r . j,- r.MD »«bot, mMJ *** prs.nikor. 1MU HoIkUjr* PROSVETA • > ' GLASILO SLOVENSKE NARÖDNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In «pravniški prostori: «667 South Uwndak Ava. Office of Publication: 2067 8outh Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4804 YEAR XXXIIL Gena liata Jo |0.00 latin« M •t a**«* iiiiiMM«, ■Ittw January U. IMS. at «M >M> itfl» Um Axt of 0—et— at Marah >, lit*. CHICAGO. ILL., ČETRTEK, 20. FEBRUARJA (FEB. 20). 1941 Subscription |6.00 Yearly ftTEV.—NUMBER SB Acceptance far mailiac at speelal rate of postat« provided for to aaotion 1108, Act of Oct. 6, 1917, authorlied on June 14, 1018. vstralske čete se kreale v Singaporu Senat posvarjen pred napadom Vandenberg pobija Rooseveltov načrt iagapor. 20. Oborožena sila več tisoč mož včeraj dosDela v to britsko tpontke bojne ladje tbrane v Siamfkem zalivu rski uspehi na lbanski fronti j febr.—Avstral-, Washington, D. C.. 19. febr.— Senator Arthur H. Vandenberg, ¿roko bazo in mogočno trd-1 republikanec iz Michigana, je IVO na Daljnem vzhodu. Z včeraj v svojem govoru nagla-j vred so prišli topovi in tan- šal, da bo Amerika v nevarnosti Angleški parniki so pripe- napada, če bo Rooseveltov načrt li vojaške čete v spremstvu za pomoč Veliki Britaniji spre-mh ladij. Razdalja med Sin- jet v sedanji obliki. Angleške borom in Avstralijo je tri ti- bojne ladje bodo, če bo Roose-mij: velt dobil zahtevano oblast, pri- ak„, ft> izkrcanju so vojaki hajale v ameriške pristane v svr-ledh strategične pozicije na ho poprave, nakar bo osišče po-daiskera polotoku. Ojačanje slalo svoje podmornice v ameri Jžene sili na tem polotoku fke vode in bojna letala nad meni, da se hoče Velika Bri- New York jt ^ UJa zavarovati proti možne- Vandenberg je dejal, da je on 'za to, da Združene države nudijo pomoč Veliki Britaniji, toda storiti ne smejo nobenega koraka, ki bi lahko pognal Ameriko v vojno. Načrt so pobijali tudi .drugi senatorji, med temi Ben-)rrdelii. Jugoslavija. 20. febr. nett c Clftrk demokrat iz Mis. »oročila iz grških virov se gla- sourija. On je dejal, da bo Ame-da enajsta italijanska armada rika d0biU diktaturo, če bo šla iz doline Skumbi. Beg se v ^j. vandenberg in senator pričel po srditih bitkah z grš- Johnson, republikanec iz Call ni četami na severni albanski f0Cnije, sta v svojih govorih tudi iti kritizirala Wendella L. Willkie- tfisti so bili tepeni tudi v do- ja> ki podpira Rooseveltov načrt. Devoli. Grki so Um ujeli Johnson mu je očital, da je uprl italijanskih vojakov in za- zorii cirkus, ko je nastopil pred inili velike količine orožja, I »enatnim odsekom za zunanje liva in drugega bojnega ma-jM^av« in urgiral sprejetje načr- | ta. šisns, 20. febr.—Predstavnik le vlade je sinoči izjavil, Sentiment za vojno Italijani streljali na svoje ¡tne čete, ko so se umaknile z I japonskemu sunku. Napeli med Veliko Britanijo in Ja-nsko se je poostrila, ko je ne-visok tokijski uradnik pred-| al napad na Singapor. Anglija zavrnila japonsko ponudbo Vlada vara. japonsko ljudstvo London. 19. febr.—Uradni krogi so zavrnili japonsko ponudbo za posradovanje v evropskem in drugih konfliktih, ki naj bi prineslo mir. Ta ni iskrena, kar je Japonska agresivna država in je napela vse sile, da dobi dominacijo nad Kitajsko, holandsko Vzhodno Indijo in francosko In-dokino. Predstavnik vlade je izjavil, da bo Velika Britanija vztrajala v vojni, dokler ne zmaga. Tokijski režim le vara japonski narod, ki mora doprinaŠati težke žrtve v življenjih in denarju, od kar je Japonska napadla Kitajsko. Tokio. 19. febr.—Zunatiji opazovalci ne pripisujejo velike važnosti izjavi japonske vlade, da je pripravljena na posredovanja za dosego miru v Evropi in "povsod po svetu." S ponudbo je hotela pokazati, da so njeni nameni in cilji miroljubni. Japonci se sami zavedajo, da je ponudba brez vrednosti in prazna gesta. Japonska ne more likvidirati niti svojega konflikta s "kitajsko, zato ne more pričakovati, da bi Velika Britanija ali pa Grčija sprejeli njeno posredovanje. Bar lin. 19. febr.—'Tukajšnji krogi ne pripisujejo nobene važnosti japonski ponudbi za posredovanje v konfliktih. Nemčija je ne bo sprejela, ker se zaveda svoje sile. Ponudbo lahko sprejmejo le šibkejše države. raete v Ameriki Princeton, N. J., 19. febr.— Sentiment v Združenih državah za vojno, ki je doslej obsegal okrog 10 odstotkov, je zadnje dni poskočil na 27 odstotkov prebivalstva. Zavod za javno nske vojaške enote poražene I mnenje (Gallup Poli) je pri svo-razkropljene. Grški in an- jem najnovejšem glasovanju za-ški letalci so istočasno bom- stavil sledeče vprašanje: Če bo-rdirali italijanske vojaške do ameriške tovorne ladje z a-entracije in motorne kolone meriškimi mornarji prevažale sektorju severno od Tepele-| bojni material čez morje v Anglijo in če bodo napadene in po-•igon. Indokina. 19. febf.—I topljene po nemških podmorni-»te japonske bojne mornari- cah, ali boste za napoved vojne ■o bile ojatane v Siamskem Nemčiji? Jvu. V katerem se je že prej Odgovor je bil sledeči: 61 oddalo več japonskih bojnih stotkov vprašancev se je izrek Jj Mnenje prevladuje, da lo proti napovedi vojne, 27 od Japonci kmalu udarili po stotkov se je izjavilo za vojno ■«»poru in holandski Vzhod- in 12% ni vedelo kaj odgovoriti jne črte, in jih pognali nazaj, je dalje rekel, da so Grki uje-tristo italijanskih vojakov, ■d temi več častnikov, in oku-1 •ali več vasi. Na centralni al-raki fronti so bile izbrane ita-1 M I a * Hanoja, francoske Indoki-j« prišlo poročilo, da so se Jijnje japonske čete izkrcale «jphongu. Francoske avto-sploh niso bile informira o Draginja v Angliji narašča Bevinova izjava o konakripciji delavcev f T Učiteljska federacija izključila tri unije Chicago, 19. febr.—Eksekutiv-ni svet Ameriške učiteljske fe-i/krcanju. Japonska voja-|dcraciJe Je naznanil odvzetje je poostrila blokado «""terjev trem unijam, ki so bile jpohonga. kjer ko skladišča °bdolžene, da so pod komunistič-■Tfckeua blaga Prevoz blaea nim vplivom. Dve uniji sta v b^HHH New Yorku, ena pa v Philadel-phiji. Odločitev je naznanil dr. Counts, predsednik ***** «iHiadišča v drugega je prepovedan. ***o Egipt, 19. sept.—Italija-1 George S umaknili iz Dangele in | federmciJe- J* al*unskih krajev, kar je »ngleikih in abesin- ' «Hvnoati, se glaai poroči-»rili l#»\|ft» _____. Predstavnik vlade je dejal, da „— r----- Italijani niso okupirali niti pedi , P«velj»tva. Na ozemlja, čeprav so uprizorili več «'" »inskih frontah se polo-1 naskokov na grške postojanke. 'Di; V*1 "Pomenil. Vsi naakoki so bili odbiti in Ita - gHa lezi 40 milj južno od lijani so utrpeli ogromne izgu 1 Hi) milj se vero-1 be. ; 1 ^ Kurmuka, angleško-1 Rim. 19. febr.-Vrhovno polj,*! 1,10 ,z katerega so veljstvo poroča, da je bila grška Poljan, pognani zadnji te- ofenziva v Albaniji usUvljena. I fbi m,lj Addi* Aba" Grki 10 utrP*li velike **** in n7a mesu. tudi iUlijanske so bile precej- 1ji"1- pravi, da so|šnje. Drugo poročilo pravi, da se domačini v Abesiniji organizirajo za boj proti Angležem. Poročilo je objavila uradna Časopisna agentura Štefani. London. 19. aept —Admiral i te-' 'lijanskihl u poroča, da so angleški letalci napadli in potopili nemški par-° ""P1** nt T* )« bil prvi nemški pamik. ki "^ki fronti In za-P"*»ciJ v hribih. no Zatiranje civilnih $vo-bodUin v angleikih kolonijah \ London, 19. febr. — Splošni svet za civilne svobodščine je sprejel resolucijo, v kateri na-glaša. ds je vznemirjen zaradi zatiranja civilnih svobodščin v angleških kolonijah Administracija kolonij mora nsrediti temu konec, ker to zahtevsjo Interesi bri takega imperija. Zborovanja. na katerem je bila sprejeta resolucija, se je udeležilo več raprezentantov delsvskih gs Angleži potopih na tem j unij, verakih aekt in političnih morju. strank San Diego, Cal.. 19. febr.