mo tudi morali čakati, kaj dosežejo Nemci, ki so v vseučiliškem vprašanju, zlasti pa v zadevi tržaškega laškega vseučilišča, mnogo mešetarili.« Gosp. poslancu sem za njegova zelo informativna blag. izvajanja tembolj hvaležen, ker se skladajo z mišljenjem mnogih štajerskih in kranjskih Slovencev obeh strank o našem vseučiliškem vprašanju. Žal mi je, da moram kon-statirati, da je to mišljenje ne le zelo konservativno, ampak tudi nepolitično in napačno. V naslednjih vrstah prinesem nekoliko odgovora na zgorajšnja izvajanja dodatno k vsebini svoje vseučiliške »spomenice«. II. V naši javnosti je razširjeno mnenje: Raje nekaj, nego nič. Tudi Če bi nam ga vlada postavila v Riedau ali Podvoločiško, mi bi tako lem-beržansko vsučilišče pozdravili z velikim ve- seljem za narodno pridobitev in bi od onega dne šteli novo kulturno dobo. Vprašajmo se pa raje, čemu zahtevamo mi visoko šolo? Naša vseučiliška zahteva je zahteva po narodni moči, po ustvarjenju take narodne organizacije kakor so si jo ustvarili Čehi: Mi smo danes narod, ki se izmed avstrijskih najbolj izseljuje, mi smo danes izpostavljeni nemškemu kapitalu in njega notranji kolonizaciji, mi izgubljamo meje, mi nimamo dovolj inteligence, mi nimamo dovolj uradništva, — z eno besedo, mi nimamo niti dovolj odporne sile, da bi se ustavili raznarodovanju, kamoli da bi si ohranjali narodno moč, si izvojevali v šoli in uradu ravnoprav-nost ali celo da bi uspešno konkurirali s tujim kapitalom, se ustavljati tuji asimilaciji ali celo sebi asimilirati tuje manjšine na svojem ozemlju. Vseučilišče nam mora vzgajati naraščaj, ki se bo učil to delati, česar nam sedaj ne dela nihče, ono mora biti temelj našemu narodnemu preporodu v znamenju gospodarske in politične utrditve Slovenstva. Že na drugem mestu sem dokazal, — in kdor hoče še več dokazov, mu jih rad podam — da se tega nauči naša mladina v Trstu. Ali pa se nauči naša mladina tega tudi kje drugod? Nikdar! Edino Trst je veliko mesto, ki uči po svojem namenu in po svojem bistvu to, kar nam manjka. Ljubljana, za Trstom edino slovensko mesto z 40.000 prebivalci, ni industri-jalno mesto. Večina njegovega prebivalstva tvori uradnik, srednji trgovec, obrtnik, malo-meščan. Ljubljana nima niti velikomestnega, niti trgovskega, niti industrijskega značaja, ona ima značaj agrarnega mesta, t. j. mesta, zrastlega iz kmetov vsled vsled akumulacije duhovenstva, plemstva in male trgovine, v 19. veku tudi uradništva, obrtništva in malomeščanstva. Tej socialni strukturi mesta odgovarja tudi kulturna kakovost njegove inteligence. To bi sicer za silo zadostovalo za tako vseučilišče, ki bi ne imelo drugega namena in pomena, nego kotiti uradništvo makar do nad-produkcije. Toda to nam — dasi je potrebno — ne zadostuje, nam ne more in ne sme zadostovati. Ljubljanski pravnik bo morda dober pra-voslovec, pa slab političar, slab manjšinski delavec. še slabši narodni gospodar, slabejši kolonizator brez podjetnosti, in najslabši kultu-ronosec in organizator. Vse to pa mora naš in-teligent postati. Ljubljansko vseučilišče bi nam sicer bilo več ko nič, pa vseeno premalo. Tak »nekaj« pa. ki ne krije niti desetine potrebe, je slabši kot nič, ker damo vse bodoče uspehe iz rok za navideznega sedanjega. Če dobimo ljubljansko vseučilišče, dobimo tisti nekaj, ki nam bo zaprl nadaljne uspehe: Tehnike v Trstu. trgovske visoke šole ali kaj tacega nam vlada ne bo nikdar dala, razven če zahtevamo trgovsko visoko šolo v zvezi s pravno fakulteto, v obliki novega tipa vseučilišča, kakor so ga letos dobili skoraj Lahi na svoji Revoltelli. Naziranje: »Bolje vseučilišče v Ljubljani, nego nič« ima pomen: Bolje danes vseučilišče v Ljubljani, nego čez deset let v Trstu. To na-ziranje pa je narodno škodljivo, proglašam jo naravnost za narodni greh: Se bridko sc bomo kesali, da nismo zahtevali vseučilišča v Trstu — pa če sedaj ne izpregledamo. ko ga še nimamo in je še čas, da popravimo zamujeno, bo zaman vse kesanje, in bomo z fakulteto izven Trsta imeli nadprodukcijo pravništva brez trgovske izobrazbe, brez produktivne ali pa or-ganizalne vrednosti, — trgovske ali tehniške visoke šole pa dobili ne bomo. Ta čas bo kes prepozen. -----------— --............ - - . , —f III. Prav tako jalov je ugovor: Severna meja ne bo imela koristi od tržaške fakultete. Najprej si predočimo, kakšen dobiček so vseučiliščniki severni meji in narodnim manjšinam sedaj? Še sedaj, ko sc šolajo v velikih mestih, ne morejo delati tako, kakor bi morali, ker imamo le peščico takih, ki so se učili manjšinskega dela pri Čehih. Trst bi bila pa prava visoka šola inanj-šinjskega dela. Ljubljanski pravnik ne bo hodil na mejo. tržaški bo pa hodil. Gospodje, bodimo pravični: koliko zanimanja pa je doslej Ljubljana kazala za štajersko in koroško severno mejo? Dotičnih rubrik v »Slov. Narodu« ne bere 99 odstotkov Ljubljančanov. Druga je pa s Trstom. »Edinost« se mnogo več zanima za Koroško nego »Narod« in njeni članki o Koroški so v Trstu in Gorici predmet živahnim diskusijam. Sicer je pa Koroška (po bohinjski železnici) Trstu bližja nego Ljubljani in bi ravno ta najbolj ogroženi del severne meje z vseučiliščem v Trstu več pridobil, nego z Ljubljano. I jutomer. Št. Ilj, Slov. Bistrica so pa približno enako oddaljena od Trsta, kakor od Ljubljane, razlike je tri ure vožnje z brzovlakotn, gospodarski pa teži vse to na Gradec; Ljubljana ima iti ravno tako malo vpliva, kakor Trst, če pa bo šlo nekoč za trgovsko konkurenco, bo Trst tudi za te kraje merodajnejši. V Ljutomeru in Mariboru bo tržaški trgovec lažje konkuriral, nego ljubljanski prekupec iz tretje in četrte roke. Organizacije tega gospodarskega boja sc pa naj vseučiliščnik nauči; — kar je mogoče le v Trstu. Mariborski in prleški dijak bo v Trstu videl več primer, kako naj deluje v svoji domovini, nego se bo naučil v Ljubljani. Izsledek premotrivanja ne more biti drugačen: Vpliv vseučilišča je na severno mejo najmanjši, če sloji fakulteta tu ali tam. Vsekakor pa ima -tržaška fakulteta poleg svojega velikega vpliva na Trst in Primorje tudi na severno mejo neposredno večji vpliv nego bi ga imelo ljubljansko. Poleg severne meje je važna pa tudi južna, in pa delo v Kranjski sami. Tu pa postavljam tezo: Od Ljubljane do Trsta ie daleč, od Trsta do Ljubljane pa blizu. Kdor količkaj pozna razmere in ima kaj soli v glavi, ve, kaj to pomeni. to* Pozor!! Pozor!! Te dni začne izhajati v „Dnevu“ „V senci jezuita" velezonimiv roman, v katerem se nadaljujejo usode glavnih oseb v „Otroci papeža“! Amerikanci na Bledu. Na državni železnici od Solnograda do Trsta se je upeljal 21. avgusta razgledni voz amc-rikanske železniške družbe Candian Pacific R»iiway. S tem je dana potujočemu občinstvu priložnost na najlažji način ogledati in spoznavati naravne lepote teli dežel, skozi katere se vozijo. Način, kako je amerikanska družba upeljala nove razgledne vozove na naši železnici, je prav amerikanski. Ze pred meseci so amerikanski in angleški listi prinašali popise m podobe najlepših točk v naših alpskih deželah. Veliki plakati so po celem amerikanskem kontinentu na vseh ladjah te družbe, po Angleškem in ostali Evropi so delali velikansko reklamo za naše dežele kot najlepše kraje v našem cesarstvu. Čuditi se moramo družbi, da je žrtvovala velikansko svoto 2.500.000 K (100.000 ang. funtov) za propagando, da upozori potujoče amerikanske milionarje na lepoto naših alpskih