- v. " v i ■ r 'i-S - ■ .. L-Vi;,:' ' , ; - . ■ , * S’v 'f' ■ J.J ’ A 'X ■ > .-■•»■■v, . 1 ' -■ *•> ■ IH.... '■#},% ■ / ■ ' ~ V ■ - ' J ' ■' V,' v-' ' . • ‘J •• ,. / • ✓ * -■ -'v.) ■ IS ... JSffiS'- fa , .. ... , ■ i . /> - • ’ t .. g. ■. K / v - • V, v. • -v / k K ■ ■ - &i>mw . - . ■ ' • V ■*' ' > v , s- ■»:. ? -v-v:;> g l ; ftfe 1 w'K:: ; g iip: ; . >: ’ 'Ti- ■ ' ' ' • - s • . - J ... - .. / :. . • -4 ■ - . v f/'j ' . ■■ ; 1 ' ■ '• ■ ■ ■ - . v.. ... '■ - v,'- - ■ . \ .. . . ■ . \Y . , *' ■ ’ i; m: -■ 'iy. m Pogled v’ vezhnoft, iili PREMI SHLJEVAN JE fhtirlh poflednjih rezhi zhlovekovih. Is nemfhldga preflavil .SHPEE : poglavitni del. t S m e r t. Pervo premifhljevanje. 4 Smert je sa vfe ljudi imenitna. „lS3revo padi proti poldnevu, ali proti pol- nozhi, kamor.pade, ondi bo.“ Pridigar n, 3. Drevo more pafti, ker farno na febi ni vezhno. Drevo more obleshati, kamor pade, ker fe farno od febe ne more gibati. Nar ve- zhi drevo bo le s’ vezhim fhumenjem, in k’ vezhimu drahu gledavzov padlo; pa bo ravno tako mertvo ondi leshalo, kakor fleherno maj- hino drevo, klero je natihama na tla omahnilo. Umerjozhi ljudje! lejte podobo tega, kar naf vfih gotovo zhaka. Slehern ismed naf bo umeri. Drevo mo¬ re padi. Kakorfhen kdo umerje, tak bo na vfe vezh- ne zhafe. Kamor bo padel, ondi bo obleshal. Je tedej fmert sa zbloveka imenitna? Go¬ tovo je neisrezheno imenitna; sa vfakiga zhlo- veka, imenitna sa vfakiga kridjana. Sakaj? Pervizh sato, ko od vfiga lozhi, in dru- gizh ker zhes vfe fodbe fklene. ¥ 1 — 4 — Imenitna je tedaj fmert savoljo Ipzhenja od tega fveta. Imenitna je pa tudi savoljo fkle- njenja f’ unim fvetam. Miflite na drevefa pofekanje, miflile na drevefa leshanje. Zhlovek fe nad fmertjo pretira f hi, ker ga ob vfe prizhijozhe perpravi. I {.ribja n je v’ fkerbi savoljo fmerti, ker ga more v’ frezhno ali pa nefrezhno vezhnob prebavili. ffierva rejnica. Smeri naf od vjiga lozlii; ino haljiiina Jmeri? Gotova fmert, ker bo gotovo prifhla. Nagla fmert, ker fe njena ura hitro bli¬ ska. Golafna fmert, ker naf neprevidama do- ide. c Smert je gotova, pa zhlovek ne mifli na¬ njo. Zhlovekova perva smota. <• ^Smert je nagla, pa fe zhlovek k’ njej ne perpravlja. Njegova druga smota. ^Smert je golfiva. pa fe zhlovek vender na n je¬ ne napovedovavze sanafha. Njegova tretja smota, „Spomni fe na fmert, ktera fe ne mudi, in na obfojenje k’ grobu, ktero ti je osnanje- no, ker je na tem fvetu taka poflava, de mo¬ re vfe umreti.