IVANKA PORENTA-ALEŠ Vodnik Crngrob in okoliške vasi Sedmi Vodnik po loškem ozemlju z naslovom »Crngrob in okoliške vasi« je izšel v mesecu novembru 1998. S strokovno pomočjo Muzejskega društva Škofja Loka ga je založilo in izdalo Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi Crngrob, Pevno, Papirnica, Virmaše, Sv. Duh, Forme, Dorfarje, Šutna in Žabnica. To so obmejne vasi na robu občine Škofja Loka in mestne občine Kranj. Ob finančni pomoči obeh občin in drugih sponzorjev iz teh krajev je vodnik oblikoval in natisnil Gorenjski tisk Kranj. Slovesno smo sedmi Vodnik po loškem ozemlju »Crngrob in okoliške vasi« pred stavili 28. novembra 1998 ob 15. uri v Crngrobu - v cerkvi Marijinega oznanjenja. To ni bil samo dogodek leta, ampak lahko rečemo, da je bil za naše vasi dogodek desetletij. Že desetletja nam je manjkala knjižica, ki bi vaščanom, romarjem in turistom pomagala spoznavati naravne in kulturnozgodovinske vrednosti Crngroba. Kot vemo, je že pred 62 leti izšel »Vodič po Crngrobu« avtorja dr. Janeza Veiderja in 36 let je že minilo, odkar je bil natisnjen »Crngrob« avtorja Franceta Steleta. Obe knjižici sta bili že davno razprodani. Domačini smo ju v vsem tem času zelo pogrešali. Knjiga, o kateri smo sanjali, je končno med nami. Veseli in ponosni smo zaradi nje! Crngrob je majhna vas s pomembnim kulturnim spomenikom - cerkvijo Mariji nega oznanjenja. Zelo lep je pogled nanjo, ko jo popotnik iz daljave uzre čez ob jugozahodnem robu Sorskega polja nanizane vasice. In njen zvonik se skrivnostno dviga iz morja gozdnih sestojev, če pogledamo proti Crngrobu z razgledišč bližnjih ali daljnih grebenov. Prav ta zvonik pa popotniku, ki se povzpne po stoterih stop nicah do najvišjih lin ponudi, veličasten razgled po Sorskem polju - od Škofje Loke čez Žabnico do Kranja in mimo Šmarne gore do Ljubljanske kotline. Vseh šest dosedanjih Vodnikov po loškem ozemlju se po vsebini med seboj razli kuje. Poudarek sedmega je na crngrobski cerkvi, ki ni le stavbni in likovni spomenik prvega reda, ampak je kot »dominantni motiv, pojem v krajinski sliki loškega pro stora«, ki sega čez občinske meje. Zasluge za izdajo tega vodnika imajo: - Muzejsko društvo Škofja Loka, katerega izvršni odbor je pristal na spremembo programa oziroma vsebine sedmega vodnika po loškem ozemlju. Njihov predsed nik, dr. France Štukl, je na predstavitvenem nagovoru navzočim to tudi povedal. - Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi Crngrob, Pevno, Papirnica, Virmaše, Sv. Duh, Forme, Dorfarje, Šutna in Žabnica je sedmi Vodnik po loškem ozemlju »Crngrob in okoliške vasi« izdalo in založilo. Prvi predsednik tega 351 LOŠKI RAZGLEDI 45 društva, Jože Porenta, je v uvodnem govoru, poleg zahval vsem zaslužnim, tudi poudaril, da smo z izdajo tega vodnika uresničili svoj program za leto 1998. - Uredniški odbor se je sestajal in sproti razreševal tekoče zaplete. Njhove izkušnje so mi pomagale pri zahtevnem uredniškem delu. V uredniškem odboai smo bili: Franc Podnar, direktor Loškega muzeja in urednik Loških razgledov, ki je strokov no pomagal pri domoznanskem prispevku in uredniškem delu; dr. France Štukl. predsednik Muzejskega društva Škofja Loka in avtor prispevka; Dušan Koman, umetnostni zgodovinar in likovni