Ob smrti pesnika Otona Župančiča y=^ikojni veliki pesnik je bil rojen leta 1878 na Vinici v Beli tj Krajini. Osnovno šolo je obiskoval v Dragatušu in Novem JL^ mestu, gimnazijo je končal v Ljubljani. Potem je odšel na Dunaj študirat zgodovino in zemljepis. Po končanih študijah \e nekaj časa poučeval na prvi državni gimnaziji v Ljubljani, nato pa je odpotoval v Nemčijo in Francijo, kjer se }e zadržal vse do leta 1910, ko se je za stalno preselil v Ljubljano. Bil je dramaturg Deželnega gledališča, v letu 19!3pa je postal arhivar mestnega arh iva. Pq prvi svetovni vojni je bil zopet dramaturg, pozneje p.a uprav-nik Narodnega gledališča y LjubljanL Ob ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani }e pGstal njen redni član in uprav-nik Zavoda za knlturo slovenskega jezika. Pesniško delo pokolnega Župančiča sega v njegova gimnazij-ska leta. Svoje pesmi je objavljal v raznih revijah ter pesnil prav do svojih poslednjih dni. V siovenski literaturi je ime pesnika Žii-pančiča neizbrisno. Pesniške zbirke »Čaša opojnosti«, »Čez plan«, »Samogovorh, Lahkih nog naokrog«, »Ciciban«, Sto ugank«, »V zarje Vidove«, »Veronika Deseniška« in druge nam dajejo sliko njegovega neumornega pesniškega udejstvovanja. Poleg svoiega izvirnega dela je prevajal še Shakespeareja ier dolgo vrsto drugih evropskih avtorjev. Oton Zupančič \e bil vedno povezan s svojim narodom, ga po-slušal in izražal niegove želje in hotenje. Tako mu je ostal zvest tudi v času narodnoosvobodilne borbe, še več, bil je pesnik osvobo-dilnega boja. Po osvoboditvi je soddoval pri graditvi domovine s svojim pesniškim peresom, v političnem življenju pa kot član Izvršnega odbora OF, član Prezidija Ljudske skupščine LRS in kot Ijudski poslanec Sveta narodov Ijudske skupščine FLRJ. Za vclike zasluge pri dvigu umetnosti in kulture m« je bil ob sedemdesetletnici roj-stva podeljen častni naslov »liudski umetmk*, istočasno pa je bil promoviran za doktorja h. c. Ijubljanske univerze. Odlikovan }e bil z Redom narodne osvoboditve I. stopnje in Redom bratstva in enot-nosti 1. stopnje. Ljudstvo ptujskega okraja se v svojem čnstvovanjn pridru-žuje vsemu slovenskemn narodu ter se klanja spominu velikega človeka, umctnika in patriota ~ Otona lupančiča. Naše delo Prosvetni delavci ptujskega okraja so kljub težavam dosegli v pre-teklem Šolskem letu lepe uspehe 4. juniia 1949 se je vršil v Mladiki v Ptuiu sestanek vsega članstva Sindi-kata prosvstnih delavcev Jugoslaviie za ptujski okraj. Sestanku je prisostvo val zastopnik Min. za prosveto vlade LRS tov. Bračič, poverjenik za prosveto pri 0L0 Ptuj tov Mauser ter oba okrajna prosvetna instruktorja. Predsednik sindikata tov. Majcen je referiral o delu drugega kongresa SPDJ, iz katerega je bilo razvidno, da pro-svetni delavci kljub težavain dosegajo pri svojem delu lepe uspehe O govoru podpr?dsednika zvezne vlade Edvarda Kardelja o novem zakonu o ljudskih odborih je govori1 tov Mauser. V diskusiji, ki je sledila so temeliito pretresli vprašanja, k' so marsikateremu še onemogočala razumevanje inform-birojevske kritike Ob zakijučku disku-sije o tem vprašaniu ie govoril še tov. Bračič. ki ie poudanK da si morajo biti predvsem protvetm delavci. kat vzgo-jitelji mladinex še prav posebno o tej stvari na jasnem. Do potrebne iasnostj pa morajo priti z lastnim mišljeniem m presojan.iem ker mi moranio imeti Ijudi. ki ne bodo samo sleno verovali temveč zavestno priŠH dn pravih spoznani Borba proti klevetam Informbiroia ie borba protl revizionizmu naitk? Marksa. Za razumevaiije te borbe je potreben terae- ljit študij, ker je le tako mogoče kritično presoditi informbirojevsko kampanjo Pregled strokovnega dela prosvetnih dclavcev ptujskega okraja je dala tov. Kanclerjeva. Kot aktivni borci za iz-gradnjo socialističnega človeka se prc« svetni delavci zavedajo, da je za večji uspeh in napredek njihovega dela po-trebno poznati vse okolnosti, ki pospe-Sujejo in ovirajo delo šole. Kljub po-manjkanju učnih pripomočkov, zvezkov, pomanjkanju učiteljstva in izrabljanju otrok za delo, so bili v preteklem šo!-skem letu doseženi postavljeni cilii. V sodelovanju s piomrsko organizacijo in roditeljskimi sestanki ^pr z izpopolnjc-vanjem pouka se je dvignii šolski obisk in doseženi boljši učni uspehi kot v lanskem šolskem letu. Osnovni pogoi za boljše dclovne uspehe je socialističen odnos učiteljev. učencev in staršev do šole m učenja, za to so spreieli sledeče sklepe: intenzivneie kot do sedaj se bodo izpopolnjevali z ideološkopolitičnim in strokovnim študijem; poglobiii bodo vzgoino ddo s' starši, da bodo postali njihovi sodelavci v vzgoji novih ljudi; še tesneje bodo sodelovali s pionirsko organizacijo: temeljito bodo preštudirali vprašanie socialiracije naših vasi, da bodo lahko pravilno tolmačili podežel* skemu Ijudstvu vse prednosti in nujnost kolektivnega obdelovanja zernlje v ko-rist skupnosti, pa tudi za dvig življen;-skega standarda posameznih delovnih kmetov. Ob zaključku sestanka so bile razde-Ijene nagrade najboljšim učiteljem-vo-diteljem pionirskih odredov. Nasrade so prejeli: Grm Bibijana, Cirkulane; Cokl Klizabeta. Oorišnica; Vitori Srečko, Središče; Dobovičnik Mara, Majšperk; Pišek Lovro. Hum; Žtiglk Marija Haj-dina; Pavlovič Zvonka, .Rodni vrh: Spend Avgust, Grajena; Šoster Vera, Ptujska gora; Jurgec Zofka. Markovci; Žerak