dežel in obrne tok tujskega prometa tušem. Ta velika svota, izdana za reklamo, pride izključno našemu tujskemu prometu v korist. Zato se sniejo dnevi od 17. do 21. avgusta šteti kot začetek nove dobe v tujskem prometu. Družba Canadian Pacific je sklenila z železniškim ministrstvom pogodbo, po kateri smejo družbeni vozovi voziti po nekaterih progah državne železnice, predvsem Solnograd - Trst. Ti razgledni vozovi — 10 — so bili izdelani po amerikanskih načrtih v Avstriji. Vsak voz ima 22 in pol metra dolgosti (najdaljši vozovi do-zdaj so 15 metrov dolgi). Znotranjost vozov je najlepše opravljena. Tla pokrivajo težke preproge, stene pa velika zrcala. Voz ima 32 sedežev. potem oddelek za branje in kadilce z mnogobrojnimi časopisi. Tudi domača lekarna je v vozu. Stenograf, ki zna več jezikov in pisar na pisalni stroj je potniku na razpolago. Nai-novejše dnevne novice bodo telegrafičnim potom dohajale redno v voz. Lastni časopis bo izhajal v vozu. Na obeh koncih voza je prostora za 10 oseb, ki imajo prost razgled po okolici, kjer se vozijo. Službo opravljajo amerikanski uslužbenci. Poseben vodnik, vešč več jezikov, bo opozarjal potnike na lepote pokrajin, skozi katere se vozijo. Ti vozovi se bodo priklopili dnevnemu brzovlaku, ki gre z Dunaja v Trst (dolgost 740 km). Vsak potnik, ki se vozi v 1. ali 2. razredu in doplača še 5 kron, sme ostati v razglednem vozu. Z upeljavo imenovanih vozov se bo število nc samo amerikanskih letoviščarjev, ki se vozijo v zabavo, po Evropi, močno pomnožilo tudi v naših krajih, ampak tudi gotovo število evropskih potnikov. Nedvomno bodo poročila o tem podjetju v tuzemskih in inozemskih novinah zelo ugodno uplivala na razvitek tujskega prometa po naših krajih, kar iz srca želimo. Dunajski generalni zastop družbe Canadian Pacific je razposlal čez 700 vabil za prvo vožnjo na avstrijskih tleh. Povabljeni so bili zastopniki ministrstva, dežel, mest, tujskih prometnih društev, večjih tu- in inozemskih časopisov. Slavnosti so se začele že 17. avgusta na Dunaju. 19. avgusta so se odpeljali čez Solnograd v Beljak, kjer so spali. 20. avgusta so se od tam odpeljali proti Trstu. Na Bled so došli v torek ob 11. uri. Sprejeli so jih zastopniki dežele dr. Šušteršič, poslanca Pogačnik in Piber. župan Rus in drugi in nebroj občinstva. Godba ie pozdravila jih z angleško himno. Ko se je vlak ustavil, so jim dekleta v narodnih nošah podajale šopke. Dovoljeno je bilo ogledati si vozove od znotraj. Ti so res nekaj posebnega, kakršnih še ni bilo pri nas. Večina je iz voz izstopila in ogledala od daleč jezero. Angleške zastave na kolodvoru in slovenske po vilah so jim vihrale v pozdrav. Blejski pevski zbor je zapel: Po jezeru in Lepa naša domovina. Po preteku četrt ure so se Amerikanci med živio in hura klici odpeljali v Trst. Tam se bodo vozili po morju, pienoče in se odpeljejo 21. avgusta čez Celovec, Ljubno in Semernik na Dunaj. LISTEK. CONAN DOYLE: ’ Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Sinje nebo brez oblaka se je bočilo nad to najrevnejšo in najnemikavnejšo izmed vseh dežel Evrope, in slepeči, mrzli solnčni žarki so ležali po brezmejnih snežnih poljanah. Dih se mi je kadil v ledenem zraku, in tudi Rataplan je puhal paro iz nozdrvi, z brzde pa so se mu obešale ledene svečice. Da ga ogrejem, sem ga pustil iti v trabu. jaz sam pa sem bil preveč zatopljen v inisH. da bi se bil menil za mraz. Kroginkrog mene ničesar razen brezmejne rav nine, prekinjajoče se le tuintam s skupinami mrklili jelk ali z gručami svetlejših mecesnov Res se je pojavilo zdajpazdaj par koč, toda bilo je šele tri mesece, odkar je šla tod mimo Grande Armče, in vsi veste, kaj to pomeni. Poljaki so nam bili zavezniki; ali od vseh 100.000 mož naše armade je imela proviantne vozove samo garda, ostali pa so si morali pomagati, kakor so vedeli in znali. Ni čudež potemtakem, da nisi videl niti glave živine in da se nikjer m dvigal steber dima nad molčečimi kmetijami! Kruta beda je zaznamovala kraje, kamor je bila stopila velika vojska, in bila je celo govorica, da morajo tam, koder je šel cesar s svojimi vojaki, Še podgane gladu pocrkati. Proti poldnevu sem dospel v mestece Saal-feld; pot me je vodila zdaj po cesti v Osterode, kjer je prezimoval cesar in kjer je bil glavni stan sedmih divizij mfanterije. O naglici seveda pi bilo več govora, kajti po cesti je mrgolelo vozov kolesnic in kanonov rekrutov in ma- rodnih. Ko sem se nekaj časa trudoma rinil skozi gnečo, sem zapazil v svojo veliko radost, da se cepi od ceste stranska pot, ki je vodila po temnem jelkovem gozdu tudi proti severu. Na križempotju je stala majhna gostilna, pred njo pa je stala patrulja tretjih huzarjev — ki sem jim bil kesneje polkovnik — in hotela ravno zajahati konje; oficir, šibek in bled mlad mož. ki bi ga bil imel prej za duhovnika, naravnost iz semenišča, kakor za vodjo onih vražjih ljudi, le stal še med vrati. »Dober dan, gospod tovariš!« se je glasil njegov pozdrav, ko je videl, da hočem razjahati. »Dober dan!« sem mu odzdravil. »Poročnik F.tienne Gčrard, od desetega.« Videl sem na njegovem obrazu, da me ze pozna po imenu. Seveda, vsak me je pozna' izza mojega boja s šestimi borilnimi mojstri; a jaz sem gledal, da mu z vsem svojim nastopom preženem takoj vsak strah pred mano. in res se je predstavil brez zadrege: »Poročnik Duroc od tretjega.« »Vstopili na novo?« »Pretekli teden.« To sem si že mislil po njegovem mlečnem obrazu in po tem, kako zanikerno so sedeli njegovi vojaki na konjih. Toda tudi jaz sem bil izkusil šele pred nedavnim časom, kaj se pravi, če ima učenček veterancc pod seboj: zardeval sem, kadarkoli sem moral kaj ukazati možem, ki so bili videli več bitk, nego je bilo meni let, in mnogo laglje bi jim bil dejal: »Če dovolite, se postavimo v red,« ali »kaj mislite, ali ne bi bilo boljše, da jahamo zdaj v trabu?« In zato nisem mislil slabše o mladeniču, ko sem videl, da njegovi ljudje nimajo prave vzgoje; pač pa sem jih pogledal tako, da so se vzravnali pošteno v svojih sedlih, preden sem vprašal Duroca? »Ali smem vprašati, če jahate po tej poti proti severu?« »Da; povelje imam, patruljirati do Arens-dorfa,« mi odgovori. »Potem pač dovolite, da jašein tačas z vami,« pravim jaz. »Zdi se mi, da bo v tem slučaju daljnica bližnjica.« In res je bilo tako. Pot je vodila vstran od pripade v kraj. prepuščen kozakom in maro-derjein in vsled tega popolnoma opustošen. Duroc in jaz sva jezdila naprej, najinih šest mož pa je tvorilo zadnjo četo. Moj tovariš se mi je kmalu prikupil. Res je imel dobri fant še polno glavo neumnosti, ki so mu jih bili vtepli v St. Cyru,; in je znal bolje pripovedovati o činih Cezarja in Pompeja kakor mešati konjem krmo in se brigati za njih kopita. Toda bil je še neokužen od pregreh vojaškega življenja in je kramljal veselo o marsičem, kar mu je bilo pri srcu. o svoji sestri Mariji in svoji materi v Amiensu. Kmalu sva dospela v vas Haynau; Duroc je zajahal pred pošto, potrkal in vprašal poštarja, ki je stopil na prag: »Ali mi lahko poveste, monsieur, če biva v tem kraju kdo z imenom baron Straubenthal?« Mož je zmajal z glavo; jahali smo dalje. Nisem se menil dalje za ta intermezzo; ko pa je tovariš v naslednji vasi ponovil svoje vprašanje z enakim uspehom, se je zbudila moja radovednost, in povpraševal sem. kdo je ta baron Straubenthal. »To je mož,« je odgovoril Dtiroc, in nagel val krvi mu je poplavil deško lice, »ki mu imam izročiti jako važno naznanilo.