“ Sirah 14, 12. Pervizh: Smeri je gotova. Smeri je gotova, ker je fploh fhtrafinga sa greh. 5 Kriftjan fi je ne fme le mifliti, kakor kaj nakljuzhniga ali potrebni ga v’ n a tori; je ne fme p.oshrefhnimu zhafu, kteri vfe poshre, perjiifo- vati, ne fme mifliti, de je le umerjozlmoft kri¬ va nafhe fmerti. On ve tifto veliko nafhim pervim ftarihem dano sapoved, pa tudi ve nje¬ no shaloftno prelomljen je, tudi ftrafhni naftopki tega prelomljenja mu nifo nesnani. ,. t Sadu od drevefa fposnanja dobriga ino hudiga ne' fmefh jelti; kaderkoli ga bofh jedel, bolh fmerti u- merl. i', 5. Drugizh: Kaj dafhi v ’ fmerti flie ojiatie? Dela, ktere, je ilorila, in ktere fo dobre', ali pa hude. Nameni, ktere je imela, in kteri fo fveli ali pregrefhni. . Naftopki, kteri fo is njenih del in name¬ nov pognali, ino kteri fo pridni, ali pa fhkodljivi. To, ljubi bratje! oh! to je velika erbfhi- na, ktera dufham oftane, ker njih dela gredo s’ njimi. Skriv. Rasodcnje i4> i3. One drujiga f’ faboj ne vsamejo, kakor to kar je nad nji i8 jpt Bogu ufhezh ali pa sopemo; to jih v’vezli' noft fpremi ino jih nikdar ne sapufti. t Smert fe vam tedaj ne fnie le salo imenitna sdeli, ker naf od tega fvela lozhi, temuzh vam more fo- febno salo imenitna biti, ker rasodene, ali fte pred Bogam dobri, ali pa hudobni. Dobra ali pa huda fmert je nefkonzhni naftopik dobriga ali pa hudobniga shivljenja, in v’ tem obftoji ftrafhna negvifhnoft, ktera nam fmert grenko de¬ la. Zblovek ne ve, kako fe bo sli’ njim isfhlo. — On fzer ve, de more umreti: ve, de je is dveh raslozhnih delov (is dufhe in trupla) ktera je bosbja vligamogozhnoft fkleniia, ino de ju fmert lozhi , deflih' ju ne pokonzjia. Tega pa ne ve, kak je pred Bogam, (dober ali hu¬ doben) dokler mu fmert ne pokashe kakfhin je. Truplo je ref le is prahu ino fe bo fpet y’ prah fpremeiiilo. Neumerjoizha dufba pa ali fe povsdigne v’ nekefa, ako je pravizhna , ali pa fe pogresne v’ peklenfki kresen, ako je kri- vizhna (fhtrafinge vredna). Vi fzer merlizha fhe vidite; imenitnifhiga dela pa (dufhe) od njega, ki je nekdaj shivel ne vidite. To mertvo truplo, ljubi bratje! ni famq na febi tifti prijatel, kteriga fte tako radi imeli, ino kteri vaf je tako ljubil. Ono ni bilo farno vafh mosh (vafha sbena) kteri vam je fkriv- nofti (vojiga fcrza rasodeval, ino kterimu fte fvo- je nadloge toshili. Ono ni bilo farno vafh brat, vafh shlahftiik, kteri vam je dobro hotel, ino kterimu fte bile vafha frezha iuo nefrezba tako slo per ferzu. Ono ni tifti dobri mosh, kteri je pred nekterimi minutami od vaf flovo jemal, — »9 — ino v:af profil, de bi ga po fmerti vedno pom¬ nili. Ono ni lifti pamelni zhlovek , kleri fe je pred nekterimi urami s’ vami pogovarjal, ino vam fvoje nadloge in fvoj shaloften ftan toshil. Jcft vidim na njem (na truplu) le flabe oflan- ke posemeljfke hifhe, v’kleri jo nekaj boshji- ga (nekaj nebefhkiga, dufha) prebivalo. Grefhniki! trefite fe. Vi ne bole popol¬ nim umerli; in fe bote le salo farni febe pre- shiveli , de fe bole, dalezh od trupla, ktero neobzhutljivo ino mertvo popuftite, fpet farni fe¬ be s’ sazhudenjem nafhli. Torej