299. številka. U obijana, v petek 30. decembra 1K9K XXXI. leta.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan *v«»*«*r,   izinli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ra a v i t r o-og er BI e dežele ta vse leto lf> gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., M jeden UHO 1 gld. 40 kr —Za Ljabljauo brez pošiljanja na (lom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gid. 30 kr, za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec,  po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje d p že It toliko vec, kolikor poštnina znaša. — Na narodi e, brez istodobne vpiSiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje t« od itiristopne petit-vrste po 6 far., če se oznanilo jedenkrat tihka, po 5 far. če se dvakrat, in po 4 kr. fie se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole fraukovati. — Rokopisi se ne vračajo  — Uredništvo in n p r a v n i a t v o je na Kon^rosnem trgu Si. 12. Uprav nistvu naj ze blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne aUari.
-—-i--—---- » ' --—---—-:-:
poslanci so izvajali konsekvence in so izstopili iz d^ž. zbora ter svoj »klep naznačili mimsterskemu predsednika z naslednjo brzojavko:
rNa danaSnjo otvoritveno sejo deželnega zbora so d' Ali podpisani slovanski poslanci. O prihoda poslanca Nabergnja je nastal na galeriji peklennki Hpek'Hkel. Ko so italjan*ki poslanci zapustili dvorano, ho jeli v navzočnosti pasivnega vladnega za stopuika z galerije metati različne predmete, mej temi olj okvirje od oken, na p dpisane, in so na tem načinom spravljali v nevarnost njihovo življenje. Protestajoči proti takema barbaričoema in od deželnega glavarja dopnščanemu postopanju izjavljajo podpisani, d a se v bodoče ne bodo ude I e i e v a I i sej deželnega zbora in mestnega sveta. — Ivan Nabergoj, Ivan Goriup, Alojzij Goriup, Fran Dollenz Fran Kosec, Kan Marija Valoveč".
Pri tem čkacdalu, ki so ga Italijani vprizorili, je značilno zlasti dvoje, postopanje italijanskih poslancev in postopanje deželnega glavarja. Galerijski svojati se ni čuditi in radi nje ni vreduo izgubljati besed
Nečuveno pa je, da ao italijanski poslanci fraternizirali z galerijo, da so s pestmi žagali svojim alovenskim tovarišem, a najnečuvejnejSe je, de je deželni glavar mirno in ravnodušno gledal, kar se je godilo.
Deželni glavar je dajal galerijski svojati po-tubo in je si krme brigantov na galeriji, ker ni dal galerije izprazniti niti tedaj, ko so Lahi pljuvali na slovenske poslance in metali nanje polena, ker ni ukazal prijeti tistih, ki so storili hudodelstvo javnega nasilstva, ampak jim da) Časa, odnesti pete. Glavar tudi še potem ni storil svoje dolžnosti, ko je bil cdftel Nabrgoj iz dvorane in j« dal galerijo izprazniti šele na prigovarjanje vladnega za* stopuika.
Ako bi se kaj tacega zgodilo Nemcem v Ljub Ijani aii v Pragi, bi vlada takoj razpustila deželni zbor in bi dotičnega glavarja nikdar več ne posta vila na glavarsko mesto.    V Trsto se to prav go
tovo ne zgodi. Vladni organi se trudijo, prikriti resnico o tržaških dogodbati in niti najmanjšega dvoma ni, da vlada še prsta ne bo ganila, da dobi slovenski narod za Ktirjeoo mi krvavo žalitev primerno zadoščenje. Jurtitia fundamentom regooram je pač zapisano nad cesarskim dvorcem, v življenja pa za nas Slovence ni pravice '
Giriški deželni zbor.
Iz <iurice, 'J'J. decembra.
Prva seja  deželnega zbora,  katere se je ude ležil tudi knezoškof, nam j« prinesla vladno predlogo glede dež. tolikega zaloga.
Sejo je otvoril dež. glavar grof Fran C o r o-nini z običnim nagovorom, v katerem je poživljal poslance k Bkupnemu u o ve m u delovanju, rekši, naj pozabijo stare rekriminacije. Isto je na kratko povedal tudi v slovenbkem jeziku in potem zaklical cesarju trikrat evviva in živio.
Vladni zastopnik okrajni glavar B o s i z i o je prebral cesarjevo sporočilo najprej v italijanskem, potem v slovenskem jeziku. V cesarjevem sporočilu, ki je odgovor na ndanostno adreso, ne poživljajo po« slanci k skupnemu dtlovaojj na podlagi jedna -kopravnosti m pravičnosti za gmotni blagor cele dežnle.
Deželni glavar je povedal, da je na dnevnem redu vladna predloga o nstanovitvi dež. Aolskega zaloga ter je naRvetoval, naj ne po običaju ta predloga odkaže odseku sedmorice.
Dež. glavarja name-tmk dr. G r e g o r č i fi je nasvetoval, naj se to predlogo smatra za nujno in naj se ratne takoj o njej razpravljati, ako pa tema dež zbor ne pritrdi naj se voli ods^k, ki pa naj o predlogi poroča najkasueje v desetih dneh, to je do 7. jannvarja, a če bi bilo zasedanje mej tem zskijučeno, v prvi seji bodočega zasedanja.
Vodja  laških  poslancev  dr. P a j e r je rekel, da opraviii.ik ne dopušča o tfj predlogi koj sklepati, 1 ker morajo posLuci  vsaj  24 ur predlogo v rokab j imeti, saj ne vedo, zakaj ae gre. Izjavil je, da bode
Atentat na slovenske poslance v tržaškem dež. zboru.
Italijanska knltnra je velika in slavna, ali vzlic temu je še mnogo Italijanov, kateri ne od nje niso ničesar naučili, katerih kultura ni izobrazila in ublažila. Mej tiste, ki italijanske kulture niti ne poznajo in ki se od njn ničesar niso naučili, spadajo tržaški Italijani. Ti so vkljnbu italijanski kulturi tako aurovi, neomikani in podivjani, k-kor pripadniki kakega barbarskega naroda, samo da ti niso tako demoralizirani kakor tržaški Italijani.
V zadnji seji dež. zbora tržaškega so Italijani na nepozaben način dokazali svojo surovost in svoje, is barbarstva in neomikanosti izvirajoče nesposto-vanje parlamentarizma.
Atentati, katere so uprizorili proti slovenskim poslancem, tej malenkostni minoriteti v dež. zboru tržaškem, morajo vsakega omikanega človeka, naj j* Slovan ali Italijan, navdati z indignacijo in ni M čuditi, če premene slovensko nasprotatvo proti Italijanom v sovraštvo.
Slovenska manjšina v tržaškem dež. zboru se je vedno borila samo z argumenti razuma in prava svoja načela in petrebe slovenskega prebivalstva, Italijani pa so jo zavračali vedno z brutaln<mi na ailstvi. kakršna je možno vporabljati samo pri nas, k «r se pravica Čisto nič ne spoštuj«.
Ta nasilstva so kronali Italijani v sredo z brezprimernimi škandali, katerim je dalo povod to, da se je posl. Nabergoj poslažil pristoječe mu pravice in prisni v dež. zbor.
Galerijsko občinstvo, zajedno z italijanskimi poslanci, ni samo proti Nabergojsvi navzočnosti de* monstrovalo, na galeriji zbrani cvet tržaškega la-honstva ni le zagnal strahovitega hrupa, ampak je vse slovenske poslance psoval, nanje pljuval in metal nanje rasne reči, ter ni odnehal niti potem, ko se ja Nabergoj udal nasilstvu in zapustil dvorano, tako, da se je morala seja zakl učiti.
Dogodbe v tržaškem deželnem zbora morajo I ▼tacega Slovenca napolniti z ogorčenjem. Slovenski |
Proti severu.
Iz popotnega dnevnika. — Pisal dr. Fran'Kr a j ec. 111. (Konec.)
O .Uraniji", ki ima jsdino hibo, da je namreč vstopnina predraga za širje mase, so vsak dan po-popularna predavanja, zvezana s poskusi in velikimi avetlopisi, o elektrotehniki, tehnologiji, vsakdanjega življenja, astronomiji itd. Prisostvoval sem predavanju dra. Gotza „o praveku Človeškem"; tudi sliko iz BKrajin"-a, kakor je govornik našo ljubo Kranjsko imenoval, sem videl. Predavanja je Lilo podučno m priprosto, samo jedno mi ni ugajalo: moderni dog-matizem; Laplace ovo teorijo o postanku svetov in Daivvinovo o izvoru človeškem (v Hiickelovem duha) je smatral za matematično izveatno istino. Penzijo« novan profesor poleg mene je bil radi tega jako nevoljen; „od kod pa so ti prvi plinovi molekuli?4 vprašal me je mej odmorom; »od kod prva živo-tvorna stanica?" „To Bog ve," odgovoril sem mu, na kar je pristavil: ,To je to; naj se pa apodik tično ne govori, o čemur se nič pravega ne ve."
Opomniti mi je, da ao po predavanjih ekskurzije v tovarne za plin, porcelan, sveče, milo, steklo, pivo itd. Kar mi je pa še posebej prijalo, ao po-akuševalnice.   Ta napravil lahko na najpriproetejSi
način, po poleg naznačenom predpisu, ruikaličen ali kemičen eksperiment: tu lahko zateneS parni ali električni motor s celimi ,vagoni', proizvedeš elektriko, razkrojiš vodo, opažaš v spektroskopu Frauen-hoferjeve črte itd. Tako se lahko in konkretno seznaniš z moderno prirodno vedo, katero po naših Šolah nerodno vtepajo v mlade glave. Dečke in deklice sem z veseljem gledal, kako so podobne poskuse spretno narejali.
London jedini baje ima Še takov zavod kakor je ta „Uranija". —
Za izobrazbo ljudstva skrbijo izvrstno cene in z mnogimi časopisi založene čitalnice (Volkalese* hallen).
Židovsko pleme ima, kakor po celem sveta, tudi v Berolinu velikansko premoč: prve trgovine so v njih rokab; in v sredi mesta, na največjih trgib, imajo svoja skladišča Mandelbaumi in Grttu-tvveigi.
Pač čudno.
Židi, ki se še vedno smatrajo za izvoljene mej narodi, kakor v starem zakona, ki namen svojega zemeljskega bivanja tudi še vedno na tem svetu iščejo, ki uživajo slasti tega sveta, dasi v obče razumno, pa vender do kolikor možno velike mere, brez kakove askeze, oni so dandanes prvi gospodarji sveta. Nemci zalagajo celo Evropo z reprezentativnimi, Židi pa s pravimi vladarji: kapitalistič
nimi gospodarji. Ves svet «e '/. dom klanja, in celo sv. oče, papež Leon XIII. ima naložen h 20 milijonov pri Rothsi-hildu v Londonu (gl. aZeit* 5 sveč. t. 1.). Arijcem ne bo drngega ostalo kakor: ali se poprijeti židovskih principov in žtd ivske agilnosti po onem znanem .klin s klinom", ali pa vse Žide poslati v Palestino ; — to je židovski in ob jednem, kakor pravi Glagen, socijalni problem.
Kar se nas Slovencev tiče, še par besedi j. Govoril sem z nekim izobraženim invalidom, ki je bil v avstrijski in francoski vojski, v koji poslednji je bil močno ranjen; nanesel je razgovor na naše planinske dežele, posebno na Štajersko.
„Tu je hudega boja mej Nemci in Slovenci," dejal sem.
„\Vaas?" zakriči in ves zardi od razburjenja ; „na Štajerskem ni Slovencev; Štajerska je nemška I"
Komaj sem ga pomiril . . .