« Po tem odgovoru sem vedel toliko kakor prej; ker pa sem sklepal po vedenju svojega Francoska voiaška akademila. spremljevalca, da bi mu bilo nadaljnje izpra-ševanje v nadlego, sem molčal, dočim je Duroc ustavil vsakega kmeta, ki je prišel po cesti, in ga vprašal po baronu Straubenthalu. Jaz. kot častnik lahke konjenice, sem posvečal vso svojo pozornost okolici; izkušal sem pregledati svet, opazoval smer vodnih strug in ugibal, kje so prehodi. Z vsakim korakom sva sc oddaljevala boljinbolj od našega taborišča; le daleč na jugu so še zaznamovali lahni sivi oblački dima stan naših prednjih straž. Proti severu pa ni bilo ničesar več med nami in ruskim zimskim stanom — da, dvakrat se nam je zdelo celo, da vidimo na obzorju bliskanje jekla, in gotovo se nismo motili preveč, ko smo mislili pri tem na kopja plenečih kazakov. Solncc je pravkar zlatilo širno snežno plan s svojimi poslednjimi žarki, ko smo zajahali po majhnem gričku navzdol in zagledali na svoji desnici vas. na levici pa visoko, mračno graščino, ki ie molela strahotno izmed gozdnih jelk. Duroc se je takoj ozrl. Nedaleč od nas je šel kmet svojo pot, dedec čemerikavega obraza in kuštravih las, ogrnjen z ovčjim kožuhom. »Hej, ti!« ga pokliče moj spremljevalec, »kako se pravi tej vasi?« »Arensdorf,« odgovori kmet po nemški v svojem barbarskem narečju. _ »Potem sem za danes na cilju,« pravi moj mladi tovariš in se obrne nato zopet h kmetu s svojim večnim vprašanjem: »Ali mi lahko poveste, kje živi baron Straubenthal?« »Seveda! On je lastnik StraŠigrada, ki ga vidite tamle,« odgovori mož, kažoč na temne stolpe, ki so moleli iz jelovega gozda. Ko je Duroc začul to vest, je planil iz Vegovih ust Čuden glas. podoben glasu, ki se iz- POLITI ŠKA KRONIKA. Admiral Skrydlov o avstrijski mornarici. Poročevalec >Neuc fraie Presse« !e irae! te dni razgovor z znanim ruskim admiralom Skrydlovom in ga je naprosil, naj poda svoje mnenje o avstrijski mornarici. Admiral Skryd-lov se je izrazil, da dobro pozna avstrijsko mornarico iz skupne akcije pri Kreti in lahko z mirno vestjo reče, da so avstrijski mornarji naravnost izborno izvežbani v vseli stvareh. O modernih oklopnicah tipa »Viribus Unitis« se je izrazil, da so višek dosedanje termike. Po-ročevalec »Presse« ga je nato še opozoril na zadnje vesti o zaroti proti ruskemu carju. Admiral Skrydlov je nato odgovoril, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Obsedno stanje »v JCronstatu je proglašeno že od l. 1905 in tudi še ne bo tako kmalu preklicano. Kar se tiče zgradbe nove ruske bojne mornarice je Skryd-lov mnenja, da bo Rusija pri tujih državah naročila le vzorce, dela pa večjidel izvršila sama. Evharistični kongres na Dunaju. Dunajski nadškof Nagi je poslal te dni na predsedstvo avstrijske poslanske zbornice pismo, v katerem poživlja poslance rimsko katoliške veroizpovedi, da se polnoštevilno udeleže evharist. kongresa na. Dunaju. Rusinski katoliški poslanci so sedaj na zbornično predsedstvo radi tega pisma vložili energičen protest. Poslanec dr. Konstantin Le\vicky je izjavil, da se čuti vsled tega pisma razžaljenega ker se vabijo na kongres samo poslanci rimsko-katoliške, ne pa tudi grško- ali armensko - katoliške veroizpovedi. t Črnogorsko - turški konflikt. Kakor poročajo listi, je sklenil turški ministrski svet pod-vzeti na Cetinju energične korake in opozoriti ,velevlasti na vojno razpoloženje v Črnigori, na upadanje v turški teritorij in razdelitev orožja med krščansko prebivalstvo na meji. Skadrski valij in obmejni poveljnik sta dobila nalog, da se z vso silo upreta vsaki invaziji Črnogorcev. \ Nova kabinetna kriza v Turčiji. Po tridnevni ministrski dobi je sedanji notranji minister Hilmi paša podal svojo demisijo in sicer radi tega, ker je bil odločno proti temu, da bi se nekateri mladoturški valiji nadomestili z drugimi. Sploh vladajo v kabinetu Muktar-paše med ministri precejšnja nesoglasja, in je težko upati, da bi se sedanja vlada vzdržala dalje časa na krmilu. Na eni strani nesoglasja v kabinetu, na drugi strani Albanci s svojimi preglavicami, na tretji Bolgari in Črnogorci. Stališče sedanje vlade je v resnici težavno, ker ima izvesti velike naloge. Položaj se je v zad-njm času tako poostril, da ni popolnoma izključeno, da poda Muktarjev kabinet v najkrajšem času celokupno demisijo. Notranjim ministrom bo najbrže imenovan Albanec Ali Rizza bej. DOPISI. Iz Središča. Proslava 251etnice »Edinosti« in z njo združena sokolska slavnost v nedeljo 25. t. m. je našemu kaplanu trn v peti. zato je zbobnal celi spodnještajerski klerikalni aparat skupaj, da priredi isti dan in ob isti uri v Obrežu pri Marčecu politični shod. Ali upa dobiti poslanec Ozmec toliko klerikalnih backov skupaj, da bo z njmi Obrežanom oni del Drave, ki njihova polja uničuje, »zaboral«?! Klerikalni otroci, iz srca vam privoščimo te Vaše »zavedne« ljudi, ker vemo, da se zanje bojite. Sokolska telovadba in sokolsko slovansko Čuv-stvovanje bi uplivalo tudi na možgane Vaših *kimovcev in jih vnemalo za idejo sokolstva. A potem bi bila vaša čukarija fuč! Zato vaš strah! Vi napredni Obrezani in drugi okoličani, od blizu in daleč, ki poznate Središče in njegovo gostoljubnost, pa pridite mnogobrojno na našo Slavnost, da v mogočnem številu manifestiramo proti klerikalnemu nasilju in naredimo trdno bratsko vez za narodni napredek! Iz Središča. Bralno društvo »Edinost« in telovadno društvo »Sokol« v Središču priredita v nedeljo 25. avgusta ob 3. uri popoldne v gornjem gaju veliko ljudsko slavnost. Marsikdo se pri nas še živo spominja lanske sokolske slavnosti; ni še bil takrat središki Sokol rojen, a sedaj — čez leto dni — nastopi na istem [trga lovcu, kadar se nenadoma pojavi pred njim zasledovana žival. Fant se mi je zazdel v tistem trenotku kakor nor — oči so se mu valile 'semtertja, obraz mu je prebledel kakor smrt in črta gneva mu je izpačila lice tako zelo. da se je kmet prestrašen umeknil. »Zakaj pa pravite gradu Strašigrad?« ga Vprašam jaz. »Oh, zato, ker ga imenuje tako vsa okolica. Ljudje že vedo, zakaj so mu dali to ime. Hude reči so se godile teh štirinajst let, odkar gospodari gradu najslabši človek na vsem Poljskem.« »Nemara je sam Poljak?« pripomnim jaz. »Oho! Takšna sodrga se vendar ne rodi na Poljskem!« »Francoz?« povpraša Duroc hlastno. »Pravijo, da.« »Rdečelas?« »Kakor ogenj!« »Vraiment!« vzklikne zdajci tovariš Duroc, in trepet ga izpreleti po vsem telesu. »Roka Previdnosti me je privedla semkaj; kdo pravi, da ni več pravice na svetu? Hitiva, monsieur Gčrard. da priskrbim moštvu kvartir in opravim nato svojo lastno zadevo.