ne fmete u- pati, de bi grob s’ vafhim mefam vred tudi zhu- lenjc vafbiga bitja sadufhil. Zhutili bole , de fhe shivite, ino de biva fhe vfe kar Ae na fvelu dobriga ali hudiga ftorili. t She le sdaj fe vfaka rezh po fvojim pra¬ vim refnizhnim obrasu pokashe. Sdaj fe sbudi vafh fpominj, in vam vfe pred oziri ftavi, kar Ae posabili, fpregledali, ali pa sanizhevali. Sdaj sazhnete farni febe po pameti in pravizi fodili. „Sdaj fe fpomnim na hudo, kar fim floril.“ I. Makab. 6, 12 . She fam gol lirah fmerli flori, de drugazhi miflimo, kakor fmo miflili; kako bo pa fhe le fmert nafhe mifli fpremenila! „Per- godilo fe mi je, zhefar fim fe bal; sadelo me jo, pred komur me je bilo grosa.“ Tob. 3, 25. Vzhafih ref pravite, de tega ali tega suan- za od snotraj in od sunaj posnate; pa fe slo goljfale, fej flie farni febe ne posnate. V’ refni- zi pravite: S’ tem in f’ tem znlovekam bi jeli tudi rad umeri, bi rad tako umeri, kakor bo on, ker vem kakfhin je. To de fe molile, in 20 vafhe shelje bi vaf utegnile v’ vezhno pogub¬ ljenje perpeljati. Vezhkrat na fmertni poftelji fa¬ rni pravite, de li upanje delate, in de Ite fa¬ rni f’ fabo sadovoljni, pa ne vefte kaj govorite. Ob kratkim, fmert je neisrezheno imenitna, ker vfe vafhe dobre in hude dela, fvete in pre- grefhne' namene, in vfe pridne in fhkodljive na- ftopke vafhih del in namenov fkupej fpravi, in zhes vfe fkupej fodbo fklene, — Tretjizh: Kaj tedaj v ’ fmerti fhe dufhe zhaka? Nagla fodba po vfi ojftrolli. Neodlafhljivo povrazhilo po vfi pravizi. Ino nefpremenljiva vezhnoft bres konza in kraja. Sdaj bom fojen, lih per tem sadnjim sdi- hleji bom fojen. Sdaj bom lih tako obfojen, kakorfhin fim per sadnjim sdihleji. Sa vfe vezhne zhafe fim obfojen, ni vezh nobeniga drujiga preifkovanja. O fmertna ura! — o sadnji sdihleji! — o fmert! — ali nifi imenitna, ali pa ali je sunaj tebe kaj imenitniga? Vezhna fmert ali pa vezhno shivljenje je naftopik zbafne fmerti. Per njej fe sazhne vezhnoft, ako je frezhna, je ne moremo nizh frezhnifhi narediti; ako je pa nefrezhna , je pa ne moremo nizh poboljfhati. To neobzhutljivo truplo vezh ne shivi, torej ono ni vef zhlovek, njegove dufhe mu manjka. Kam je tako naglo sginila? Kako fodbo je fmert fklenila? .— O fodba boshja, o ftrafhna in ne- sapopadljiva fodba boshja! — Spolnjena je, fpolnjena jc liflo minuto, ko je dufha sadnjizh sdihnila. Kadar fmo rekli: Dufha fe je lozhila, je bila she v' boshjih rokah. Sdaj je vfiga ko- nez, farno tega ne, kar je vezhno; sdaj je nje¬ ni tek dokonzhan, njeni oftanik fe je pa per- zhel, ino ne bo nikoli jenjal. Drevo bo padlo, ino kamor je padlo, ondi bo lesbalo. Proftazhi! le fhe fe f’ tem bahajte, de fmert kakor kaj nizhemerniga sanizhujete, fe is njene nevarnotti norza delate, ino njene naftopke sa- fmehujete. Vi