Franjo. Žetale Š. K. V Tednu tehnike je imelo Ijudstvo ptujskega okraja priliko spoznati pomen tehnike za naš gospodarski razvoj »Spoznati tehniko in jo odvladati« je dejal tov. Tito na prvem kongresu LT v Baogradu. Da bi se tudi Ijudstvo ptujskega okraja pobliže seznanilo s popienom tehnike, ki igra pri graditvi naše države še posebno veliko vlogo, ker pomaga dvigati produkcijo, zmanj-šuje delovni čas, krepi obrambno spo-sobnost države ter posredno dviga druž-beni življenjski standa.rd, je Okrajni od-bor Ijudske tehnike organiziral v pre-teklem tednu dvoje razstav kmetijskih strojev, večje število izložb, vrsto pre-davanj z in brez fitma ter več akcij de-lovnih koiektivov za popravljanie strojev in približanje tehnike Ijudstvu. V Ptuju je biia 5. jtinija 1949 otvorjena razstava kmetijskih strojev. Razstav-Ijeni sc bili vsi mogo^i kmetijski stroji ter njih razvoj od lesenega pluga do samovezačice V posebnem oddelku je bil prikazan razvoj tehnike v naši JA. Razstava je vzbudila veliko zanimanje, ker jo je obiskalo nad 4000 ljudi. V 17 iz!ožbah so druStva in klubi teh-nike iz Ptuja pokazali razvoi in tehnično popolne' izdelke obrti in industrije. Po-sebno pozornost je vzbujala izložba »Vodograda«, ki z načrti in skicami kaže način regulacije in melioraciie Prek-murja, ki bo na ta način postalo žitnica Slovenije. Prikazam so tehnični ukrepi, , ki nam bodo omogočile spremeniti ', 50.000 ha zemlje v najrodovitneiša tla. »Pletarna« je razstavila svoje izdelke, ki presenečajo po svoji okusni izdelavi. Uel. drž. železnic v Ptuju je razstavila tehnično popolno izdeiano razno orodje. Fotoamaterji so pokazali lepe posnetke spominskih plošč, zadružtuh domov itd. Razstavljeno je bilo še miiogo drugih izdelkov raznih krožkov LT. Tudi podeželje ptujskega okraja ie bilo s.filmom in predavanji seznanjeno s tehničnim napredkom. V Markovcih je bila odprta razstava kmetijskih strojev, ki je povzročila veliko pozornost. V ostalih krajih so se vršila predavanja, si so seznanjala Ijudstvo o napredku tehnike z ozirom na gospodarsko udej-stvovanie v dotičnetn kraju, n. pr. v Zavrču in Podlehniku o uporabi strojev v vinogradništvu, v Jerazalemu in Lit-merku o strojih v vinogradnistvu in sad? jarstvu, ter drugod. V okviru akcij delovnih kolektivov na vasi je kolektiv Deiavnice drž. žel. v Ptuju obiskal KOZ v Sobetincih in iz- vršil popravilo Mric.its.^iii cu-jiev iti ranogo drugih tehničnih del. V 12 kraiiii je bil predvajan ozek filrn s predavanjem o delovaniu benzinskega inotorja ter film: Od voine do blaga. Z rezultati »Tedna tehnike« v ptuj-skem okraju smo lahko zadovoljni, ven-dar ne smemo pri tem ostati. Vsekakor se pa zaniman.ie za tehniko v našem okraju.vse bolj šin, kar ie razvidno iz vedno novih ustanovitev organizacii LT. Ta bo tudi v ptujskem okraju opravila svoio nalo.^o: pomagali bo dvigniti teh-nično raveti našega gospodarstva ter s tem podkrepiia aeodvisnost države in boljše življenjc vseh naših delovnili liudi. B.N. V Derencih-Levanjc h, v Vintarovcih in Prvencih so ustanovljene kmetijsko-obdelovalne zadruge V Desencih je bila dne 11. junija 1940 ustanovljena kmetijsko obdelovalna za-druga. V zadrugo je vstopilo 22 družin z nad 60 družinskimi člani. Za začetek imajo 337 ha zemlje, ali nad 66°/o obde-lovalne površine krajevnega Ijudskega odtoora. Imajo 35 konj, 26 krav, ^18 vo-lov, mlade plemenske goveje živine 45 komadov in 98 plem-en.skih svinj. Novo-ustanovljena kmetijsko obdelovalna za-druga Desenci-Levanjci je med na;več-jimi zadrugarni ptujskega okraja. V Vintarovcih so dne 12. junija 1949 ustanovili kma-tijSiko obdelovahio zadrugo Dvanajst družin iz nad 47 dru-žinskimi člani )e združilo svojo zemljo. Zadruqa ima okrog 125 ha zemlje. 20 glav goveie živine, 25 svinj in nekaj konj. Izvolili 60 upravni in nadzorni odbor, za predsedni-ka zadruge pa je bil izvnljen tov. Mnrko Janez. Dne 12 junija 1949 so tudi v Pr-v e n c i h ustanovili kmetijsko obdelo-valno zadrugo, v katero je vstop;lo 12 družin. Zadruga ima nad 118 hektarjev zemlje, od teqa ornice 46 ha Tmajo 45 glav govete živine, 16 konj ter ostalo živino To je po vrsti petnaista kme- i tijsko obdelovalna zadroga v ptujs^em ! okraju. V prihodojih dneh bo ustanov- | liena še vrsta zadrug. Pripravljalm o more ubraciti soglssni volji zadružnilkov, da bi postai predsednik nove zadnine Tudi ostale čiane upravnega in nad?orneqa odbora so sj soglasno izvol1-li Ko so rešili še vprašanje ohišnic Ln višino kreriilov, so bili zadružniki že dobro razpoioženi. Ob razpravi o miliionskih kreditih so ugotovili. 