Posetil sem znanega socijalnega političarja in narodno gospodarskega avtorja, kojega v Avstriji visoko spoštujejo vseočiliečni profesorji. Mej dragim stavil mi je to vprašanje: aZakaj nimate Slovenci s Hrvati in Srbi jednega književnega jezika? To mi je ni razumljivo."
Odgovoril sem mu, kolikor se odgovoriti da...; najrajši bi bil rekel, da je meni tudi nerazumllivo.
njegova stranka glasovala proti obema deloma Gregorčičevega predloga, Če bi se pa prvi del vzprejel, tedaj zapuste laski poslanci dvorano.
Fo8l. dr. T h u m a je rekel, da vladni predlog ni nov, in da je dr. Pajerju že znan 30 Int, a dr. Pajer ima proti njemu vedno iste izgovore. Slovenci vedo da. če pride predlog v odsek, je 8 tem po kopan, kakor po navadi želijo pa nujne in javne obravnave, zato priporoča predlog dr. Gregorčiča
Na to je dr. Pajer odgovoril z neslanimi ša lami, češ, da pred 30 leti je bil dr T h utr. a še otrok, in d. t državni sol siti zakon obstoji flele od 1. 1860. Povdarjal je na novo, da se mora vladi.i prediog resno preštudirati, ker nalaga Italijarom neprimerna br. mena.
Dr Gregorčič je Pajerju o Igovor I, da opraviluik ni zakon. Zbornica si ^a j" sama dala iu ga torej lahko premem. Z tto tu pomisleka proti nujnosti, saj se ne nasvetuje, da bi se moralo že danes vse preiskati iu narediti sklep, ampak to naj se zgodi v naslednjih duh, pjtem ko Bi dobe pojasnila od dež. blug*ju;ka.
Pri glasovauju je bil z 11 proti 10 glasom sprejet drugi d«l Gregorčiče-egt predlogi, na kar se je volil cds>k. Izvoljeai so bili najprej tr.je Ita-lijaui in trije Slovenci. U asovanja za četrtega se je udeležil tudi dež. glavar in je bilo torej jednako glasov za dr. Verz^guassij* ia prof. B rbu":a
Glavar zvije na to listka s tema luinuoma. jih vrže v žaro, sam  pomeša in izvleče list dr Verze goasHija. Tako jo v odseku  štirje Italijaui in trije Slu* ene
Ni znano, ali bo pred 7 januvarjem še kaka seja. Močno m govori, da uuisli dež. glavar odstopiti. Nadomaitovati g-* mori dr. Gregorčič, vsled česar bi — ker bo kne;ouadškof stal na strani Slovencev — postalo razmerje glasov jedaiko. V tem slučaj'i preprečijo Italijani l.h«o ves načrt. Treba jim je samo z tpustit* dvoraao m d-ž. zbor ni več sklepčea.
V 1, ju 1»? )"'••• 30 decembra. Cehi so s osarjevim reskriptum ni deželne zbore skrajno cezadovuljai. .Narod.n L sty a p>šejo: Vsebino teg. sporočila, ki nosi podpis grof t Tuuoa, treba smatrati za vladni i*.kt, in mi izpolnimo le svojo dolžnost, ako javno upoveaio, da je češki mri'! z vsebmo sporočila nezadovoljna. 0 l I. 1861 ni doživel češki narod pri otvoritvi deželnega zbora tolikega razočaranja. Sporočilo niti na ooienj t niti razširitve deželne avtonomija niti driavnopravnega stališča češkega kraljestva. Ali naj fiziki narod zato morda misli, da so njegove pravične cadeje pulile? Ali se meni a misli, da se če.ški narod po včerajšnem sporočilu ne more z>ediniti ter ss r.dločit, li ni bolje začeti tudi obstrukcijo? Bilo bi boljše, ako bi eo deželui zt>or ne bil < tvoril z nobenim sporočilom. Tuun je izgubil s tem sporočilom pri Cehih vs ■ zaupanje, m položaj ae je v politiki bistveno izpremenil. Vlada je dala a tem epo« ročil'jm Nrtrrnvra g.iraacijo, da se ue bo zgodilo nič proti ujim. Ud^ovor bo kratek! Tuli »Politik" piše, da ao Č*-hi v sv«jih nadali kruto varani  in bntko
V Draždauab —m obiaka! morda največjo politično gompodir-^o knj žaico „Gebe S if ing', kojo je mtanovil veletržec G>she, katetri je bil siromašno zičel svojo karijero, a si je pj svoji marljivosti in razumnosti na^obil premoženja nad dva milj. mark, koje je vpcrahil za ustanovo; ta ima namen „širiti javno izobrazbo in dvigniti javni blagoitan" z na rodoo gospodarskimi predavauji in z veliko knjiž nico ter čitalnico. G. ravnatelj dr P. je bil toliko prijazen, da mi je vse prostore sam razkazul. R-kel j", da hodijo učenjaki iz vsega sveta tja študovat; ni čuda : saj vge tam dobiš, kar proizvaja znanstvena literatura v atrokah gospodarskih, statističnih, socijalaih, blgijeničoih itd. zlasti v Nemčji, Avstriji, Angliji, Franciji, pa tudi drugod.
Na potu nazaj sem bil — vozim te v lil raz redu ne samo iz štedljivosti, ampak  radi zanimi vosti — v družbi delavcev,  vračajočih se iz Amerike. Govorili so madjarski; jeden je umel nemški in je z menoj začni razgovor ; potrjal je, da so vsi tovariši Madjari.
»Zakaj pa ona dva nič ne pregovorita?" po kazal s-m na dve ponižui dušici, ki sta molčali ves čas
»Ne umete madjarski, odgovori.
»Kje sta pa doma?" vprašam.
B Iz južne Madjaiske," reče Madjar.
razočarani, ter poživlja poslance, naj jim bo to razočaranje samo v spodbudo, da so delavnejši. Takoj po končanih parlamentarnih počitnicah pa naj so domenijo z drugimi desničarskimi strankami gleds bodočega postopanja.
Kriza no Ogerskera. V parlamentu so se izgredi ponovili. Afera Bacffv-Horanszkv daje opozicij vedno nov povod, da napada vlado, in v poslednji seji je mogel H inffy Is po huiem boja staroste- predsednika a opozicijo govoriti. Izjavil je znova, da ni nikdar lagal — kar se mu očita gleds Horanszkega — ampak bi vedno odkritosrčen. Končno je izjavil, da ee manjšini nik lar ne uda.
Sad palestinskega potovanja Viljema II Sultan je dovolil koncesijo za nemško luno v Haidar paš1, ki bo v zvezi z anatolsko železnico. Francoski ugovori m«o pomagali nič. Nemška družba anatolske železnice je im'Ia ondi sicer že doslej malo luko, ki p.t je bila prav majhna in le za male parnike. Ta luka pa se bo sedaj razširila in utrdila. Hsidar-paša leži na severni obali Sirije nasproti Carigrada. Anatolska železnica je dovažala mej grško turško vojno vojake iz Sirije ter ima prav ugidue trgovinske zveze.
V Filipinskih vodah se vojna — vzlic v Parizu akl-njenemu miru — nadaljuje. Tagali so oblegali dolgo časa glavno luko otoka Višavi, lloilo, in vroč boj je divjal za to mesto. Tagali so ga naskočili trikrat ter vdrli vzhc štirim t fora in španskim ladijam v utrdbe. Iz Madrida se poro'a da je general Montero Rus. španski poveljnik, zapustil 11 - 11 o ter izročil varstvo španskih interesi* nemškemu konzu u. V to svrbo je olplila iz II mkiog* že nemška ho|iia ladija v lloilo. A n^rikaoci p* se ne mešajo v te boje.
Kdo bo rešitelj Francije ? Tako vprašuje stari vodja impenjalistov, Pavet de C issagnac v „Aut rite*. Bonapartinti, piše Cissagnac se oz* raj o za Napoleonom, rojalisti za F.lipom, nacijonalisti pa za sabljo sploh. Z malimi izjemami pa je vsakdo tega mnenja, da se treba zbrati okoli prvega moža, ki bi hotel odločno nastopiti. Drugače na mois biti več, k.:jfi vse razpada in se ruši, in za grozo državljanske) vojne bodo sled'le katastrofe) vojne z inozemstvom, ako se n« napravi prej red. Pretendent, ki «l*da Ši nadalje brezupne prizore v Franciji, izgubi vse pristaša, kiten so se /A\\ Že skoraj 30 let kompromitirali. Sira se ne upa storiti ničesar. Lepo je p sati pisma ter odgovarjati brzojavno na govore izvestnih somišljenikov, katerim zadoščajo gesla. Toda to se js že obrabilo in sed tj treba nastopiti ali napraviti prostor drugemu. Impe rijalisti na južnem zaiodu mislijo tako, poznana pa tudi pariške komiteje, ki so istega mnjenja t-sr so r ni lenobe pretendenta egorčeni. — Tako naravnost ni prijel še n hče. bonapartističnega pretendenta princa Viktorja, iu na dvora vojvode Filipa Orleau skega so tega prav veseli.
Vodovod mesta Kranja.
(Konec.)
(jl»de prekoračenja stroškov pristavimo tu h mu še, da so prekoračenja pri zajetji studencev
.Odkod?*
»Iz — Ljubljane"
»Torej sta vidva Slovenca?~ rečem onima v slovenščini, in z veseljem sta mi pritrdila; kramljali smo po domače.
Jeden z nj;ju — blizu Vrhnike doma — bil je 5 let v Ameriki, ima doma ženo in deco, prihranil si je baje blizu 2000 gld , a ima potrto nogo siromak; drugi — nekje od Poljan — bil je tretjič onkraj morja, takrat 2 leti, denarja mu najbrž ni dosti ostalo; nobeden z njiju pa ni znal drugega jezika, kakor »kranjski", niti pisati niti čitati ne!
Pripovedovala sta mi svoje trpljenje, svoje nezgode na potovanju, jez la sta se, da amerikanski denar v Nemčiji »nič ne velja" — ker nista namreč ob pravem času menjali, sta morala pošteno etra dati, in ko sta v Dražianah stoprv menjala, ju je najbrž dotičaik ukanil — in bta mi bila hvaležna, da sem njima na nemško avstrijski meji preskrbe! »cesarskega denarja*.
Obžalovala sta naposled, da se nisem mogel ž njima do Ljubljane voziti; moral sem namreč dalje v svet, in kar sem še zacimivega doživel, nisem danes *) več volja i, povedati cenjenim čitateljem.
*t Prosimo, prihodje Uto! Uredništvo.
jako redka,  pač pa so običajna pri talnih vodah, ker se pri kopanja vodnjaka nikdar ne vs,  ob „ kakšen svet se trči, ss li sploh pride po vode in ali ee ns bo morebiti moral rabiti dragi filter.  V Ko-čevji  je n. pr. ravno tisti podzemeljski rov z*>lo drag bil, ki ee js nepričakovano moral kopati. Po tem pa je v Kočevji tudi le elektrarna, in nursik ij skupnih nsprav se js delo na rovaš vodovoda, na mesto na obe napravi. Žito so se pa tudi strokov njaki, ki so pregledali stroškovnik načrta d-loiške drnžhe.  soglasno izrekli, da js nastavljena svota 54.000 gld. veliko premala, in da bi  trebilo najmanj še 30000 gld., da bi torej ta vodovod stal 84 000 gld.  Pri tam pa še nieo np oštevam stroški za bencinov motor, o katerem pisec sam trdi, da bi moral biti, in upoštevana tudi ni reservna pumpa, ki bi se skoraj gotovo morala kap ti.