kritik ter avtor prispevka; Alojzij Pavel Florjančič, ki je tudi avtor prispevka, in Ivanka Porenta-Aleš, urednica, z domoznanskim prispevkom. - Avtorji sedanjih prispevkov v prvem in drugem vsebinskem delu vodnika. Naslovna stran vodnika Crngrob in okoliške vasi 352 CRNGROB IN OKOLIŠKE VASI V uvodu vodnika CRNGROB IN OKOLIŠKE VASI so najprej besede k izdaji, ki sta jih prispevala Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka, in Vitomir Gros, župan Mestne občine Kranj. V predgovoru -Vodniku na pot« sem, kot urednica, poudarila pomembnost izda je te publikacije, zato da bi se bralec zavedel lepote, ki jo sicer vsak dan gleda, pa je vseeno ne vidi. Ko gledamo Rdeče znamenje z okolico, deluje na nas turobno. Ko pa to Rdeče znamenje vidimo na Groharjevi upodobitvi, se nam pred očmi odpre v vsej svoji lepoti. Tako kot vidimo stare oglase iz leta 1936, tako se bodo tudi ti sedanji sponzorji zapisali v zgodovino obrti in podjetništva. Za uvodnimi besedami je knjiga razdeljena na dva vsebinska dela. V prvem je ponatis »Vodiča po Crngrobu« avtorja Janeza Veiderja, v drugem pa je vse polno zani mivosti iz današnjega časa. Za ponatis smo se odločili na željo mnogih domačinov in tudi zato, ker je pisan poljudno, ljudem razumljiv in hkrati dovolj strokoven. Prvi del vsebine prinaša še fotografijo dr. Janeza Veiderja in njegov življenjepis izpod peresa dr. Franca Štukla. Ta je avtorja še osebno poznal, zato nam odkriva še posebno zanimive podatke. Nato sledi ponatis dvainšestdeset let stare knjižice »Vodič po Crngrobu - Čudodelna crngrobska Marija«. To je bila prva publikacija o tej izletniški in romarski točki. Njen namen je bil, številne obiskovalce voditi po Crngrobu in jim v poljudni obliki pokazati in razložiti vse njegove znamenitosti. Umetnine v cerkvi so popisane v tistem zaporedju, kakor so nastajale: od prve romanske cerkvice (okrog 1.1250) do druge zgodnjegotske cerkve (okrog 1. 1350), tretje gotske cerkve (po 1. 1410), četrte prezidave - obokanja tretje gotske cerkve (pred 1. 1453), dozidave poznogotskega prezbiterija in zvonika do višine prezbite- rija (med 1. 1521-1524); opisuje gotsko cerkveno opravo (okrog 1. 1550), prvo povišanje zvonika za dve nadstropji (1. 1551), drugo povišanje do današnje viši ne (v 1. 1666), baročno cerkveno opremo (od sredine 17. stol. dalje), znamenite crngrobske zvonove in zadnjo dozidavo cerkvene lope (1. 1858). Avtor v vodniku opisuje tudi vaške kapelice in znamenja, Crngrob kot božjo pot in najzanimivejše pripovedke o Crngrobu. Na koncu izvirnika je lektor sedmega Vodnika po loškem ozemlju, Ludvik Kaluža, zapisal nekaj pojasnil o redakcijskih posegih v Veiderjev »Vodič«. Ker je Veiderjev »Vodič po Crngrobu« natisnilo Založništvo Franc Kokalj Škofja Loka, smo se odločili, da objavimo tudi Kokaljev življenjepis in fotografijo. Zapis za- ložnikovega življenja je nastal po pripovedovanju njegove polsestre, Minke Kokalj. O zadnjih dognanjih o našem kulturnem spomeniku poroča Dušan Koman. Zaključuje prvi vsebinski del vodnika z novimi umetnostnozgodovinskimi spoznanji o crngrobski cerkvi in opisuje današnje stanje spomenikov v njeni okolici. V drugem delu vodnika »Crngrob in okoliške vasi« je najprej geografsko-geološki opis Crngroba in okolice, v katerem avtor Alojzij Pavel Florjančič opisuje lego in dostop do vasi, podnebne razmere, sestavo tal in podrobneje geološke značilnosti pokrajine. Zato omenja tudi tako imenovane »crngrobske diamante«. Odkrili so jih že pred desetletjem, vendar so jih javnosti tako številčno pokazali šele na razstavi »DIPTIH - CRNGROB«. 