6a sami niso ve-de!i. kako so bogati ftne zadnige bodo dolorili na pri-hodniem se«tariku Ko so rešili še ne-katere problerae zadružne organi^acije, so se živahno razpravliajoč razhajali po daraovih. Delovni kmetie Desenc in Levanic so združili zemljo in delovne moči. ds bi &kupnosti- ih sebi pomagali k bolisemu življenjti. . U LJUDSKA INTELIGENCA! Nenmorno delaj pri dviganju na-šega kuHurnega življenja, raz- . vijaj znanost in vlagnj vse svo-je sile pri odkrivanju novih zvian-stvenih izumov, Ici bodo olajšali delo Ijudi in pospeSevali. razvoj naše domovine. Mladina Jugoslavije! Se bolj strrti svoje vrste in atrdi svojo enotnost v borbi za uresničenje dostoj-nega življenja mladih tn za srečo. neod-visnost in napredek Jagoslavije. Iz Ptvomaiskega proglasa CK KPJ* V neizprosni borbi proti kolo- radskemu hrošču se odraža skrb za prehrano Odkar se je po Evropi razširil krom-pir, so prenehale pogoste lakote tned evropskimi narodi in danes je krompir v mnogih deželah osnovna hrana. Tudi naša slovenska zemlja je znana po tem. da bogato rodi okusen krompir, ki pred-stavlja zelo pomemben artikel Ijudske prehrane v našib krajih Za nas bt bil torej težek udarec, če bi nam iz ka-kršnega koli-vzroka krompirja* prim&nj-kovalo. Kakor je krompir priljubljena firana ljudero in živini, ga prav tako rabijo ze hrano številne majhne živatce in rast-linice (bolezni-plesni), ki jib mora člo-vek preganjati kot svoie najhujše so-vražnike. ker mu kotzajedalci in boiezni odjedajp vsakdanjo hrano Med vserai terai najhujše pustoši krompit hrošč aii krompirjevec, seveda tam, kjer se naseli. Ni čudno, da 6e je raznesei po veeb de- želah paničen strah pred tem zajedalcem, ko se je v polovicj prejšnjega stoletja razširila vest. da hrošč v AmerUc: ne-zacržno napreduje in na svou poti uni-ču]e vse krompirjeve nasade V oašib krajib se je pojavil malo pred koncem druge svetovne vojne V ptujskem ^ltra-Jti pa se je skušal razmnožiti .ansko leto na področju štirih krajevnih tjudskib odborov Takoj potem ko je bil ta varni sovražnik krompirišč odkrit, so bili storjeni vsi potrebnj ukrepi. da se ? vsemi možnimi sredstvj in razpolož-Mivimi delovnirai močmi zaduše nie- ova gtezdišča Letos ga še ni na me6tih, kjei 6e ie poiavi! lansko leto. Ker na obstoja možnost, da se ie ze v lansljem letu preseliJ še dalie -v sosedne krajev-ne odbore, moramo biti zelo pozomi in moramo založiti vse 6voje raoči. da ga (Nadaljevanje na 2. strani) otfkrtjemo in tako; uničitno. Predvsem moratno brošfa zasledovati vsl, kl obde-lujemo polje in vrtove tn vsj ostali, Id tib kakršnikoli delo veie z naravo. V«ak solski otrok naj bo poufcen o Itrompirjevcu, ki )e pridrl v naš okraj, da bi nam požrl krompir Otrocl bodo tvonli prve brtgade, ki 6« bodo pod iz-košenlm vodstvoro borile protf hrošču. Letos v na&em okraju ne sme biti čio-veka, ki ima količkaj prilike prispevati k tafirantu hroiča, cia bi ga spoznal. Ves čas odkar je krompirjeva cima teltma, tnora biti krompirišfe vsaj en-krat )eden«ko akrbno pregledano. Z nre-dbo vlade FLRJ z dne 13. maja 1947 fljradm list FLRJ i\. 42<*324-47) je točno določeno, do je dolžan vsak pridelcvalec kronipirja najmanj enkrat tedensko pre-giedati svoj krompirjeV nasau, pred mno-žičnim preglpdom pa javitf krajevnemu ljud*;kernu odboru. kolikokrat je med tednom pregledal «vo) nasa"d in kaj je pn pregledu ugotovi! Ce «e prt pregle-du najde kakšen sumljiv primer, }e tre-ba istega takoj sporočiU krajevnemu Ijcdskemu odboru. ki ga more izrotiti ˇ odstvu antidorifome akcije pri okiaj* nerti poverjeništvu ia kmetljstvo. Kljub tolikSni nevarnosti, kl preti (crompir)u od koloradekegn hrošča, je se denef veliko Stevilo kmetovakffv in skupinovodij. kl se ne *avedajo svojih dclinostJ pri prpgledovanjo krompirje-vih nasadov Tako Imamr vrsto pnme-rov skupinovodi). ki ct> rkljub točnim navodilrm ki «o }ih prejeli od vodstva antidoriforne akcije ne xavedajo ivoje ost bne orfcmvornosti za piavofasno od-Itritje okuibe po hro^ču na dolofenih jlm sektorjih Skupinovodia Klinar, An-ton \z Grajcne le vodi! svojo skupino ob p.riliki prpgleda krompiri^f dne 15. tnaja okroo krompinevib nasadnv te.h, »da nf i^otrebno etnpiti na njivo ker bi se povrr^ila zaradi teqa orevdjka ško-da na krr^mpirišfu« Prav 'ako površno ie bilo de?,o skupinovodje Crešmka z Mestnega vrha, katerega skuplna pre-gledovalcev hodi po krompirisčih ne da bi vedela, zakaj se nahaja na krompir-jevih nasadib. Pri naštevanjv takinlh slučajev eeveda ne smejo Izoetati KLO Cirkovci, Hajdina. Sobetinci in Trniče, kjer Se tisto malo pregledovalcev k:om-pfrišč vrši svojo dolžnost po cestah ali v sencl. Večji del krivde za takšno po-rršno delo pa j« le na skupinovodjih, ki go zadolženi dosledno opraviH svojo nal-ogo. Stroga kontrola bo ugotovila* v«e icalomarneže in bodo občutTio kamova-ni. Vsak kmetovalec, zadnižnik te: vsi ostali delc/ni lj^dje so morajo temeljHo lavedati nevarnosti, ki preti krompirju 6 strani koloradskega hrošča ter viožiti v pregledovanje v«o resnost Z vso vestnostjo izvršeni mnnžičnl pregledi nam bodo potrdili. da hroiča ni, ali pa omogočili njegovo pravofasno odkritje. Le na ta način ga bo tnožno zatreti in tako zavarovati krompir za naso vsakdanjo hrano. GJ. MLO in Kmetijska zadruga Ormož napovedujeta tekmovanje v izvršitvi obvezne oddaje lesa in čiščenju gozdov V rvezi r Irpolnitvijo gozdarskega plana obvezn« oddaje lesa za leto 1949 napovedujeta Mestni Ijudski odbor in Kmetijska zadruga Onnož v mesecu gozdarstva vsem Kraj«vnim Ijudskim odltorom in Kmetijskim tadrugam v okraj-u tefcmovanje v «led«čih točkai: 1. KateTi KLO bo pnrt 100 odstotno 12-pcltiil plan obvein« oddaje le*a v letu 1949 2. Kateri KLO bo prvi 100 odstotno lrpolnil plan obvezn« oddaje lesa za i lokalne potrebe. 3. Kateri KLO bo na svojem podroČjti prvi in najbolj« očistil gozdove. 4 Kat.erj KLO bo tnobiliziTal največ Ij-udi }n voznikov za odvoz lesa iz goz-dov in ra čišfen^e qozdov 5 Katen KLO bo prvi 6astavil ko-misijo za doiočajije kvalitete lesa v 5vrho obrač>jaavanja. 