Da je 1 gld. 60 kr. o I tekočega metra za kopanje cevnega rova veliko prenizka esna, to ho'e pisec dokazati z laboro, katere j t za pol m*tra pod površjem in katero bo treba streljati. Ali da po načrtu nima vodovod iti p > labort sredi njiv ia travnikom, ampak ob glavni cesti, katera je na N'ita in večinoma višje leži nego svet ok di, to je piscu deveta briga Z.ito p* je 1 gld. »K> kr res visoko računjeno, in prepričani smo, da bo pri svo-ječas-iem razpisa tega dela g Pavšlar prvi, ki ga bo prevz I še za znatno nižjo cano. Ali res ne bi mogel jedsu dela ve; za 80 kr. v jednem dnevn ras-kopati pol tekočega metra nasute ceste?
Končno naj kratko omenimo še jedno dubo vitost ki je posebno značilna zi popolno konfuznost »Pojasml". Na strani 7 se pripoveduie, kako malo vode da ima Čemšenikarjtv studenec, na strani 0 pa stojš besede, da je isti studenec »izaiej vseh pritokov Kokrimh najbolj stalen", in da je »vsem podjetnikom, kateri si pril.tshijejo kako pravico do nj-ga, gotovo ne malo pri srcu". Seveda, jedenkrat premalo vode, drugikrat preveč — kakor se ravno potrebuje za »dokaz".
* * •
I i s takimi »dokazi" ss »pojasnjuje", da »sedanji vodovodni odsek ni kos svoji nalogiin da bočemo »pokopati mestno občino v dolgove !4 S takimi „dokazi" je pisec *evfda tudi neovrgljivo „d^kazal4, d s hi trebalo za Hraskega načrt celih 130 000 gld več (kako je prišel do te svete, tega pač on sam ne ve). Kajpada 3 4.000 g 'Id., kar bi stal mesto Hraskega vodovod, bi občino »pokopalo v dolgove", 84.000 gld. kar bi stal vodovod po načrtu delnišk* družbe, pa bi se obč ni seveda — še poznalo ue ! !
Konec
Bodi dovolj! Saj »Pojasnila" sama na seb* niti tega niso zaslužil«! Prijazni bralec, zdaj sprevidi, a kakšnimi nasprotniki se moramo boriti. Ne skoučna nevednost se drn>i s šo večjo ha« d o b n o 8 t j o ; obe pa prekaša najsmelejša drsnost, s katero pisec razklada zdaj svojo nevede nost, zdaj svojo hudobnost. Kakor besen bivol s svojima rogovoma, tako razmetava naročeni pieec vse, kar mu pride nasproti Zbegati ljudi, da ni vedo pri čem da so, in s tem morebiti preprečiti tako vzvišeno plemenito delo, kakeršoo bi bil Hra-skeg* vodovod — to je pisen glavni namen, če obvisi še toliko nedolžie krvi na ljutih rogovih.
O pridi, pridi, duh spoznanja, in odpri oči tistim, ki so še udarjeni a slepoto!
C kr. deželna vlada in obč. svetnik dr. Hudnik pred kaz. sodiščem.
V seji obč. sveta ljubljanskega dne 29. nov. t. I. je obč. s vet. dr. Hudnik na g. Župana stavil sledečo interpelacijo:
Rekel je, da je is dopisa deželne vlade glede l.udake kopeli in tržnice posnel obžalovanja vredno deistvo, da dež. vlada ne ve niti za sklepe, ki so bili storjeni v proslavo cesarjevega jubileja in dež. vladi uradoma naznanjeni. Kaže se, da hoče dež. predsedništvo nekako z vrba komandirati in si prisvajati zasluge, ki ne gredo njemu, ampak obč. svetu. To je toliko čudnejšs, ako se u važu je, kako vlada sicer postopa. Govornik je rekel, da je is zanesljivega vira izvedel, da se v pogodbi mej vlado in stavbinsko družbo glede zgradbe vladnega po« slopja nahaja določba, da mora stavbenik pri r grad bi porabiti več tisoč štirjaških metrov suhe šute od starih zrušenih hiš. To je toliko čndnejše, ker stavbni red v § 47. odst. 4 porabo tacega materijala izrecno prepoveduje. Vlada Čuva nad občino, da ue krši zakona, sama pa ga krši na tako ekla-tanten načm. Z ozirom na to je govornik vprašal župana, če mu je ta slučaj znan in če hoče vlado opozoriti na to kršen e zakona
Podžupan dr. vitez BleiweiS'Trs teniški je k tej interpelaciji pristavil: Da se je o tsj etvari govorilo tudi že v deželnem zdravstvenem sveta, kjer se je konstatovalo, da takisto kakor pri vlad* nem poslopja se je postopalo tudi pri novi gimnaziji. Govornik je pojasnil, kako škodljiva je poraba šute in povedal, da je deželni zdravstveni svet prosil vlado, naj v prihodnje več tako ne postopa« ker tako postopati, se pravi, ne imeti pred očmi korist prebivalstva.
V seji obč sveta dne 14. decembra t. 1. ia Župan odgovoril na interpelacijo občinskega svetnika,
00T Daljo v prilogi.
Priloga ,81ovcn8kemq Narodu4* it 299, dni 30. decembra 1898.
dra. H a d n i k a glođe porabe Šote od starega zi-dovja za nanip pri poslopja deželne vlade in nove gimnazije. Povedal je, da je iz specijalnih pogojev razvidno, da je deželna vlada v nasprotja s § 47. stavb, reda ukazala rabiti loto starih zidov pri vladnem poslopja ia pri gimnaziji, vsled česar se bo magistrat obrnil do vlade s zahtevo, naj skrbi, da se vsaj pri gimnaziji ne bo rabila stara sata. Pri tej priliki ss je pokazalo, da je tudi mestni stavbni nrad rabil pri zgradbi poslopja meščanskega bolniškega zaklada staro šuto. To je tako lahkomiselno ravnanje, da odredi župan radi njega strogo preiskavo.
Na županov odgovor izjavil je obč. svet. dr. Hudnik :
Konstatujem iz tega odgovora, da je c. kr deželna vlada res kršila zakon, kakor sem bil trdil v svoji interpelaciji, da je tedaj radila zakon ona oblast, ki je v prvi vrati poklicana čuvati, da se sakon od nikogar ne ruši.
Izgovor c. kr. deželna vlade, da se je za ns sipanje stropov in pod »i panj s poduic rabil deloma tudi sip ki se napravlja sam ob sebi pri gradnji nove stavbe, je pa nonsens, kajti gotove je in more to tudi nsveičak vtdeti, ds je tak sip svež, in se torej ne mora uporabljati, ako je predpisan izsušen materijal sa naeipanje.
V predstojećem navedeno interpelacijo gos?, dr. M. Hudnika in njegov odgovor na Županovo pojas nitev porabila je deželna vlada iu je tožla gosp. dr. M. Hudnika zaradi prestopka po § 438. kaz. zsk., češ, da jo je po krivem obdolžil nečastnega dejanja.
Kazenska razprava se je vršila dne t. 1. De ielno vlado je zastopal c kr. drž. pravd, namestnik gosp. dr. S m o le j.
Na vprašanje sodnikovo ako so gosp. dr. M. Hudnik čuti krivega, odgovori sleda ji, da ne.
Na tožbo samo pa je dal sledeči odgovor:
Poizvedel sem, da je deželna vlada, ko je glede zgradbe deželno vladnega poslopja v Lljubljan a kranjsko  stavbinsko   dražbo  stavbinsko pogodbo sklenila, vzela mej posebne pogoje tudi predpis po stavljen v § 24 te pogodbe, ki se tako glasi:
Der zur Beschuttang der Decken zu vervren dende Maasrschatt mass vol Ikom men trockeo, frei von Stein  and Ziegeltrummern  sein and darf keine anderen  fremden   B-standtbeile,   als Erde, Holz, Robrabfalle, Gipsmortel, etc. enthalten.
Der Unternebmer ist verpflichtet scbon bei ze ten das   nothvvendige Beechuttungimaterial za sichern and fur deesen Trockenhaltung Sorge za tragen.
Die BeachUttung der Oberboden darf erat dann vorgenommen werden,  wenn  von der Bauleitung unter Zuziehnng des Erstehers der Zimmermanns arbeitea die Trockenbeit der Holzconstruction und des Mauerscbuttes constatiert iat
Ta §. govori o ,Mau: rechutt" in vsakdo mora vedt-ti, da tak zidni sip vsebuje sip od sta rega poslopja. Ker sem Že tudi za časa stavljene interpelacije tudi že dobro vedel, da se je pri zgradbi deželnovladnega poslopja rabil tudi sip od starih poslopij, tedaj sem bil pač opravičen kot obč. svetnik v interesu javnosti stav (i na gospoda župana vprašanje, če je vladf. res tako protizako nito postopala, in ne vem, kako naj sem se pregrešil zoper kazenski zakon, ako sem opozoril na suho dejstvo.
Ako sem pa potem, ko je gosp župan v obč seji dne 14. decembra t. I. na mojo interpelacijo cdgovoril in podal nam epodaj navedena pojasnila, tedaj sem pa z vso opravičenostjo trdil, in to trdim še danes in bodem vedno trdil, da je c. kr. dež vlada kršila določilo § 47. stavbinskega reda za mesto Ljubljano.
Vsled informacije, katero je dobil gosp župan pri gosp. baronu Heinu, porabilo se je pri deželnem vladnem poslopju 40 kubičnih metrov sipa. katerega so pripeljali od po d rtega dež el ne ga dvorca, in še posebej dva voza nasipa, katerega eo pripe Ijali od Kedutnege poslopja.
Deželna vlada trdi eicer v svoji tožbi, da se je porabilo pri deželnem vladnem poslopja nekaj ntd 800 kub. metrov onega eipa, ki se je od od padkov pri zidanju sproti napravil
Soditi pa po dimenzijah navedenega poslopja, porabilo se je pač mnogo več n sipa, bodisi starega ali sproti dobljenega.
Glasom gospoda županu podanih informacij) je pft deželna vlada tudi pri novem gimnazijskem poslopju rabila nasip od podrtih poslopij.
Vse to je pripoznsl gospod deželni predsednik sam, kakor je gospod Župan v odgovoru na mojo interpelacijo povedal.
Zgradbo gimnazijskega poslopja pa nadzoruje neposredno deželna vlada po nekem višjem in-ženerju.
Priznavam, da ste poročili v »Slovenskem Narodu" bistveno resnični; vendar predlagam, da naj se rekvirujeta zapisnika občinskih sej z dne 29. novembra in 14 decembra t. 1. in da se po vabi kot priča ljubljanski župan, gospod Ivan Hri bar, ki bode zgoraj navedeno potrdd in posebno tudi okolnost, da se je tudi pri novi gimnaziji rabil sip od starih poslopij, in da se bode na tak način dobila prava podoba posebno iz seje obč sveta i dos 14. decembra t I.
Na  vprašanje   sodnikovo  je   pripoznal drž. pravdnika namestnik dr. Smole j, da je c. kr dež vlada kranjska sklenila  stavbinsko pogodbo glede deželno vladnega poslopja in ne centralna vlada
Gospod sodnik prebere potem b-sedilo §. 47. stavbinskega reda za mesto Ljubljano:
„Stavbinskemu gospodarju je dano na prosto volje, uporabljati strope iz tramov, poprečni kov in stropnikov ali pa atrope. ki se upirajo na železno konstrukcijo.
Kadar se izvolijo stropi iz tramov, tedaj mo-zajo tramovi, merjeni na surovem zidovju, na obeh straneh po 0 15 m sezati v zid, na katerem leže; pri stropih iz tramov se moraj3 v najvišjem nadstropji čez tramove položiti naj manj 5 om debeli plohi.
Vsi leseni stropi se morajo z ognja varnim nasipom od tal gorenjega nadstropja osamiti in zlasti oni pod streho biti tako močno narejeni, da se padcu močnih teles zadostno upirajo ter na drugi strani razširjanje ognja otežujejo ali popolnoma preprečijo.