353 LOŠKI RAZGLEDI 45 Zakraselost tukajšnjega sveta še poudarja prispevek Bojana Koflerja »Jame in pod zemno živalstvo v okolici Cmgroba ». V njem nam avtor odkrije živa bitja v Štinetovi jami in svoje raziskovanje v Grogovčevem breznu. Luknji pod Gajdnikom, v Flan- čenku in Močilniku. Ta prispevek bo še posebej zanimiv za razikovalce zakrasele ga sveta in jam ter živih bitij v njih. Dr. France Štukl je v prispevku Crngrob in vasi na jugozahodnem delu Sorskega polja podal zgodovinski opis in razvoj teh krajev od rimskih časov, slovanske pose litve, skozi dogodke iz časa freisinškega gospostva do današnjih dni. Najprej našte va skupne zgodovinske in gospodarske značilnosti vseh krajev in ljudi, ob zaključku pa opiše značilnosti vsake vasi, kar je še posebej zanimivo. Domoznanske zanimivosti Cmgroba in okoliških vasi sem popisala sama s poseb nim poudarkom na studencih v Cmgrobu in potokih naših vasi. Opisani so gozdovi okrog Crngroba, značilnosti gozdnih združb, pomen gozda nekoč in danes. Soavtor tega prispevka je Mojmir Perdan iz Zavoda za gozdove, Območna enota Kranj, ki je prispeval zemljevid gozdnih združb. Čebelarstvo ima po naših vaseh dolgoletno tradicijo. Prispevek opiše stari kmečki čebelnjak, razvoj čebelarjenja, poslikavo panj- skih končnic ter izdelavo lesenih modelov za medeni kruhek, ki je tod okoli poseb nost. Opisane so domače opekarne - cegelnice, kjer so pred desetletji še ročno izde lovali zidno opeko po starem postopku. Zapis je nastal po pripovedovanju ljudi, ki so zidno opeko še na tak način izdelovali. Sledi opis težkih časov med drugo sve tovno vojno in po njej. Tu so popisana spominska obeležja po vaseh in križi - pom niki na povojne žrtve. Nekateri so želeli, da se opišejo do sedaj še nepopisani križi in manjša znamenja, ki stojijo ob daigi romarski poti iz Dorfarjev proti Crngrobu, kakor tudi križi, pomniki, ki označujejo grobove žrtev - množično pobitih po dru gi svetovni vojni. Nato je še popis pomembnih ljudi iz vasi obravnavanega dela Sorskega polja, ki so se uveljavili v svetu tako na duhovnem kot tudi na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. V vodniku je nekaj fotografij starejših umetniških del, ki prikažejo delček kultur nega življenja po naših vaseh. Domoznanski prispevek zaključujem z današnjim utripom vasi, ki je nastal po pripovedovanju domačinov iz posameznih krajev. Pogled na naše vasi smo prikazali na številnih fotografijah, ki so jih posneli posa mezni domačini. Župnik Andrej Glavan je kronološko opisal obnovitvena dela na cmgrobski cerkvi in važnejše duhovno-verske dogodke v zadnjih šestdesetih letih. Temu prispevku smo namenili še serijo barvnih fotografij zelo znanih zlatih oltarjev, pa tudi nekaj najnovej ših zračnih posnetkov, napravljenih po obnovitvenih delih na strehi crngrobske cerkve. Na koncu Vodnik prinaša še najosnovnejše napotke za turiste s poudarkom na pohodništvu. Zato je natisnjen