« Izpodbodel je konja, in preden je minilo deset minut, smo se ustavili pred neko gostilno, kjer so imeli njegovi vojaki ostati čez noč. Vse te reči pravzaprav niso bile moja skrb, in zato si nisem bogvekako belil glave z njimi. V Rossel je bilo sicer še precej daleč, a sklenil sem vseeno, jezditi danes še par milj, češ, morda me privede slučaj do kake koče ali skednja, kjer najdem z Rataplanom zavetje. Zvrnii sem torej kozarec vina in sem ravno spet zajahal konja, ko prihiti Duroc brez sape in mi položi roko na koleno, (Dalje.) prostoru prvič javno. Razun njega nastopijo tudi bratska društva iz Varaždina, Maribora, Ljutomera, Ptuja in Ormoža. Nastopi tudi sre-diski sokolski naraščaj z zastavicami in palicami. Svira priznano Izvrstna središka narodna godba pod vodstvom g. Serajnika. Petje pod vodstvom g. Paniča. Zraven izvrstnih pijač in jedil bo priskrbel veselični odsek za razne zabave, da ne bo duša žalostna. DNEVNI PREGLED. T,v Nasini cenjenim naročnikom na znanje. Včerajšnja številka »Dneva« je za naše vnanje naročnike zakasnela vsled nepričakovanih tehniških ovir. Toliko na znanje. Zopet poštna uprava. Dogodil se je slučaj, da naš zvesti naročnik »Dneva« ni prejemal cel teden lista, dasi smo mu ga redno pošiljali. Na reklamacije se je sam prepričal, da je krivda pri poštni upravi. Prosimo poštno ravnateljstvo, da preskrbi za večjo točnost dostavljanja — posebno v letoviščih. Klerikalnih advokatov nečedni lov za tožbami. Z velikim veseljem poroča »Slovenec« kot odmev občinskih volitev v Mostah, da se je »knjigovez Aibert Feldstein« na volišču obregnil tudi ob — klerikalnega poslanca Mihaela Dimnika^ ki je Feldsteina nato tožil zaradi razžaljenja časti.« Pri razpravi je moral Feldstein plačati 10 K za društvo za varstvo otrok in 25 K stroškov tožbe. »Slovenec« še zlobno pristavlja: »Moščanske volitve bodo Feld- steina, kakor kaže, precej veljale.« K tej razpravi se nam poroča sledeče: Feldstein je dejal na dan volitev poslancu Dimniku, ki je bil tudi v Mostah pri volilni agitaciji: »No. najbolj »kun-šten« od vseh je pa še Dimnik.« Za vse to se Dimnik ni mnogo zmenil. Te besede je pa slišal tudi dr. Pegan, ki je Dimnika opozoril, da je to žaljivo. Tudi zato se Dimnik ni mnogo zmenil. Dr. Pegan je pa poklical priče in si ves dogodek notiral. Nato je pregovoril Dimnika, da mu je dal dovoljenje za tožbo v njegovem imenu. Pegan je poslanca Dimnika tudi opozo-r'.*; ‘L* ,*° ne.bo nič veljalo in ne bo imel nič sitnosti. »Tožbo in vse bode že on preskrbel, potreba bo iti edino plačati.« — Feldstein je šel nato sam po tej aferi k Dimniku in mu dejal, da ni mislil nič hudega in žaljivega in ga prosil, naj od tožbe odstopi. Dimnik mu je dejal, da ga ne toži on, temveč dr. Pegan in da se on ne zanima za to stvar. Iz vsega je razvidno. da je bilo dr. Peganu vsekakor veliko do tožbe. To je politiška strast. Deželni odbornik igra torej pri volitvah policaja morale. Očito je. da je tožbo provociral edinole dr. Pegan. potem se pa skriva za hrbet kmeta. To je vedno pri klerikalcih; če se sramujejo svojih dejanj, pa se skrijejo za pleča drugih. Sramotno ovaduštvo jim je vedno pri srcu. Pred obravnavo Pegan ni hotel slišati od, poravnave, le od obravnave, samo da se odere slovenskega obrtnika. Ta slučaj nam jasno kaže, klerikalno moralo in dejanja njih krščanskega usmiljenja«. Klerikalni socijalno - demokraški kompro-misar Ivan Mauser se namerava sedal za nekaj časa preseliti na sodišče, ker ima tamkaj zelo mnogo opravka. V zadnjem času je otvo-ril na svojem stanovanju nekak ovaduški biro, za kar je najel celo vrsto tercijalk, ki preže kakor volkovi na ljudi in prisluškujejo, če se bo kdo drznil kaj reči zoper »oberžupana« Mau-serja. Mauser je znan kot dober »Streithansl« in komaj čaka, da zamore koga pred sodiščem oškodovati ga par kronic. Ker se njegovi sosedi nočejo več z njim prepirati, se je začel sedaj tožbariti s svojimi ožjimi pristaši Pri zadnjih občinskih volitvah v Mostah je marsikje padla kaka nepremišljena beseda, ker so bili volilci zelo razburjeni; Mauser se je seveda takoj zatekel k sodišču in sedaj preganja celo svoje pristaše. Če bo s svojim denunci-jantskim postopanjem kaj dosegel, je seveda drugo vprašanje. Dr. RybaF, blejski sokolki zlet in »Slovenec«. Dr. Rybafu se gotovo ne more očitati sovraštva do kranjskih klerikalcev niti ljubezni do kranjske narodno - napredne stranke. Kot voditelj tržaških Slovencev je zastopnik strogo narodne politike in kot tak lahko čisto mirno in objektivno presoja dogodke, ki se dogajajo pri nas in vzbujajo zanimanje tudi preko mej politično otrovane Ljubljane. Dne 13. t. m. je prinesel »Slovenec« povodom predstoječega Sokolskega zleta na Bled znani zloglasni članek proti slovenskemu Sokolstvu, članek, ki je imel po svoji protinarodni, da naravnost izdajalski vsebini edino v »Cirilmetodariji« svojega predhodnika, čisto razumljivo je, da je moral ta napad na slovensko Sokolstvo"vzbuditi o-gorčenje in zaničevanje v slehernem zavednem Slovencu, posebno pa med onimi, ki bijejo neizprosen boj za svoj obstanek in svoje pravice in vidijo v sokolstvu sredstvo za mogočno okrepitev svojega naroda. Na sijajno uspelem blejskem sokolskem zletu je radi tega dr. Rybaf spregovoril par odkritih in jasnih besed kot odgovor na protinarodni »Slovenčev« članek. Nam je jasno, da je Rybar govoril na Bledu zgolj kot Slovenec, da liberalizem ali pa sovraštvo do klerikalne stranke s tem govorom nimata ničesar opraviti. Drugače »Slovenec« in njegovi uredniki, ki so mesto stvarnega odgo- | vora skovali sedaj proti dr. Ryba?u sledeči naravnost ostudni napad, ki priča, da so Ry-bafeve besede opravičeno zadele v živo: »Dr. RybaF je sicer dokaj prijeten dečko. Ob bolj hladnem letnem času — takole od oktobra do maja — je tudi zelo dostopen za srednjeevropske nazore. Ko pa pridejo vroči meseci, takrat pa vzkipi, obleče sokolsko srajco in s to srajco pridejo tudi sokolske manire in sokolska modrost. Če hodi na Kranjsko, naj pusti sokolske manire v Trstu in naj ne Izziva in žali ogromne večine slovenskega prebivalstva kranjske dežele. Če pa celo hoče nauke dajati kranjskemu ljudstvu in kranjskim županom, ki so kazali njemu nasproti vselej skrajno gostoljubnost, je to — najmilejše izraženo — predrznost. Kranjska, ki je v taboru Slovenske Ljudske Stranke, odklanja to predrznost uljudno, a odločno! Naj si gospod RybaF to zapomni in zlasti tudi, da Kranjci nismo vajeni, mirno prenašati provokacij, četudi prihajajo od tržaškega Sokola.« D okusnosti tega napada ne bomo razpravljali, se manj pa o »užaljenosti« slovenskega prebivalstva radi Rybafevega govora. Če bi bil slovenski narod res takega naziranja, kakor trdi »Slovenec« bi bilo boljše, da zgine z zemeljskc-pPovršja. A Ryba? je govoril vsem iz srca in tudi klerikalcem samim, ki skušajo sedaj svojo si amoto prikriti z umazanimi osebnimi napadi. Užaljeni, hudo užaljeni. Slovenski klerikalci so pričeli sedaj igrati pred dr. RybaFem vlogo uzaljencev. Nam se zdi, da napada vsled Sokolov klerikalce že blaznost. Zato govore sedaj o »izzivanju« — »predrznosti« — »provokaciji« ■— »izjavi« in »dvoumnosti«. Nesramna provokacija je bi! napad »Slovenca« na zlet Sokolov na Bled in še nesramnejša provokacija so bila blatenja Sokolov po »Slovencu«, ki so jih po-natiskovali potem nemški listi. Kako morejo potem take izdajice še govoriti o izzivanju in provokacijah in zahtevati kakih izjav? Uradno poročilo Č. O. S. o izidu sokolskih tekem v Pragi. Za prvenstvo se je udeležilo 37 telovadcev, med njimi 8 Slovencev. Prvi je Vidmar z 95.87%, tretji Fuchs, ostali Slovenci so med 13—31. Tekme v višjem oddelku se je udeležilo 30 vrst, med njimi 4 slovenske, ki imajo 4. 7., 22., (gorenjska) in 27. (tržaška) mesto. Vrsta ljubljanske župe je dosegla 79.05 odstotkov, vrsta župe Ljubljana I. 78.—%. tekme vrst v nižjem oddelku se je udeležilo c.)