de enaki flabim vojfhakam, kleri nam pofmehovaje od morije, in kervi in merli- zhev perpovedujejo, in f’ fvojim jesikam nasna- nje dajejo, de jih le vojfke in boji vefele, po¬ tlej pa, kadar fe fovrashnik perkashe, omedlu- jejo, ino vfi prellrafbeni ifhejo in gledajo, ka- ^ ko bi fe fmerti oganili. Mi bomo tedaj, ljubi kriftjani! te hudob- neshe pudili, naj sami febe golfajo. Nefrezhe, dud, grisenje vedi, leta, ino fofebno Urah pred blishnjo fmertjo jim bodo she to sagrinjalo ne¬ jevere s’ obrasa potegnili. Kadar fe jim bo, kakor Saulu, blishnja fmert napovedovala, ka¬ dar ne bodo drujiga zhutili, kakor Urah in gri¬ senje vedi, fe bo morebiti njih nevera v’ fmefh- no babjo vero ali v’ vrashe fpreobernila. Ker sdaj Gofpodove flushabnike sanizliujejo, bodo takrat sheleli, de bi fe jim kak duh is uni- ga fveta perkasal. Ker sdaj v’ fvetim pifmu sapifane nauke fvetiga Duha sanizhujejb, bo¬ do tazhaf kako zopernizo sa fvet vprafhali. — „Jeft fim v’ veliki lili (fim s lo difkan.) £S I. kralj 28, i5. Nad flcpoto takih nevernikov fe milo jo¬ kajmo, ker nikomur tako slo ne fhkodujejo , kakor farni febi, in verh tega, kakor pravover¬ ni kriftjani neprenehama premifhljujmo, ka¬ ko. imenitna je fmert. Kakor je pa fmert ime¬ nitna, ravno tako imenitna je pa tudi perprava k’ dobri fmerti, ino ravno tako potreben je veden fpomin na nafho fmertno uro. Kmalo bo pri- fhla , neprevidama bo prifhla, le enkrat bo pri- flda. „Konez pride, pride konez, nad-te hiti, glej! pride.“ Ezoh. 7 , 6. Drugo prcmifhljevanje. Vedno fmo v’ fmertrii ncvarnofli. ikar fe ne hvali s’ jutrifhnjim dnevam, ker ne vefh, kaj bo jutrifhnji dan f’ fabo pernefel. 44 Pregov. 27, 1. Kaj ko bi jed pazh le tudi vedil, kdaj mo¬ rem umreti! „Gofpod! rasodeni mi moj konez (zhaf moje fmerti) ino fhtevilo mojih dni, de svem , kaj mi fho manjka.“ Pfalm. 38 , 5 . Ta¬ ke shelje imajo fkorej vfi ljudje; take shelje ima¬ te morebiti tudi vi ljubi bratje. Kaj bi pa ftorili, ko bi uro fvoje fmerti gotovo vedili ? Le sdaj to ftorite, kar bi tazhaf ftorili (ko bi sa fmertno uro vedili) potlej naj pa fmert pride , kadar koli hozhe. 23 Ko bi vedib, de je frrtertha ura fhe dalešbj hi fe premalo bal, ino bi na perpravljanje (k’ fmerti) ni z h ne miflil; ko bi redil, deje fmertna ura she bliso, bi me pa lirah tako prevsel, de bi nizh ne mogel. Ker pa vem, de je moja finert gvifhna , ino de je njena ura negvifhna, pa ne morem miren biti, ii ne morem let, dni in ur obetati. Nikar fe ne hvali s’ julrifhnjim dnevam, ker ne vcfh, kaj bo jutrifhnji dan f’ fabo pernefel. Vli moremo umreti, fbe enkrat rezhem, vfako minuto vtegnemo umreti, kaj hozhemo is tega f kleni ti ? Mi fmo tedaj v’ vedni ne- varnoki fmerti, ktere ne more nihzher tajiti, nam je tedaj tudi treba vedno k’ fmerti perprav- ljenim