— Unije Ameriške delavske federacije^ stopile v stavko prot Campball Machine Co. in San Diego Marine Construction Co Obe kompaniji izdelujeta opremo za armado in mornarico. Piketi so pričeli oblegsti to-vsrne obeh kompanij takoj po oklicu stavke. Unije so šle v boj za zvišanje mezde. V konflikt Je zdaj posegel Harry C. Malcolm, član spravnega odbora federalnega delavskega depart-menta, Stavka proti Alli»• C Haimar § Co. ee nadaljuje Milwaukee, Wis., 19. febr. — Stavka, katero Je oklicala avtna unija CIO proti AlMs-Chalmers Mfg. Co. pred petimi tedni, se nadaljuje. Zadnjo nedeljo je bilo objavljano naznanilo o sklenitvi sporazuma med unijo In kompanljo In da se bodo stav-karji vrnili na delo. Zdaj izgleda. da konflikt še na bo kmalu poravnan. V stavki Je savojeva-nih okrog 9000 delavcev. Ponemčevanje imen v Luksemburiki Berlin, 19. febr. — Vsi bivši državljani vojvodine Lukaem burške, katero Je zaaedla Hlt-lerjeva armada, bodo morali po-nemčiti svoja imena. Tako pra vi dekret, ki ga Je pravkar uveljavil načelnik civilne edmlnls tract je Oni. ki bi se upirslf, bodo kaznovani. Gonja proti ;; unijam ožigosana Green naznanil konferenco s justičnim tajnikom MlamL FUu 18. febr. — Wil iam Green, predsednik Ameriške delavake federacije, ja deal, da je njegova organizacija ;e storila korake, da se ustavi »stopanje proti unijam ADF, catere je pomožni justični tajnik Thurman Arnold obtožil kršenja Shermanovega prot iti ustnega zakona. Federalno vrhovni sodišče je nedavno podalo rasaod txi, da se ta zakon ne aplicira na delavake unije. Gonja, katero Arnold vodi pro-;i unijam ADF, je izzvala oatrO kritiko s strani članov ekseku-tivnega sveta federacije, ki so ae tu sestali na svoji seji. Green e povedal, da je nedavno konfe-riral s predsednikom Koosevel-tom o tem vprašanju, nakar je bil aranžiran sestanek med J. A. adawayjem, glavnim pravnim svetovalcem ADF, in R. H. Jack-sonom, načelnikom federalnega ustičnega departmenta. On Je dalje rekel, da je razaodba vrhovnega sodišča signal, da mora biti postopanje proti unijam ki so bili obtožene kršenje pro-titrustnega zakona, ustavljeno. "Na podlagi odloka vrhovnega sodišča zahtevamo ustavitev gonje proti unijam ADF," je rake Green. "Ako so dokazi, da je uradnik katerekoli unije izvrši kaznjiv prestopek, naj se postopa proti njemu na podlagi drugih postav, ne pa v smislu proti-trustnega zakona. Tožbe, katere je pomožni justični tajnik Arnold vložil, so stale unije velike vsote." mmmmmmmmmmmmm*m~—*mm »r Hitler dobiva nasvete iz Amerike Nemika vlada jih mora plačati New York. 19. febr.—Prskt»č ni šaljivci so se odzvali uradnemu nemškemu pozivu, naj Ame ričani povedo, kakšni radiopro-grami, ki jih oddajajo nemške rudijske postaje, se Jim najbol dopadejo. Radijske poslu nice zdsj prihajajo v Nemčijo, katere pa mora slednja plačati. Vss ka jo stsne $2.15. Padlo Corporation of Ameri je naznanila, da je morala Jugoslavija se udala Hitlerjevemu pritisku Domače vesti Oblaki Chicago.—Angeline Jarc ter Jos. in Frances Zupovec, vsi iz Garyja, Ind., ao 18. t. m. obiskuli gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Vesti is Detrolta Detroit.—Rudolf in Mary Potočnik, stara člana društva 121 SNPJ, sta 15. februarja slavila v krogu svoje družine petindvajsetletnih) svojega zakonskega iivljenja.-~Marv Koshlr, članica društva 121 SNPJ, je teftko obolela in se nahaja v bolnišnici Grace. Rudolf Stukel, član društva 62 SNPJ v Calumetu, Mich., je prišel sem na obisk k svoji sestri.—Pevski zbor Svoboda priredi 30. marca koncert z opereto. Is Montane Roundup, Mont.—Dne 4. febr. je v bolnišnici v Galenu, Mont., umrl po daljši bolezni Anton Pire, star 58 let in doma z Vrha pri Trebnju na Dolenjskem. Pri hiši se je reklo pri Zbretu. V Ameriki je živel 40 let. Do leta 1938 je dejal v premogovnikih, nato pa je vodil gostilno ln prenočišče v Billingsu. Zapušča že-ny, štiri sinove in dve hčeri, da lje v Grass Valleyju, Calif., bra ta in dve sestri in drugega bra ta v Alberti, Kanada. Bil je član ABZ. . U Duluth, Mina.—Na Elyju Je umrla Angela Vidmar, stara 5f let, katera Je tamkaj bivala 29 let in zapušča moša, dva sinova in dve hčeri.—Pred dnevi so bi la v. Duluthu razstsvljens dela slikarjev iz severne Minnesote in okraja Douglas v Wlaconsinu Med drugimi je imel sliko pokrajine tudi Joa. Bogdanovič hrvaški slikarski samouk Iz Eve-letha, ki je dobil častno prixna nje za to svoje delo. Clevelsadske vesti Cleveland.—-Te dni je umrla 20-letna Jane Delly, ki zapušča starša, dva brata in dve sestri Msti pokojne je Slovenka, ki se je prej pisala Novak.—Družin Frank In Frances Stefe Je umrla hčerka Dolores, prvorojenka. Is Pittsburfhs Pittsburgh, Pa.—Zadnje dni Je tukaj po dveh tednih pljučnice umrl Anton ŽuniČ. Podrobnost niso znsne. Železnice prevažajo nemški bojni mate-rial v Bolgarijo KRALJ BORIS V NEMČIJI Nov grob v Coloradu Denver, Colo.—Dne 30. janu arja je v tej naaelbini umrla Cecilija Paptti, stara 58 let ln roje na v Prinči vasi pri Ambrusu na Dolenjakem. V Ameriki Je bila 35 let in tu zapušča moža, štiri sinove in dve hčeri. ca uposlltl nove moči zaradi obilice poslsnic. Njen urad v Bostonu J poplavljen z njimi. Odziv na ape pa ni tak, kakršnega je Ne.nčija pričakovala. &aljivct vprašujejo Nemce, kdaj bo Hitlerjev pogreb. Nekdo Je vprašal, zakaj Je Goering tako debel ln zakaj so drugi Nemci suhi. Neki drugi Jo prosil: "Povejte vaše mneije o vojni v Afriki — Julijanska pojasnila niso dobra." Samo dva profesorja s har-vardske univerze sta poslsia resno poalsnico.Profesor filozofije Ralph Barton Perry Je hotel vedeti, kdaj bo Nemčija ustavila militaristiČne operacije. Donald C. McKay, profesor zgodovine na omenjeni univerzi, pa Je stavil vprašanje: "Kakšne garancije je pripravljena dati Nemčija, da živila, ki bi Jih dobila Belgija, ne bodo pograbljena kakor hitro pridejo tja?" Waahln^. Poziv na Američane, naj po- Predsednik Rooa«velt je odredil vedo svoje mnenje o nemških zatvoritev ameriških pomorskih radtopregramih. Je nailovll člo-^az na Pacifiku Noben tuj per-vek, ki se Je potem IdentlfldraT^lr ali oseba ne sme prit v te Promet na Pacifiku i omejen Ameriike baze zaprte tujim parnikom D. C.. 19 febr.— kot Jackie Goodsell. Odziv je prišel, ampak ne tak. kakršnega so v Nemčiji pričakovali. Rum/unija zaprla konzulat v Kanadi Montreal, Kanada, 19 febr Rumunski konzulat v tem mestu < na je zaprl vrata na odredbo vlade | z vrača v Bukarešti. Generalni konzul Demetre Nicolau, njegova Sena In člani štaba bodo kmalu zapustili Kanado In od|Mrtovalt v Združene države. . „ baze brez posebnega dovoljenja. Državni tajnik Sumner Welles Je udaril po Japonski, ki ae je ponudila za posredovalko v konfliktih v Evropi in na Pacifiku. Dejal Je, da Je ponudba ponovno razkrila japonsko hinavščlno. Japonska sama izziva konflikte Daljnem vzhodu, krivdo pa na Ameriko in Veliko Belgrad. 1 li- febr.—Iz zanesljivih diplomutičnih virov je prišla vest, da nemški bojni material prihaja v Bolgarijo po jugoslovanskih železnicah. Tovorni vlaki, natrpani s tem materialom, vozijo po jugoslovanskih progah od nemške meje do bol-(arske. To — pravijo — Je v soglasju z dogovorom, ki sta ga sklenila jugoaluvanski premier . DraglŠa Cvetkovič in zunanji minister Alekssnder Cincar-Markovič s Hitlerjem na sestanku v Berchtesgsdenu, Bavarska, zadnji teden. Prevoz nemškega bojnega materiala preko Jugoslavije je bil • eden izmed pogojev, kstere je stavil Hitler jugoslovansklms državnikoma, po Izjavi, ki Jo Je podal žiga Sol, član hrvatske trnetske stranke. Hitler Je tudi zahteval, da mora Nemčija do-alti večji del jugoslovanskih poljedelskih pridelkov in da moda biti Jugoslavija strogo nevtralna. , . Jugoslavija Se Je obvezale, de se ne bo vmešavala v nacijske aktivnosti v Bolgariji. To potrjuje zdaj tudi poročilo, da bo premier Cvetkovič aH pa drugi * visok uradnik odpotoval v Sofijo ln tam ponovno neglesil prijateljstvo med Jugoslsvijo In Bolgsrijo. Doznuvs se, du nemška lxvid-niška letala letajo nad grškim ozemljem dnevno In da fotografi jemljejo slike pokrajin. Nekaj nemških letal so opszili celo v zrsku Južno od Aten. Nemški poslanik v Atenah je že zahteval od Grčije, da mora končati vojno proti Italijanom v Albaniji In skleniti mir. Mnenje prevladuje, da bo morala Grči-Isjriclenltl mir z Italijo po Mus-sollnijevih pogojih. Vse kaže, da se nova pogajanje v teku med Bolgarijo in Nemčijo. Belgradskl list Vreme po-roča, da Je bolgarski kralj Boris odpotoval v Nemčijo zadnji pondeljek ln da tam konferlre z nacijskimi voditelji. Bolgarija bo morda zahtevala Izhod do Egejskega morja preko grškega ozemlja. Istsnbul, Turčija, 19. febr.— Tukajšnji UstJ poveličujejo podpis nena pada I nega pakta med Turčijo in BoTgarijo, "ki garantira mir na Balkanu," obenem pa naglašajo, da la ni v konfliktu a dogovori, katere Je Turčija sklenila z Veliko RritanJjo In drugimi državami. Berlin. 19. febr.-TukajinJl politični krogi vidijo možnost nemške intervencije v prilog I-tsllji ,v njeni vojni proti Grčiji. Počasna vojna v Albaniji se lsh-ko spremeni V bliskovito, če bo Hitler vrgel svojo oboroženo silo v boj proti Grkom. Ta u-gibanja m) nastala potem, ko so naeljskl krogi zanikali poročila, da je Hitler poslal ultimat Grčiji s zahtevo, naj takoj ustavi so-vrsžnosti proti Itsllji. Uradni krojfl izražajo zadovoljstvo, ker sta Bolgarija in Turčija sklenili nenapadalni pakt. Edino grško ozemlje je zdaj na razpolago. Veliki Britaniji v južfiovzhodn! Evropi, i Nemci molče o svojih milltari-I stičnih načrtih, «lasi je znano, da L ae nemške čete vežbajo za bojevanj* v hribih ln na smučeh. Britanijo. Ona pošilja bojne la- die v indoklnskc In druge vode pMrigano igro v korist Nemčiji in grozi z napadom na Hingap.