6 Kateri KLO in KZ bo najbolj redno pošiljal poro^ila na lesni odsek OZKZ o 6tanju Ijudi in voznikov. ki soeihoin Mladinke tti mladinec: Zunko Tereizi^. ki je nnjsta-rejša mad tefajniki, M=ihberr»er A.rqe!a. Metlifar Ar^ela, Fu^fk Kr;5tjna. Kme-tec Matilda in Ostroška Iv^ti fio posrali novi tkalci. nov k-nder po^kvali/1-'^«'!! delavcev na&» iek*tiln« Induetrije -u- Brigadirji gozdnih brigad nam pišejo . . . Desetine Prve ptujske brigade tekmujejo Marenberg. 8. junija 1949. Naša Prva ptujska frontna brigada se ie nastanila v Marenbergu Takoj drugi dan po prihodu srno krenili na delo v pohorske gozdove, da bi začeli bitko za izpolnitev gozdarskega plana Prvi dan smo bili pri delu še precei neokretni, vendar smo ves dan razpravljali 0 tem. kdo bo prvi dosetjei m preseKel normo. Poscbno mnogo smo 0 tem razpravljali pri večerji. Drugega ni bilo slišati kot ugibanie, kako bomo naslednji dan dc-lali in kakSne uspehe bomo dosegli. De-sctina tov. Oerloviča >e napovedala vsem ostalim skupinam naSe brlgade tekmo-vanje. Najboijši moramo biti. smo si dejali zvečer, ker smo napovedali tekmovanje. bklenili smo. da b^mo naslednje jutro zgodai odSU na delo. Brigadni radio je še poltiho igral. ko smo polegli. Ob šti-rih Kjutraj pa smo bili že vsi na nogah. Nemudnma smn se odpravili na naše se-čiSče- Med potjr in pri delu nam rnar-sikatero smeSno pove tov. Kukec iz Ormoža, kateremu takih nikdar ne zmanjka. Ob šestth, ko so prihajale drnge deseline na delo, smo na obrazu briga-dirja dssetine tov. Kupčiča brali ne-koHko zavidanjo »Posekalt nas bodo danes«, so misltli brigadirji Naša dese-t\na je skienila, na vsak način osvoiiti prehodno zastavico. ki jo je podarila Organlzacija Af2 iz Marenberga za najboljSo desetlno. Brlgadirji ra$e desc-tine so vložili vse sile, da bi zastavlco osvojHL Drugo julro, ko je komandant brigade sporočil rezultat tekmovanja. se nam je stisnilo srce od veselja. Osvo-jili smo zastavico, ker smo presegli normo za 25%. To je bil ja našo desetino najbolj sve-čan dan. Prehodno zastavico smo s po-nosom nesli s seboj na delo. Postala je Se večja vzpodbuda za delo in nadaijnje tekmovanje. Naslednje dni so sc odli-kovale tudi druge desetine. Mi -$mo pa ponovno napovedah tekmovanje v vseh ozirth: kdo bo največ posekal, kdo bo lepše obdelal Iss, skratka: kdo bo kva-litativno in kvantitativno boljc delal Takšna je borba naših brigad, ki bijejo bitko za naš gospodarski plan po vsej Jugoslaviji. Zavedamo se, da delamo za naso petletko. domovino in Tita. Ceprav nas ovirajo tmperialistične In blatijo države ljtidskih demokracij, da prehajamo k imperialistom, mi gradimo in s prostovoljnim delom pobijamo k!e-vete. Zvesti smo načelom Marksa, En-gelsa, Lenina ter pod vodstvom na$e Partiie in tov. Tita kofakarao v boljšo bodočnost naSih narodov. Naj živ! naš veliki vodja y borbi fn v miru, naš ljubljeni maršal Tito' Naj živi naš gozdarski plan! BrJgadlrjI Prve ptujske frontne brigade. Marenberg. Osojnikova brigada dela na vrhu Uršlje gore GuŠtanj. 8. junija 1949. Prve dni dela v brigadi smo imeli nekoliko pre-glavic. ker nismo bili vajenl gozdnemu dclu. Toda hltro smo se privadili in zdaJ prescgarno normo stalno za okrog 30"/o Desetine so napovcdale medsebojno tel> movanie. Takoj potem so se uspehi dela Se veliko povečali. V prvi desetint sta se najboli izkazala tovariša Petrovič Mirko in Vrbančič Franc. ki sta v enetn dnevu pHpravila 10 prost. metrov lesa iri s tem daleč presegla normo. V sku-pini, ki jo vodi tov Kostanjevec, so po uspehih najboljSi tovariši: Strmšak Franc, Kokol Jože in Kranjc Franc, ki je, čeprav najstarejši v brigadi, pri delu zelo spreten. Skupina Žukovič Franca 3e bila v zad-njih dneh naiholjša v naSi hrigadi. K temu sta veliko pomogia predvsem to-variSa SvenSek Antort in Kovačič Janez. F.na skupina \z naše brigade dela v pa-pirnici Ta skupina <;e ie v deiu zna^ia takoj po prfhodu. SedaJ stalno presega normo za 150 odstotkov. Prostega Časa v brigadi ne zaprav-Ijamo. 2e nekaj dni po prihodu smo za-čeli tudi s kulturno prosvetnim dclnm. Večerne ure so v brigadi zelo zanimive. Brigadirji so vedno vedro rafcpoloženi, prl delu m v prostem času. Vsakodnevni uspehi nas podžigajo k še večjemu de-lovnemu navdušenju Na vsa nasprotc-vanja, ovire in klevete odgovarjajo ku-biki lesa, vsak dan večji in v njih vlo-ženo zavestno delo. To delo bo končno prepričalo vse. ki dvomljo v našo gra-diteA' 'sodalizma, da smo ml pod vod-stvom naše Partije in tov Tita na pravi poti. Vsl vložlmo vse svoje sile za izvedbo na5e pet^etke! Nai ž?vt naš CK KPJ s tov. Titom na čelu! Horvat Franc bripadir O«?oinikove bngade. Ouštan} Saboterji gospodarskega plana pred sodiščem Okrajno sodišfe v Ptuju je v zadnjib dneh razpravljalo in obsodilo zopet rie kaj Ijudi, ki jim mso nič mar njihove obveznosti do skupnosti, k; jim jib na-laga njihovo premoženjc. Pred očnu lmajo samo svoje ozko sebične interes«. nočejo razumeti de]«tva, da proizvodna sredstva, ki jdh posedujejo, ne morejo biti predmet samol^stnega razpolaganja in s tem ignor.ranja odredb l]udsk.e oblast., ki se na to piemoienje nanašajo Obto*ena Zavec Anton in Marija lastnika velikega kmečkega posestva iz Gorišnice št. 49, kljub številnim opotni-nom nista hotela poravnati svojih davf-nih zaostankov v znesku din 71.150 ter sta opustila v letu 1948 obvezno oddajo 350 kg mesa, 1 goveda v teži 421 kg in n sta izpolnila