biti, ako hozhemo dobre fmerti umreti. V’ naf je vedno natorna fmertna nevai'- noft, savoljo krehljivofti natore. Perva refniza. Mi fmo smiraj pod zhesnatorni fmertni nevarnoki, savoljo mafhevanja ferditiga Boga. Druga refniza. Danef premifhljujem s’ vami ti Velki rcfni- zi, jutri vam ju bom pa morebiti f’ fvojo fmertjo poterdil, ali pa vi meni. Nikar fe ne hvali s’ jutrifhnjim dnevam, ker ne vefh , kaj bo ju¬ trifhnji dan f’ fabo pernefel. {Perva rejnica. L Smo vedno v 1 nalomi fmerlni nevarnojbsa¬ voljo kcrhljioo/ti Jdoje natore. Te nevarnoki ne morem od febe rljati, ker mi je perrojena; fe je ne morem ogibati, - 24 - ker je moja lallina; je ne morem tajiti, l Kratko odlafhanje njegoviga pri¬ hoda bo dalo nesveftimu hlnpzu perloshnoft, rasujsdano shiveli; daljfhi odlog njegoviga pri¬ hoda bo ftoril hlapza predersnifhiga, in fe ne bo nizh bal, ker ho miflil de je v’ varnolli, Njegov Gofpod bo pa prifhel, pa kdaj? Ob dnevu, ki ga ne perzhakuje; ob minuti, kadar bo morebiti nar flabeji sa lila]jza. Prifhel bo kakor tat, kteri fe ne napove, in gorje zhlove- ku, kteri ga bo fhe le sagledal, kadar mu bo she v’ rokah, kteri ga fprejme, de fi ga ni perzhakoval; kteri mu more rajtingo dati, de ti fe ni k’ njej perpravljal! . . Taka je s’ viimi grefhniki, kteri v’ grehih umerjo ; taka s’ pogubljenimi, kteri fe na ne- gvifhnolt sanafhajo; taka je vezhi del s’ ljudmi, ker je med njimi le majhino fhlevilo isvolje- nih, ,,Dan mafhevanja je nagel dan, ker bo prifhel kakor sadrega, u pravi Kriftuf, ,,zhes vfe ljudi, kteri na semlji prebivajo.“ Luk. 21 , 35. Torej fe ne fmemo zbuditi , de fc ljudje vezhi del na konzu per fvoji rajtingi tako mozh- 38 no golfane vidijo; ni zhudo, de lahko rfaki dan ljudi vidimo , literi h fhe le!a in leta per- fojujejo , in kteri v’ fredi ali pa prež per sa- zhetku fvojiga teka sginejo, kakor bi s’ ozhmi trenil. Danfi fhe dobro jedo in pijo, in reve- sha fpred fvojih dur pahajo, in jutri bodo sbe v’ peklu pokopani. Danfi sjutraj imajo fhe ve¬ like namene kakor gore , in preden fe mrazhi, pa she v’ perfti tizhe. Imajo velike in dolge namene, tavshent ljudi jim je pokornih, sato- rej fo fi fvefti, de fe bodo njih nameni dobro isfhli. Kadar pa fmert njih shivljenju konez ftori, fi is njih modrofti norza dela, namene njih zhaftilakomnofti in mozhi rasbije, in is njih reven grob ilori. Jobovi otrozi jedo in pijo, in vefeli fkupej prašnike obhajajo, pa na¬ glo pride osna.novavez pravit, de jih je hifha savesnila. Job. 1, 19. Gerlize fo bile fhe v’ ullih godernjajozhiga ljuftva , kadar jih je jesa boshja sadela, in je debelze smed njih pomo¬ rila, ino zvet Israela pobila. Pfalm. 77, 3 i. ,,V’ vfim tem fo fpet grefhili, in njegovim zhu- deshem nifo verovali, Satorej fo njih dnevi ka¬ kor fenza sginili, in njih leta naglo pretekle.