*. In Italiji, s katerima Je povezana na drugi strani pa ae kaže kot z vojaškim p«ktom, ki pa se Ji prijateljica miru. Japonska vodi ne bo posrečila. Pridem na. mest* a živali nikjer Vidim, da je padla. Opazim krvavo sled, ko se je drsala v dolino in po nji. Pridem v dolino in vidim dva lovca, oba zdravnika. Imela sta z enim strelom dve srni. Vprašam, kje je ta žival, ki je po tem sledu pridrsela, a naprej ni sledu. Zdravnik: 'Tu leži, prav do mene je pridrsela. Dobro si jo pogodil. Tudi jaz sem slišal, kako je zajokala." "Ali jo smem vzeti?'^vprašam. "Seveda. Tudi ta, ki tu leži, je priletela od vaju, toda dal sem ji en strel." "Ja, sem slišal," odgovorim, "midva sva ji dala pa tri strele, toda niso bili smrtni." Pokličem Jožeta. Z zdravnikom sva se takoj spravila nad srno in jo očistila, med tem pa jo prišel Joe. Pravi, da je velika. Okrog 120 funtov težka, meni zdravnik in se otipuje. Ko sva čistila srno, je izgubil športni nož v snegu. Vsi smo ga iskali in premetavali sneg, a noža nikjer. Čudno se je vsem zdelo. Še malo se pošalimo, nakar pravim: "No, kaj naj storim? Srno imam." Jože mi pravi, naj ji dam vrv na vrat in jo vlečem domov, potem pa naj pridem nazaj, da mu bom delal družbo. Počakal me bo višje v hribu, jaz pa naj zakričim, da me bo slišal. Vlečem srno po dolini in videlo se mi je, da sem prvi, ki sem jo dobil na tej strani, ker ni bilo še nobenega sledu. Imel sem srečo, da sem vlekel v dolino, kljub temij mi je bilo vroče, da sem se kar kadiL Se oddahnem THE KNLltiUTKNMENT «UMU u uartiin* mmjvbnsbb maboomb rouroKNg jbdnotb a a Ml ia«s.< br SI»»«» N.tf—«I Ml * PROBVETA nas AMW a Ponavljana dejstva IV Štiri mesece je trajala civilna vojna v Španiji. od srede julija do novembra 1836, in vse te štiri mesece je bila obramba španske republike pod vodstvom demokratične večine. V vladi, kateri je predsedoval liberalec Azana. so bili republičsnski liberalci in socialisti v večini; s temi so sodelovali katalonaki anarho-sindikalisti in nscionalci. Komunistična manjšina je bila bres vpliva, čeprav je sodelovala. Sodelovali so tudi katoliški Baski. Vse te strsnke in skupine so bile lojalisti, to je lojal-ne sli zveste demokrstični republiki. Ameriške Domovina istoveti lojaliste enostavno s komunisti, kakor da so lojalisti bili sami komunisti. To je nepošteno zavajanje. Pribita resnica te, da ob izbruhu Frankovega puča je bilo na Španskem le okrog 15,000 organiziranih komunistov, kar pomeni, da so komunisti bili najmanjša stranka v republiki — torej brez pomena. Ostali bi bili bres pomena do konca — in najbrže bi bila civilna vojna izpadla drugače, Če ne bi bil Stalin interveniral v Španiji v za-četku novembra ali proti koncu Oktobra 1930. Kolikor nam je danes znano po eksposejih Kri-vickega in drugih bivših komunistov, je Sta-lin že takrat iskal zvezo s Hitlerjem, ampak Hitler še ni hotel slišati ničesar o tem. Stalin je bil seveda užaljen in ko jo videl, da Hitler ln Musaollni pomagajo Franku, je on ponudil pomoč vladi republike po štirih mesecih civilne vojne. O odnosih Prosvete in SNPJ do španske civilne vojne bomo podrobneje pisali v prihodnjem članku, treba pa je že zdaj povedati, da v novembru 1936 in še nekaj mesecev kasneje nismo mi vedeli o Stalinovi intervenciji. Kot je dve leti po tiatem Krivicki razgalil vso stvsr, je Stslin delsl striktno za kuliaaml. Začel je s malim ln ruske pošiljatve so naraščaje polagoma — oziroma v toliki meri kolikor je naraščala njegova kontrola nad vlado lojalistov. Stalinov vpliv nad lojalisti se je pokazal Šele v drugI polovici leta 1937. Da je prišlo do tega, sta veliko odgovorni Anglijs in Ameriks — sploh dcmokrstične države, ki so pustile svojo sestro, demokrstično špansko republiko na cedilu. Danes nam je znano, da Francija bi bila rada pomagala (takrat je bil socialist Blum na krmilu) ln nekoliko je tudi pomagala pod roko, smpak reakcionarna Chamberlainova vlada v Londonu, ki je diplomatično živela od samega "aplzar-stva" in dajala Hitlerju proste roke, da je počel na evropskem kontinentu, kar je hotel — dokler ni s to svojo strahopetno politiko zavo-sila v katastrofalno vojno '— ni hotela motiti Hitlerja in Muasolinija na Španskem . . . Anglija je postavila znani škandalozni "neinter-venčni" status napram španski civilni vojni ln Francija ji je morala Bloditi vssj navidezno. Temu škandaloznemu statusu je sledil tudi Rooeevelt, ki je z znanim embargom ustavil izvoz orožja in streliva v Španijo. Danes Je znano, da je Roosevelt to storil pod silnim pritiskom kstoližke hierarhije v Združenih državah. Cv bi bile Anglija, Francija in Amerika takoj v začetku založile špansko republiko.* potrebnimi obrsmbnimi sredstvi, bi bila civilna vojna končana v treh do šestih meeecih in Stotin ne bi nikdar imel prilike za svojo Intervencijo Dcmokrstične vlada republike bi bile zadušila Frankov krvavi puč in — danes bi Anglija lahko imela dobrega zaveznika v španski republiki, namesto da ga ima Hitler! Ko je pa bila španska republika bojkotirana od vseh strani, «»d demokracij samih, je bilSr prisiljena vzeti pomoč, odkoder je prišla, torej ledi od Stalina. Ta pomoč, katero je lojall-stična vlada drago plačala v {Jfetu. je bila končno vrv, ki je zadavila vlado in republiko Ko je premier Azana odstopil, ga je nasledil ■oeialisl Caballero Nekaj čaaa je Cabellero potrpel. toda na pomlad leta 1917 ao bili Stali novi pogoji tako nesramni, da je odstopil tudi on in prišel je dr Negrtn. ki se je popolnoma udal Stalinovim ogpujevccm Takrat šele bo ruski komunisti prevzeli kontrolo ned lojall-stične, vlado tn armado — in takrat smo doživeli nekaj nezaslišanega, da je bil utovenski boljševtk iz Moskve, znani (lustinčič. cenzor v t Dal* e saObji balast.) Skrivnosti večne lepote Neumorno so na delu razne kosmetica hoteč na ppdlagi svojih proučevanj iz« sredstva in postopke, s pomočjo katerih olepšale ženski svet in vsaj do poznih let p gnale znake staranja. Ra?ni nasveti za n< vanje .polti niso le prazne- izmišljotine, la ljudje, ki se s tem pečajo, vložijo mnog:o ts v proučevanje kože in kožnih celic ter mi da lahko potem izdelajo razna hraniva, mi in druge pripomočke za čim daljšo ohrani ter mladostni izgled kože. Pred nedavnim je prišla neka kosmetičti do zaključka, da je koži na licu najkoristo jutranje krtačenje. S pomočjo majhne rad krtačice, ki jo kupimo v drogeriji ali trg« s krtačami, skrtačimo vsako jutro lice, vrit ušesa. S krtačenjem najtemeljiteje oditi mo z lica nesnago, preprečimo nastanek | odstranimo odmrle kožne celice ter oživi delovanje mišic. Koža postane sveža, bat nasta in blesteča, kakor pri otrocih. Lice je treba krtačiti z vlažno krtačico.! močimo jo v vodo, ki ima toplino sobe. Dd je, če vsujemo vanjo malo boraksa. Po vsal krtačenju je treba ščetko temeljito oprati, sušiti ter shraniti v škatljico, da ostane vi čista. Krtačite se tako-le: zmočite lice, nato krt co in jo vlečite počasi preko lica do brade. 1 do izkrtačite močneje. Nato se lotite nosu,i in obrvi. Tudi očesnih vek ne pozabite. 0 krtačite tako dolgo, da postanejo rdeča. Kod skrtačite še vrat od brade navzdol. Ko zbrisali lice z mehko brisačo, ga namaiil kakršnokoli hranljivo kremo za dobo drt| stih minut. in brišem. Vlečem mimo koče naših fantov-, toda nobenega ni doma. Navadno je Joe Godina pazil na kempo in štopical okrog nje ter z daljnogledom pazil v hrib. Vselej je dobil srnjaka in ga podrl kar od kempe. Sedaj jo je tudi Joe pobral za drugimi v šumo. Se malo vlečem svoj plen do hiše našega farmarja. Mrs. Moor me zagleda in prihiti nasproti. "Kaj si ga že dobil! Ura je šele devet." Pomaga mi, da sva žival obesila, nakar mi pravi: "Sedaj boste pa enega popili in poleg naj bo tudi črna kava." Dobro se oddahnem in potem nazaj k Shainu, kot dogovorjeno. Grem po istem grabpu in tam .