Za nasipanje gornjih stropov, kakor tudi za podsipanje podnic rabiti je sploh sah in čist materijal. Nasip od starih poslopij, naj si je žgan alt ne, je ravno tako izključen, kakor lahko vnamljive tvarine, kot žaganje in druge take stvari.
Obloki, ki počivajo naravnost na zidovih in vsi drugi obloki z večjimi razpetinami, so samo v kletih in v pritličnih prostorih dopuščeni in sicer z najmanj V7 obločne višine; vselej pa morajo hiti opore z vezmi dobro zvezane.
Vodoravni obloki smejo  se  samo  tedaj do puščati, če so po  konstrukcijah   kakor  so  se že obnesle, projektovane.   Te  konstrukcije imajo se v črtežih detailirano poočiti.   Obloki med traverzami se smejo tudi v  zgornjih  nadstropjih uporabljati, pri tem pa mora obločna   višina  znašati najmanj 1 „   razpetinj   in   obločna    polja    morajo, kadar delajo  zaporedno   vrsto  večje   dolžine,    biti med seboj in med opornimi zidovi zvezana s poteznimi vezmi  — Oblastvu   je pridržano,  da   sme  v po eebmh   slučajih    ukazati   uporabo Mounierjevih oblokov.
Kadar  se oblastvu  zdi  potrebno  v zavarovanje   n sitnosti   večjih   ali   posebno sestavljenih stropov narediti obremenilno poskušnjo, tedaj mora to  določiti   pri   podelitvi   stavbinskega dovolila ter naznaniti s koliko težo  in   kako  je   n pravit poskušnjo".
Gospod obtožitelj   predlaga,  naj   se zaslišta tudi nadzorovalna inženirja  pri  deželno vladnemu poslopju in pri  novi  gimnaziji,  ter   dotični polir, čeA, da bodo te osebe razjasnile, kako se  je glede nasipanja postopalo.
Gospod sodnik pa je zavrnil ta predlog, kakor tudi zgoraj navedeni predlog g. dr. M Hudnika.
Po   tem   je   gosp   dr.  M.  Hudnik predložil prepis zapisnika seje obč. sveta z dne  14 dcoem bra t. 1. kolikor se ta zapisnik tiče zadevne interpelacije in nje pojasnit ve.
To pojasnilo slove:
Župan Hribar pravi, da je bil danes pri gospodu deželnemu predsedniku, kateri mu je posod. 1 stavbne pogoje za novo vladno poslopje. § 24 teh pogojev izrecno določa, da se sme rabiti za strope le popolnoma suh in čist nasip Vkljub predpisom § 47. stavbnega reda pa se je rabil za nasipanje stropov omenjenega poslopja materijal od starih podrtih poslopij. Gospod deželni predsednik je sicrr trdil, da se je večina nasipa izvršila s sipom, ki se je dobival sproti pri gradnji poslopja deželne vlade, priznal pa je, da se je c-rca 40 m' sipa pri peljalo od podrtega deželnega dvorca in dva voza od redutnega poslopja. Daljno dobivanje sipe pri redutnem poslopji je mestni nadinženir Duffe zabranil, Češ, da ae bode rabil pri novem kresijskem poslopju za nasipanje stropov
Iz povedanega je tedaj razvidno, da se pri vladnem poslopju v tem oziru ni postopalo popolnoma v smislu predpisov stavbnega reda in župan obljubuje, da bode takoj storil potrebne korake, da se tudi pri novi gimnaziji ne bode postopalo več tako.
Gospod sodnik sklene potem dokazovanje.
Drž. pravdnika namestnik predlaga, da -aj se gosp. dr. M. Hudnik obsodi zaradi prestopka po § 488. kaz. znk., ker je deželno vlado po krivem obdolžil nečastnegs dejanja, ker ji je v cbč. svetu očital, da je postopala proti § 47. stavbinskega reda za mesto Ljubljano, in d t je torej kršila zakon.
Ta svoj predlog utemeljuje s trditvijo deželne vlade, češ, da ni ona nadzorovala stavbe deželnovladnega poslopja marveč c. kr. stavbinsko vodstvo, ki je podrejeno ministerstvu za notranje stvari; da torej ne zadeva nje krivda, ako se je pri tej zgradbi nepravilno postopalo.
Končni svoj zagovor utemeljuje gosp. dr. M. Hudnik nekako takole:
Očital sem v adi v svoji interpelaciji, da je v stavbinsko pogodbo vzela protizakonito določilo v nje §. 24.
Dokazal sem pa sedaj, da ni ostalo samo pri tem, nezakonitem določila, marveč da se je pri deželno vladnem poslopji po lastnem pripoznanji gosp. barona Heina porabilo najmanj 40 knb. metrov od podrtega dež. dvorca in dva voza nasipa od podr-
tega redutnega pislopja, tedaj naravnost proti do-ločoi §. 47. stavbinskega reda za Ljubljano, ki predpisuje, da je pri zgradbi novih poslopij nasip od star>h p .alop j. nai si je žgan ali ne, na vsak na« čin izključen. Deželna vlada se izgovarja, da je za to postopanje odgovorno neposredno ministerstvu podrejeno c. kr. stavbinsko vodstvo. Toda deželna vlada je vendar stavbinska oblast prve stopinje glede vladnih poslopij, in mora kot taka čuvati, da se pri stavbah vladnih poslopij n<3 krši obstoječi stavbinski red.
Ns glede na to svojo lastnost pa je imela deželna vlada kot taka, dolžnost opozoriti c. kr. stavbinsko vodstvo na za Ljubljano veljavni stavbinski red.
Deželna vlada tedaj ne more zvaliti vse odgovornosti na c. kr. stavbinsko vodstvo, ker je ona če ne več pa vsaj sokriva. da se je pri zgradbi deželnovladnega poslopja kršil stavbinski red za mesto Ljubljano. Po vsej pravici sem torej kot obč svetnik, torej ne kot privatna oseba, grajal postopanje deželne vlade.
Kot obč. svetniku mi pa še posebej ni bilo treba iakati subtilne razlike med c. kr. deželno vlado in pa med c. kr. stavbinskim vodstvom.
Moja interpelacija z dne 29. novembra t. 1. je bila torej utemeljena in opravičena, ter sem se ž njo tem manj pregrešil proti kaz zakoniku, ker sem jo stavil kot obč. svetuik, torej le v javnem interesa.
Ravno tako utemeljena in upravičena je pa m<ja izjava v seji z dne 14. decembra t. I, ko je gosj>od župan na mojo interpelacijo odgovoril. Takrat povedal je gospod župau, da je deželna vlada rabila sip od starih poslopij tudi pri novem gimnazijskem poslopju.
Pri tej zgradbi se pa deželna vlada ne more izgovarjati na kakšno c kr. stavbiueko vodstvo, ker jo nepoHredno sama po jednem svojih inženirjev nadzoruje.
Zatorej sem trdil, in to ponavljam še danes, da je vlada krčila § 47. stavbinskega reda za mesto Ljubljana, in je torej postopala protizakonito.
Predlagam torej, ker sem vse svoje trditve dokazal, da se obtožitelja predloga ne ugodi.
Gospod h d m k pa je vkljub temu spoznal, da je gospod dr. M. Hudnik c kr. deželno vlado na časti razžalil in ga obsodil na globo 40 gld., češ. 1. da je glede nadzorstva pri dežel no vladnem poslopju odgovorno c. kr stavbinsko vodstvo oziroma glede stavbinsko - policijskih nedostatkov kranjska stavbinska družba, iu da ni izkazano, ako izvira pri deželnovladnem poslopji porabljeni stan sip le od podrtih starih hiš, ker je tudi mogoče, da ee je dotični sip dobil od zidov, ki niso bili v neposredni zvezi s stanovanji.
Gospod dr M. Hudnik je proti tej razsodbi takoj oglasil priziv zaradi krivde in kazni.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 30 decembra
— (Zmaga pravice Boj za ravnopravuost slovenskega jezika pri nadsodišču v Gradcu je končan. Zmagala je pravica. Včeraj,Jdne 29. t. m., vršila se je prvič po znanem sklepu najvišjega sodišča pri nadsodišču v Gradcu obravnava v slovenski pravdi Došol je samo zastopnik tožencev gosp. dr. Juro Hrašovec iz Celja. Brez ovire je taisti govoril v slovenskem jeziku in so se tudi njegovi predlogi zapisali v slovenskem jeziku. Natančnejše poročilo nam ie obljubljeno.
— (Občinski svet) imel bo v soboto, dne 31. decembra ob 5, uri popolndne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: 1. Predsedstvena naznanila. II Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 111. Stavbnega odseka poročila: 1. o prizivu hišnega posestnika Ivana šušteršiča proti magistratovemu naročilu, da ima odstranit- skladišče za smodnik ; 2. o županovem poročilu glede ustavljenja sklepa, ki ga je v seji dne 13. t. m. sprejel občinski svet o Ivan Godčevi zadevi. IV. Finančnega odseka po ročilo: o prošnji mestnega jetničarja Filipa Kotarja za nagrado zaradi pometanja in snaženja mestne dvorane. V. Občinskega svttuika dr Danila Maja-rona samostalni predlog o zadevi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani.
— (Slovensko gledališče) Danes gostaje v vlogi A.de gospa L. Briic kl o v a, primadona zagrebškega gledališča. Z mirna nje za necojšno predstavo je toliko, da je bilo že dopoludne gledališče dobro razprodano. — Dne 1, januvarija se vršita na našem odru dve predstavi: popolndne ob polu 4. uri burka s petjem »Veseli dan ali Matij ček se ženiu, zvečer pa se bo pela zadnjikrat v sezoni Verdijeva opera »La Traviata".
— iKonoert »Glasbene Matico'.) Piše se nam z Gorenjnkega: Prihodnji koncert »Glasbene Matice" je napovedan na sv. Tri kralje ob polu 5. uri popolndne. Gorenjski vlak prihaja pa šele proti peti ari v Ljubljano. G renjci moramo tedaj doma ostati
ali pa pol koncerta zamuditi. Čemu to? Ali bi ne mogel začetek koncerta biti ob petih ali pa oh polu šestih zvečer?
— (Ljubljanski  .Sokol") priredi v soboto, dne 31. decembra t  I. v telovadni dvorani »Narod n» g.i doma" 8 prijaznim sodelovanjem oddelka si. slovenskega  trgovskega  pevskega  dru.štva,  gg. R Inemanna, Urbančiča in sl. vojaške godbe c. iu kr. ! pešpolka Leopold II , kralj Belgijcev št. 27 Silvestrov večer. Vspored: A. Godba. B. Petje in komični pri zor: 1. Tovačovskv: „Husitska", izvaja slov. trgov ako društvo   2. Dr. B  Ipavic:   ,0 mraku", izvaja slov. trgovsko društvo.   3. Skroup: .StaroČeška", izvaja slov trgovsko društvo. 4. K mičm soio prizor, izvaja gosp Urbančič.  5  Belar: BRojakom", izvaja I slov. trgovsko društvo. G. Forster: „ Napitntea", iz vaja slov. trgovsko društvu. 7.  ,Liliputauski kvartet*, komična točka slov. trgovskega društva. 8. Pozdrav o polunoči. Alegorija z živo podobo.   Po po-lunoči ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopuna: Za člene „Sokola" in trg pevskega društva prosta, za rcdbina členov 30 kr., za nečltne 50 kr.
— (Silvestrov   veder)  opozarjamo   na  ju- j trijšni Silvestrov večer  pevskega društva »Slavec", kateri  se   vrši   pri »Virantu- ua Sv. Jakoba trgu. i Vstopnine m, začetek ob 8. uri zvečer.