“ 4. Ljubi bratje! samoremo li memo tega kak refnizhnifhi urshah najditi, savoijo kleriga fi fmemo le kratko slavljenje obetati? ali pa morebiti iniflile, de fe more tek pravize bosh- je ravno savoijo naf uftaviti, in de more Bog fpolnjcnje fvoje fodbe lih savoijo naf odlafhali? Morebiti fe f’ tem tolashite, de fte veliko ne- dolshnifhi od drugih ljudi, in de fte fi savoijo nedolshnolli dolgiga slavljenja bolj fvefti, ka- -—39 — kor tavshent drugih ljudi? Ali vi kaj boljfhi vehe, ko oni, ali ke ljubesni ali fovrafhtva boshjiga vredni ? O golliva flepota! Jeli: vaf vprafham s’ nafhirn odrefhenikam. Luk. 1, 3 . 2. Miflile, de fo bili tilli Galilejzi, hterih kri fe je f’ kervijo njih darov smefhala , smed vfih Golilejzov nar vezhi grefhniki, ker jih je taka nefrezha sadela? Jeli pravim, de ne; temuzh vfi bole ravno tako pokonzhani, ako pokore ne liorite. Miflite, de fo bili tikih ofem- najk ljudi, na ktere je v’ Siloe turn padel, in jih pobil, vezhi grefhniki kakor vfi Jerusalem- Ijani? Jeli pravim, de ne, temuzh vfi bole ravno tako poginili, zhe pokore ne liorite. She f’tem bi doki fprizhali, de fmo grefhniki, ko bi fe nedolshne f h teli. Zhe fe pa grefhnike fposnamo, imamo pa doki perganjkov fe pred tem Ireki in trepetati, kar naf sna sadeti. Ni¬ kar fe s’ jutrifhnjim dnevam ne hvali, ker ne vefh , kaj bo jutrifhnji dan f’ fabo pernefel. Trefite fe ljubi bratje! pa tudi molite fpo- dobne in pravizhne fodbe boshje. Bog je doki dolgo lerkal, pa mu nifmo odperli. Bližal naf je, pa ga nifmo hotli flifhati. Dolgo zhafa nam je odlog in mir ponujal, pa nifmo sa-nj marali. Nafh telefni ozhe bi fe naf bil sbe sdavnaj navelizhal, nebefhki ozhe pa daje f’ fvojim sanafhanjem nasnanje, de je Bog, ker fhe zlo do te minute fvoje krcle perdershuje. Tega pa ne vemo ne jek ne vi, koliko zhafa bo fhe Bog fvojo roko nad nami kegnjeno der- shal, preden naf udari, in koliko minut bomo — 4o — fhe nafbteli, preden njegovo mafhevanje kakor hud vihar nad naf perdere. In kako naf samore ta nerednoft mirne in pokojne puftili? Kje je zhlovek v’ Aanu fpati, kadar vidi na gerlo naflavljen nosh? ,,.Smodezh veter ga bo vsdvignil in f’ faho nefel, in ga bo kakor vihar f’ filo od njegoviga kraja odtergal. Bog bo zhes-nj pofial, in mu ne bo persane- fel.M Job. 27 j 20. 21. 5 . Vam ne bom samolzhal ljubi bratje! de dolgo shivljenje sa grefhnika, kteri fe na kaj negvifhniga sanafha, ni frezha, ampak ne- frezha; ni dobrota, ampak fhtrafinga; in nje¬ mu moremo to le Arafhno vofhenje vofhiti, de naj raji bolj sgodaj v’ pogubljenje hiti, kakor pa de bi li f’ Tvojimi grehi fvoje prihodno po¬ gubljenje fhe hujfhi delal. Povejte mi, sakaj shelimp vezhi del dolgo shivljenje, ino sakaj ga imamo in rabimo, kadar ga imamo? V’ kake rezhi obrazhamo