# vrst, med temi 6 slovenskih. Prvo mesto v tej tekmi je dosegla med slovenskimi vrsta zupe Ljubljana I., drugo mesto vrsta ljubljanske župe. potem slednji: goriška, gorenjska, novomeška in idrijska. Med vsemi 198 vrstami ima župa Ljubljana I. 6 mesto z 90.50%, ljubljanska pa 7 mesto. — Pri tekmi posameznikov v višjem oddelku so prvi zmagovalci: Czada Svoboda Svatop!.. Vidmar Stane, Fux. V nižjem oddelku so med Slovenci prvi zmagovalci Sumi Peter, (Ljubljanski Sokol) z 94.38%, Lo Kar Ivan (Sokol I.) z 93.75%, Svetlič Nande gokol I.) z 92.50%, Savnik Bruno (Gorica) z 92.50%. Med vsemi je Šumi v skupini 17—23, Logar v skupini jednakih med 25—31. Svetlič v skupini med 50—61. — Uradne ocene laskavo omenjajo slovenske tekmovalce. Jako dober tekmovalni material so postavili tudi Rusi n. pr. Tifliska vrsta je dosegla v nižjem oddelku med vsemi prvo mesto z 93.02%. Na Ruskem Sokolstvo v zadnjih časih zelo hitro raste in ni več daleč čas. ko bodo Rusi najresnejši tekmovalci za prvenstvo na mednarodnih tekmah. Slovenci smo lahko ponosni na tak izid tekme, bodimo ponosni na svoje tekmovalce, mirni in neovirani razvoj našega Sokolstva podpirati pa bodi sveta in glavna dolžnost vsakega Slovenca, sleherne Slovenke. Slomškova zveza Ima na Štajerskem sledeče člane, oziroma članice: Janeza Jurko- vič v Šmarju, Angelo Šubert v Rajhenburgu, Antonijo Stupica v Mariboru. Ano Wessner v Trbovljah, Josipino Wess;ner v Ljutomeru in Emo Razlogovo v Ptuju — To je vse »dobro misleče« učiteljstvo na Štajerskem. Kako dobro se mora počutiti gospod ravnatelj Jurkovič v tem častitljivem zboru — skoro bi rekli: tercijalk? Z Bleda. Pri sprejemu Amerikancev na Bledu so nekatera dekleta v narodni slovenski noši pozdravljale izletnike tujce z: Ileil. To seveda niso bila slovenska dekleta; ampak Nemke preoblečene v narodno nošo. Aranžerji takih sprejemov naj prihodnjič pazijo in dotič-ne primerno poduče, kako se imajo obnašati, da ne bodo delale sramote slovenski peči in avbi na domačih tleh. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? V nedeljo 18. t. m. so klerikalni deželni poslanci na raznih krajih govorili tudi o štajerskem deželnem zboru. V Sv. Štefanu pri Šmarju sta govorila Vrečko in dr. Jankovič. Oba sta izrazila mnenje, da bodo klerikalni poslanci boj v Gradcu nadaljevali in da pride najbrže do razpusta deželnega zbora. Dr. Korošec pa je v Vrbju rri Žalcu izrekel mnenje, da pogajanj dozdaj še sploh bilo ni. Očividno so se torej zadnji spravni poskusi izjalovili in je računati z razpustom deželnega zbora. Da bi prišlo septembra do kakega zasedanja, je skoro izključeno. Razpust pa se tudi ne bo izvršil sedaj, ampak menda šele po novem letu. Ilustracija razmer ljudskošoiskih učiteljic na Kranjskem. Marija Sirnik, ljudskošolska učiteljica na Golem je izročila sredi meseca svečana državnemu pravdništvu neko pismo, ki jasno ilustrira razmere, v katerih živi slovenski ■ učitelj v marsikaki občini blažene dežele kranjske, žv dokaz, kako daleč je še naše kmečko ljudstvo tuintam od prave izobrazbe. Gori imenovana učiteljica je imela priliko, da je na lastne oči gledala in uživala toplo in odkritosrčno ljubezen našega kmeta do ljudskega učitelja, tisto ljubezen, ki je, kakor pravi Cankar, »tako velika, da je sovraštvu podobna«. To nenaravno sovraštvu podobno ljubezen ji je pa razodel pismeno, neki kmet in sicer na tako drastičen in brutalen način, da se je morala borna odgo-jcvateljica kmečkih otrok zeteči k državnemu pravdništvu. Dotično grozilno pismo, polno najbolj robatih psovk in pretenj se je pripisalo v greh, zidarju Francu Golobu iz Klade pri 2e-limljah. Obdolženec je stal včeraj pred tukajšnjo deželno sodnijo, a je odločno zanikaval, da bi on pisal dotične pretnje. Dasi pada na obdolženca sum, ker je učiteljica Marija Sirnik malo pred inkriminiranim dejanjem kaznovala v šoli zaradi neposlušnosti Golobove otroke, vendar se je morala včerajšnja razprava preložiti, ker se poklicani sodnijski izvedenec ni mogel po motnentanem izvidu izreči za sigurno provenienco grozilnega pisma. — Dejstvo samo, da prihajajo taki rovtarski slučaji pred sodnijo je dovolj žalosten slučaj za današnje kulturne razmere na Kranjskem. Sad slabe tovarišije. Dvajsetletni sin pismonoše v Poljanah Franc D. je opravljal tekom zadnjih let mesto bolehnega očeta službo pis- monoše. Revnega fanta je pa blesk denarja, ki ga je raznašal okoli omamil in je začel denar spravljati v svoj žep. Poštna aspirantirija v Po-janali je opazila nerednosti, ki so se dogajale eram letošnjega leta in ga prijavila orožnikom, bclolženec je priznal, da je poneveril več vsot v skupnem znesku 369 K 10 h, ki jih je večinoma zaigral v prepovedanih igrah. Za ta greh bo moral delati dvomesečno pokoro v deželni ječi. ton« n‘?r0dn1(? ?!)lrko v sPomin 20. septembra 1908 padlim ljubljanskim žrtvam priredi dne , • sept. t. 1 »Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju« po Spodnjem Štajerskem. Nabrana svota se razdeli ob novem letu v izključno naiodne namene. Vsakdo naj položi ta dan svoj oboi na oltar domovini. Naj se blagovolijo klubu prijaviti vsi oni, ki bi bili pripravljeni letos prvikrat v svojem kraju prevzeti nabiranje prispevkov. Izrabljanje obrtništva v politično reklamo. Iz Celja se nam piše: Na Ljubnem imajo ta-mošnji obrtniki vsako leto na Rokovo slovesno skupno mašo. Imeli so jo tudi letos dne 16. t. m. To priliko je porabil dr. Verstovšek in jih je po maši spravil na shod. na katerem Jim je slikal svojo ljubezen do obrtništva. Nazadnje Pa jim je napisal resolucijo, v kateri se sumničijo razni «gospodje« od narodne stranke, da hočejo širiti v snujoči se obrtniški organizaciji liberalno strankarstvo. To je se-" veda — milo^ rečeno — neprimerno sumničenje, zakaj baš voditelji narodne stranke so odločno izrekli za strogo nepolitičnost obrtni ške organizacije, ki naj obsega vse spodnje štajersko slovensko obrtništvo brez razlik« političnega mišljenja. Javen shod o »Razmerah na Hrvatskem« se vrši danes zvečer v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Začetek ob 8. zvečer. Oloinuški kapltolj pred sodiščem. Čiški list »I ozor« piše o zanimivi tožbi, ki jo je vložil bivši tajnik olomuškega kapitelja Ludvig Cigna pred tamošnjo sodnijo. Bivši tajnik zahteva od kapitelja, da mu povrne škodo in stroške, ki jih je imel tekom svoje živčne bolezni, katero si je nakopal v kapiteljski službi. V tej tožbi navaja Cigna zelo čedne stvari. Trdi namreč, da so krivi njegove živčne bolezni nekateri duhovni gospodje olomuškega kapitelja, posebno pa kanonika Holy in Klug, ki so z njim zelo nečloveško ravnali in ga silili na prepovedana in nepostavna dejanja. Tako so ga n. pr. silili, da bi falzificiral zapisnike in ko se je temu upiral, je prišlo cesto do burnih scen in prizorov. Nadalje obdolžuje Cigna kapitelj, da so krivi statistični izkazi glede prejemkov in izdatkov. Pravi, da je bilo na raznih dohodkih zamolčano najmanj 600.000 K; na državnih papirjih do 200.000 K, na raznih fondih 400.000 K in da nekateri fondi sploh niso bili davčnemu uradu prijavljeni. Ako so te trditve Cigne resnične, bomo doživeli senzačni škadal izza zidov dosedaj vi-sokočislanega olomuškega kapitelja. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem. K 10 iz poravnave neke kazenske zadeve. Pok. dež. sodni svetnik v Gorici g. Karol Fiegl je volil C. M družbi za njen vrtec v Pevmi K 200. Vsoto jc poslal zdravnik g. dr. Ernest Dereani. kateremu jo je izročil g. dr. Jos. Stanič, odvetnik v Gorici. Gdč. Marica Vranjek. učiteljica pri Sv. Martinu je nabrala na svatbi svojega brata g. Jankota in gdč. Pepce Pečnikove v Kranju K 9. Z jezikovne meje v Hočah je poslal gospod gostilničar Gselman K 6 narodnega davka. G. Matija Marinček, c. kr. notar v Tržiču, je poslal K 20 po naročilu g. Janeza Rozmana, posestnika v Zvirčah, kateremu g. dr. Triller, odvetnik v Ljubljani, v neki kazenski zadevi ni nič računal. Hvala! Aviso. Vojaška uprava kupi za Gradec 1300 centov sena, za Ljubljano 1100 centov sena. 500 centov nastelje in 200 centov slame za blazine. Za Pulj 500 centov slame za blazine. Nakup se vrši 31. avgusta 1912 pri vojaškem preskrbovališču v Ljubljani. Kolekova-ne ponudbe se morajo predložiti do 9. ure dopoldne pri vojaškem oskrbovališču v Ljubljani, kjer se lahko vidijo tudi natančni pogoji in kupne cene. Istotako se lahko izve o pogojili in kupnih cenah v vojaških preskrbovališčih v Gradcu, Mariboru. Ljubljani, Gorici. Trstu in v Pulju. Izdano od Intendance 3. kora. Premije za pogozdovanje goličav. Vsled sklepa XIX. občnega zbora z dne 7. julija 1896 kranjsko-primorskega gozdarskega društva v Ljubljani razpisujejo se premije po 20 K ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1911 ali 1912 izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0.56 — 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1.50 m obsezati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1913 pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, ševilke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozckrvanje prosilcev, pregledalo in presodilo se bo v jeseni 1913. 1., morda nastali pomanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo pr.i-znalne dipioir.t razdeljevalo. Nenavadno maščevanje. V Karlovcu na Hrvaškem se je prošle dni mnogo govorilo o nenavadnem maščevanju neznanih ljudi proti Franju Potočkiju, lastniku gostilne »Miramare« v Rakovcu. Zločinci so se vtihotapili v noči med petkom in soboto v Potočkijevo klet in mu izpustili iz sodov 22 hektolitrov vina in 50 litrov žganja. Mast so razmetali-po zidovih in jo obmetali s sladkornimi kockami, 30 kg salame so razsekali s sekirami na majhne koščke in jo razmetali po tleh. Malinovec so prelili v posode za kumare. Psa so odpeljali pod streho in ga obesili. Drugo jutro je Potočki stvar takoj Javil policiji, ki je poklicala na pomoč še zagrebške detektive in policijskega psa. Bržkone so zločinci prišli s čolnom čez Korano. Sokol, podružnica šolske družbe sv. Cirila in Metoda ter bralno društvo v Mokronogu priredijo skupno v nedeljo 1. septembra t. 1. veliko veselico na prostem v trgu Mokronog. Natančnosti naznanimo pravočasno. Vsa okoliška društva se o tem obveščajo s prošnjo, da to vpo-števajo. Drobiž iz Štajerske. V Šmartnem pri Slov. Gradcu priredi tarnošnja šola dne 1. septembra ob polu 4. uri popoldne veselico v prid šolarski kuhinji. Vrši se na vrtu g. Jož. Rotovnika p. d. Plesnika, gostilničarja v Led-nu. Na dnevnem redu je med drugim igra »Slepa ljubezen«. — Mala nedelja pri Ljutomeru. Naše »Kmetijsko bralno društvo« priredi v nedeljo 25. avgusta ob 3. uri popoldne na vrtu g. Senčarja ljudsko veselico s petjem, godbo in dvemi gledališkimi igrami. — H i m e n. V nedeljo 18. avgusta se je poročil v Trnovski cerkvi v Ljubljani g. Fortunat Jelovšek, šolski vodja v Virštanju, z gdčno. učiteljico Marijo Hiti. — V Solčavi je bil v nedeljo IS. t. m. političen shod, na katerem so zborovalci izrekli zahtevo, naj vlada kmalu vzame v roke izpeljavo ceste iz Logarske dolin? na Koroško. — Iz Ljutomera. Zveza gasilnih društev v ljutomerskem okraju je slavila v nedeljo 18. t. m. dvajsetletnico muro-poljskega gasilstva in je izvolila načelnika ljutomerske posojilnice, g. Ludvika Babnika, za častnega člana. — V Stavešincih blizu Gornje Radgone je umrl vzorni kmet, prej mnogoletni župan. g. Anton Čirič. — Iz Luč, Od' dne 26. do 30. avgusta se vrši na solčavskih in luckih planinah (Bela, Deska. Konj, Baba, Dedec,^ Korošica, Ojstrica, Veliki vrh, Dleskovec, Polšek) lov na divje koze; turisti se na to opozarjajo, da se ne zgodi kaka nesro":?. --Na Bregu pri Celju je umrl zasebnik Lupa Lebač, star 95 let. — Premena ime-n a. Notranje ministerstvo je dovolilo, da se občina Presično imenuje odslej Presečno. — Nečloveška mati. Dne 8. t. m. so našli v nekem grmu blizu Teharjev pri Celju dva popolnoma onemogla otroka, ki sta imela na sebi že popolnoma raztrgano obleko. Bili sta sedemletna Karolina in osemletna Ana. hčerki posestnice Jožefe Volšek iz Vrh pri Teharju. Otroka sta pripovedovala, da sa vsled grdega materinega ravnanja pobegnila od hiše. Mati ju je zaradi malenkosti včasi tako pretepala, da jima je tekla kri iz ust in nosa. Dostikrat sta bili tepeni tudi s poleni. Tudi nista dobili ■nič za jesti. Bili sta že od 3. t. m. od doma. Rekli sta, da raji umrjeta, nego da bi se morali vrniti kdaj domov. Nečloveška mati je naznanjena sodniji. — Nesreče. V Pamečah pri Slov. Gradcu je kmečki sin Pavel Cesar šel 15. t. m. spat na kozolec. Pozneje si je hotel iti po zglavnik, pa je v zaspanosti padel z lestve na kolo mlatilnice in na rezilo neke kose. ranjenega so prepeljali v slovenjgraško bglnlšnico. — 1 udi v Modriču pri Laškem trgu je padel 16. t. m. dninar Jakob Ben v kozolcu Z lestve v globočino. Zjutraj so ga našli mrtvega. — Pri Dobrni blizu Celja je v noči 14. t. m. nastal ob 1. uri ponoči hud vihar. IVsula se je toča, ki je v petih minutah uničila polja, vinograde in sadovnjake. — V o -fd r a n c i pri Središču. Tu so se vršile zopet občinske volitve. Naprednjaki so dobili 2. razred, v 1. so propadli za en glas. v 3. pa za 4 glasove. Klerikalci so grdo sleparili, zato bodo naprednjaki zopet vložili priziv. Lov na leve v Londonu. Angleški krotilec zverin Bostock namerava pripraviti senzacij prenasičenim Londončanom novo vrsto zabave. On bo spustil na londonskem igrišču »Stadium« kakih deset levov, ki jih bo lovilo do 100 izurjenih Nimrodov. Bostock zahteva od lovcev, aa bodo smeli loviti zverine le z lassom in le v smrtni nevarnosti rabiti orožje, tako, da bodo žive vjeli. Vsaka vstopnica za to predstavo bo stala 2100 mark. Gledalci bodo gledali lov iz železnih gajb. Veselih ljudi ni mogel gledati zidar Gustav Herman iz Berolina. Kjerkoli je videl vesele obraze, je potegnil nož in začel z njim izganjati iveselje iz človeške družbe. Hermana, ki je bržkone degeneriran in slaboumen je policija spravila na varno, kjer bo manj veselja in več žalosti. ^ . Miljonarji so ga pregnali. Bančni ravnatelj »1 je pobegnil iz Kalusza v Galiciji zapu-^tivši 1,200.000 kron dolgov. Vzel 400.000 K K ovine banke in odpotoval ne ve se kam ,n Za kako dolgo. Samomor socialno demokratičnega voditelja. Iz Rima poročajo, da je skočil 19. t. m. iz dosedaj neznanega vzroka socialnodemokra-tični voditelj Bazzi v Po in utonil. Stupene gobe povzročile smrt. V Dober-gastu na Pruskem se je zastrupila neka obitelj z gobami, ki jih je sama nabrala v gozdu. Oče in trije otroci so takoj umrli, a žena in en otrok Sta v smrtni nevarnosti. Brezsrčni oče. V občini Szemeria na Ogrskem so prijeli nekega kmeta, ki je imel deset let zaprto svojo hčer. Nesrečno dekle ie nnnnl inoma pozabila človeški govor in ‘ lastna. Po telesu ie imeV^V^r ™ °od Udarcev. uu Pri igranju smrtno ponesreči!. Osemletnega sina pisatelja Aleksandra v Bernus so našli obešenega v heidelberškem cerkvenem zvo-inikn. Očividno je ponesrečil pri nedolžnem igranju. Zaigral premoženje in življenje. V Eng-hlenu na Francoskem je skočil pod vlak Nemec Seiffert, ker