— (Društvo učiteljic)   Včeraj, dne 29 decembra se je vršil prvi občni zbor društva učiteljic, j ustanovljenega v proslavo 50letnice vladanja Njega j Veličanstva. Dosedanja predsednica K. Demšar otvori zborovanje s prijazuim pozdravom na prisotne, ka J tere se niso plašile slabega vremena  ter jih zahvali j na njih trudu in  požrtvovalnosti.   Nato da besedo j tajnici J Miklavčič, katera poroča o delovanju usta | novnega odbora v dobi od ustavnega shoda do due , prvega občnega zbora. Pn tej točki zahvali poioče . valka tudi   koleginjo  Rooss  na njenem  prijaznem ; sodelovanju   pri  sestavljanju   pravil.   V nadaljcem j govoru poroča tajnca o u Jeležitvi kranjskih uč.teljic i vseavstrijskega shoda učiteljic na Dunaju, dne 8 av gusta t. I. ; .sporoči pozdrav duoaj kih učiteljic, ka tere se toplo zauimajo za vsa deželna društva uči teljic   kajti one snujejo zvezo avstrijskih društev u< iteljic,   katera  bi  imela  namen,   braniti pravice učiteljic Zvala se b< de »Oesterreicbiscber Lehrennen • bund" ter se brez ozira na namdnoat ima boriti le za  pravice  učitelpc,  bod a i v materijalnih  ali for malnih zadevah  Ta zveza bode imeia svoj ustanovni shod o bmkoštih na Dunaj j. Ker pa so se vse navzoče učitelj ce izrekle proti temu času, napoail ne
b de dun.ijski pripravljalni odbor, da, ako mogoče, preloži  shod  na velike  počitnice.   Slednjič prečita poročevalka zahvalo na deželni zbor kranjski na — vsaj deloma — ugodni rešitvi prošnje učiteljic povodom regulacije plač,  ter se »klene, da se ta za hvala po deputaciji izroi.i  gospodu deželnemu gla varju. Pri volitvi odbora "o bile izvoljene zastopnice za okraj radovljiški gdč. Razinger, za okraj kranjski gdč. Miklavčič, za okraj kamniški gdč. Klaučar, za okraj ljubljanske okolice gdč. Vidic. z i okraj litijiki gdč. D. mšar, za okraj logaški gdč. Galle  za okraj postojinski gdč. Velepič, za okraj krški gdč. Schmi-dinger, za okraj črnomaljski gdč Zupančič, za okraj kočevski gdč. Blahna  z.i okraj novomeški gdč Cia no M., za okraj ljubi], mesto gdčne Zupan, Marout in Praprotnik. Iz teh zastopnic se je voM ožji od bor: gdč. Zupan Agn. pred-<ednica, gdč. Praprotnik j Iv   nje namestnica, gdč. Miklavčič tajuica, gdčna. Demšar nje namestnica, gdč. Marout blagajničanca, gdč. Vidi c nje namestnica. Ostale zastopnice okrajev so odbornics
— (Dijaška in ljudska kuhinja ljubijan aka  imela  je v sredo svoj   letošnji  občni  zbor v društvenih prostoru na starem strelišču Pozdravivši zbrane dobrotnike in členove, naznanil je načelnika namestnik, g. Avgnat Dre I se, da je bivša dolgo letna predstojnica kuhinje,  gospa Terezija Hiibsch mann umrla, in da j« bivši  društveni načelnik g Vinko Hubachmann. meseca februvarja letos odložil ' načelništvo    Oba   pridobila  sta  si  z  dolgoletnim j uspešnim  delovanjem   velike zasluge za dijaško in j ljudsko kuhinjo ljubljansko.   V znak sožilja za po- I kojno   kuhinjsko   predstojnico  vstali so zborovalci raz   sedeže, odstopivšcmu načelniku pa se je izrekla ' topla zahvala.   Vodstvo kuhinje prevzela je gospa I Hoffmannova. Načelnika namestnik konštatoval ) je v svojem  poročilu,  da je društvo  tudi v prete čenera b tu uspešno delovalo, za kar gre v prvi vrsti zabva'a vsem Hodelujočim damam,   ki so uprav požrtvovalno   izvrševale  svojo človekoljubno nalogo. Čeravno so cene  živilom znatno poskočile, oddaja dijaška in ljudska kuhnja jedila še vedno po stari nizki  ceni.   R<zven   tega   pa se  je 21 revnim m pridnim dijakom  dajala vsa brana  popolnem brezplačno.   To pa je bilo le mogoče, ker so razni do brotniki znatno podpirali ta humanitarni zavod Za hvaljujoč se vsem dobrotnikom   izrazil je govornik nado,   da bode dijaška   in ljudska  kuhinja  tudi v pr>bodnje našla obilo prijateljev in podpornikov. V pretečeni upravni dohi oddalo se je skupaj 254.576 porcij.   Dohodkov je bilo 12 G40 gld., a da no se mogli pokr>ti vsi stroški, moralo se je od naložene glavnice vzeti 1 100 gld. I) uštveno pK moženje znaša sedaj   3414 gld. 43 kr.   V odbor bile so izvoljene gospe:  j.  F I e i b c h m a n n ,   Frančiška   H o f f ■ mann, Josipina Kos. Hedviga pl. R a d i c s, Iv. Snpančič in gospodama Jenov R e c b e r ; nadalje gospodje: hišni p t-estuik Oroslav Doleneo, tovarnar Avgust D r e I s e , vodja zemljiške knjige
v p. Jakob Kavčič, računski oficijal J. Naglic, trgovec R e g c a r d , finančne prokurature pristav in hišni poseitnik dr. Josip Stare, stotnik v p. vitez Z i 11 e r e r , avskultant J. Zupančič in davkar v pok. J. Žitnik.
— (Umrl) je v Škofjiloki znani podobar I*. S u b i c, oče dež. poslanca ravnatelja Ivana Subica. Lahka mu zemljica 1
— (»Narodna čitalnica v Kranj i") priredi
v soboto dne 31. decembra 1898. v svoj<h prostorih sitvestrovo veselico. Vspored: 1. A. Nedved: Domovina, moški zbor s četverospevom. 2. D. Jenko: Sto čutiš, Stbine tužni? moški zbor. 3. dr. B. I pa-vec : Slovanska pesem, moški zbor s tenor in ba nton Silo. 4 Blaznica v prvem nadstropji, veselo igra v jednem dejanju. 5. Pod pantofljem, komičen prizor. G. Pozdrav o polnoč'. 7. Prosta zabava in ples. Vstop dovoljen je društvenikom in po njih vpeljanim nečlanom. Zunanji gosti dobrodošli! Za četek ob lj*9. uri zvečer. Vstopnina Članom 20 kr., nečlanom 50 kr. za osebo.
— („Slov. bralno društvo v Kranju" in »Moško pevsko društvo Kranj",) pr redita s pri JHznim sodelovanjem gospe Helene Pavšlarjeve in gospoda Ant. Safivaneka, dna 31. decembra t. 1. v prostor h g. Viktorja Oinerse v Kranju Silvestrov večer. Pevske zbore vod;I bo društveni pevovodja g. M Mohar. Začetek točno ob polu 9. uri zvečer Vstopnina: členom jeduega teh društev 30 kr., sicer 50 kr. za osebo. Pri tej veselici svira oddelek sl. vojaške godbe c. in kr. pešpolka baron Beck št. 47 iz Gorice.
— (Iz Cerknice) se nam piše: Dne 1. janu-varja 1899, bode občni zbor  »Narodne čitalnice v Cerknici" ob 5. uri popoldne z   navadnim vspore dom. Odbor vabi k onilni udeležbi.
— (Talija za rešitev življenja) v znesku 20. gld. je dež. vlada priznala trg. pomočnika Fr. Verbju v Kočevju.
— (Deželni zbor štajarski; je imel včeraj pri proračunskem  provizornu   politično  debato, v katero je posegel  tudi dr. Seraec v  imena slo venskih poslancev. Umeje se ob sebi, da v otvorit Vini seji niti glavar niti novi namestnik nista zinila slovenske besede.
— (Narodna čitalnica t Celju) priredi s prijaznim sodelovanjem celjskega pevskega društva
v soboto, dne 31. decembra 1898. ob polu 8. uri b večer v veliki dvorani »Narodnega doma* Sitvestrovo vesel co.
— (Iz Šoštanja) se nam piše: Pri obSnem zboru Š*leAk* čitalnice dne 26. t. m. izvoljeni so bili v odbor gospodje: tvan Vošnjak predsednik ; dr. Fran M yer, podpredsednik; Jožef Goričan, Iv. Kačtč, Ed. PlaninŠek, Fran Rajster. Ant. Šumljak odborn i*i Upati smemo, da Šaleška čitalnica, kateri so pristopili šaleški skrjanci in tamburaši, zopet narodno življenje obudi, kakor je to storila is za čelka svojega obstanka. Ž-limo dob^r napieJek na polju narodnega delovanja in  društvenega življenja*
— (Naslovna knjiga ) V samozaložbi izda jatelja Franc Banerja, cficijala trgovske in obrtniške v Gradcu, je »šla knj ga z naslovi trgovcev, obrt nikov, rudarskih podjetij, protokolovanih firm, izvoznih firm, zadrug, oblastev, uradov itd. na Štajerskem Knjiga je povzeta po uradnih virih trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu in Ljubnem ter je zajedno natančen krajevni repertorij deželo, pridejan ji je ličen zemljevid Stajemke. Naročila na knjigo, ki ostane s poštnino vred 3 gld. 20 kr., je pošiljati na izdajatelja v Gradec (KanfmannshauV).
* (Nova pesem Leona XIII ) »Unita Cat-tolica" poroča, da je zložil papež za konec XIX. v ka latinsko himno. Himna se objavi' za prihodnji božič in dotlej jo komponira skladatelj Perosi.
* (Lep sin) Iz Zadra se javlja, da se je kor poral Fissina  na sv. večer  spri s svojim očetom ter zabodel očeta z bajonetom.
* (Ženska hijena.) Gospa Lulu Johnson, 60 let stara v Pery, je zatožena, da je oba poslednja moža Shirleva in J. W. Johnstona umorila. Truplo Jobnstona so vsled sumnje, da ni naravne smrti umrl, zopet odkopali. Dognalo se je, da ga je za stru pita. Shirlev je umrl pred 4 leti; i to truplo so odkopali. Tudi ta je bil zastrupljen. Ta peklenska babura je imela že 6 mož.
* (Poljubljanje — prepovedano.) Da se v bodoče ne bo zast nj tratil čas, bo v carinskem uradu v New - Yorku poljubljanje prepovedano. 06 prihodu parobroda poljubljajo se došleci z onimi, ki jih čakajo. Vsakega potnika čakata dva do sedem znancev, mora se torej dva do sedemkrat poljubiti. Ker je na vsakem parobrodu dve do tritisoč oseb,
i izmenja se 4000 do 14.000 ali celo 21.000 polju i bo v. To poljubljanje traja celo uro in  to je cari-] narjem preveč, oni ne marajo tako dolgo Čakati in • gledati,   kako   se drugi   poljubljajo.    Nabili bodo
plakat s sledečim   napisom :    »Ta je poljubljanje
prepovedano! ■
Davila i
Novoletnih vošči I odkupili so se v Da-I lenjem Logatca v prid ubožnega zaklada gg.: Bruss Jos., Da Gleria Ant. z rodb, Drabek V- s sopr, Hrovat Jos,, Lapuh Jos., Lenasai Iv. E v. z rodb.,
Kastelie Ant, Kavčič Miloš. dr. Štefan Kraut s sopr, Majdič Fr s sopr, gospa Margnč Ivana, gospa Masi Josipina, gg,.: Meso Iv., Mibevc Iv., Mulley Ad, Muršec Iv., Pilbah pl. Bazilij s sopr., Pm Al., Petrič M, Serini Art. s sopr., Sicherl Iv., Smole Jos., Šega Iv. s sopr, Tollazsi Tomo s rod., To I laz zi Leonard, Tork Jos s sopr., Verbič Jak., Verbič Mih. — Iz pr javljenih  izkazov izostali sta
— s ne po naši krivdi — dve imeni, gosp^ Je-lovškove na Vrhniki in g. Milana Pajka v K rs njo.
Uredništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: G. Anton Švigelj, odvetniški konoipijent v Postojni, 33 K 5 0 vin. kot polovico svote, nabrane mej Postojn-čani za odkupnino od mejsebojnih novoletnih voščil.
— G. Mirni Ravnikar v Radečah pri Zidanem mostu 10 K (iz nabiralnika 7. pošiljate v). — C g. Laščanke nabrale 6 K pri družabni igri s dialektičnim vpletkom »a brava". — V korist šentpeterske podružnice se odkupi od novoletnih voščil: gosp. Andrej Kremžar z rodbino 2 K. — Rodbina Jamšek 2 K. — Skupaj 5 3 K 50 v. — Živeli rodo ljubni darovalci in darovalke in njih posnemovalci I
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gosp. Anton Kocuvan, trgovec v Št. Pavlu pri Preboldu, 2 2 K, nabrane v veseli družbi pri godovanjn g. Ivana Kača v gostilni gosp. Hausenbichlerja v Žalcu; darovali so gg Iv. Kač 10 K, Fr. Virant, 3im. Vodenik, Tone Kocuvan, Tona Kosmelj, I. Vodo-pivc in I. Slander, vsak po 2 K. — G. J. Tratar 17 K 9 9 vin, katere so »natepeškali* gg. P. Strel, N. Povše, R. pl. Placer in pošiljatelj. — Skupaj 39 K 99 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki f
Telefonlftna In brzojavna porodila.
Dunaj 30. decembra. »Wiener Zeitung* priobči  jutri naredbo onagodbenem in budgetnem provizoriju ter cesarjevo odločbo o kvoti.   Provizorija se uveljavita najbrž za pol leta.
Dunaj 30. decembra. V poučenih politih h krogih se zatrjuje, da jo stališče grofa Goluchowskega omajano.
Dunaj 30. decembra. V deželnem sboru dolenjeavstrijskem je Knotz interpeliral vlado kako to, da je na cesarjevem sporočilo zapisano »Dano oa Dana j a" in ne »dano t glavnem in rezidenčnem mesta Dunaju" ter je vprašal, če se je stališče Dunaja napram državi prem eni!o
Dunaj 30. decembra. »Wiener Zeitung" prijavlja sankenonirani zakon o lokalnih železnicah za 1. 1899. Zakon je z današnjim dnem pravokrepen.
Dunaj 30. decembra Ogerska ministra baron Fejervarv in grof Szechenvi sta danes prišla sem in sta bila pri cesarju v av-dijenci
Praga 30. decembra. Po daljši politični debati, v kateri je Herold izjavil, da Čehi stoje m padejo s če škim državnim pravom, je dež zbor odobril proračunski provizo rij, na kar je bilo zasedanje preloženo.
Budimpešta 30. decembra. Zbornica je sklen la, da bo prihodnja seja 3. januvarja in je potem nadaljevala razpravo o tem, kdaj naj se voli novo predsedništvo.
Budimpešta 30. decembra. O Horan-szkega dvobojnih aferah razsodi posebno častno razsodišče.
Berolin 30. decembra. »Vossische Zei tung" pravi, da je minister Koller s politiko iztiranja Slovanov napravil popoln fijasko.
Izjava,.
Istinitost klasičnega predgovora: »Kogsr so bogovi sovražili, napravili so ga učiteljem", obfu tirno mi v Istri osobito zdaj v borbi za svoje pravo. Prosimo kruha, a nudijo nam kamenje, v podobi zavijanj, obrekovanj. Obrnili so vso stvar na politiko, kar ni nobeden nikdar mislil, češ, da smo nekako nahujskani od vlade ali kali. In če se je kdo osmelil, ki se je vedno trudil za svoje zapuščene kolege, pojasniti odnošaje, zavija se s šun tanjem proti ljudstvu, Češ, da je temn ljudstva hrbet obrnil Kar pa ni res; ampak če se nekoji ne strinjajo popolnoma s par osebami, ni da bi s tem se proč obrnili od ljudstva. Kaj je neki to ubogo ljudstvo krivo; smili se nam srčno, krvavo.
Resnica je le ena in kdor hoče veljati za značaj, ne sme pristransko soditi; ni dejstveno izvajati, a v prsih mu more biti plemenito srce.
Povedati hočemo na kratko, prsv hladnokrvno, žaliti nam ni namen, namena sličnega nismo tndi nikdar imeli, pač potrpeli smo žaljenja, pre-zireli js.
Naši nanprotoiki v tej borbi niso povsem ampak le deloma odgovarjali v osam smem, po
čemer prosimo; niso sledili povsem pojasnilom o nneili težnjah.
Učiteljstvo torej prosi podaljšanja onega, koji ma e zakoni v določenem obsega, nalaga delo, in to je deželni zbor Ko ee je prosilo, se je tega pro silo To isto je tudi „I)ixi* v svojem oglasn na ačiteljstvo, imenoval, naglaaal. Saj se ni nikjer reklo, čei: manjšina je naši bedi vse kriva" ; ali pa: »slovenski poslanci so temu vse krivi". lu vendar čitajoč nekojih ogovarjanja po »Edinosti", kojo naše ljudstvo bere in kjer mi nimamo pro štora so braniti, ne bi ee mogel drupuča misliti, kakor, da ee je res le jedino v zgoro naznačcnnm tonu pisalo in n»p;-dnlo. In mari niso tam tndi ltaujani če se je govorilo v zboru. In to tudi ni, d* bi dejal največe hudo, ako se jim je menenje ko jega posameznega g. poslanca izjavilo, po kojem m*inenju sodeč, ne moremo si boljših časov obetati, ozironi na n»še turobno stanja.
Omenilo se je v „Učiteljskem Tovarišu" tudi gltde šolskih taka v Istri Naj bode dovoljeno, i tu, da se tega dotaknemo. Mi vemo, in kdo nuj bi bolje vedel nego učitel|, kateri gotovo brez kucega egoizma živi kej je beda. Vemo, znamo, da je v Ijudntvu siromašnost. Prosimo torej, naj ne nam ne očita, naj se ne vporabi st*ar v vznemirjenje ljudstva proti nam. češ, žele nas obteretiti nesnosnim bremenom liki Italiiani, naj pravimo, ergo, njihovi pristaši so. Me tako, ne mislimo tako, ampak i H« jamo se formulirati nastopno:
1 ) Ko je manjšina zavzela stališča proti šol akim taksam, mogoče, mogoče pravimo (torej ne-č«*rno ničesa očitati), da m li Lila ugodna doba da bi bila lim preje ali pozneje, motivirala koji drug* predlog na obdačenje na obtere enje v obče, za neki like male procente, kar bi n.oralo biti krt priepevek v šolski zalog, kot prispevek s čemer bi sm b»lo dalo poboljšati učiteljsko stanje. To bi zna hiti bila fakta, da f na mis i na poboljšanje gmotnega stanja učiteljem. Denar od ene ali druge strani mora se dobiti , če ee in. a voljo plačati delavca.
2 ) Drngo menenje je sp»t, da bi bili gg. po stanci (eni in drugi, tu se ne govori o manjšini ali večini slov, ali italij ) ampak deželni zbor, namreč, ko je bil odpis zonere pred par leti, kar je bila velika olajšava Istranom, bil je mogoče ugoden one, da bi »e bilo kje druide določilo ali naložilo, koji procent (le neki del one olajšave torej), za regn lacijo učiteljskih plač. Za tak predlog se nam zdi, da bi bila ravno manjšioa iraebt večjo pravo, ker sa je odpis zvršil po prizadetju nje veledičnega člana, gospoda dra. Laginje.
To vse je pa le naše skromno menenje Pov nrtd pravimo;  mogoče, mogoče, se nam zoi. Torej, č«  nimamo   pravo,   se nam pojaani mirnim potom (ako se  ravno hoče);  saj ni treba baš planiti na nas z oaobiiimi napadi.
3 ) In ako sploh dežela ne more na nikak način pomagati učiteljstvu, naj hi slavna delegacija, mogoče, mogoče, zavzela smer, na kakšen koli način Isposlovati državno subvencijo, pripomoč za zdržav^nje šol.
To ho nače skromne misli.
Osobne napade hi se pa bilo tudi v bodoče preziralo, kakor do sedsi, kaj i ljudstvo v katerem napadeni je živel in kjsr živi, koje (se mora reči j« t ndm zadovoljno in ga rado ima) — vidi njegovo življenje, in sicer vse v drugi luči, nego je opisan, in tb je največje zadoščenje a klofuta na-padovalcem.
Alt nam je zdaj radi onega časopisja, ki nam je predala odprlo za našo borbo, in kateremu čano-piaja ne sedaj od naših nasprotnikov očita, da je bdo po nas „mistificirano", v prvi vrsti „Slo venski Narod** in sicer kakor ae čita v „lvlinosti" št 2,ri0, po »Dixi"-ju. Vrsta je torej na »D,xiju', izzvan že uprav, da to stvar pojasni.
Velecenjeno uredoištvo tega lista, koji je bil prir/idet, prosi se malo prostora.
Evo — in razsodni sodite!
V „Edinoati" št. 250 se bere: „Dxi" je pripel tje po želji Gambinija; to znamo absolutno pozitivno* .
No, če je tako, dobro, hvala g. deželnemu odborniku. Hvala vsled tega, ker se je vendar dobil mož, kateri je pravično ravnal, da je D.xi" kot učitelj v službenih letih starejši, učitelj s priznanji eh uspeAim delovanje v šoli in odlično kvalifikacijo, p mm« I v II. plačilno vrsto in da u za vrdao ostal v i II. plačilni vrsti, kakor bi m , bil rad oviral neki gospod, slovenski .... v Istri.
Naj se pa blagovoli prečitati nastopni prepis is velecenjenega pisma, ki slove: Dragi N. N.!
Želim, da pridete v ... i, da tamo vestno, kaker ste vselej, izpolnujete svoje dolžnosti. Zdravstvujte Vam udani
Vjekoslav Spinčič s. r.
Velmožni gospod Spinčić naj mi oprosti predrznost da prijavim te dve vrsti iz velecenjenega njegovega pisma. Da, gospodu Spiočiča, deželnemu ■n državnemu poslancu, »Dixija* bivši profesor in šolski nadzornik — njemu gre izreči sodbo, kojo je bia?ovol,l pokloniti. Ali — Spinčić je naše klime *sa, mej tem ko drugi, ki hočejo človeka soditi, se niso že niti dobro aklimatizirah v Istri.
Dalje pravi v napadu dop:snik tole: »Ž* do nedai ni bil priljubljen nikjer, nihč» mu ni nogi prav z; upati".
N»j služi sp«-t — odlomek v »Edinosti* kjer se bere:
»Vsi p štenjaki v naši občini žalujejo na odhodu priljubljenega nam učitelja, izvztmši par njih. s kojimi s«» ni hotel pečati: Mnogo bi vnn lahko povedal o teh Resnica je le ta, da vsi oni, ki imajo besedo v naši vasi, so spoštovali in cenili odidaegM gonp-ida učitelju.