vezhi fbtevilo dni, kte- ro narp je Bog, kteri je druge ljudi nafhe Aa- rofti v’ mladofti is tega fveta ppkHsal, dobrot¬ ljivo dodelil? Zlo nafhe sadershanje flori, de ni sapopafli, sakaj naf Bog toliko zhafa terpi, in sakaj vezhkrat grefbniku njegove hudobne leta daljfhati pufli, de li ravno pravizbniga ko¬ maj na fvet pokashe, pptler pa s’ soram vred fpet fkrije. Verh tega li gr.efhnik vezhi del gorezhni- fhi sheli dolgo posemeljfko shivljenje, ko pra- vizhni, in le takimu zhloveku fe nad fpomi- njem na fmert Audi, kteri tako shivi , de fe od fmerli vfiga boji. „0h! kaj ko bi bil pazh po- Tako bi bil, kakor bi me ne bilo, in bi bil is materniga lelefa v’ grob prenefhen.“ Job. 10, 18. 19. t She vezh rezkem. Jeft bi bil manj nefrezhen, ko bi me bila fhtrafajozha roka boshja pi‘ez per p er v i m fmertnim grehu v’ pe¬ kel pahnila , kakor pa šdaj , ker fim v’ fvojim dolgim shivljenji fvoje grehe namnoshil, in ker v’ nefpokornofti shivim. — Ta mifel je ftrafhna, pa je ne moremo tajiti, in nad nek- terimi fe v’ refnizi fpolnuje. Nefrezhen je od¬ log, kteriga fe le v’ gvifhnifhi in ftrafhnejfhi pogubljenje obrazhamo. „Ti li pa P fvojim terdovratnim in nefpokornim ferzam na glavo nabirafh saklade jese boshje v’ dan mafhevanja in rasodehja pravizhne fodbe boshje.“ Rimi. 2, 5 . Od kod pa isvira, 'kar je nad tim ftrafhni- ga? Ali is dobrote, ali pa is nefpametniga fla- biga obrazhanja? Ali je od dobrotnika, ali pa od nehvaleshnesha ? Jeft vaf puftim per tem nepokojnim pre- mifhljevanji. Negvifhna ura je tedaj vedna ne- varnoft; vedna nevarnoft je vedna fmert kte- ra vfak dan vezhi, in fhe le tolikanj blisheje in tolikanj ftrafhnejfhi perhaja, kolikor dalej fi jo fhe od febe miflirno. Nikar fe ne, hvali savoljo jutrifhnjiga dneva, ker ne vefh, kaj bo prihodni dan f’ feboj pernefel. — 42 — Tretje premifhljevanje. Mifli pogofto na fmcrt. „ Opomni fe moje fodbe, ker bo tvoja ravno taka 3 vzheraj meni, danfi tebi! kaj sa-nj fkerbela ? ali ga ne bi od febe pah¬ nila, ker fe ji je popred nad njegovim shivlje- njem gnulilo ? Vera ga ne bo v’ nemar puftrla ne. Duho¬ ven bersh pertezhe, kakor dober paftir sa fvojo sgubljeno ovzo. Bolnik fe mozbno poti, komaj kako befedo na pervo posdravljenje odgovori, she kratke befede le na pol isrekuje, ki jih ka¬ ki ftresheji umejo, in drugim raslagajo; je v’ flifki in fe femtertje obrazha, de bi mu kaj odleglo, in jduhovna uterpno pogleduje. Mej lem fe more k’ finerti perpravljati. — Moj Bog! ali je ta zhaf perpraven, de bi zhlovek lako imenitno delo prav dodelal? Samorejo le oko- lifhine duhovnu ferzhnoft dajati, ino grefhni- ka oteli? Grefhnik le to isrezhe, kar fe mu na jesik poloshi , ino tako isreka, de od befede do befede lahko vfe posabi kar rezhe in kar je rekel, in de je le vezli mogozhe