obvezne »oddaje krompir-ja in belih žit Krompirja sta oddala raesto 2301 kg samo 1539 kg, belih žit pa mesto 530 kg samo 115 kg, kljub te-mu, da jteia je bi!a oddaja pravilno od-merjena Ln pravilno ocenjen hektarsk; donos, V letu 1949 sta opustila izvrSitev setvenega plana ter sta posadila samo 40 arov krompiria. feprav jima je bilo po planu določeno 80 arov. Navedena dejanja oz opustitve 50 pač $amo dokaz ignoriranja odločb Ijudske oblasti v pogledu vodstva kmetijakih gospodarsiev. Njun zagovor, da sta dala polovlco orne zemlje v najem, je pa? samo izraz njune želje po pridobivanju brex vlaganja truda, kar pa ni v skladn z eletne-ntaT-no pTavičnostjo in obstojftčo drulbeno ureditvijo. Obsojcna sta bila: Zavec Anton na 16 mcbecev odvrema prostosti » prisilntin delomj Zavec Marija pa na 13 mesecev odvzema piosto«ti s pnsiln m deiom ter oba na raplcm^o premoženja. Obtoženo Kajzer Jožef in Nfeža. lasfnika nad 20 ha obsežnega posestva 'z Cirkovc št. 9. tudl nista hotela plačatj zaostalih davkov v znesku din 74766 iz let 1946-1947; v tetu 1949 sta posadla 5amo 1,05 ba krompirja, kljub temn, da jima je bilo ou planu dolofeno po6«dili 2 ha. Razen tecia sta pustila 2,38 ha zemlje neobdelane Kajzer Neža je sama v letu 1948 opustlla obvezno oddajo krompirja. ker je mesto 26.330 kg oddala sarao 13.175 kq, kljub tprnu, da je njen krompiriev Dasad obsegal 2,58 ha Iz teh nfunih opustitev je iasno raz-vidno,. da jima problern ljndske prehmnp nz nič mar in da 66 noteta p-škov kazenskega pc«topanja in povrnitev škode. Na ta naftn družba izlofuf* Ijud!, kl «e ne pokažejo vre^nj zaupanja. ki jim je poveTjenoz uprav!jan]em občeinidsks imovine. • T.A. Za normalni promet na cestah je odočilna kakovost cest V zadniih Jetih se našim cestam s strani lokalnih in okrajnih organov obla-sti ni posvečalo potrebne pozornosti. Mnoge ceste lokajnega in okrajnega me-rila so zaradi tega prešie v precej slabo stanje. Nujnega popravila jc potrebna predvsein giavna cesta Maribor—Cako-vec, ki poteka skozi ptujski okrai. Je sicer asfaltirana, vendar ie asfaltna prevleka v precej slabetn staniu Popra-vila bi že bila v teku, če bi ne bilo po-manjkanja kotlov za topljenje asfalta. Ko bodo prispeli kotli, ki so že naročeni, se bo začelo s oopravljanjem asfaltnega cestisča. Ostale cestc v ptujskem okra?u oskr-bufejo niAm iti.t! kanino ;er v Zc in v »Žam.cr.ciii. V prvera se prcocii.MC apnenec, v ostalih dveh pa peščeni kon-glomerat. Material iz tch kamnolomov je za cesti^a zclo primeren. V kamno-lomu v Zetalah se matcrial prcdela'€ s poTnočno drobilca. V- okraju pa jc še nekaj gramoznih j&m, kot n. pr. v Tržcu, kjer delajo trije dclavci. v Zunečji vas 6 delavccv, v Obreiu 4 dclavci in dru-fod. ki nudijo potrcbni material za po-sipanie cestiSč. Uprava za ccste v Ptuju ima za razvažanic matenala tovorni avtomobf!. Ta zaradi pomanikanja ben-zina ni popolnoma izkoriščen in tako ne more v celoti zadostiti potrebam ki jih kažsjo ceste v okraju. Sledniih ie 400 km. Na glavni okrajni cesti je potrebno ofc-noviti oz. na novo zgraditi §e dva mosta. Ostali so že vsi zgrajeni in s tem tudi odstranjeni razdiralni sledovl nemškega umikanja. V ptujskem okraju vzdržuie 75 cestar-iev 400 ktn cest. Vsaka cesta audi ce-starjevo sliko Odsek ceste ki io vzdr-žuje tov. Zorjan Franc v SrediŠču, ie vedno v vzornetn redu* Cestišče je Sisto in giadko. robovi dobro vidni. prometni znaki na svojih mestlh. Prav tako dobro vzdržuje odrejeni odsek ceste tov. Skela Jernej iz Narapelj. Za njima ae zaosta-jaio tov. Vidovič Franc v Sp. Bregu. Bezjak Franc pri Barbari v Haloiah. Veseiič Jože v Zavrču, Štumberger Franc v Tur^kem vrhu, Štebih Alojz v JurSin-cih, Cafuta Andrej v ŠoviČah Vindi§ Martm v Stojncih in Drevenšek Mihael v Tržcu. Najmlajši med najbolišimi je tov. Plohl Jakob iz Oabernika Ti ce-starji se zavedajo svoje nafoge. ki lim je poverjena. Vedo, da so čuvarji s te-žavami zgrajenih cestnih površin in da se zanemarjene ceste !e s velikansklmi tečavami spravijo zopet v stanje. vka- 1 r jLflHH|HHH m oro- inctu. ki sc odviia pu njiU tn čuvajo globlje cestne piasti, katerih večje po-Skodbe se 1e z mnogo truda \n novega matcriala vrnejo v pravilno stanje Na.?e sociahstično gosnodarstvo bo ? povcčanjcin prometa trrjalo od naših ccst redno rc'< knkor žorra se no<;j sko-knma nnprej Tik zi nnrr Irti np«o abonenton so urna in prina-šajo jcdila na mizo v zadostni količini, liena Kuharica Zelenik Lizika s svojo pomočnito ^krbi za raznovrsteri jedilni list. V restavraciji jc možno dobiti tudi gotovo količino vina, kar marsikatcremu abonentu služi ko* okrcpcilo in kar pridna Veronika takoj prinese Lahko rečemo, da je postrežba v restavraciji na zadostni kulturni višin- Menza torej v veliki men odgovarja svojemu namsnu. Odgovortii forumi bi pa naj »poštevajoč, da nrihaiaio abo-nenti na kosilc od 12. pa vse do pol 4 popoldne. nusHli na to. da po/.ni abonenti tOTci na ra način nc tnorcjo prcjeti svežc kuliane hrane Mogoče bi «r da! ta prn-blfm rcSiti z otvoritvijo Sr ene restav-racije. ki h\ gornje upoštevala in uredila delitev hrane tnko. da bi po možnosti vsi abonenti preieinah svežs kuhano hrano S ren- bi bila tudi že obstoječa rcMavranja razbrcmenjcn t in bi na ta način laliko ^c povečala pozornost v pripravi hrane. Osebje rcstavracijr zavestno opravlia svoje delo. V kuhinji srno srečali po-močnici Petcrtiik Manjo in Majcen IS\a-rijo. Prccej dela imata s svojirni tovar -šicami. preden je vsc pripravljeno za kuhanjs. Najbolj pa se jezita takrat, č? kateri abonentov »zabiodi« v kuhinjo, kpr *r »ndi vča.