še dobim enega zdravnika. Vprašam ga, če je dobil nož. Ne. "Kje bom dobil mojega tovariša?" "Kar tu po teh stopinjah v hrib," mi pravi. Začnem kobacati v hrib, se oddihujem in diham kot kovaški meh. Spet naprej. Prislonim se k malemu drevesu, da bi se bolje odpočil. Kar na enkrat pa začujem dihanje in šumenje. Mislil sem, da gre Joe proti meni. Pogledam v smer in zagledam—medveda, ki jo mahu naravnost proii meni! Malo pogledam okrog sebe. Nobenega izhoda in sam sem! Drevo, pri katerem sem stal, je bilo šibko. Medved proti meni in moli velik rdeč jezik iz gobca. Kar bo pa bo, si mislim. Medved me ni še opazil. Previdno dvignem puško; za silo bom streljal. Videl sem, da se me ne bo izognil. Se deset korakov in skup bova! Zakričal sem na ves glas: "A bear is here!" Mrcina se je ustrašila mojega krika, se trenutno obrnila in odkorakala v drugo smer. Takoj mi je odlegnilo, še bolj pa, ko se je Jože oglasil kakih sto korakov nad menoj in pravi, da tudi on vidi medveda. V dolini pa se oglasi zdravnik: "I scc it too." Pa sem si mialil: čemu ta str^h? Ce bi se bila z medvedom spoprijela, bi bil gotovo Joe na moji strani. Ce bi me medved pa kaj opraskal, je pa zdravnik v bližini in bi me za silo obve- Prokletstvo kapitalizma 2e skoro celo stoletje poudarjajo mne številni gospodarstveniki, misleci in I10" neskladnost kapitalističnega režima zgosprt stvom, moralo in socializacijo. Malo je »1 sanj, ki bi »e bila tako globoko razčleni* in študirala. Tisti, ki hočejo človeštvu dol so prišli do zaključka: Da vodi kapitalizem, ki je osnovan nt nebni lastnini produkcijskih sredstev, naj za osebnim dobičkom in na temelju ne konkurence, v nezdravo stanje. Kapi« "nabira v rokah manjšine, ki jiostane d* močna, da vlada nad drugimi in jih z**»* Delavci običajno podležejo "zakonu mo» ga" ter izgubijo ne samo večji del sadu dela, ampak tudi svoje dostojanstvo in »J do. V svojem razvoju vodi kapiUlizem n® v krizo in je nezmožen, ustvariti prsviHtl mer je med produkcijo in porabo ter ne s vsem preskrbeti dela. Kapitalu«'"1 " ril avtoritarnost, socialna nasproUtv». tvo med narodi, imperializem ter vojn« * noat Dokler bo vladal kapital^ >» » bo obstojala zasebna lastnina produ*») sredstev, tako dolgo se bo vrtils krit« «• polom za polomom, vojna za vojno. Kapital se naj postavi v službo drurb^ t. mogla ofUfllMI racionalno g^^J ki bo zmožno dati vsakemu mat* n*< « nošt in resnično socialno pravično»* -4^ Stopim naprej, da vidim, kako velike so medvedove stopinje. Joe pride k meni in pravi: "Veš. ta vrag je glih poleg mene tacal, a sem tiho stal za grmom." Vprašam ga, če se je ksj podrla!. Gotovo so je bal, ker so ni nič oglasil in mi dal znamenje o nevarnosti. Prsvl, da mu ni niccsar ušlo, dasi je moral medved tehtati okrog 250 funtov. Pravim mu. ko bi bils_se-zona za medvede, bi ga jaz ne pustil tako moško korakati od ¡mene. Torej Je medvedova sre-;ča. Joe se smeje. Potem greva malo naprej in tanf čakava srnjaka vsak pri svojem drevesu. Bils sva blizu skupaj in sem Joeva opazoval. Previdno je odkopa! aneg da zemlje, da je stal na njej. kar je pravilno, da ae s štopicanjem ne dela iuma, ker srnjaki so zelo čut-(Deljs aa S. strani.) (ftalj« I« pnr* kolone ) Španiji za jugoslovansko časopi hajalo iz Amerike! Lojalisti so tedaj prišli med d^a daj na fronti ao jih ubijale Hitle in strojnice, zadaj za fronto so jjh ubijale Stalinove krogle iz sovje ---Na ta način so lojalisti m- ražent. Njihov poraz si* jc režal 1937-tSe ¿a ki juti jutri) Glavna ulica Helta. kempanllake naselbina v Alabaml. ki »e bila pn le le WUUam K. Hulaer U Blrmlafkama od Central Coal «i Iron Co. na na lavni drašbl. K «pil kovice kraja Slovenije pbojoiki »o v**1 onKko hi»0 Maribor, 8. decembra.-Pri M klavžu na Dravskem po-^ doživeli v Gornikovi h* JLnoc. Nenadno so se po-^ v hiši razbojniki in med ¿ulje* s sam°kreSi r\ da jih bodo pobili, ce h ne izroče vsega denarja, ki Ml Dri hiši. Domači so zaman iTevali da nimajo denarja, ko sta dva razbojnika ¿ovala domače, je tretji predal vse kote in omare. Napori so se razbojniki prepričali, hisi nimajo ničesar, kar bi „ vredno vzeti, in izginili so temno noč. Bili so tako čudno ianljeni, da jih domači niso gli spoznati. »o begu razbojnikov so doma-poklicali sosede, ki so jih že reli opozorili na razbojništvo. ^ekeni so bili tudi orožniki, so takoj začeli preiskavo, plovili so, da so prišli razboj-v notranjost hiše skozi stre-s strehe odstranili nekaj resne opeke in prišli skozi pod-rešje v hišo. Nedavno se je pripetil sličen mer v Podlehniku v Halozah, so roparji pri Drobnikovih lili hišnega gospodarja, njego-ga brata pa smrtno nevarno ili. Ni izključeno, da gre za i in iste zločince. »nj v rudniku Cocevje, 9. decembra.—Že več «v se širi v podzemlju ko-nkega rudnika nevaren po- ki spravlja v nevarnost ivni podzemski rov. Več zi-jrjev se trudi, da bi ga omejili pogasili na način, ki je običa-a v takih primerih. Zadnje čaje prišlo semkaj več strokov-ikov in delavcev, ker je njiva pomoč nujna in potrebna. Jo je naporno in zelo nevar-cloveškemu zdravju. TVajalo se nekaj tednov ali celo me-, preden bo ogenj pogašen eba bo velikih naporov in wkov. V neugodnem primeru celo možno, da se površina mlje na občutljivih mestih seje. Delavce, ki so zaposleni pri delu, bi bilo treba posebej graditi in jim omejiti delavni » ga je usmrtil locevje.1). decembra.—Prete-teden je bil po zasneženi Ko-rcki hud mraz. Toplomer je "I nekaj dni ob jutranjih •!> 15 stopinj pod ničlo in celo Treba je bilo močno kuriti. V hiši g. Butine blizu Rinže «uje delavec Terčič s svojj-dvema sinovoma. V noči od _Ja na soboto si je bil oče za-v peči z ogljem, sinova pa 1 v sosednji ^sobi nasula gorenja kar v posodo in jo po-vila zraven skupne postelje. v sobi, kjer je spal oče, ni-*veze i dimnikom. Vsi trije apali. Proti jutru se je zbu-sin in ves omoten J v hudl »lutnji na prosto. je se ob pravem času. •tojstletni mlajši sin je bil «ravnost proti tlečemu Ju In slrupcni ogljikov oksid ',c vzel mlado življenje. No-i* pwn«*i ni bilo več. Očeta neprevidnost tudi kmalu «vljenje. Močno se je za- ^ii m je še vedno hudo bo- skoraj gotovo ostal pri »Savska družina je Zltvni- Kljub temu, da e « toliko nesreč, v nevednosti £ 7n° ravnaJ° « tlečim og-( '«< i»- («stal 1 br,'z oskrbe. Sosedov vr*dur so se neki do. zav/eli zanj. Nobena : ni na lepem umrl. " v oskrbi mestne odločbe bana dravske banovine dr. Natlačena, zapečatile lokale in prevzele imovino vseh zvez, ki so bile razčlanjene v URSSJ, oziroma podzvez in njihovih podružnic, katere so sodelovale na področju Slovenije. V URSSJ so bile začlanjene posamezne strokovne zveze kot pravno samostojne osebnosti, z lastnim statutom in delokrogom, URSSJ je bil samo okvirna organizacija, ustanovljena po dogovoru med vsemi obstoječimi svobodnimi strokovnimi organizacijami, v svrho usmerjanja enotne akcije strokovnih organizacij na področju vse države. ČL 1 statuta URSSJ je določal: "Delavske in nameščenske organizacije v Jugoslaviji, ki so svobodne in nezavisne od vseh političnih strank, so se združile v eno zvezo pod imenom "Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije", ki je predstavnik vsega združenega delavstva in nameščencev svobodnega strokovnega gibanja tkzv. amsterdamskega pravca."—Naloge URSSJ pa so bile obeležene v čl. 5 statuta, da zgradi močno, enot-ho strokovno gibanje v državi; da vodi nadzorstvo nad delom organizacij, ki so v njegovem sestavu in jim daje smernice za delo; da vodi strokovno politiko in strokovne akcije, ki so splošnega interesa za delavstvo ter nameščence in njifcov gospodarski in socialni napredek; da pred vsemi oblastmi in tretjimi osebami predstavlja svoje organizacije, jim nudi moralno in pravno pomoč, da odreja svoje predstavnike v javna, gospodarska in socialna politična predstavništva." Svobodne strokovne organizacije so nastale po vsej Evropi, kot obrambno sredstvo proti izkoriščanju delavstva- v-kapitaii-stičnem gospodarskem sistemu in to že pred več kot 50 leti. Te organizacije so bile med seboj povezane v "Mednarodni strokovni zvezi", ker je tako zvezo narekovala potreba za izenačenje delovnih pogojev delavstva v vseh državah, kot protiutež proti v koncernih, kartelih in trustih mednarodno organiziranemu podjetništvu. Po vojni je prišlo do razcepa strokovnih organizacij in ločitve v dve strokovni zvezi. Strokovne organizacije v Jugoslaviji so bile začlanjene v Mednarodni strokovni zvezi s sedežem v Amsterdamu (sedaj v Londonu), zaeno s strokovnimi organizacijami ostalih dežel, med katerimi so tudi še obstoječe svobodne strokovne organizacije na Madžarskem in v Angliji. Ta povezanost strokovnih organizacij je bila tem bolj utemeljena vsled postojanja med narodnega urada dela v Ženevi in ta teženj, po mednarodni ureditvi socialnih vprašanj, kot so to predvidevale določbe mirovnih pogodb. Svobodne strok, organizacije so imele vedno svoje nasprot nike. V zadnjih desetih letih so se nasprotniki toliko ojačili, da so v nekaterih deželah zadušili svoboden strokovni pokret. T; primeri so vplivali tudi pri nas. Po 1. 