tudi zemljevid Škofja Loka-Kranj, ki je sponzorsko darilo Geodetskega zavoda Ljubljana. Prevod povzetka v angleščino je prispevala Karin Pečnikar, v nemščino pa Alenka Golob. Vsem tistim, ki izdajateljev in založnika sedmega Vodnika po loškem ozemlju »Crngrob in okoliške vasi« še ne poznajo dovolj dobro, smo njun pomen na koncu vodnika tudi opisali: 354 CRNGROB /V OKOLIŠKE VASI Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi Crngrob, Pevno, Papir nica, Virmaše, Sv. Duh, Forme, Dorfarje, Šutna in Žabnica. V to društvo smo včla njeni skoraj vsi vaščani omenjenih vasi. Iz ljubezni do domačih vasi smo se odločili, da ustanovimo društvo brez političnih nagibov in ciljev. Ime društva govori o name nu našega obstoja. Želimo ohraniti naše vasi za blaginjo ljudi, ki na tem območju trenutno živimo in za naše potomce. Ena glavnih nalog za leto 1998 je bila izdaja vodnika »Crngrob in okoliške vasi« z namenom, da naše vasi predstavimo širši javnosti. Muzejsko daištvo Škofja Loka, ki ga skorajda ni potrebno predstavljati, obstaja in deluje že polnih šestdeset let. Že šestinštirideset let izdaja obširno publikacijo »Loški razgledi«, ki pokriva ozemlje sedanjih občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki. Z vsakoletno izmenjavo Loških razgledov z drugimi institucijami po Sloveniji in tujini je že dolgo dobro poznano po svetu. Sledi še seznam fotografij, risb. zemljevidov in vsebine ter pogled na sponzorje, ki so omogočili izdajo tega vodnika in tako kulturno obogatili Crngrob in okoliške vasi. Tehnični opis vodnika: CRNGROB IN OKOLIŠKE VASI so natisnili v tiskarni Gorenjski tisk v nakladi 2500 izvodov. Je žepnega formata 12x17 cm, enak Veiderjevemu izvirniku in osta lim šestim Vodnikom po loškem ozemlju ter je primeren, da ga popotnik ali razisko valec prinese na kraj kulturnega spomenika. Ima 230 strani. Zajema tudi vse foto grafije in sponzorje iz Veiderjevega izvirnika. V njem je štirideset barvnih fotografij (last Loškega muzeja, Narodne galerije, Ateljeja T in Studia Grad ter desetih foto grafov posameznikov), zemljevid gozdnih združb (Zavod za gozdove) in zemljevid Škofja Loka-Kranj (Geodetski zavod Ljubljana). Na naslovnici je fotografija Petra Pokorna in prikaže Crngrob tak, kot ga v resni ci zagledamo, ko pridemo iz gozda v vas. Na zadnji platnici je detajl kopije freske Sv. Nedelje, imenovan »Lov s sokoli«. Kopijo crngrobske freske Sv. Nedelje je izde lal akademski slikar Marijan Tršar. Diapozitiv »Lov s sokolom« je last fotografov Petra Pokorna in Dušana Komana. Ob predstavitvi tega vodnika v polni crngrobski cerkvi smo ob navzočnosti pomembnih gostov in novinarjev prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga izvedli: organist David Končan, oktet CEH ter izvajalci Schubertove AVE MARIJA: Andrej Prosen, organist, Eva Omejc, violinistka, in pevka Tina Fojkar. Povezovalec na slovesni predstavitvi vodnika »Crngrob in okoliške vasi« je bil Jurij Svoljšak. Pod lopo crngrobske cerkve smo obiskovalce skromno pogostili. Vse sponzorje so že čakali obljubljeni izvodi, število teh je določala višina finančne pomoči. Lipam, da bo naš vodnik »Crngrob in okoliške vasi« opravil svoje poslanstvo vsaj približno tako uspešno, kot ga je Veiderjev »Vodič po Crngrobu«! 355