je v tamošnji igralnici izgubil vse Svoje premoženje. Poskušen! umor In samomor vojaka. Iz [Varšave poročajo: V predmestju Powazki je napadel neki vojak, ki je bil obsojen v vojaški zapor, bataljonskega šefa kneza Dumanovva in njegovo ženo v njunem stanovanju in oba težko ranil. Zločinca je straža ustrelila. Žepni tatovi na božji poti. Na bavarski božji poti Maria-Eich se je zbralo pretekle dni okrog 15.000 romarjev. Med njimi je bilo kakor že navada več žepnih tatov. Dolgoprsteži so naenkrat vzdignili v množici s silnim hrupom: »Konji so se splašili« veliko paniko. Ljudstvo se je preplašeno razbežalo na vse strani. V tej zmešnjavi so iztegnili tatovi svoje dolge prste po urah, verižicah, denarnicah itd., kar jim je že prišlo pod roke. Več oseb je bilo med bezanjem podrtih na tla in poteptanih. Pohotnež izvršil umor in samomor. V Parizu so našli na stanovanju nekega mehanika mlado ženo umorjeno na njegovi postelji. Mehanik se je pred preganjalci skril v kleti. Ko je zapazil pred kletjo policijo je oddal proti nji več strelov, a nato se je v kleti obesil. Morilec je izvabil ženo seboj na stanovanje, kjer jo je posilil in umoril. Ljubljana. Prof. Fran Gerbič, ravnatelj Glasbene Matice v Ljubljani, je napisal in izdal brošuro »Metodika pevskega pouka«, ki obsega 51 strani ter ima tudi več ilustracij. Ravnatelj Gerbič, bivši ljudskošolski učitelj, je tekom svojega življenja pridobil največjo prakso v metodi pevskega pouka, saj je poučeval petje na ljudskih šolah, kasneje je sam absolviral konservatorij, ter bil mnogo let odličen operni tenorist, neko dobo tudi pevov-odja društev, opernih zborov in solistov, kapelnik slovenske opere in operete, organist ter profesor na šoli Glasbene Matice v Ljubljani. Njegova »Metodika« temelji torej na lastnih praktičnih izkušnjah in mnogoletnih teoretskih študijah. Gerbičeva brošura bo zato gotovo dobrodošla našim društvom, zborom, šolam in pevcem. Zaslužnemu našemu skladatelju Gerbiču pa čestitamo! Vzorno marljiv mož je to in hvaležni mu morajo biti Slovenci. — Škandalozne razmere med delavci pri regulaciji Ljubljanice. Prejeli smo iz vrst delav cev sledeči dopis: Prosimo vas priobčite teh par vrst o škandalih židovskega podjetja pri regulaciji Ljubljanice, kjer so delavci od raznih ljudij okradeni in šikaniranj, da to presega že vse meje človekoljublja in izobrazbe. Kaj se vse vidi pri nemško židovski tvrdki na delavcih in kaj se pri drugih boljših osebah ne vidi? pne 15. t. m. se je neki delavec, ki je znan pod imenom »črni« (moro) vozil za kratek čas na pulgnilem čolnu po Ljubljanici in slavno podjetje mu je to vožnjo zaračunalo 3 krone, katere mu je odtrgalo od plače, ne da bi prej bilo povedalo, da se čolni ne smejo rabiti ob prostih dneh za zabavno vožnjo. Za tako malo zabavo je torej utrgalo podjetje 3 krone delavcu od slabe plače in delavec mora zanje cel dan delati. Podjetje je v nedolžni vožnji videlo poškodovanje čolna in da bi ta škoda ne prinesla bankrot — kaznuje de^vca s 3. kronami, ako pa kak takozvani stavbni podjetnik n. pr. g. K. pod pretvezo, da ima opravka na bregu davno do-gotovljenega Gruberjevega kanala, dela izlete za svojo zabavo na vse strani in se baha, da dobi 15 kron plače in da niti delati noče, ako se mu plača ne zviša — tega podjetništvo ne vidi. Sploh ima ravno ta gospod navado, da zmerja delavce z voli, osli, tepci in še hujše. Ako mu ni kaj po volji postane naravnost surov in preti s kamenjem. Ko bi rajše sam bolj vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, namesto da šikanira delavce. Delavci, ki jedo v njegovi kuhinji plačujejo krompir po 12 vin. Pravijo da dela v kuhinji lepe dobičke. Zelo rad denuncira delavce tudi magaciner. Tako toži delavce, da kradejo drva, ako kdo vzame kak trlilen kos lesa, menda zato, da prikrije s tem svoje špekulacije. Delavci mu morajo opoldne mesto počitka nositi premog, da imajo mir pred njim. Dobro bi bilo, ko bi rajše ta gospod pazil, da se ne izve, kako je rt. pr. dne 16. jul. v soboto v gostilni pri Ra-deckem z voznikom barantal za onih 35 K, ko je hotel napraviti dobiček s tem, da je zapisal več voz, nego jih je voznik imel. — Proti izboljšanju plač se najbolj postavlja dnevni kontrolor, ki je prišel v Ljubljano sam v slabih razmerah in sedaj brutalno nastopa proti delavcem. Mnogo delavcev je že zaradi tega zapustilo delo in odšlo drugam. Pa se sliši, da so nekateri še naprej ostali kot delavci, seveda samo na papirju. Delavci niti ne vedo, kako so plačani, ker se jim odtrguje za vse mogoče stvari. Nobeden ne ve, koliko plača za bolniško blagajno. To je včasih odvisno od dobre ali slabe volje gospodov akor-dantov. To se je videlo dne 10. avgusta na Selu pri Mišku, kjer je gospod Kočarek posameznim delavcem odtrgal po 1.60 K za 14 dni. Ker so dobili čez teden delavci zopet plačo in se jim je zopet odtrgalo — so plačali dvakrat za bolniško blagajno. Delavski red ni nikjer javno izobešen. Tega nemška firma v slovenski Ljubljani menda ne potrebuje. — Delavci morajo sedaj hoditi tri četrt ure daleč okoli na delo, ker ni nobenega prehoda čez reko, čez železniški most pa je prepovedano hoditi. Treba bi bilo kakega začasnega mostu, posebno, če so gospodje tako točni, da odpovedo delavcu službo, ako zamudi le za pol minute delo. Delavci, ki stanujejo v Mostah bi bili lahko v par minutah na delu, namesto da morajo hoditi tako daleč okoli. Plače delavcev so take, da žive ob suhem kruhu in si komaj privoščijo pošteno prenočišče. Vsega tega pa gospodje ne vidijo in skrbe le zase. Kakor čujemo, se vrši letošnja skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda dne 22. septembra v Trstu. Primerno bi bilo, da se takoj sedaj že prične skrbeti za poseben vlak iz Ljubljane v Trst, ki naj bode prikladen za štajerske in kranjske udeležence. Poslednje posebno z Dolenjske. Letos bode gotovo obisk skupščine v Trstu ogromen, ker Ciril Metodova Družba otvori tam novo šolo. Predpriprave za cvetlični dan po celem Slovenskem so v najboljšem teku. Te dni se razpošljejo okrožnice Ciril-Metodovim podružnicam in sokolskim društvom. Poživljajo se posebno napredni akademiki, da se udeležujejo povsod pripravljalnih del. — Ciril - Met. podružnica in Sokol na Viču priredita cvetlični dan 1. septembra. Priporoča se, da se vrše cvetlični dnevi po deželi takoj začetkom sept. Najbolj pripravna dneva za to sta 1. in 8. sept. Kot zaključek podeželnih cvetličnih prireditev bo pa cvetlični dan dne 15. septembra v LJub-l]aui. — Vsa pojasnila daje izvrševalni odbor v Ljubljani, Narodni dom. O dr. Hudniku se nam poroča. Ko so dr. Hudniku v bolnišnici, kjer je bil že dalje čnsa vsled slabega zdravja, naznanili, da je prost, je hotel takoj oditi ven, vkljub temu, da je bilo zvečer. Sporočilo o svobodi je dr. Hudnika zelo vznemirilo. Celo noč je ležal v vročici. Med tem je vodstvo sporočilo veselo vest gospej, ki je takoj odšla v Maribor. V njenem spremstvu se je dr. Hudnik pripeljal v Postojno. Na postaji so ga čakali otroci polni veselja, pa dr. Hudnik je tako oslabel in se je tako izpremenil, da so se mu komaj upali približati. Naravno je, da je vladalo zanj v Postojni veliko zanimanje. Zdravje dr. Hudnika je slabo. Na zimo se pojde zdravit v Dalmacijo. Težki dogodki so ubili v njem silo in voljo. Do vsega je popolnoma ravnodušen in miren. Upati je, da bosta mir in svoboda vsaj deloma zopet popravila njegovo trhlo zdravje. Mladina v Ljubljani in okolici, vzdrami se! Po vseh krajih slovenske dežele se probuja mladina, se navdušuje in organizira, da tako skupno dela za ubogi tlačeni slovenski narod. Tudi mladina v Ljubljani ne sme zaostati za drugimi. Mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi v »Narodnem domu« v Ljubljani v nedeljo, dne 25. avgusta velik mladinski shod. Začetek ob 10. dopoldne. Pridite vsi in agitirajte za obilno udeležbo. Kdo se ne spominja z veseljem kako lepo se je razvila »Narodna delavska organizacija« v Ljubljani! Škoda, velika narodna škoda, da je vladna roka tako lepo procvitajočo organizacijo razpustila. V Trstu pa se je »N. D. O.