1929 smo doživeli več poskusov, da se likvidirajo svobodne strokovne organizacije. Tako za časa Žlvkovičevega režima in pozneje pod dr. Stojadinoirtčem. Ta zahteva ni nikoli utihnila, čl kli zu bi tali smo jo v raznih listih, ki so ¡ie naglašali, da je treba dekre-tirati enotne, prisilne delavske organizacije za vso državo, po vzgledu inozemstva. Razlogi razpusta svobodnih strokovnih organizacij nam niso poznani, ker bodo priobeeni šele pozneje. * . i < Ko smo prečitali "Slovenca", ki je po svoje obrazložil in utemeljil razpust svobodnih strokovnih organizacij, so nam postali še bolj jasni in razumljivi razni pojavi v svobodnih strokovnih organizacijah zaflnjih let, proti katerim pa se je razredno zavedno delavstvo in njegovo predstavništvo, ki je branilo le-jalnost pokreta, vedno odločno borilo, najmanj tako odločno, kot se bori Seljačka stranka na Hrvatskem proti pojavu frankov-cev v novo nastali banovini. Razredno zavedno delavstvo se je predobro zavedalo važnosti legalnih strokovnih organizacij v sedanjem težkem času, ko borba za vsakdanji kruh izpolnjuje vse delavčevo življenje. Strokovne organizacije so pri tem nosile veliko odgovornost in kanalizirale nezadovoljnost v plodne akcije za delavstvo in državo. ^ Glede očitane mednarodnosti pa se s "Slovencem" ne spuščamo v debato. Mislimo pa, da imajo oni najmanj pravico komu očitati mednarodnost, ampak naj si raje prečita jo svoj letošnji koledar, predno še kaj o tem napišejo. Naše zavedno delavstvo je kljub mednarodnim zvezam bilo vedno tudi narodno in državotvorno. — Sivolasi predstavniki delavskega strokovnega gibanja so kumovali znani tivolski revoluciji 1. 1909, oni so bili tudi, ki so pomagali pri ustanovitvi te države. Sredi vojne smo, ki bo v marsičem preoblikovala svet. V načelu bodo rešena tudi mnoga vprašanja, ki se tičejo delavstva. Toda delavstvo ve, da bo kljub zmagi teh načel, moralo ustvariti svoje zahteve v vsaki državi posebej.—Delavska Politika.» Epidemija gripa po vsaj driavt Iz mnogih krajev naše države prihajajo poročila o epidemij gripe, ki zavzema vedno- večj obseg. O smrtnih žrtvah d osle; ni bilo slišati, vendar pa se bolezen nevarno širi. Ponekod je obolelo na stotine ljudi in imajo zdravniki polne roke dela Zlasti razsaja gripa na Hrvatskem. Večja epidemija je v Va raždinu, Bjelovaru, Zagrebu, Ča-kovcu in Sarajevu. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno da se gripa omeji. Kokoši ln svinja bolehajo 1 Na Murskem polju sta se zadnjem času razširili kokošja kuga in kokošje garje% Obe bolezni sta. povzročili že ogromno škodo. Tudi svinje bolehajo za neko novo boleznijo. Postanejo nekam trde, mrtvoudne, kar silno ovira pri krmljenju in pitanju Po daljšem bolehanju svinje tu di poginejo. PISMO IZ LJUBI J AHE Pred par dnevi sem prejel od sorodnika iz Ljubljane pismo, ki je bilo oddano na pošto 31. dec. 940 in je priromalo v Cleveland 12. febr. Pismo se mi vidi jako zanimivo, ker ga piše izkušen Slovenec, ki se bliža že svojim 70 letom starosti in je bil ves čas svojega življenja uposlen v raznih državnih službah. Torej ima svoje posebne izkušnje, na podlagi katerih opazuje sedanje dogodke v domovini. . Ker'je pismo zanimivo tudi za druge ena-ko kot za mene, ga dobesedno tukaj priobčujem. ■ -j j Ljubljana, 28. dec. 1940. Dragi mi! Danes pridem pa jaz na vrsto n vem, da se že veselite novic, ti jih Vam bom sporočil, a razočarati Vas moram, ker samo to vem, da nič ne vem. Tudi ne prisluškujem rad, kar drugi govore, ker tega, kar bi Vi in mi radi slišali, nihče ne ve. Vsak se pač vprašuje, kaj bo, a odgovora nihče ne ve, da—Ae tega ne vemo, kako je z nami in večkrat zvemo to Šele iz Amerike. Torej moramo imeti le vsak svojo sod->o, ker pa jaz v tem največkrat ne soglašam z drugimi, sem najrajši sam. Da nam precej slabo gre, ste gotovo že slišali in je tudi že žena zapisala, a nikoli ni tako slabo, da bi ne bilo lahko še slabše—z dobrim je pa tudi isto. Po mojem mnenju je pa sedaj šele začetek slabega, ker konca tega nihče ne vidi in ne ve; vsi pa se vprašujemo, kaj je tega treba in kdo je tega kriv! Po mojem je seveda kriva ljudska neumnost, zakrivili so pa to seveda Angleži, morda' ne tako kot jih dolži Hitler, ki je* začel, pač pa tako, da so mu vedno pot uho dajali in če bi samo tisti trpeli, ki so to zakrivili, bi človek rekel: Prav vam jel Ljudska neumnost se mi vidi pa neizmerna in zato seveda tudi miru še ne bo in ne more—skoraj bi rekel—nikoli biti. Zdi se mi tudi, da so nekateri narodi glavo tiščali v pesek, da niso videli, kaj se okoli njih dogaja. Tudi sami sebe niso poznali in šli ta ko popolnoma nepripravljeni v boj, kar se sedaj bridko mašču je in se bo še maščevalo. Pri vas hočejo menda sedaj zamujeno popraviti, a se še ne ve, če ne bo že prepozno. Nekateri morda celo mislijo, da niste v nevarnosti, a se zelo motijo. Treba je namreč vedeti, za kaj gre. Gre pa za bogastvo in na zadnje prav za prav za zlato, to je denar, i Zlata pa ima Amerika morda več kot % vsega na svetu, ostalo pa večinoma Anglija Tudi drugo bogastvo, v prvi vrsti petrolej, je večinoma last Anglije in Amerike. Nemčija nima niti enega ne drugega, in če kdo verjame, da bo Hitler res svetu dokazal, da se da izhajati brez zlata in nima drugačnih namenov, dobi krajcar. Če bi Šlo samo za zemljo in ljudi, ima tega menda ja že zadosti, vsaj zapoveduje, če ne celi, vsaj skoro polovici Evrope. V enakem položaju je Mussolini, da ne rečem Nemčija in Italijs. Seveda se bosta nazadnje za plen tudi ta dva sprla in to je godba bodočnosti, ljudje pa ntti prijetni podaniki ne bi znali biti. Zraven tega se še vsak zaveda, da bi si polomil zobe, zakaj Jugoslavija bi bila trda koAt, dasi za boj nismo preveč navdušeni, vsaj večina ne, a če ne bo drugače mogoče, ga bomo sprejeli. Tako sem Vam opisal naš zunanji politični položaj, ki vpliva, da smo na znotraj dosti bolj potrpežljivi, dasi tudi tu povsem zadovoljni biti ne moremo. Tako bi draginje prav nič ne bilo treba, ker bi bilo treba le dobrine pravično razdeliti, ne pa uradno cen zvišati na korist nekaterim, tem pa skupno moč denarju uničevati, ker kakor hitro se skuša komu pomagati na račun drugih, je to krivica. Tako so še sedaj zaščiteni nekateri denarni zavodi, ki se na račun vlagateljev bogatijo, namesto da bi posledice svojega gospodarstva odgovorni upravitelji sami nosili. Seveda so te naše zamrznjene vloge sedaj vsaj polovico manj vredne, kaj pa še bo, pa ne vemo, ker se nihče ne zgane, da bi nas rešil.' Novega reda—seveda ne Hitlerjevega, o katerem se sedaj toliko govori—je pri nas nujno treba in le, če bomo prišli do njega brea nasilja, bomo dokaza li, da smo kulturni narod, Nasilje je barbarstvo! Podlaga bla gostanju bi smela biti le pridnost in varčnost; obogatitev ali uživanje (upravljanje) na račun drugih, bi» se moralo zatretl. Podpora bi ae smela dati le onemu, ki jo je že zaslužil, oziroma ki nič nima in je nezmožen za pridobivanje. Država pa bi mo- Green imenoval nov davčni odbor . , . . - Springfield, 111., 19. febr.-Go- ** ne bo kaj drugeg. ^ Ja^lko verner Dwight Green je imenoval nov davčni odbor treh čla-r nov. Ti so Philip W. Collins, Richard J. Lyons in Paul C. Rosen-quist. Državni senat je takoj potrdil imenovanja. Naročite Mladinski list, naj fcoljil mesečnik ca slovenske «rta» dlan t spora znamo biti mL Za enkrat velja za nas Še, kar sem že enkrat napisal. NaŠ položaj se je celo nekoliko izboljšal, ker ne vem, če bi bilo Italiji prsv, Če bi mi začeli ropotati za njenim hrbtom, a tudi Nemčija najbrž ne želi svoje moči drobiti še proti nam, ker bi pri tem trčila še ob Italijo. Zlata pa pri nas tako ln tako nimamo. Nekateri naši r t s i - § Si * RA7.PUŠCEHE r1bra 1940 je bil ■ ministra za no-katerim se na n* o društvih 'hnjeni^ radntški 7 Juf.< »levijo** v "Masti v Slo-1 na podlagi K -mm Glasovi iz naselbin (Nsdaljsvsnjs s 2. strani.) ljivi. Na prsih mu je visel daljnogled, na katerega je večkrat pogledal v nasprotno stran. Mencal si je roke in večkrat založil tobaka. Po objrssu se mu je poznalo, da ga zebe. A srnjaka ni bilo. Kmalu pa zagledava dve srni, ki v bližini obirata grmovje in čakata kot nalašč na strel. Jaz mu na tiho pripovedujem, da na mest? ni razlike, pa bila srna ali srnjak, ¿koda pustiti živali, ki čakata kot nalašč na njegov strel. Pomeri — pok! Živalka je skočila visoko, napravila par korakov in obležala. Njena preplašena družica jo je povohala in potem se urnih korakov izgubila. Tlako je Joe imel srno namesto srnjaka. Pa mu rečem, čemu tu zmrzovati in tudi strah pred medvedom je končan. Zdaj je pa Joe vlekel srno ln se vsakih deset korakov ustavil. Jaz sem pa za njim koračil in na vsaki rami nosil puško. Izgleda lo je kot bi arestanta gnal. Opol dne sva že bila doma. Tam sta žs viseli dve ortd. Joe vpraša že no, kdo je to drugo ustrelil. So» proga mu odgovori, da jo je ona podrla. Joe se smeje. Pristopi mrs. Moor ln potrdi, da Je resni ca. Mr. Moor se ni motil, ko jI je svetoval, naj doma pri ograji počaka in gotovo bo dobila sr njaka. Spravili smo se h kosilu. Bil je vesel pogovor o najini sreči z medvedom. In vprašAnj ter smeha o kosmatincu nI hotelo biti konca. Prihodnjič bom nadaljeval svojo povest o našem lovu. Ante« Valentlnčlč, 202. O jugoslovanski rsdilski url Chlsholm. MIba.