Lepimi l>h>dami se je, poslovil od na«, a mi vsi SJBO bili ginjeoi do solz. Spremili smo ga potem na poštam in ko smo ai Lu segli v roko v slovo,' solzili amo se vsi; zdelo se nam je, kakor da su.o rintali otroci brez očeti. Nemo amo zrli za odhajajočim vlakom, zato p« kličemo danes na tem m*Sto: iiog živi gospoda učitelja N. N. še mnogo let m blagoslovi njegovo b':«i?o družno!
Tretji dokument v fS>čiu se bere: nS pri-č. tkom letošnjega iolvkeg* M* zgubili smo is tu kajime metropole ^središča), našega povs*m vrlega
nan <ln . V;\ gi ep. učitelja N. N *
Drugje „Dxiu ni služboval. —
Končno se nhs podi dopisnik iz Ntre, — v Ljubljano. Bog V*s netili; zažvižgili t>i: fi fij | a, v Ljubljano pa. Ji*vuo take sile pa ni.
Ampak vendar je ironija, da Bmo£u tako piSe. M< ž, ki se ni utegnil še niti aklimarizirati v Istri, bi rad p* dd s no\e. prad«-dov obali jadranskega morja, „Proč iz Istr*" — o joj. o joj — bojimo se vas; ah vedite, če pojdejo vni oni „nnloont«'Jti" elovmaki učitelji, ostanejo sl iveoske šole, raz n d-etj. treh prazne, brez Učiteljev v iHtr'. Iz drugn dežele že ne pr.dejo tudi telegrafi inim pjtora klicani ne.
NaAi nasprotniki ao iihm začeli „mizat" sedaj tudi v »Slov. Listu" v Ljuhlan«.
V »Slov. Listu" v at. 63 po neki besedi iz znbnib slovarjem, ne bi vedel, kajti s Sokratom HiOiem reči: »ni pravd meni!" Ampak po znam vvsti, ko pja^i da se poznamo že več let, razvidno je, da roisii, d-« j* „Dxiu pisal ono od 9 decem bra v »S'ov. Nar rt*. (Sploh sa „Dixi" ju preveč pripisuje — so tudi drugi — več, kbkor vi mi nlitn ) Kar pa veleč. ur^dniSfvu lahko potrdi, da pDiXi" ni pieal onega (Potrjuiemo. Op. uredništva ) In kako udnha mož po BD x'"jn. brez vse skrbi — kdo n>» bi se *m*'<al( „nr>n mi fa caldo!" Tam razpleta mož v potu svojega tiuda celo politiko
Vemo kdo je do;'i"nik, vemo, tu in tam ; podpišite se kakor koli.
Znamo, kdo je ie pisal proti učiteljem ; znamo kako je vzklikal; znamo, kum ao nekoji zahajali. A vs» to se molči, ni nam nam*"i nap<d>iti.
Prepis iz „E linosti" naj eluži v odgovor tudi napadovalcn v istem liHtu (čudili se je takim vzpre-jemom) št. 204
V »Slov. Narodu" št  239 j« razvidno, da se niti mialilo ni na šole in u it. stanovanja v tnkej šnji občini  (torej kje napao),  ampak nekje drugje.
Tega gospoda (ki očita drng m vse! je sama ljubezen in prijaznost L udje «e mu kar eilijo, gorijo ztnj. Kar p še, ja čista resnica.
1 ) učitelj se poslužuje je*tvin (saj se tudi en zunanji duhovnik) v trgovini, kjer je ceneje (ne v njegovi) in to mu je tisto »tesno prijateljstvo- z onim parom. Za pošteno ponašanje pričuje lahko cela vas.
2. Slabost je bila popadla po dnevu nekoga iz obitelji uČiteija; kbcalo se je na pomoč za ko zarec vide, samo veža je vmen, slišalo se je, a dotična oseba ni pristop la. Bilo pa je pozneje, ko je to osebo prijela po noči slabost, a učiteljevi so takoj tekli j^den po zdravnika, drugi po duhovna, tretji po vode. To ve vsa vas. Mogoče je torej obratno, da se hoče dotična oseba z učiteljem preganjati. Uzrok je njeno vlažno stanovanje. Kdo pa je temu kri«'?
3) Kaj velja učitelj v svoji stroki; to imajo v rokah kompetentne osebe. On sam je tudi že slišal pohvalo.
4) Iz nobenega društva ni izključen, amptk Častem v odborih, se je odpovedal in nekim društvom, kakor 80 to tudi drugi storili.
5. ) Sobe so tri, jedna je le čumnata z enim samim oknom.
6. ) pol vrta »biva" neobdelanega, ker je tam 5. 6 let posut zid; ko so irmli drugi občino v rokah, je bila nevarnost za vodnjak (njegove besede), 2daj pa, čeprav je obč. zbor že skoro tri leta, dovolil popravo — ni več nevarnosti — če tndi se lahko kak otrok tam ubije.
7 ) .Cucek" ni ne Italijan, pa tudi Slovenec nsče biti; svoboden je. Zna se pa za »cucke" ki so v kleščah. —
O tukajšnjih »lepih" razmerah znajo pa daleč — posebno oni, ki ho bivali tukaj. Nece se torej napadati nobenega! Ce se pa hočejo nekateri oprati, naj se ne z osebo, ki jim nič zalega storila ni!
V Istri, dne 22. decembra 1898. __„Dixi«.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da je bulgarako vojno ministerstvo ra.pi^alo na dan 2. januvarja 1899 naše šietve  ponudbeno razpravo za  1905 parov
infanterijskih in 525 parov kavalerijskih čevi ev. nadalje 19.780 parov gornjih delov za čevlje in 19.780 parov podplatov.
< ><I>^iiJo.1iio
Cascara Sagrada Malaga vino.
V Gorio i, 12. oktobra 189?.
Cenjeni gospod ^>\. i ^«»n n( 4*1«, lastnik deželne lekarne
v Ljnbliani.
Kot najboljše odvajalno ln alt« raztapljajoče
STedstVO priporočam vsakomur Vase izvrstno Caioara. Sagrada Malaga vino, ker sem se o njega izrednosti prepričal. Prosim torej še 1 steklenico po postnem povzetju. (387—44) Ferd. Močvln, posestnik.
OJnirffB it«e ^ g^julHjttiil t
V deželni bolnici: DnŽ 25. decembra:  Neža Hrome,  kajžarjeva bči, 8 leta, jet'ka  — Jnrij Oforepe \ delavec, .'M let, pljučnica.
Due 27. decembra: Južef J^sek, poslovodju, 31 let,
jetika.
Meteorologično poročilo.
Vifima nad morjem 806*9 m
-o B
Čas o pa zevanja
Stanje    g V
baro rai-tra v mm.
L e s
Vetrovi
Nebo
yy    u ,.vef.pr   733 f>       1 H      sl. jug oblačno
i-l  jug megla hl svzh.  skoro obi.
111
r>-8
30. 7. »jutru: '<28 7 0 7 .   j y. popo!    7*H0      2 G
Srednja   včerajšnja   temperatura   *2-6°,   za  5*S* nad normalora.
J^^Zlj^±s-^Jsisic* IDOX&&aa dne 30. decembra 1898.
	101	fCld. 65		kr.
skapni državni dolg v srnhru    .   . .	. 101	■	66	•
	120	■	50	b
	101	*	85	■
	120		45	■
	. 97	■	8f>	■
		D	—	
t-eH.itne delnic* . ......	. 3«4	■	—	■
**>nd->ij v<sta.........	. 120			•
liem&ki drl. bankovci za HKi mark .	. 58			•
	11	»	74	■
K) frankov.........,	9	p	55	•
talijanski bankovci	44	■	40'/	1 •
1 kr. cekini ......	5	■	70	•
Tucepolni oznaniamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljeni nas soprog, oziroma oce, tast m ded, gospod
Ivan ^st vi bio
slikar in podobar
danes ob r»*/4, nri popolndne, po kratki, hudi bo-If/ni. v 6i>. letu svoje dobe previden s sv. zakra raenti. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto, doc .'il decembra t. I., cb * ,4. uri popolndne iz hiše Štev. 7 na predmestje Stodsnac. (2030)
V &kofji Loki, dnć 29. decembra 1698.
Jrra dnbic roj Kl»ovic nnpropa — Ivan Šublo   o   kr. ravTaatalj m deželni poslanec, sin. — Hedvika Subto roj  Fablanl, s i n h b a. — MIlan, Ivo  Vladko, Stanko, umiki.
Ces. kr avstrijske $g državne železaica
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 180 8 leta. OuhnH 1» l.tiitelJnRe jat, kol. l'-iu» TrbtS
Ob 19, uri 5 m. po noči nsohnf vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno: čez Selcthal v Anase, Solnograd; tem Klem-Reifiing v Stcyr, Line, na Onnaj via Arastettcn. — Ob 7. nrt 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž. Pontabol, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Solzthal v Solnograu j čez Amstettci na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludreoaobui »lak » Trbiž, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljnbno, Selathal, Dunaj. — Ob 4. uri 9 m. popolndne osoimi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Iiinhno; čez Selzthal v Skilnogrnd, Lm - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, flenev^ Pariz; Cez Kleia-Reifling v Steyr, Line. Budejovire, Plze . Marijin« vare, Heb. Francovo vare, Karlove vare, Prago, Ln sko, Dunuj via Amstetten. — Proica v Novo ih«*mi<. j. v K-». #evje. MeSani vla^i: Ob fi. uri 15 m. njutraj, ob Vi. nri *>5 m. popolndne, ob ti. uri 80 ix. sveder — 1'rlbud r I.|ublJano j. k. Prog* Is Trblaa. Ob 5. uri 46 m zjutraj osobni vlak z Ihnui ' via Arastetteu, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Soloo^rada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubua,Celovca, Beliaka, Francensfedte. — Ob 11. ari 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varni Plznja, Budejevic, bolnograda, Linca, Stcvra, Pariza, Oenevt Curina, Bregenca, Inotnoata, Zella ob jezeru, Leud-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon« tabla — Ob 9. uri 6 m -»veCer osobni vlak i Dunaja, Ljubm, Beljaka, Celovci> Ponfab'a — Prour« la Novog« m*>it« la Moževi** Mosanivlaki: Ob8.un li>na.zjutraj,ob J. uri 32 m., popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod la l.)ub» IJtane d. k. v humuiU. O: 7. ari .43 m. zjutraj, ob 2. url 6 m. popoludne, ob 6. uri 50 ni in ob 10. uri 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobra. — Pri bod v l.|ut>lj«iio d. k. la K»iuulba. OL ti, uri 56 m. «ju-traj, ob 11. uri 8 ta. dopoludne, ob 6. an 10 a in oi 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah i a zaidnikih v oktobra. ^o4a)
Prodajalka
(2029)
■e t>pre|ne %m ImAkn. Položiti ja malo kavcijo. — Kje? pove upravn Stvo BS!ov. Naroda*.
Najfinejša namizna vina
iz c. kr. dvor. velikih kletij na Dunaji
kakor tudi (2024—b)
najfinejši cognac
iz c. kr. dvor. destiljerije Pfann & C. v Reki
■e dobivaju
v konditoriji Rudolfa Kirbisch-a
v Ljublian', Kongresni trg št. 8-
Odlikovan na razstavah ; Holešov, Proštejev, Prerovo,
Velike Mezince. Tiftnov, Hurupolc.
Potrebna
in koristna Novo leto!
darila za
B C
o C
"7 >
o
TJ h
d)
co
o o
S v
'o
o
■
Ćetkl kredanski specijalni zavod za platno !
M«o|l k «vw|lua!
