Skupščina v Skoplju jc jasen memento Izvršnemu odboru in tudi vsem poverjeni* štvom UJU, da se jim je intenzivneje pri* praviti na skupščine in poseči v potek in vprašanja, ki so skupna vsemu učiteljstvu v državi. Poleg tekočih aktualnih vprašanj in formalnih organlzačnih poročil, smatramo za najvažnejšo nalogo teh skiupščin ustvar« janje enotne stanovake ideologije v temelj* nih stanovsko in šolsko političnih vpraša* njih in nalogah učiteljstva. V koliko so skupščine odgovarjale tej svoji nalogi, ne bomo danes razpravljali. Od prvega početika, leta 1920., pa do zadnje skupščine je videti, da preprečujejo resnejše in globlje delo šlkupščin vedno isti ponavljajoči se nemiri. Z vzroki istih se moramo pričeti resnejše baviti, ako jih ho« čemo odpraviti. Ni tako, kakor so poročali listi! Dolgo let že opažamo na vseh skup= ščinah odpor učiteljstva iz notranjosti Sr* bije proti Beogradu. Posebno izrazito je v tem oziiru učiteljstvo Južne Srbije. Na dru« gi strani so se opazila stremljenja srbijan= skega učiteljstva, da se osnuje za Južno Srbijo in za Vojvodino samostojno pover* jeništvo. V koliko je ta zahteva upravičena in bi bila v korist splošni organizaciji, je stvar razprave. Statistika nam kaže, da je v Srbiji 71 društev z 2767 člani, v Južni Srbija 36 društev s 1540 člani, v Vojvodini 18 dru= štev s 1875 člani in v Črni gori 9 društev s 437 člani. Glavni momenti letošnje opozicije pa niso bili v tem in so se stalni opoziciji pri« družili drugi, hrujpni opozicionalci. Tudi vpliv volilne dobe in partijskih kkibov ne moremo redi, da bi igral letos svojo vlogo. Res je le, da je element Južrne Srbije prišel do veljave in na svoj račun. Glavni povod letos pa je bilo popolno« ma interno srbijansko vprašanje v pogledu odobritve pravil Poverjeništva UJU — Beograd, ki so bila sprejeta lanslko leto na pokrajinski skvpščini tega poverjeništva. Izvršni odbor ni hotel odobrki nekaterih točk v teh pravilih. Beograjsko poverjeni* štvo je izdalo na svoja društva in članstvo poseben letak, ki je. bil tudi predmet zad« nje seje poverjeništva v Zagrebu. To je dalo glavni povod in oporo letošnji apo« ziciji. Dasi so se govorniki opozicije dotikali tudi vprašanj izven pravil, ker je bilo slu* čajno poročilo o »Izveštaju« prvo na vTsfi, lahko trdimo, da je bil hrupni del opotzicije brez kake idejne podlage, zato je nastopil zelo demagoško in brez pozitivne kritike in mu je bil namen le razbijati ob« stoječe vodstvo in izvojevati Izvršnemu odboru nezaupanje, brez ikakega stvarnega adejnega pozitivnega cilja in pragrama. Osebnosti in osebne izpremembe v vods stvu, drugače raje razbiti vse, je bil začetek in kooec zahteve, ne da bi se kazalo s stra* ni opozicije resno stremljenje dati na drugi strani organizaciji stvarno kaj boljšega in solidnejšega. Ob sebi umevno, da je taka opozicija bila še daleč od tega. pridobiti si večino, ki se nikakor ne zadovolji z golim ruše* njem organizacije, ampak hoče drugih ga« rancij od opozicije, preden ji izroči vpliv na organizacijo. Ne smemo si pa prikrivati, da je od« rekla avtoriteta Izvršnega odbora in pred« sedstva na letošnji skupščini popolnoma. V tem oziru moramo poiskati vzroke in gledati, da jih v interesu organizacije čimprej odpravkno. Kritika glede disciplinske uredbe in uredbe o šolScih odborih nam kaže, da bi se moral Izvršni odbor v tem oziru bolj na^ slanjati na mišljenje poverjeništev. Iizvršni odbor je dal ministrstvu glede teh uredb predstavke, ne da bi prej zaslišal in upo« števal želje in mišljenje paverjeni9tev. Za« to nosi tudi vso odgovornost. In to je, kar ni v rediu! Dogajalo se je, da mišljenje in stališče Izvršnega odbora često ni odgovarjalo miš« ljenju in stališču večine poverjeništev. V takih slučajih si Izvršni odbor ne more vzdržati avtoritete, ker večine članstva ni« ma on, ampak ga imajo poverjeništva za seboj. Širji glavni odboir je preokoren in predrag aparat, da bi ga mogel Izvršni od= bor sklicati db vsaki potrebi in taki priliki ter prenesti odgovornost nanj, zato je tre» ba najti drug foTum, ki bo dal polno garan= cijo za vzdrževanje avtoritete