—Naiim roja kom ftirom Mlnnesote želim pojasniti, zakaj ni več jugoslovsn-ske radijske ure ob nedeljah. Mogoče vam je Že znano, da Je 31. dec. 1940 potekla pog« bila pesem ali muzikslna sklsdbs. brez dovoljenje sklsda-teljske organizacije. Boj med obema skupinama Je nastal, ker ABC A P zahteva zvišanje honorarja od 5 na 7 5 odstotka, čemur os radijske postaj«* upirajo, predvsom velika omrežja. Ifoli knr mi je sna no, je vsa zadeva rala skrbeti, da bi vsak imel možnost pridobivanja, ne pa pridobivanja z vsem tnogociai za» virati. Delo je povzdignilo Nemčijo, dviga Italijo in Rusijo. Brezposelnost (brezdelje in malode-lje) pa je upropaaUlo ž« nekatere države, druge pa še grozi upropastiti, če se z delom pravočasno ne rešijo. No, morda se tudi jaz motim, vsaj živi danes ves svet v zmoti in se najnatančnejši računi izkažejo kot ničevi. Morda ravno zato, kur gredo pregloboko in se izčrpajo v podrobnostih ter postanejo sami sebi namen, kar bi ne smelo biti ter bi sploh vse znanosti ne sm^ele biti same sebi namen, temveč le pripomoček Resnici in Pravici, ki naj bi vladali svet. Resnica in Pravica v znamenju nasilja sta pa laž, grda laž. V resnici in pravici bi bil ves svet lahko srečen, za nemir neže bi se pa morala najti šiba, kakor jo je imel moj oče vedno za tramom in če smo se otroci stepli ter je on zaropotal z njo, je bil takoj mir. Ja, tako je bilo večkrat tudi o božičnih praznikih pri domači peči in so bili to res prllzniki miru in sreče—pa sedaj? Veseli me skoraj, da se že bližam Nirvani in kličem: Bodi pozdravljena! To ao moja premišljevanja sedaj ob praznikih, ki bi morali biti prazniki resnice ln miru, a so le prazniki laži, zato pa želim, da bi nam vsem bila Fortuna v prihodnjem letu milejša. Vam vsem pa še posebno želim miru, sreče in zadovoljstva. Vas vse in tudi druge rojake prav prisrčno pozdravljam, Vaš................ Erasam Gorshe. Cleveland, O. sem napravil že veliko korakov, da bi čim prej nadaljevali z našim radijskim programom, ali do danes Ae nisem Imel nobeno-ga uspeha. Dopovedujem jim, da so bile naše pesmi in godbe-ne skladbe večinoma skomponi-rane v stari domovini, v Jugoslaviji in da mnogo naših talen-tov nabavlja pesmarice direktno iz Evrope ali pa iz naših knjigarn v Ameriki. Navzlic vsemu pojasnjevanju se vodstvo postaje boji privoliti, da bi nadaljevali naš program, dokler ni konec tega boja med ASC A P in UMI (Uroadcasting Music Inc.). Z drugo besedo: ta dva jelena so butata in med njih rogove je pri šla tudi naša pesem in godba. Nadaljo mi je vodstvo postaje naročilo, naj apeliramo na naše talente, ki nastopajo na našem programu, da predložijo sledeče Informacije postaji: 1) Ime pesmi ali godbenega komada; 2) ime skladatelja; 3) ime založni ka ali tiskarne; 4) mesto; S) država. To je zahteva postaje. Prosil bi torej vse naše talen te, regularne in one. ki samo včasih noatopljo, da to čim prej storite. Ako hočemo nadaljeva ti vsaj v doglednem času, se moramo pokoriti temu odloku. Ml sllm, da ste že dobili vprašalno polo od tajnika Jugoslovanske radijske ure Petra Fugine; ako niste, se takoj obrnite do njega. Torej od vas je sedaj ležeče. Cim prej boste poslali zahtevana.! n formacijo tem prej bomo pričeli. Torej vidite, dragi rojaki, sit nostl je čas glavo. Ako ti ta stvsr gre prav, pa druga nagaja Človeka najbolj boli to, ker bi rad videl, da ljudje uživajo svo- Clani unija Amalgamated Meal Cutter, flr Batcher Work««» (ADD piketlrslo klsvalce Armour pred rvrnim aodlWem It Co. v New YorkuT Unijs je okUcala stavko, ko je kompaalja odbila zahtevo glede sflŠMU mtsde. Med 1. januarjem pa do danes jo pesem, za katero prostovoljno prispevamo, da se vzdržuje ta program. Dne 27. julija bomo zopet imeli velik piknik v u namen v prijazni naselbini Evele-thu, namreč par milj iz mesta v Ely Lake Parku. Ne bodo nas udušill! Mi bomo še vedno nadaljevali in držali trdno skupaj, dokler zopet ne nastopimo in vam zapojemo kakor še nikdar prej. Mnogo izmed vas želi vedeti, kje je denar. Naj povemo vsem, da ta denaf je vurno naložen v banki na Evelethu. Vsak član radijske ut*e vam to luhko pove in pokaže natančne račune. Torej brez skrbi. Kakor hitro nam dovolijo, bomo zopet nadaljevali, seveda ako bo to pred veliko nočjo. Ako ne bo nič do takrat, tedaj pa bomo nadaljevali prihodnjo sezono. Proail bi vse one rojake širom Amerike, ki se zanimajo uli ao-delujejo pri lokalnih jugoslovanskih radijskih urah ali programih, naj mi sporoče, kako je s vašimi programi. All so jih tudi vam ustavili? Znano mi je, da se oddaja naša pesem po naših večjih naselbinah širom dežele, na primer v Clevelandu, Pltts->urghu, New Yorku, Chicagu, ttilwaukeeju, San Franciacu, Indlanapolisu ltd. Zelo rad bi slišal od vas. Ako veste za vodjo vašega lokalnega jugoalo-vanakega programa, vam bom ivaležen, uko mu sporočite mojo prošnjo in da naj mi piše. To nam bo .pomagalo, da zopet obnovimo našo radijkko uro in še kjer drugje, kjer je bila ustavljena. Želim vam pojasniti, da nisem nikak sebičnež aH plačana oseba, kar vam lahko pove vsak rojak v Minnesoti ali kjerkoli me poznajo. S pomočjo 125 članov komiteju Jugoslovanske, radijske ure in HO talentov vodim ta program le šesto sezono pošteno, odkritosrčno in za blagor ter upoštevanje (s strani drugih) nu-lega naroda. Naj še dodam, da te dobre duše, ki sodelujejo z mano, so is vseh naših neaelbin severne Minnaote, Pričakoval bom vašega odzivu ln ostajam za slovensko pesem ln godbo po radiu, Frank L. Tekauti. predsednik jugoslovanske radijsku uiu. Darlan spet odpotoval v Pari* Vichy, Francija, 19. febr.—Admiral Jean Darlan, podpredaed-nlk francoske vlade in zunanji minister, Je sinoči spet odpotoval v Pari*, kjer se bo sestal z Lavalom in nemškimi voditeljic Laval je še vedno močna politična osebnost v Franciji. Nekateri napovedujejo, da bo Laval ponovno povabljen, naj postane član Petainovega kabineta. Japonska je močna, pravijo nqeiji ♦ Berlin, 19. febr.—Glasilo nemške armudu je objavilo članek, v kuterem Je rečeno, du Amerika luhko naredi slično napu-ko kot stu jo itusiju in Kitaj-sku pri ocenjevanju japonske milituristične sile. Juponaku imu bolj mogočno bojno mornarico kot sodijo v Ameriki. Ali ste naročeni na doevslk "Prosvete"7 Podpirajte svoj Ust! Naznanilo in zahvala Z ftFTMn4— srssm nasnsnlsaso sorodnikom. prlJsUlJem in saaa* c»m juto« vssl. da j« umris *»«l)ubl)s** soproea. msil in saslra TEREZIJA HABAT lisfopokojas Js bila rojana v Ihanu pri Denatalah. Preminula )« 7. fsbrusr|s in eb smrti js bila star. 49 M. ** "J* » civilno as poWop.htfu Woodiaw« 10. februarja. V slebaki healsS. I nosM se ns)Ifpit sahvaljelemo ma darovaisem vsaaev in «eelja in vsMn. kt s« ms lalaftm v ari tešks Ulos*L HvsU m/s. Mary , Celaar ki }e sirila peketni e boUsni Prisrtna hvala vsem ss isres« sošelja ta onim. ki se spcemUl pokojnlco na njsai sadnjl p«»» Najlepše M h v slo ns| »prejmaje poersknie. in sk*r piv«. r pro t ni k mrs. Jsspny ledlar mrs. Ms»r islnUiar mrs. Ane«*« i «rs. PoUms Lusbis in mrs. Msrv Oelsen Fessbas besla^še mss. f p,sprotnih ta mrs. Mler. m sla preskrhsli vss palrebao m po ,r«t. lshrons h*sls vsem s« darevs la pn*rsba!ku mr Leulsii U-U snu s« lopo urejen pefvsb la vsnstraaah« potirsibo. Zah«ai« n«! 9 spr.lm.la mr. frsnh A im h in mr. Anton »Isb^ ki sls eeverll« oh hrsti la erobu b!.«opoko)n« Lspa hvsls tuSt r—m onim, ki se sli v mnogih ostrih s *Im e|tb Imono om—^mm v tem Tob i 4r«e« l|uhl|ona in neposnba. seproe«. mali la sestra, pa hUšsmsi PeSi.sJ mirno v .morlthl somljil žsluloti m lall i JAKOV HA»AT, sepre«! ZLUIE, porotoaa HB* GA APD hMf AftWOI.l) N EHOAABD. seli TEB HV NUiaAAHD «Miki M APT ZAJEC, sostoet I BANK HABAT. svalu-Borwya. Clesse. CMse- 'I' PB0SVETA POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 187*71 Emile zola ipaaaaaaaaaaeeaeee*«*«« Preloiil VLADIMIR LEVSTIK o (S« nadaljuje.) "Zares se bijejo!" je naposled vzkliknila Gil-berta. v'Kar naglo se moram obleči.