Kmet in dninar. 0 razmerju med kmetom in dninarjem še nani vediio priltajajo iz kroga obeh slojev nove razprave in pojasnila. Mi odpiramo kajpada predale naše^a lista oberaa slojema in gledauio le na to, da se ne zapiše nobena žaljiva beseda, ker je naša naloga, kmečke sloje združevati in ne razkrojevati. Iz Planinske vasi nam piše posestnik: Z ozirom na visoki pomen poljedelstva je treba skrbeti vsokemu kmetu in poljedelcu, da se v tem resnem času pridno seže po poljedtjlskem orodju in ž njim izvabi iz radodarne zemlje vse, kar je neobhodno potrebno za življenski obstanek posaimeznika in državo. Vojni zakon je poklical može brez ozira na stan in velikost kmetije pod orožje, da bra.ni avstrijsko grudo pred sovražnikom. Za to je treba tudi doma pritegniti vsako sposobno osebo k poljedelskemu delu V predzaidiiji številki ,,Slovenskega Gosix»darja" se je oglasil dninar iz planinskie okolice z željami in pritožbami glede plače in draginje. Opisuje, kako se slabo plačujejo dninarji v šentvidski župniji. Toda temu nasproti povdarjam to-le resnioo: Poznam ve6 dninarjev in hlapcev in dekel, kl niso za svojimi starišr niti vinarja podedovali, a so si vendar z delom, oziroma zaslužkom, svojih pridnih in poštenih rok med kmeti, seveda ne da bj poznali tuje rudokope in mostne noše in šege. prigos[>odarili iepa posestva in lepo premoženje in danes z veseljem gledajo žulje svojih rok. Pridni kmečki delavci pridejo do svojega zaslužka v vsakera \Temenu in letnem 6asu. Pridne delavce kmelje dotfro in radevolje plaftajo. Saraoobsebi umevno pa >e, da so od dobrih zasUižkov izključeni isti delavci. koji se bojijo solnčnih žarkov in uraazanih rok, kajti za kmeta in noljskega delavca je skrito zlato v blatu. fe Bizeljskega se nam piše o islom predmetu: V ,,Slov. Gospodarju" sem čital, Tcako se dninar pri^ tožuje, da je preslaba pla^a in da vsled tega ne more shajati. Na to otfgovarjnm, dai pri nas plačujejo kmetje za delo od jutra tto veftera dve kronioi in da dajo dobro hrano. Ce gre toroj dninar Sest dni delat kmetu, ima 12 K na teden. Ali to ni lep zaslužek?! Potem se (tnmar • ritožuje, da ne dobi zeralie v najem. Tudi temu muram oporekati. Sedaj se dobi dosti zemlje. Dobi jo, kdor le hofie delati in Se tudv čisto poceni in kolikor je ho6e. priden dela\-«c ne bo pri kmetu nikdar kruha stradal. Ne bo mu treba zobe v steno kazati. A dninar ne smo samo sebo videti, ampak tudi premisliti, koliko mora km<it izplafinti nn (f>den, meseo ln leto. Trpeti pa moramp vsi. Ko \e Bon svet ustvaril, ao bile razne stvari na zemlji-, flnveka pa ni bilo. Bog je ustvaril todaj ftloveka fn ga je j ,cv stavil v raj N3 mu trebalo obdelovati zemlje. Prepovedal mn \e le od enega drevesa sad ,iesti. Ali 61ovek nj ubogal, kar mu je Bog prepovedal. Zato ga je Bog kaanoval in mu je reVel: V potu svbjega obraza boS kruh jedel! Zatorei morarno • hidi mi vsi, khietje in dnSnarji in drugi, trpeti in delati. A ni ga Movekft na svelu, ki bi veC trpel, kot kmet. Starl preKOvor ž« pravi: K»r rm svetu živi, vse kmet redi.