^ih dntrodi \v iiii tnoM nri dclu. Kuhin.ii.kih krp jima primrinjkuje, vcndar jc posoda in jedilni pribor na rnizah vedno čtst Pri dcUi sta zclo vestni. Upravnica Frankovič Marija ima pre-ceišnjc skrbi z nabavlianjern za rcstav-raciio in kuhinjo potrehnih stvari, ver-dar pravi. da ji povsod po možnosti ustrežejo. Povrtnine nabavlja v mestni ekonomiji. Nekoiiko je riczadovoljna z nckate.riini abonenti ki se ne držito ča.^a ^elilve hrane posebno zvečer, ko prihajajn Le po osnv uri. kljub temu, da itnajo čas priti prcie Razutnevanic pa ima za one. ki pribsjajo 5 terena. TovariJici Muhič Marija iti Oajzer Marija vodi^a administraciio rcstaVra-cije Skrbi, ki bi bile ntpntrebnc. iima pnvzročaio aboncntje. ki pozabljajo. da ie do 5. treba oddati živilske nakaznice, ki iih pa nekatcn orineseio še!e malo pred koncem incseca. Teb nckii cleklet s tovarišico nprav-nico re*m> lepr Steviio delovnih lindi-mesta Ptuia Rnspodmjskih ?krbi in iim omojjoča. da se morejp bolj posvctiti svoicmu Doklicu, svoji izobrazbi in z«-bavi V tem je vcliko njihovo delo in doprinos sknrnosti. Postavljcno iitn na-iojro zadovoljivo rešujejo ter tako pri-spevajo skupnim naporom k boljSemu ^¦'i^nM. M.N. Podjetje "Perutnina" v Ptuju nudi veliko pomoč razvoju planske živinoreje Eno važnih podjetii repiibliškcga po-mena za preskrbo delovnih liudi je v ptujskem okraju »Perutninaa, podjctje za prornct z jajci in pcrutnino. Pravza-prav bi podjctje lahko imenovaii že kom-binat. ker nna v svojem dslokrogu obratc. ki poleg predelave perutnine že skrbe za vzrejo iste, zakol in konzervi-ranjc To je edcn obratov v ptujskem okraju. ki po svoji urejenosti. tehnični popolnosti, hiKicni In drujih kon;po:ien-tah. ki se od takšnega obrata zahtevajo. predstavlia obrat. ki dostoino reprezer-lira socialistično cnspodarstvj. Da ie obrat takšen, gr. zahvaia Ijudski obbisti in vscmti delovnemu kolekiivu. Tov. Kregar Avgust. vali'ni mo^ter, je strokoMijak svojc stroke Ne more prcbvaiiti novesra valilnika domače kon-strukcijc, ki ?a ]e izdelala valilnica »2i-vinopromcta« v Št. Vidu pri Ljubljnni. Ta valilnik prescga za 15 do 20% pn svoji kvalitcti valilnike ncmSke produk-cije. Ovira ca samo neenakom^rna vol-taža. ki vpliva n» viSinn toplotc v va-lilniku. Električai podjetja, tov. Klein Jožc, ki nrprestano nadzoruie clcktričiit naprave, trdi. da je tcrrni vzrok nepr'a-vilna priključitcv in obtc/itev faz, ker 30 celc skupine hiš a!i ce!e vasi prikl'i> čene na cno [azo in zaradi tega prule do sprcmrnib v voltaži. Vsled tcgu ie pri valilniku poirebno nsprestano dežu-ranie, še vcč, ncprestano js trcba :>pc-zovati voltmeter in prctikati faze. čc hoČe zavarovati pravilno izvalitcv. 12.000 iajc sprejmc vahlnik naenkrat. Tu osia-neio jajca 17 dni, nakar jih prcmestiio v izvaliinik, kjer sp Jc pod vcčjitn nad-znrstvom. Ttikaj zagledajo $vet piščanci. za katere je žc pripravljena ernbalaža za, predajo državnini poscstvom, ckc-nomijam in obdelovalnim zadrugam tcr članom množičnih organizacii. Tisoči in lisoči pisčancev so bili že lctos izvaljeni v obralu Upravnik tov I.cvičnik Hinko pravi: Plan val.ienja homo presrgli/ Podjetjc inia lastno provixorično ko-ko5;o farnio. s katcro nadi rejccm vzgled. kako naj se redi m oskrbuje pnrutnina, da bo v čirn krajŠem času v čirn večjo korist. Urcditev in itkuŠnje te farme bi hilc dobrodoš!c marsikaten srospodinji, ko bi videla praviicn natin vzreje pižčin-ccv, V skladišču jaic se vss odkupljeno blago pregieda komad za komadotn. p<-kvarjeno izlovji ostalo pa s sortinihn stroiern loči po teži in nrimerno zapa-kira. Deio vodi v tcm oddeiku predde-lavka Fierk Marija, ki ie pri podjetju že nd lcta 10.30 v tcku dcsetkMa je v delu pridnhila tolfko \zkvi- ;e postala strokcvniaK Njenr ce Angd v.Mnri;a ki dr!a o< kta 1942 Petrovič Olg* Frkn? Mariia, ki i; najstarejSa dflavka v oddri1 n ii romagaio v vseh ozii4h ter z ostalimi delavkami skrbe za hiter ekspcdit Ob poflcdu prescnetijo vsakogar v konzervirnici velikanske kadi. v katerih je v eni po 30.000 jajc. Ob času iajCne odkupne sezone se vsa iajcts rie porabijo, temvcč se gotova količina konzervira za čas, ko je manj svežih jajc. V kadeh ostanejo jajca v apneni vodi do.7 me-secev in ohranijo svežost šc tri tednc potern. Prostorjc h!ad.>n saj ka/.e topu-mer 5 stopinj pod ničlo Tema slui) večji kornpresor s kapacitetn 30.000 ka-lorii. V siučaju okvarc ^a nadomefča manjši. V sosedner1 prostoru je izdch.-valnic« ledu S!an: vodi jc s pomoč.io konipresoria vtisnjjn amonijak kar po-vzroči znižanic ternperaturc vodc vc^ stopinj pod tiičlo. Voda tic zrnrr.nc za-radi prisotnosti soli amonijaka r čno je zaposlenih komaj 10 od* stotkov invalidov. kar. ic z o.