** Odkar sta bili umolknili, se je zares dozdevalo, da prihaja grom streljanje silne j ti. Skočila je s postelje in si dala pomagati od Hen-rijete, ker ni hotela poklicati hišne; obula je čevlje in vrgle takoj obleko nase, da bi bila pripravljena, sprejemati in iti dol, če bi bilo treba. Kavno, ko je naglo dokončevala svojo pričesko, je nekdo potrkal; stekla je odpirati vrata, ker je spoznala glas stare gospe Dela-herche. "Kajpada, draga mama, le kar vstopite!" In s svojo običajno nepremišljenostjo jo je peljala v sobo, ne da bi opazila, da ao ostale vojaške rokavice na nočni mizici. ZSman jih je skušala HenrijeU zagrabiti in vreči v naslanjač. Gospa Delaherche ji je morala gledati za hrbet, kajti nekaj trenotkov je stala in se duiila, kakor da ne more zajeti aape. Nehote se je ozrla po sobi in oko ji je obstelo na rdeče drapirani postelji, ki je ležala široko odprta v svojem neredu. ~"Ah, gospa Weissova vas je prišla budit . . . Torej ste vseeno lahko spali, hčerka moja ..." Te besede očividno niso bile namen njenega prihoda. Ah, ta ženitev, ki jo je sklenil sin prOti njfni volji v opasni dobi petdesetih let, po dvsjsetih letih mrzlega zakona z neprijazno, suho ženo, on, ki je bil dotlej tako pameten, a zdaj ves prevzet od mladostne strasti do lepe, a tako lahkomiselne in tako vesele vdove! Ona je bila pač skltnila paziti na sedanjost; s glej, zdaj se je vračala preteklost! Ali pa je smela govoriti? Saj je živela v hiši le še kot nema graja, v strogi ¿obožnosti venomer zaklenjena v svojo sobo; to pot pa je bila sramota tako težka, da je sklenila obvestiti svojega sina. ? Gilberta je zardela in odgovorila: 4 "Da, imela sem vseeno par*ur dobrega spanja ... To veste, da Juless še ni nazaj? . . ." Gospa Delaherche jo je prekinila s prigibom glave. Odkar so grmeli topovi, se je v skrbeh ozirala, kdaj se vrne sin. Toda bila je junaška mati. In zopet se spomnila, po kaj da je prišla. "Polkovnik, vaš stric, nam pošilja štabnega zdravnika Bouroche-a s svinčnikovo beležko, ki vprašuje, ali ne bi mogli tukaj napraviti ambulance ... On ve, da Imamo v tovarni prostora; in jaz sem že dala gospodom dvorišče in sušilnico na razpolago . . . Samo vi bi morali priti dol." "O, takoj, takoj," je dejala HenrijeU in sto-: pile zopet bliše. "Pomagali bovs." Gilberta sama se je pokazala zelo ganjeno 'in polno gorečnosti za novi svoj posel kot strežnice bolnikov. Jedva si je dala čas, da je ovezala lase s čipkasto ruto; nato ao šle vse trt ženske dol. Spodaj, ko so prišle v široki preddvor, kjer so bila hišna vrata odprta na^ ^a teža j, so videle, da ae na ulici nabirajo ljudje.4 Nizek vos je prišel, nepol kočija, zaprošena z enim semmi konjem, ki ga je vodil zusvski poročnik za uzdo. Menile so, da je to prvi ranjenec, ki ga peljejo k njim. "Da, da, tukaj je, le noter!" A pojasnili so jim njihovo zmoto. Ranjenec, ki je ležal na vozu, je bil maršal Mac-Mahon, ki mu je bila leva plat zadnjice napol odtrgana. In ki so ga peljali na podprefekturo, ko so mu v neki vrtnarski hišici za allo obvezali rano. Bil je gologlav, napol alečen, In zlato ve- zenje njegove uniforme onesnaženo s prahom In Krvjo. Brez besede je tfvignil glavo In se z izgubljenim pogledom ozrl naokoli. Nato, ko je videl tri ženske, ki ao prešinjene sklepal« roke ned veliko nesrečo, ki je zadela armado v njenem poveljniku, je rahlo nagnil glavo, a slabotnim, očetovskim smehljajem. Kroginkrog njega je stalo nekaj radovednežev z odkritimi glavami, dočim ao drugi že hiteli pripovedovati, da je bil general Ducrot pravkar imenovan za vrhovnega poveljnika. Ura je bila polosmih. "A časar?" je vprašala Henrijeta nekega knjigarja, ki je stal pred svojimi vrati "Morda je uro od tega, ko je šel tod mimo. Spremljaj aem ga In ga videl odjezditi skozi Balanska vrata. Govorica ae širi, da mu je krogla odtrgala glavo." A špeceriat na drugi strani ulice ae je razjezil: "Pustite vendar to! Same laži! Kožo bodo dali le pošteni ljudjer V smeri proti Gimnatijskemu trgu ae je izgubljal voz, ki je vozli maršala v aredl narast-le množice ljudstva, med katerimi ao krožile že najnenavadnejše vesti o bojišču. Megla se je razsipala in aolnčna luč je polnila ulice. Takrat je z dvorišča saklical osoren glas: "Mlloetljive, ne zunaj, tu notri vas potrebujemo!" Vse tri so stopile v hišo, kjer so se znašle pred štabnim zdravnikom Boropche, Jd je bil že vrgel svojo uniformo v kot, da obleče velik beli predpaanik. Njegova ogromna glava s trdimi, štrlečiml lasmi In levjim smrčkom je gledela izza belega, še neomadeževanega platna, vsa žareča od nagloeti in energije. In tako strašen se jim je zdel, da so bile takoj njegove, pokorne na znamenje, in so rinile druga drugo, samo da store po njegovem. "Ničesar nimamo ... Dajte ml perila, in glejte, da priskrbite še več žimnic. Pokažite mojim ljudem, Kje je vodnjak." Stekle so, vsaka na več strani, od tega hipa le še dekle njegove. ; Tovarna je bila kaj dobro izbrana za lazaret. Tu je bila pred vsem sušilnica, ogromna dvorana z velikimi steklenimi stenami, kamor ae je dalo brez težave spraviti sto postelj; poleg nje ute, čudovito pripravna za operacije. Tja •o bili pravkar prinesli dolgo mizo; vodnjak je bil le psr korakov daleč; lahko ranjeni ao mogli tekati na bllinjt trati. Zares prijetni so bili ti kraani stoletni bresti, ki so dajali prelestno senca Bouroche se je rajši takoj nastavil v Sedanu, sluteč klanje in strahoviti sunek, ki bo vrgel čete semkaj. Zadovoljil se je s tem, da je pustil pri 7. armadnem zboru za Floingom za prve pomoč dvoje letečih ambulanc, ki sta imeli nalogo, sa silo obvezati ranjence in jih nate pošiljati njemu. Val oddelki bolniških nosilcev so bili Um, s ukazom, da naj v ognju pobirajo padajoče vojake; s seboj so imeli tudi potrebno število sanitetnih* voz in kolesnic. In Bouroche Je bil pripeljal razen dveh pomočnikov, ki sU oaUla na bojišču, vse svoje osobje s seboj — dva ŠUbna zdravnika drugega razreda in tri podpomočnike, ki so nedvomno zadoščali za operacije. Vrhu tega je imel tri lekarnarje in tucat lazaretnih pomočnikov. A njegove jeie nI bilo konca, ker brez razburjenja nI mogel storiti ničesar. "Raj pa onegavite?! Žimnice tesneje skupaj! ... Če bo treba, damo še slame v kot." (Dalje prihodnjič) _ četrtek, 20. RooooroUova šana govori pred člani unije eloklričarjev (ADF), ki stavkajo že šest messcsv proti Lavlton Mfg. v Brooklynu. N. Y. Opazke iz današnjih dni Aatoo Zalts FORD IN NJEGOVE MUHE v Te dni se veliko člU o avto-mobilakem magnetu Fordu. V njegovih tovarnah hoče imeti besedo delavska unija, Fordu pa kaj Ukegs ne gre v glavo. OsUtl hoče neomejen gospodar, kakor Je bil vsa prejšnja leU. ps se otepa na vse načine, da bi ae U-ko Izvll, da bi njegova obveljala. Neka doplanica v Prosvetl je pred časom povedala, na kak- .i»«»«dejo sedaj veliko drugače, šen način bi se njegova trmogla-lneR° J* »««ledal moj nekdanji v ost omehčeU. Ker odJemljejo|in "» Podobne drugim "karam" njegov produkt v veliki večini ,n uko » Pitale tudi zadaj na mesto spredaj, je njegova stvar oziroma bolje rečeno ao to bile njegov« muhe. ker ni hotel, da bi bil njegov ford Uk kot ao bile druge "kare". Skratka, magnet Ford in njegov produkt sU poseben Up. ki mu ne najdeš para; to ml bo najbrž potrdil vsak, kdor Je kdaj imel kaj opraviti s njim. Morda ao njegove Mkar«" sedaj kaj boljše kot so bile pred l«tl. Vsaj delevci sami, naj bi ntkdo ne kupil evu toliko čaaa, da bi priznal unijo. 1}o bi bilo res najboljše In najbolj * učinkovito sredatvo m Uk predlog osebno [»•dptram Podpiram to iz poaeb-negs razloga aH likušnje. katera me uči, da nI njegov produkt, njegova "kara" nič manj muha-sls in trmoglsvs kakor j« magnet Ford aam Moja druga "kara" v te) de-šell je bila ford Hvalili so mi Jo toliko čaaa in ker J« bila cena isti najnižja, sem se uda I In jo prignal domov v "šUlo". Bil Je to model Itdelka 1031. C« se ne "kar«". Tista. katero aem Imel jas, nI bila. Prijatelj ml Je r** kel, ko sem ga prignal v "ŠUlo": Zakaj nlal kupil avtomobil — namesto forda* če bi bil danea na trgu. bi forda ne kupil več. toliko ae ml J« zameril. Tiste čas* sem še deUl v rovu in treba Je bilo vsako jutro v garalo ob šeatlh. Moj aoaed, ki je debl v bližin JI "majnt" in ae mu nI bilo treba voatti ne d«lo. nI potreboval nob«n« ur«, ker som ga vsako Jutro zbudil jat s svojim fordovn. Kadar j« pričelo pokati -ia-cvtlltl v moji garaži. ponavljalo dan za dnevom. Spr- Xko je bil še ¿lato nov, je bil lko sramežljiv ln je že še šlo, to Je, da je užgal. kadar sem pritisnil na "starUr", pa sva pri- pretikačem. Pred tem ao preti-kali kar na pedale, kakor bi I-gral piano ali harmonij. Zakaj je vzelo Forde toliko let, predno Je uvedel "ahlft gear" v svojo karo" ln pa gaaollnsko posodo Šla iz garaže brez kakega poaeb- nega zabavljanja. A, ko Je šlo na jesen ln postalo hladno, ne vem aH se je bil prehUdil ali kaj. PoeUI je nad uši j Iv. Ko aem ga zjutraj poščegeUl, je perkrat sa-kašljal ln ugaanll. Prigovarjal ae mu ln ga "čokal", pa ae mu je grlo zamašilo. Zdelo ae ml je, da je požrl ln Izpljunil ln sUl je na mestu. V Uklh slučajih sem pritiskal toliko čaaa. ao •tepli med seboj "spark plugi" in vojna je bila tu. Zacvililo je. kakor bi pri sosedu vlekli prašiče Iz avlnjaka. vmes je pa ka-šljalo, pljuvalo In atreljalo kakor sa sUvo. Končno smo vendar prišli čet garažni prag ln treba Je bilo zapreti vraU, predno pa al to storil, je ugaanllo ln vse se J« pričelo zopat Unova Ko aem enkrat Izginil za prvim ovinkom, ao se sosedje ln njiho-ve kure odahnil« Je vendar š«l. «o al mislili, mir bo sedaj do popoldne. dokler se ne vrne t dela. Ko sva bila enkrat v polnem Uku zunaj na cesti. Je bilo vse okej, šel j« kakor bi ga podli vrag. A če ae je bilo treba usU-vitl. posebno pozimi, ko je bilo malo sneta, sva bila "stuek" ga Je lena dregnila pod rein« Im. )e bil to prviford s 'shift bra «Vrtani. stari* ZalU še graj Brusila sva ln bruatla. nisva mo- gearom" ali po nale bi rek«! s d«Ut, šeet Je ura." Tako se Je'gla nikamor dalje, dokler » • —' " « dobila "puš". Prijatelj, ki je sva parkrat prišla domov čisto imel prej forda, mi je pripove-,v temi, tipajoč cesto sem ter tja, doval, da so fordi prelahki in ni-1 doma pa seveda: "Kaj se je pa majo dovolj teže. Veš, je rekel, sedaj naredilo?" ako pes zmoči kolo pri fordu.l p0 nekaj letih se je zgodilo, boš "stuck" in ne boš mogel nl-|da sem moral v Chicago. SAiaj kamor z mesta. Res ni bil daleč bo zate, sem mu prigovarjal, od resnice. Vsaka mokrota ali ¡Ravnina, lepa in ravna cesta slana je bila dovolj, da so se ko- brez ovinkov in hribov — ravno lesa vrtela, ford je pa sUl na prav za starega, nadušljivega in mestu. Včasih, ko smo šli Uko- oslepelega kakor si ti, sem mu le na izlet ob nedeljah in smo govoril in ga mazal po drobu in bili v najboljšem razpoloženju, trebuhu. In res je šel tako poje ustavil kakor bi odrezal. n08no skozi par držav brez vsa-Nu, kaj je pa sedaj, je v stra- kega puntanja, da sem mislil, da hu vpraševala žena. Nič, sem bo dober vsaj še pet let, kadar odgovoril, "popolnoma nič, ker pridemo tja. Pa se je izpridil v aem bil njegovih muh vajen čez mestu, kakor se izpridi dekle, ki teden. UsUvil se je, pa thafs pride s kmetov v mesto. V najeli. Ko sem mu potem pretipal |Večji gneči v mestu se mi je u-drobovino in se prav pošteno za- stavil. V taki gneči, da niti iz mazal, sem mogel konšUtirati, njega ni bUo mogoče stopiti, ker da nisem našel nič narobe, a ven- bi te spodbil drugi. Kar bo, pa dar se ni hoUl premakniti z me- bo, sem si mislil. Dolgo naju ne sU. Treba je bilo dol in ga poti-bodo pustili na sredi ceste, pa skati naprej. Ko si bil že popol- so naju res pričeli brcati od za-noma upehan in obupan, se je daj in ko je dobil par poštenih pokadilo ln vžgalo, pa smo šli,;v zadnjo plat, je šel kot bi se kakor da bi se nič ne zgodilo, splašil. Tukaj ga ne boš več lo-Tako je bil potem lahko dober mil, sem mu skušal dopovedati, mesec ali več, dokler mu zopet kfr nisi v Forest Cityju, kjer so ni kaj padlo y glavo, da je zmrz- ^ te ogibali sredi ceste; tukaj nil kar sredi ceste. j bo« moral dalje ne glede, kaj ti S časom so mu pričele pešati pede v glavo . . . oči. Gledal je sedaj z enim, se-1 Pozneje, ko sem šel na počit-daj z drugim očesom, z obema niče, so se med potjo stepli pa skoraj nikoli. Gnal sem ga k|"sparkplugovi". Tudi to ni bilo Špecialistu, pa je ugotovil, da ,več nič novega. Čeprav sem imel bom imel še mnogo neprilik, ker samo štiri, ni bilo nikdar popol-eo pač vsi fordi Uki, da je ved- ne složnostl med njimi. Zravsa-no kaj narobe z lučjo.. Plačal li so se to pot zares. Trije so sem parkrat za nova očala, sve- kresali složno, četrti je paaaosta-tili so nekaj časa kakor z žaro- jal zdaj in vžigal, ko so prejšnji metom na bojnem polju, pa je trije že drugič kresali. RezulUt kar pomežiknil na eno oko in čez tega nesoglasja smo občutili čas na drugo, nazadnje pa z no- tem, da nas je metalo s sedežev, benim in bili smo v temi. Tako ker je cuknilo in usUvilo, kakor da bi se nam vsem skupaj kol- calo. Ustavil sem,na bližnji ga-solinski postaji, kjer je bilo nekaj garaže obenem in vprašal sem, na preiščejo. Začni motor, mi je velel, in ko sem ga pričel, so delali vai štir-ji složno kakor za stavo. Nekaj minut za tem pa so se zopet stepli kakor prej, pa je pokalo, da smo splašili ob cesti vse, kar se je paslo ali kar je imelo perutnice. JSnega izmed štirih, kateri nikakor ni mogel dohiteti o-sUlih treh, sem tako razdražil, da je vžgal šele potem, ko sem že zaprl motor in to je potrdil z glasnim pokom. Ko smo prišli potem nazaj v Chicago, sem šel k izkušenemu mehanilui, ki se je začudil, kako sem mogel voziti, ker je bil eden užigalnik skoraj pol minute zadaj za ostali-mi. Od Ukrat sem imel mir. O prvi priliki sem ga zamenjal in ne vem, komu nagaja sedaj. Pozabil ga seveda nisem. Kadar koli drvi mimo sedanjega stano-vanja med neštetimi drugimi ford modela 1931, se spomnim na onega in njegove muhe. >___ Listen to PftLANDECH'S TU60SLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST »very Saturday, 1:30 te 3:30 PJL STATION WHIP 1410 kflocjcles OH*st Ststiea ea Tsar Mal) Veaterlag a program ef Yugoslav Folk Music í^ruaiji slovenska NARODRa podporna JKDNota i izdaj« »vej« poMkacij« .. j. Met Preaveta sa kori.ti, 1« ¡2 agitacijo svojih druétev ¡« srn propagando svojih ¿4^ pa ae sa propagand« dr«,* JJ ergaaisadj. Vsak. or^,^ običajno svoje glasilo. Tur„ rični dopisi i» nas*.* pornlh «Wnisacij in njU| ■ se ae poiiljsjo ista Pr-,„. ............... TRINERJEVO VITAMINOM B-l KAD A K ¡3 BI'JETE ZANE8IJIV0 ** IN ZA ŽELODEC. PRI v k<š»m1 KARNARJU IN PW JOs ^ CORP. 1333 g. ASHUNü'avb! CHICAGO, ILL. m ....... ZASTOPNIKI Lisr PROSVETE se vsi društven! tajniki h 1 «lani, Id Jlk drsštva iivoUj« t tlT Naši nastavljeni lokalni is JZ zastopniki u doioéone okraja? Lonia Barborieh, ta MilwiiW 1 la okolico. Anton Jaakevich, sa Cleveloii I. -«--M- Andrej Plrts Iz Ely, Miss,», v« Minnesota. Freak Klan Is Chishol*., Mu Chisholm Is okolico. hA Frank Cvetan is TIr« HU1, h vso srodnje-vskodno Poaso. Anton Zoraik Is RersUsic, ft. vso sspadao Psaasjlvsaljs. Jne Pet*ro«| is Library, P», m padno Penno. John Zoro i k sa Detreit is Pole« vsak tek pa lahka raki ali naročnik sam poilje «oj« urd no direktno Usta PR08VETA «S57 So. Lawadale Ave., Ckka*| t ft........... —— . .. ............ TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA '1 'l i I SLOVENSKO - AMERIKANSKI Koledar II SA LETO ti 1941 Pmtorm zbirka kratkih povesti, zanimivih ¿lankov in poljudnih razprav is zgodovina, aemlja- in narodo-piaja; kratkih zanimivo-sli iz Tssh dob in datov svata .., Informa* tivna knjiga sa vsakaga rojaka, Id zašla-du je svetovna dogodka. f1 D > .'sa Citajte zanimiv članek: ' "O LOVU IN LOVCIH» . ki ga je spisal Fr. Jroha.1 Slovani« Publishing Company 21C W. lSdt Street New York, N. Y. Cena 50c l tiskarske obrt ipadajoca deb Tiska vabila za veselice in shode, visitnice, ¿asnita^ knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatika* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drogi VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTN &N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daja^vodsfcvo tiskarn« Cen« smerne, onljsfeielo prve vrste Pišite po Informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-50 SO. LAWNDALE AVENUE Telsfoa RockweU 4904 Tam so dobs na Soljo tudi vsa astssoas pojasnils CHICAGO. ILL. -L---—1 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO tb dva» Ui, Mrl aH pot k «al Je Ust HJta 91* • NS.S s Is «m m itoao aR Ker pa Ooai fts plašajo pri to prišteje k aaroialaL 1WoJ sedsj al SNPJ. Ust Pvoovete fs Jo v vnakl drniini n«kdo, ki U rad Atel Ust Poiaanilo 1—Ve«tej kakor kite» kateri tek ¿linev preneha biti 8m SNPJ, ali te m prseoli proi od draftina la ko sakteval sam svej te tednik, kodo moral Usti Asa is dotišao dnišin«, ki Js teke sksf« naročena aa dftevnik Proevete, te takoj aasaanlU apravaittvs liA la obenem doplačati dottiao vsote liste Prosvote. Ako tega ss tedaj mora apravnlitvo snlšaU datum aa te vsoto naročnika. Csaa I lote Prosvote Jot Za Zdraš. dršavo la Kaaado IS.SS Za Cfeffe te CMeaco |e... l»JJ 1 tedna le.4J0 1 tednik la..»••«•»•»•••• ^ S kma la............SjM S tednika te.......••••*• ® tednik« In............ 141 9 lednihe ta........."" ||| 4 teiaflm la............ Ln 4 tednike la......••••*•* .g 5 tednikov In -u ■ - * — .......IM ltpob.it« spodnji kapoa. p H Mi te Order v pftsm« In si PROaVETA. SNPJ. *ST Sa, Lawndale Avow Ckir.fo, OL D Naslov Ustavit« poMIJam naročnin« sa Ust Prosveto vsote $.«• ..•.....•..••••«.....,... (......... Cl. drnfttvs S- la ga prlpMIto k m«H S). S). .čl CL dmštva M. drnMvste šl.........................................0 droštvs NOv no , v ■ *» »eoeeeeeeeeat •eo«o«eoo( » e o e o e e