Viljem V.Vejman
izdelovalec platnenega,  pavolnatega  in da mastnega blaga
v Prostejevem na Moravi
priporoča laatne tknlue larielke na roko po zmernih cenah in najboljši kakovosti oebiplatiM'iio iloiimre In t» I ♦» n o platno vseh ittokostl in finostf, pitala«* M plahta do 24 cm., <lHiimtli< grad le, namizne prte in blago, obrisaiV, servij*te, belu in barvane za h, 12 in 24 oseb, o ti race, platnen in pavolnat kanef.is. toboS, bele in barvane, platnene, pavolnatn in svilnate, i i i let, m angin za sipke, okstord, krizet. i»Ol«><>iii prnlni iclir ni Aolalto lilano in tlmuitk«" o!»l*»l4«». plnliiu: pavolnuta, ruska, za žimmee. .slamnike, z store itd, trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satm, brilantin itd., itd.
Ugodna darila T£Q (LaT in potrebe za gospodinjstvo.
1 ii i    l * « I «• I 1«
Ti novcem se blutro ne poftilja. Kot strokoi njnk in .iatnoi;<lelovale.c lahko najbolje postrežem. Vzorci m ceniki nit zahtevan je.
O
TJ -i
» <
B
n 9
<Q O i-»
B 9
3T o < 9
3 r»
9
o
2. d
Poseben oddelek /a razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld so vedno v zalogi.
O m
&>oslano.
Najpriročnejši in zanesljivi opominjati dneva je in bo
Skladni koledar.
Imam v zalogi za leto 1899 lepega slovenskega po 60 kr., (20*20—3) s pošto po 65 kr.
S. JBonač, Ljubljana.
najbolji izvor za nakupovanje kavo, caja, ruma in 'ntrjaka l Nepotrebno iakati! (1»28—29)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno ie prekmorakih dežel ter pro-
daiata
1 kilo rine kave (Santos Prime   po..... gld. 1'—
1 steklenica pristnega Jamaika ruma..... „ 050
l deka pristuega Pecco Souchong 6aja..... „ 0*06
1 pnšica prave angleške carske metanže .   ... „ OOC
1 steklenica pristnega finega koujaka..... „   1 40
BJSaT*" Bros tekmeoal ""•JS»j»
sa vz prej me v špecerijsko trgovino. — Naslov naznani h prijaznosti upravnižtvu »Slov. Nar.".   2022-i
Najboljše in najbolj
zdravo kadenja
je brez dvoma ono z
Jorathon"-™.
Olavna Majhen
Pristno la z otročjo glavo kot varstveno znamko.
Mali zavojček zadostuje, da «e r« do ti zavojčkov tobaka uaredi okusnih, prijetno da-htecih in zdravja ugodnib. Jodlril lzdelovatelj
Tli Morath. Gradec
drogerija rprl bobru"% zaloga: F*«*. l*ettmi«'r, drogerija v Ljubljani, zavoj Vk 10 kr., velik Ml kr., II malih ali 4 veliki /.a-oji franko s povzetjem i gld  2H kr. (1K75 101
M|io«lovaiil KOMpo«l! ZaabvaOJuJcm V«ss, «•» nt** ml puitlall laku I*vratu» sil navilo proti k mm IJ u In pr«m>b<»IJu. Ho« r»l»ll srn ]i*«luo *lel enleo tr-pole* vena suka, p is »las ml Iwm*»IJ lu pmobol Ntaor«* prestol«. Foaljlt« uit lalto| •**• 3 Htekleulee Vaarg« I «» mtuei(a irpoleeieK« atokta lu 9 atsvojta 6» J* proti It »nI ju
K Vflespoštovaujeiu V Dlvmel. 19. oktobra 1897. Va* lahvalnl
J as k o b S a p p m n.
Trpolćer »I« (Spifzvvege-rich-Saft, ki tako izvrstno deluje proti kašlja, prsoboli, hripavosti, te-»kemu dihanju m proti starim boleznim, dobiva se vedno sv, ž t lekarni k Zriniskemu. H. Brodjoviu, Zagreb, Zrinjsti trg at. 20.
Naj vsakiio pazi na zaficitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz moie lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubića Zrinjakega, ban» hrvatskega.
Cena steklenici trpotćevega soka s točnim navodilom 75 novC.
S trpotćevim sokom je dobro rabiti tudi gorski Čaj proti kašlju.
Cena 1 zavoju gorskega ćaja pr ti kas ju s točnim  navodilom 35 m>vč
Ji dno in drug., pošilja se vsaki dan po postnem povzetju Kdor denxr naprej posije, naj za volni list in ki-fitico priraćuni 20 novć.
Lekarna k Zriniskemu H. BR0DJ0VIN
Zagreb  Zrlnjokl trs; *t 20.
4>stJ«>nl kom po O lekarnlrar! ■*r*-«l krotkim 4an»u« nasro« nem pri Vaa Je<li»«> Hteltle-uli<« ttrepllaatb **t»il»klli kopiji «- f l»te> oo umu I lu inojlus »uuureni tabo dobro dclovMle, «1» m« uiorsui Vsui na t«*iit «!<»-br*-ot nlrutllu uatjtoplrjo tunini lavollt« m« s«% uiojt-miMuee S«* tri Htrklrul«<? po aO n.»\c. m pooliiitii |»i>v«et-J»-iii ponliatl.
9lo«lrua« 26. maja 1893. N aipoOtovtauJeiia
Vid lani«.
Prave krot*ilne m»'
attftfslf 14949 delujejo Uvrttt o proti vsem želodčnim bidezntm. popravljajo prebavit, čistijo kri, okrep-ćujeio Želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca 111 črev, a dobi se dober tek.
Paziti je treba na zaSfiitni znak, ker samo one krepil ne ftvedike kapljice so iz moje lekarne, ki imajo 11» steklenici aliko Nikole Šubića Zrinjskega. bana hrvatskega.
Cena 1 srekl. krep lnih Avedskih kapljic s točnim navodilom &0 m>vč.
Pošilja se vsaki dan s postnim povzetjem.
Kdor denar naprej polije, naj za   »osni   list  in kratico priraftani
!■'!» uovć.
Lekarna k Zrinjskemu H BR0D JO VIN
Zaarob, Zrlnjokl trg at. 20.
j      VeJ«npo*to*»ul goapod!
i HoJm lena !«•*»!*. Jj« Zrl nie> nece vbI««I tr|tiai»Ja lu koMtl-boll. «f'l««i J« mreU upotreb-IJeivutl Vat« ..iiimuIIi* proti koutlltoll", % Misala Je t etjlilau, iUucm pao, hvnU bodi Boku, bo«ll. /.Mbvt«IJu|o4- m*e Vam ra to lireilvu auaa,llo« o*t«aJeiai
V Niriiini pri  Mtublol, dne
22. aprila lb9s.
■ lugM pokoren
Bortol LlnlOkl.
Narocbe, ki Iznašajo 5 gld. In već, te pošiljajo franko.
>fi*y.*l<» proti Ut)Mtti> l»«»li (F*lialil) j« jako dobro zdravilo proti trganju in kalanju v kosteh, revinatizmu bolečinam v kri ticah, proti preblajenju pri prepihu i. t. d. Mazilo o jači izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog.
Vsuka steklen ca mera biti previđena z zaščitnim zn.ikoni, to je s sliko Nikole Snhi«5a Zrinjskega, baua hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta zaščitni znak.
Cena trd m steklenici mazila proti kostoboli s tocu.m navodilom 75 novA.
Vsaki dan se razpošilja h postnim povzetjem.
Kdor denar naprej pošlje, naj za vozni list in kifitico priracnni 20 nove. (1583—13j
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zoanrob, Zrlnjskl trg- it. 20.
žt. 44.3;.7.
(9U81 — 1)
l*ohlrttii|e |inM.fiK«T» tlavka za leto pričelo se
bode 7 2. dofiu |anQvarja ttttfV.
Ta davek plačati v « krosji ljiibljan«k*-g* m-^ta od v«ake<;i p*a, izimAi r,d p« v, kateri ho za varstvo osumljenih pos^etev neobhodno potrebni.
L-Htn'ki pao v nai 01 pr« krte za to leto veljavnih panjih mark nsijkas* neje tlo 90. tint1  ■Vltrii*nrjts pri  mestni blagajn ci proti
plačilu aW    4 |C«ltlinarJe\.
Z ozirom na §. 14 iz>r.«iitie naredbe o pob ran j 11 pasjfga davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vpla ajo takso, ker bode polovil kon^ač od 20 f-bruvnrja 1 >,!*•< nadalje v>.e oue pse, kateri se bodo nahajali na ulicah hrt-z veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 20. decembra 1898.
cS c_: zjz zjz zs> ~
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r «y latr o vini n as ta drit|ru      iiooni»i j e m» zarezo
v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta št I
obrestuje hranilne vloge po 4-f|»0|0
brca odbltlask rt-iitiiffcit tlavkai lafatcreara poso-Jlliilcit Ntainu       vložsillae pliacuje.
Uradne ure: ravan nedelj in praznikov vsaki dan od 8. do 12 tire dopoldan in od 3. do 6. ure popoldan.
M 765—4)
Poštnega hranilnicnega urada it. 828.406. Telefon št. 57.
L. Schwentner
—^- knjigotržec X-.3\a."blJajCLi, ^Troxr^-i trg: št. 1
naznanjam, da nem nrav**l od .Narodna Tinkarne* v Ljnbliani v iskljnooo razprodajo Jurčičeve zbrano spise, pMem letnike in posamezne številke „Isjubljanske^a Zvona11 in vse one knjige, ki so izšle v založbi „Narodne Tiskarne".
Te kn|it/fi so
Joalpa Jur6i6a obrani opiai, zvezek 1. do XI , bro&iran a tiU kr,, ele-gantno ve/.an a I irld.
„XOnbiJanoki Zvon' letniki II, III., V., Vl.( hrofiiran a 3 gld., vesan v Bonačeve platnica  a 4 gld. 20 kr.;
— letniki VII   in  VIII,  hro&iran a
4 i_'ld.. vp/.aii v Honaćeve platnice a
5 gkt. 90 kr.;
— letniki od IX do XVIII., broSiran a 4 gld. &• kr., vetan v Bonaćeve platnice h f» gld. 20 kr.
Posamezne Itovllk« ,,L.]ublJan-okeg-a Zvona" po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vr/.an a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan ii iJ g'd. HO kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, brosimn u Ml kr.
Dr. N.-v « b v. kdo: ,.4000Povest, broš. a 50 kr.
A. AI k e r c: Izlet v Carigrad, bros. a 80 kr.
Tnrgenjev: Otol la nlnovL Koman,
broširan a 50 kr.
Haneft-T f el> i/, h k y : Blodno dttlo.
Roman, broširan a ''O kr. Le feb vre : Pariz v Ameriki, broširan ,i no kr. Statnominis nmbra: Časnikarstvo ln nali oaonlkl, brotirano a 40 kr
Tolstoj: Knez Sorobrjanl. Koman broiirsn a 70 kr. >
— Sva romana, broširano a 70 kr. J e 1 i n e k : TJkraJlnoko damo. Povest,
brol. a 15 kr. HaUvj: Dnevnik, brofiiran a 15 kr.
— Kasa« pripovedko, broširane h «0 kr.
— Dve povesti, broft. a 25 kr.
Thenriet: Undlna. Povest, broš. h 20 kr.
Souvestre:   Vllenakl brodnik.
Povest, broft a 15 kr. JnrAl6: 1.1atki, broft. h 15 kr.
— Or«rt>r61Aevlat kritikom, broš. a ao kr.
Avstrijski p atrij« t: „Partol-vreaoa der Slavan', broširano a 5o kr. 13
— Štiri novele, brofi. k 20 kr.
W L Schvventner spreiema in oskrbuje naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
ladajatslj is odgovorni nrednik: Joaip Nolli.
Lastnina ia tu»k aNarodne Tiskarne'*
8553006
71