^irom na navedeni sklen odločno premaio. Okra.ina ZVVIS bo v doglednetn času reorganizirala svoia podjetja in ;ih usmcrila v proizvodnjo drobnih predme-tov Sirokc potro^nje pn katerib ie na trcu veliko povpraSevanjr V tem bo iahko zaposlila večji odstotek invalidor, Kar jc tudi osnovni namen 'nvalidskfh go^podarskih podjctii splob Okraina ZVVIS vodi v sklo.iu svojih^ nodictii $e tovarno perila v, Ptuiu. ka-tcrc akumulacija v zadnjcm času služi sociaiističniin nain;nom ter ?c steka za Dodnore tistim. ki so v voin! pustili svoje zdrstvie. Invalidi ptuiskega okraja hočejo tudi v bodoče kot so do sedai. stopati po poti socialistične graditve svole « krvjo priborjenr domnvine. Invilidi niso in ne bodo stcdili preostalih jim moči; z res-nini in vztrajnim delom nadalju!e'o bor-bo za srečnci^n hodočnnst vseh delovnfh liudi. R V. Rozvoj invalidskih gospodarskih podjetij ptujskega okraja Slsdeč sklcpom prvega kongresa Zveze voiaških vojnih invalidov Jugoslavije, ki se ie vršil v letu 1945 in ki pravijo. da bodo invalidi do lcta 195v) osnnvaii toliko gospodarskih podietii, da bodo iz njihovih dohodkov mogli izplačevati vsem invalidom oscbno invalidriino. ;t invalidska organizacija ptuiskcga okraia ustanovila it poznana Invaiidska go-spodarska podjetja. Sc pred tem pa je prevzela distribucijo tobačnih Izdelkov, Vojaki, podoficirji in oficirji Jugoslovanske armade! Nikoli ne pozabiie, da vam je Ijudstvo zaupalo varsivo svnjcga dela v miru in svojr Hržave. da branite velike pridc-bifve Ijudske revolucije h Prvomajskepa proglasa CK KPJ KULTURNI ZAPISKI Gostovanje Mariborskega nar. gled. v Ptuju V dneh 31 maja in 1. junija t. I. je v Ptuju gostovalo mariborsko gledališčc. Gofti so v dveti dneh ln s šttnmi pred-stavami ptuiskemu občinstvu in okoliča-nom pokazaii dramo »Globoko so korc-nine«, delo ameriških pisateljcv Arnauda D'Ussau m James Gowa. Tudi tokrat, kakor že ob gostovanju ljublianske Drame. ki je prcd časom igrala dramo »Lacko in Krcfli«, je občinstvo napolnilo glcdališče. pazno slcdilo vsebini in do-živetl igri gostov in pod močnini vtisom odhajalc od predstav Progrssivna b- išče. D. P. Mestna ekonomija rešuje vpre-cejšnji meri vprašanje dodatne preskrbe Za ustvaritev dodatnih virov živil za prehrano ptujskega prebivalstva je Mestni Ijudski odbor v Ptuju ustanovii v letu 1946. mestno ekonomijo. Tekom razvoja je ekonomija prešla vse faze začetnih težav pa do današnjega stanja, ko predstavlja že močan faktor v po-gledu preskrbe mesta Ptuja, predvsem njegovih socialnih ustanov. Mestna ekonomdja dobavlja prehr-ambene pred-mete Domu dojenčkov, DID-u, Dijaške-mu domu, Delavsko-uslužbenski restav-raciji, Mestnim gostinskim podjetjem ter na trg. Tudi ptuisko bolnišn;co v pre-cejšnjd meri o&krbuje mestna ekonomi-ja. Z dmge strani pa pojav kmetijskih pridelkov iz mestne ekonomije na trgu znatno pospešuje padec cen pridelkov privatnikov, kmetov-špekulantov, ki ho-čejo izkoriščati pomanjkanje pridelkov za navijanje cen. Ob lans.koletni žetvi je ekonomija po-tfazala vse prednosti velikega kmečkega gospodarstva prad malim, predvsem v visokih hektarskih donosih. Pšenice so pridelali skoraj 22 mtc na hektar. Tudi ostale kulture so pokazale v:soke hek-tarske donose. Veliko pozornost posveča vodstvo ekonomije pridelovanju povrt-nin in živinoreji Na lepo urejenih gre-dah ekonomije vidiroo . na tisoče grmov solate, paradižnikov, paprike, kumar itd., ki jih vrtnar Cigler Franc lepo ne-guje. V tem "delu mu pomaga Senčar Ivana. Posebno pozornost sta posvetila pridelovanju zgodnjega krompirja, ki je prišel te dni že na trg. PrecejŠTije po-vršine imajo tudi pod pozirm krompir-jem. Ekonomija iina 7 konj, ki jih nad-roruje in z TiJTmi opravlja delo tov. Šafranko Andrej. Zelo je ponosen na dvoletno žrebico, ki ji posveča po-sebno pozornost. Ko bo ekonomija do-bila traktor, bodo število konj znižali na štiri. V govedoreji so letošnji plan že presegli. Rede krave pincgavske pas-me, med njimj sta samo dve montafon-ki. V Ormožu so nabavili bika, ki s svojo orjaško postavo vzbudi zanimanje vsakega obiskovalca. Okrog 800 kg je težek. Tov. Kranjc Jože, ki s svojo ženo Marijo krmi in nadzoruje govejo živino, pravi, da je dosti mirnejši od manjšega. Vodstvo ekonomije namerava kapaci-teto v proizvodnji živinoreje v dogled- nem času p----"-•¦• ¦"" ta namen pre- tirejujeio tv \ da bodo pri- dobili prosL,. ..,.- ,.... ... glav. Svinjake pa bodo modernizirali in instalirali vo-dovod. Tov. Rojko Ivana bo imela potem lažje delo V letošnjem letu ustanovljeni kokošji farmi je tov Vertičeva posvetila vse svoje zanimanje. Piščanci so, dokler so še majhni, zelo občutljivi za toplotne izpremembe. Za to je treba včasih. tudi ponoči pogledati, kako se počutijo. Okrog 30 stopinj roora znašati tempera-tura v njihovih prostorih in je potrebno ob mali večji vremenski izpremembi za-kuriti peč. Kurjereja ima na ekonomiji velike možnosti razvoja. Vrste vzorno negovanih vTetenčastih drevesc hrušk nas spominjaio na urane-ga sadjarja. Nad 400 visokodebelnih sadnih dTeves ekonomije goji sadjar Novak Jože. Ekonomija midi s svojam zunanjim iz-gledom videz smotrno vodenega gospo-darstva. S svoiim razvoietn bo nudila delovnira Ijudem mesta Ptuja vsak dan več, kar otu od nje tudi pričakuieio. T. U. OPOZORILO! Današnji šfevilki priiagamo položnice. Prosimo vse naročnike, ki še niso porav-nali naročnine, da to čimprej storijo, ker jim bomo v nasprotnem slučaju priniorani list ustaviti. Kdor ne ve, koliko znaša niegov dolg, naj se zgiasi v upravi Hsta. Event. potrdila o plačilih naj prinese s seboj. Foložnice prilagamo vsem, tudi tistim, ki so že poravnali naročnino. Uprava. Popravki V 11. štev. na prvj strani v članku: Borbeni člani Osvobodilne fronte sredo v gozdno akcijo v pomoč planskemu go-spodarstvu, pod sliko-tovarišice. mesto: Tov. Kidričeva i« komandant brigade v Slovenj Gradcu, pravilno: Tov. Vidovi-čeva je komandant brigade v Slovenj Gradcu. V isti š+evilki k članku: Teden pro-meta bo od 5. do 12. junija 1949 na drugi strani popravljamo in s tem sporočamo, da je teden prometa preložen na čas od 12. do 19. junija 1949. Na četrti strani pod naslovom članka: V borbi proti jetiki .