Kršenje avtonomije višjega šolskega sveta. šolska samouprava ali kulninii, in m Iska avtonoinija je bil vedno ideal slo- venskcga učitcljstva. Vse naše stremlje- uje je lo/il:. za popolno ločitvijo šolske uprave od politične. in dosegli smo, da je danes v Sloveniji na čelu naše samo- upravne šolske oblasti šolnik \\\ ne več poJitični šef. To je pridobitev. ki je ne-  pre.enljivc važuosti za šoIslvo, in ki jo je ohraiuti za vsako ceno. Ne samo obra- nitr. temveč jo je potreba izpopolniti tudi navzdol. 10 jc naša zalite\a, in slučaji ka/cjo. da je to nujna zahteva! Vi?ji -olski svet ima svoje avtonomne pravice. med katere spada tudi naineščanje in premeščanjc učiteljstva. uvedba di<šcipl!narncj.a postopanja in disciplinarri izTck "iad učiteljstvoni. Učiteljstvo jc lorej drravno uradništvo. podrejeno uvlonomni šolski oblasti in potom oddelka za uk in bogočastjc prosvettiemu niiiiistrs.vu. Ni pa učiteljstvo v liobeueiu slučaju uradništvo političnc uprave. ki bi ^molo prtko uvtonoinnil. pravie solske upr.ve poljnbn_> z njim nizpplagati. Pred sainovolji.iin |)ostopanjem. in nred t. zv. postopanjem »pod klobukom«. "«*!-! učitcljstvo pleiuun višiega šolskega ^veta, y katerem sedc tudi zastopniki in nredstavitclj? iičiteljstva. Desetletja je bila avtonomna pravica dcr>elne šolske oblasti strogo varovana ' d političnih šefov — cesarskih namest¦ likov; niti »nekronani vojvoda slovenski« dr. Iv. Susteršič. se je ni dotaknil. ln sedaj, v svobodni državi, ko je avtonoini'rt šolske uprave dobila izraza tudi v >a hi pr^dsedstva šolskc oblasti, se je i.'vr'ilo tn, kar s>_ nam ni pripetilo prcj desctletja. ^tnlno nameščeii učitelj z družinn. k bil premeščen brez uvedbe disciplinar"ck:i postopanja. brez izreka šolske obUsti in danes faktično ne v_ — zakaj. Pri-dsedstvo pokiajin^ke vlade jm j. preKt_ •. isjega šolskega sveta in preko poVfi-jf.iiištva zu uk in bo^očastje brzojavno preinestilo 'ii nin zaufrozilo s suspendaojn. ako ne nastopi novega mesta. S tcin je bila prezrta višja šolska oblast, je bilo prezrto poverjenistvo za uk in bogjočastje in so bile kršene in po?ažene avtonomne pravice višjega solslu-.ra sveta. Konštatiraino. da v dobi liajbrutalr'-cj^ejra prega;ijanja učiteljstva ni bil 110j>en učitelj kazensko premeščen brez se)e dežehieca šolskega sveta; niti v dobi ne. ko so na.ibe.snejšc divjali dr. Šuster^iuvi priRanjači po deželi in pritiskali na okrajne s.lavarje, ko je iinel dr. Šusteršič absolutno moč v dežclnem šolskem sve- tu, ne v času, ko mu je bil baron Sclnvarz absolutiic vdan. Niti baron Seh\varz, ki je l-,il likrati predsedink višji.'ga solskega sveta tii izvršil nobenega preraeščenja brez seje deželncga šolskega sveta in K tiivii vsa premeščcnja »iz shižbenih ozl- rov« pripuščal le po izreku seje deželne- ga šolskega sveta. Učiteljstvo je bilo vsaj formelno za\;r,(.¦vano prot; brezpravnosti! Prei)ričani smo, da je vzrok teriui l.reinesčenju le enostranska infonnacija nokrajinske^a predsedstva in to, ker se ni izvedla ))reiskava polom šolskc oblasti. Če bi bila izpeljana šolska samoupiava tudi na niiiji stopnji in bi bila ločena šolska uprava od politične tudi pri okrajni!i šolskih svetili. bi se ta shičaj nikdar i;e pripetil. Učiteljstvo ni našlo v okrajnili sla\arjih svojih zaščitnikov v avstrijski do- bi, iu je nc najde seJaj: ščitili bi ga pa sigurnp šefi če bi bila izvedena ^amonprava šolstva tudi tia nižji stopnji. Na\ajamo saino dva slučaja: VcPko dolino. ko je bilo učUeljstvo vse šole dejansko i!a')adeno zaradi nrotidržavncga razpolt /.enja Ijudstva, a ni našlo zaščitt pn okrajnem glavarjii. in sedanji. Pač pa jc našfo učitelistvo v ukrajnili glavarjih svcjc najstrožje predstojnike. Čast izi.inarn! Poleg dru^ih šolskih in pedagoškili mzlogov govc.ri torej tudi ta moment odlocno za popnlno ločitev šolske upravc od politične. Zagotovilo iinaini) da bo predsedstvo naše orguuizacijc podvzelo vse korake. da dobi učiteljstvo popolno zadoščenje za navedeui slučaj. in da sc zavanje proti brezpravnosti!