organizacije in bo labko nosil odgovornost napram vse« mu članstvu in v vsakem momentu. Najjačja bo avtoriteta vodstva organis zacije, a'ko se bo naslanjala na ožje zastop* stvo vseh poverjeništev s centralnim pred^ sedstvom in tajništvom, ki naj se sestane ob vsaki nujni priliki ter prevzame >za svoje delo gaTancijo in odgovornost napram članstvu, ki ga ima za sabo. Avtoriteta, ki bo bazirala na tem temelju, bo dala polno garancijo, da tudi na skupščinah ne bo od= rekla in bo v stanu vzdržati red in disci« plfrio, potrebno za stvarno delo. Odločilno vodstvo organizacije naj tvori>o seje predsedstva s poverjeniki, ki faktično predstavljajo zastopstvo vsega učiteljstva iz države. Da Izvršni odhor ne more ustrezati gornji zahtevi je videti že iz stremljenja Bosancev na letošnji skupščini, ki so letos prvič iznesli svojo speoifično zahtevo, da mora priti tudi en zastopnik poverjeništva Sarajevo v Izvršni odbor. Predsedstvo organizacije si pa lahko v svojo oporo, za tekoče administrativne po= sle, osnuje dober sekretarijat s potrebnimi eksperti, ki bodo imeli svoje Btalne funk» cije in bodo tvorili posvetovalen aparat predsedstva za tekoče posle ter organizačno eksekutivo. Prepričani smo, da bo na tem temelju postavljena avtoriteta vodstva organizacije, ki bo vsak čas lahko prevzela tudi vso od= govornost napram vsemu članstvii, tudi na skupšSinah prepre^ila rnediscipliniraftiost, kaikor se pojavlja sedaj, ki škoduje ugledu stanu in vpliva demoralizujoče na ostalo članstvo; prepričani pa smo tudi, da bo skupščina, ki se bo naslanjala na tako avto« riteto vodstva sposobna, da bo sama izklju« čila nedisciplinirano članstvo in si sama na* pravila red za potrebno stvarno delo. Taka skupščina bo imela tudi v plenumu dovolj moči in avtoritete, da bo preprečila vsako prozorno demagogijo in da ne ibo trpela v svoji sredi ljudi, ki se ne .znajo resno ob« našati. Mnogo se je pa pokazalo tudi tehn>ič« nih pogrešk ki jih je treba odpraviti, ako hočeroo napraviti naše skupščine sposoibne za resno in plodovito delo. Povsem neumevno je, izakaj ni vodstvo skupščine izvedlo svojega sklepa, da se de= legati strogo ločijo od nedelegatov. To je prineslo mnogo zmede, da si nismo bili na jasnem ne glede govornikov in ne pri gla* sovanju. Vsaik nedelegat nam je lahko s svojimi dolgoveznimi govori in opisovanji lokalnih razmer tratil dragoceni čas. Vsakdo je ho« tel na dolgo opisovati svoje razmere in če« sto osebne težnje. Piincipijelno in z vso ri« goroznastjo bi bilo postapati napram onlm, ki se oddaljujejo od predmeta in hočejo obravnavati vprašanja, ki nam niso vsem skupna, in ne zadevajo celote učiteljstva ter niso za vse ali vsaj velik del načelne važ* nosti. Na državnih skupščinah se sestaja= mo, da razčistimo vsem skupna vprašanja, lokalna vprašanja pa razčiščujmo doma, na pokrajinskih skupščinah in zboroivanjih sreskih društev. Pri glasovanju je nujno odpraviti obi« čaj: »Prima se!« Na ta način je lahiko vse sprejeto, pa najsi to vpijejo nedelegati ali galerija. Z vso energijo se moramo zavzeti za to, da se bo glasovalo samo s strani de* legatov in z dviganjem rok. Naj vidi tudi opozicija, kako je močna in vodstvo, ko= liko zaslombe ima s svojim stališčem v ma* si uciteljstva. Popolna jasnost bo le na ko* rist stvari in resnemu delu v blagOT vsega učiteljstva. Vse skupščine dosedaj so nam poka= zale, da so prevelike in zato njih aparat ne deluje tako, kakor bi moral. Delo v ©dsekih, ki so manjši in tudi obstojajo iz zastopni* kov v^seh poverjeništev, je mnogo plodos nosnejše in pozitivnejše. Ideološki pogledi uoiteljstva iz raiznih pokrajin se tu zbližu« jejo in često zložijo popolnoima. Eden od vzrokov, da do tega ne pride v plenumu skupščine je tudi ta, ker je aparat sedanjih skupščin prevelik. Na vsakih 50 članov po en delegat za državno skupščino je preveč. Cenzus bo treba tu zvišati, ne samo iz stvamih, temveč tudi iz gospodarskih ozi« rov. Manjša delegacija, ta pa obvezna za vsa društva, bo lažje in stvarnejše delala. Tudi gospodarsbi oziiri pr|dejoi tu v poštev. Če računamo, da stane udeležba sa« mo enega poverjeništva — seveda z vsemi zastopniki društev vkup — povprečno na oddaljenejšo skupščino 80.000—100.000 Din, lahko računamo, da se izda za vsako skup= ščino do pol milijona stanovskega denarja. Iz tega vzroka se tudi določba, da se od« pošlje na skupščino na vsakih 50 članov po en delegat, ni nikdar izvajala in je nezmis selno, da jo obdržimo še nadalje v pravilih. Nehote se moramo vprašati, če smo dosegli z ozirom na te izdatke tudi prime* ren rezultat? V tem oziru bi se dalo mnogo ekono« mičnejše postopati, če bi prišla samo glav» na uprava prvi dan na skupščino ter bi vsa poverjeništva prijavila in delegirala v po» edine odseke svoje sposobne člane že v na= prej. da bi pripravili materijal za skupšči* no. Ne bi se dogodilo, kakor letos, da je večina delegacije izgubila pravlzaprav za stvarno delo brezplodno skoro dva dni, tretjega pa ji je odvzela hrupna olbstrukcija opozicije. ki je v sedanjih resnih časih naj» manj primerna na skupščini učiteljstva. Povsem ponesrečil se je letošnji prvi poizkus, ko so se referati objaviili. Debate, ki je glavna pri referatu in ki najbolj zbliža> in razbistri naziranja, ni bilo in bi je tudi ne bilo, če bi odsek za teme iznesel svoje poročilo. Vsaj glavne teme je treba dati prej obvezno v abravnavo vsem sreskim društvom in pokrajinskim skupščinam po« verjeništev, če hočemo priti do pozitivnih rezultatorv in uspehov. Zato mora biti re« ferat pravočasno objavljen. Le na podlagi tega se bo razvila tudi na glavni skupščini stvarna in plodna debata ter bo dosegel re« ferat svoj namen. Isto velja tudi za »Izveštaj« o delu centralne uprave za prošlo leto, ki je izšel tiskan. Delegati so prejeli obširno tisikano poročilo uprave šele na skupščini v roke. Kako naj ga prečitajo vn se poglobe v po» edina vprašanja? Zato je bila tudi vsa kri« tika tega poročila zelo površna in enostra* na. Ako hočemo priti do resne in stvarne kritike o delu uprave, z resnim prizadeva* njem odpraviti nedostatke in pokazaffi tudi pot za izboljšanje organizacdje, je nujno po* trebno, da prejmejo vsa sreska društva in poverjeništva že prej pravočasno »Izve« štaj«, da ga lahko prouče in se pripravijo na stvarno kritiko. Ne bodo se ponavljali potem več dogodki, kakršni so bili letos! Resna in stvarna debata onemogoči tudi vsako destruktivno opozicijo, ki ji je namen le sabotirati delo in se loviti Iza osebnostmi. Ne moremo prezTeti, preden končamo, enega vprašanja, t. j. vprašanja osebne ča« sti, mimo katerega ne smemo iti. Mišljenje, kakor jc obstojalo in še obstoija, da se do političnega ali načelnega nasprotnika nima obzira v pogledu varovanja osebne časti, je treba pobijati. Padale so javno besede proti vodstvu in predsedstvu, paidale so pa tudd medsebojne besede v plenumu, ki bi ne smele padati. Treba bo v tem oziru 'bolj varovati dostojanstvo stanu in skupščine. Mirno lahko rečemo, da je opozicija na letošnji skupščini sicer momentano z^bila malo avtoriteto Izvršnemu odberu, a s svo« jimi metodami niti sebi ni koristila, še manj celokupnemu stanu. Opozicija, ki se ne opira na stvaren program dela in pazi» tdvne idejne temelje, je že po sebi brez bo* dočnosti, še bolj pa. če nima pokazati ni trohice svojega pozitivnega stvarnega dela ter obstoja vse njeno delo le ob zabavlja* nju in ispodtikanju ob vsem, kar drugi de* lajo in se trudijo za koristi stanu in šole. Taka opozicija si nikdar ne bo dobila tal med večino učiteljstva, pa če nastopa še tako teroristično. Celo lastni pristaši se je bodo naveličali in ji pričeli obračati hiibet. Le šibka opozicija, ki ni sposobna se uve« ljaviti s stvarnim delom, se poslužuje me* tod abstinence, terorja in hrupne obstruk» cije; zdrava opozicija se uveljavlja i<n kons kurira s pozitivnim delorn. Zato tudi letošnjih dogodkov na skup« ščini v Skoplju ne smemo vzeti talko tra» gično, kakor so to iznesli razni časopisi in smo prepričani, da knamo v sebi še vedno dovolj moči in sile za odpravo nedostakov, ki smo jih opazili tekom let in s tem okre= piti organizacijo, česar ne odrekamo tudi gotovemu delu opozicije, ki jo srečavamo na naših glavnih skupščinah. Ivan Dimnik.