— v borbi za ljud-stvo, mesto: Dr. Mouška Hinko, pravilno: : Dr. Houška Mirko. S?nd. kulturno-urnetniško društvo »Jože Lacko« Ptui, sprejme takoj: 4 violiniste, 2 vioiista, 1 Havtista (C in Des). 2 klarinetista B, 1 oboo, 1 krilovko B, 2 trobenti Es in pokliaiega dirigenta za orkester tn godbo. — Stanovanje zagotovljeno! Ponudbe poslati na naslov: Grego/c Jože, ravnatelj državae glasbene šole v Ptuiu_____________________Uprava. Kmetijski svetovalec Rja na žitih Dipl. ing. Zorec Egon Najbolj znana rja na žatih je progasta ali travna rja (Puccima graminis), ki napada poleg pšenice, ječmena, rži \n ovsa tudi razne trave. Rja neke žitne vrste pa v splošnem ne okuži druge, marveč imamo pri travni rjd specializi-rane oblike, ki so se prilagodile gotovim rastlmskira vrstam. Posebno progasta rja, ki ]o najdemo na pšenici, labko okuži tudi piriko, ne more pa okužiti n. pr. ovsa. Druga oblika napada rž in ječmen, tretja pa oves in razne trave (lis"čji r&p itd.) Na vseh delih obolelih rastlin, posebno pa na listnih nožnicah se pokažejo v mesecu juliju rjave, poz-neje črne prašnate proge. To so kupčki poletnih, oziroma zimskih trosov itd. Znano je. da rmajo rje več vrst tro6ov. Poleti se razviieio :.z glivicne stelike, ki raste med stanicami rastline, poletni trosi, kj so navadno rjave barve. Ti okužijo takoj, ie so pogoji ugodni {vlažno, toplo) dntgo rastlino in njene dele. To se ponov; verkrat in ee bolezen lahJco v kratkem času silno razširi. Iz iste steljke zrasteio pozneje zimski trosi. ki tvorijo navadno črne kupčke. Zimsk: trosi preziraiio in okužijo spomladi tnla-de rastline, ki se na njih bolezen po-kaže v obliki rumenih čašic, ki jih tvo-rijo pomladanski trosi. Naibolj znana rja na žitih je progasta ali travna rja (Puccinia graminis), ki napada poleg pšenice, ječmena, rži in ovsa tudi razne trave. Rja neke žitne vrste pa v splošuem ne okuži dru.^e, marveč imamo pri travni rji specializi-rane oblike, ki so se prilagodile gotovim rastlinsktm vrstam. Posebno progasta rja, ki jo najdemo na pšenici, lahko okuži tudi piriko, ne more pa okužiti n. pr. ovsa. Druga oblika napada tž in ječrnen, tretja pa oves in razne trave (lisičji rep itd.). Na vseh delih obolelih rastlin, posebno pa na listnih nožnicah se po-kažejo v mesecu juliju rjave, pozneje črne pra<5nate proge. To so kupčki po-letnih, oziroma zhnskih trosov rje. Znano je, da imajo rje več vrst tro-sov. Poleti se razvijejo iz glivicne steljke, ki raste med stranicami rastline, poletni trosi, ki so navadno rjave barve. Ti okužijo takoj, če so pogoji ugodni (vlažno, toplo) drugo rastlino in njene dele. To se ponovi večkrat in se bolezen lahko v kratkem času silno razsiri. Iz iste steljke zrastejo pozneje zimski trosi, ki tvorijo navadno črne kupčke. Zimski trosi prezimijo in okužiio spomladi mlade rastline, • ki se na njih bolezen pokaže v obliki rumeniii čašič. ki jih tvorijo pomladanski trosi. Nekatere rje razvijejo vse frosne vrste na isti rastlinski vrsti, druge pa pomladne trose na popolnoma drugih rastlinah kot poietne in zimske. Med te spada tudi progasta rja. Zimski trosi, ki so ostali prekb zime na žitnih rastlinah ali na travah na prostem, spomladi vzka-lijo in okužijo tnlade liste češmina, na katerih se pokaže bolezen v obliki ru-menih oteklin. Šele spomladi trosi s češmina okužijo zopet žita in trave in sicer že stareiše rastline. Zimski trosi pa ne tnorejo na noben način naravnost okužlti onih rastlinskih vrst, na kateriir so se razvili. Iz navedenega deistva so sklepaH, di se more preprečiti razvoj progaste rjc na žitu, Če uničimo češmin. V raznih državah so izdali zakon. ki določa, di se moraio odstraniti vsi češminovi grm v oddaljenosti 100 metrov od polj 11 ukrepi so imeli prav dobre uspehe v se-vernih deželah, manjše pa v južnih Raziskovanja so dogr.ala, da je temii vzrok v tem, da v krajih z ostro zimo rja ne more prezimiti drugače kot v obiiki zitnskih trosov, v krajih s toplejšo zimo pa laliko prezimijo tudt poletni trosi, bodisi na svežih rastlinah žita ali na travah. Ti trosi potem neposredno okužijo iste rastlinske vrste Nekateri so domnevali, da se rja pre-naša s semenom, venclar se to še ni po srečilo dokazati. Pn razširjenosti pro-gaste rie tudi nima nobenega pomena rjasta slaraa, ki ostane čez zimo na su-hem, n. pr. v skednju, ker taki trosi spomladi ne vzkale in ne morejo povzro-čiti okuženja. ¦ Trose prenaša z ene rastline na drugo veter. Često se bolezen razširi v krat-kem času v toliko meri, da ae ostane na rastlinah noben del zdrav. To se zgodi, če so ugodni pogoji za razvoj poletnih trosov. toplo in viažno vreme. Rja je namreč pravi zajedavec čigar steljka raste v notranjost napadene rastline, si jemlje hrano iz nje in io končno unlči. Ker listi predčasno odmro, se tudi zrno ne more normalno razviti Poleg progaste rje, ki je pogosta pri nas posebno na pšenici in ovsu, imam