« razvijala ter slavi letos petletnico obstanka. Z navdušenjem mora navdajati slehernega Slovenca, ko čila poročilo o tako krasno se razvijajoči »N. D. O.« v Trstu. Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, pohitite dne 1. septembra t. 1. v Trst k slavnosti petletnice »N. D. O.«, brat k bratu, trpin k trpinu, da se ob vzgle-dni tržaški organizaciji navdušujemo za enako narodno delo tudi po ostalih delih Slovenije. Kdor čuti s slovenskim delavcem, kdor ceni njegovo narodno zavednost, ta bo pohitel dne 1. septembra v Trst. Slavno občinstvo se opozarja na novo opremljeno kavarno »Prešeren«. Več v oglasu. Blazen vojak. Blazen vojak zabodel postajenačclnika v Borovnici. Iz Borovnice se nam poroča 21. t. m.: Včeraj na večer je prišel na kolodvor vojak domobrancev iz Pulja, ki se je obnašal jako sumljivo. Zahteval je za 1 K vozni listek v Pulj, dasi je v tem času vozil samo brzovlak proti Trstu, ki sc pa ne vstavi v Borovn. Potem je hotel brzojaviti tudi za 1 K v Pulj. Ker je bil pa promet velik, niso sprejeli njegovega telegrama in mu je g. načelnik postaje rekel, da na postaji v tem času ne sprejemajo telegramov, pač pa na pošti. Vojak pa je le postajal vedno bolj silen in g. načelnik je celo prosil nekega navzočega višjega vojaka, naj spravijo tega sitnega človeka s kolodvora. Pa ni nič pomagalo. Vojak je hodil z golim bajonetom po postaji in ko je g. načelnik gledal skozi postajo vozeči brzovlak, ga je ta vojak dvakrat zabodel v nogo od zadaj. Ko sc g. načelnik obrne, ga je zabodel še spredaj nad koleno. Med tem prizorom je bilo več vojakov na kolodvoru in med njimi tudi nekaj častnikov. Vsi so se bali znorelega vojaka in še le čez nekaj Časa je prišel častnik in s potegnjeno sabljo velel vojaku, naj spravi bajonet. Nato so priskočili še drugi, zvezali reveža ter ga odpeljali v začasno marode-sobo in potem ob 11. ponoči v Ljubljano. Rane niso ravno nevarne, a strah, ki ga je prestal sam in pa posebno še njegova gospa, ki je z okna gledala kako blazen človek napada njenega moža z bajonetom, ta strah ie bil grozen. Prav srčno želimo, da bi vsa zadeva prešla brez zlih posledic za načelnika. Blazni vojak je v Pulju davčni praktikant in že par dni preje ni bil normalen. Na „Kraljevem“ v hrvaški metropoli. Zagreb, dne 20. avgusta 19)2. Danes se je pričel tukaj eden največjih sejmov, a obenem za hrvaški narod največje narodno slavje; »Kraljevo«, zvano tudi »Veliko Kraljevo«. To Kraljevo ima svoj znamenit zgodovinski vir, o čemer pa ni moj namen razpravljati. Tudi je skoro nemogoče. Človek, ki je na to hrvaško narodno slavje priromal večinoma peš iz dolenjske metropole, bi moral z zbranimi mislimi prenesti orjaški šum življenja in vrvenja, ki ga povzroča še predpražnik tega »Kraljeva«. Dasi sem došel že na predvečer slavja v Zagreb, so bili hoteli že vsi zasedeni in moral sem biti vesel, da sem v resfav* raciji »pri lovskem rogu« v Iliči dobil zadu-hlo sobico na dvorišču, na katerim je tik pred sobo razpostavljena poletna restavracija. In tu gre dirindaj izvzemši par zgodnjo jutranjih ur venomer skozi celi dan in noč. Pa kakor sem vidci, ni nič bolje drugi d. bonekcx’ k\ Velika prodaja poletnih oblek za gospode in dečke, ter razne damske konfekcije za polovično ceno. Nadalje priporočam ravnokar dospelo jesensko damsko konfekcijo kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke po čudovito nizkih cenah. Ogromna zaloga klobukov od K 1.50 naprej. „Angleško skladišče oblek* O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. J _ 734 — — Tukaj se ne moreva poskušati je dejal. ,Nd hodnik pojdeva, dolg je in s kamnom tlakovan. s Passavant je mislil: — Ali mora res biti? Ubogi vrag... Ali bom imel toliko poguma? En sunek skozi srce, sam me ga je naučil. Pa moram, za njo, za Ro-selys! Za hip je bil prost. Silno razkošje je občutil, ko je pretegnil premrte ude. Stopila sta na hodnik. Prijela sta rapirje s Solidnimi, malo upogljivimi klinami. — Začniva! je dejal plemič in čuden smehljaj mu je zaigral v kotih ustnic. Jekla so žalostno zapela. Nenadoma pa se je začul silen trušč zgoraj. Prestrašena sta obstala. Razbijanje na vra-jta je postalo močnejše. — Nazaj! je kriknil ječar. Nekdo prihaja! Oba sta planila v ječo. V hipu je priklenil ječar plemiča in stekel gor. Preteklo je par trenot-kov in vrata ječe so se zopet odprla. Vstopili so štirje možje z bakljami, ki so bleščeče razsvetlile jamo. Za njimi osem stražnikov. molče so se postavili na obe strani k (jidu. Zunaj na hodniku jih je ostalo ravno toliko. Dva služabnika sta prinesla črno mizico jn Štiri stolice. Nato sta prišla Scas in Ocquetonville in ž njima še trije. K Vsi so molčali. 15 Passavant jih je gledal z odkritosrčnim zaničevanjem Ni se zanimal za nje. Pogovor e Ječarjem mu je porodil v glavi druge misli, nego da bi ugibal, kaj naj pomeni nenadni obisk. — TSj — Končno je vstopil majhen popolnoma črno oblečen človeček, pozdravil, sedel, pripravil črnilo, peresa in par pergamentnih listov. Bil k pisar- . -V I X >• Takoj za njim se je prikazala trojica moz, črno oblečena in zakritih obrazov; posedli so se okoli mizice. Bili so sodniki... Prečitali so obtožnico. Priče, ki so bile zaslišane že preje, so izpovedale, da so videle plemiča vsega okrvavljenega na begu, Scas in Occiuetonville sta ga videla s sekiro v ulici Barbette na licu usodnega mesta, kamor sta pritekla iz kabareta, začuvši klice na pomoč. Bila da sta tam tudi Courtehense in Guines. ki sta morala plačati svoje svedoštvo že s smrtjo. Obtožnica je bila podprta z verjetnimi dokazi in bi plemič tudi pred javnim sodiščem ne mogel dokazati svoje nedolžnosti. Na vprašanja sodnikov ni odgovarjal. Cel proces je končal v pol ure. Prečitali so protokol in se odstranili, da sestavijo obsodbo. Passavant je bil zopet sam v ječi. Vsak obisk je bil zanj enak snu. Kakor hitro je ugasnila luč, je začutil grozo svojega ujetništva. Noge so se udirale v mokro blato, po glavi mu je drsela smrdljiva voda. Zdelo se mu je. da je že dolgo, dolgo let priklenjen in obsojen v temo. Ječar se je vrnil Šele pozno zvečer. Odklenil ga je in šla sta na hodnik. — Nisem mogel več zdržati, Je dejal. Cel dan sem imel opravka. Ječe so prenapolnjene. Zadnji čas so mi privedli mnogo jetnikov. Vsi preklinjajo kraljico... Vse plemstvo Hiše Saint-Pol bo skoro nastanjeno pri meni! V Dan‘ .Dan v Dan Dan Dan U a Dan je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najceuejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1‘70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad Čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broSirana ‘2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več Naroča se v Učiteljski tiskar ni v Ljubljani.