uganili, kakor umeli. — Pa vera ni kriva, de grefhnik nje¬ no pomoz.h lako posno prejme. Duhoven fi vfe per$adene, kar mu je v’ takih okolifhinah mozh ftorili sa svelizhanje in v’ bolnikov prid; ga fhe, ako je mozh, P fve- timi sakramenti previdi, mu daje lepe nauke, kterih pa bolnik morebiti veeh ne ume; ne gre od bolnika, de mu vfaj f’ fvojo prizhijozhnolljo vezhi mozh daje; mu fhe vzhafih fvete mifli vnema, ldere pa ie okrog njega ftojezhe gine- jo; on je prijatel njegove dufhe, salorej mu sadnjizh poda edino sahavo njegoviga odrefhc- nja v’ roke, ktero fhe s’ ozhmi vidi. Poda mu v’ roke brilko martro, v’ snamnje, de je nje- 86 govo lozhenje is tega fveta bliso, de na dalej na zhlovefhko pomozh saftonj upa, de more v’ fmerlni uri, kadar je od vfih kvari sapufhen, le per Jesufu Krikufu fvojim prihodnim fodni- ku gnade, mozhi in refbila ifkati. Ljubi brat! mu duhoven pravi, sdaj ne fmefh na nikogar drujiga gledali, kakor na te¬ ga, kteri je tukaj na krishi sa-te terpel in u- merl. Sdaj morefh na vfe drugo posabiti. V’ to odperlo Jesufovo rano poloshi fvoje ferze, de ga bofh pred peklam otel. t S’ temi ranami fe morefh tolashili, in fi soper ftrah pred fmert- jo, in soper bolezhine bolesni mozh dajati, t S’ to le prefvelo kervjo fe morefh ozhikiti, in Ozhetovo jeso potolashiti. Vsami tedaj, ljubi bral! to britko martro, ta sazhetik vfiga trofh- ta, kteriga ti jek morem dati, in v’ njenim objemanji, in med klizanjem na fladko Je¬ sufovo ime perzhakuj vezhniga miru in po koja. . . . Lejte tukaj ljubi moji krikjani! Jejte! kje je vfiga konez, tukaj namrezh minejo sapo- padki od velikoki, od zhlovefhke frezhe, od modroki modrijanov, in od mozhi mozhnih vojfhakov. . . . Zhloveku farna britka martra v’ delesh okane, ktero objema, in kufhuje, kakor de hi bil krishaniga svelizharja smiraj bolj ko vfe drugo ljubil. Moj Bog! samore le zhlovek per tem pogledu kak«> polajfhanje zhu- tili, ali samoreta krish in krishani svelizhar, takimu zhloveku ferze delati, kteri je bil smi¬ raj fovrashnik fvetiga evangelija in njegovih fvelih naukov? Ali samore v’ febi hladilo zhu- ~ 8 7 - titi in v’ to upati, komur fo bili njegovi nau¬ ki vedno nafproti ? — Pa vera ni kriva, de nima grefhnik bolji pravize do tolashbe. Pa vender naj bo, on sazhne s’ snamenjem vere in kerfhanftva umirati. Omedievze ga sad- njizh obidejo, dufha fe sazhne od trupla lo- zhiti. Okrog njega ftojezhi to fposnajo in du¬ hoven sazhne nad dufho zerkvene molitve mo¬ liti, de jo s’ njimi fpremi, poterdi, in fodniku perporozhi. Kako pazh ref te molitve umirajozhiga zhlo- veka poterdujejo, kteri je po kerfhanfko shi- vel, ali pa kteri vfaj po kerfhanfko umira! kako vefele fo sa dufho, ktera fi je fvefta, de gre v’ narozhje dobriga in potolasheniga Ozhe- ta! Ali pa morebiti tudi flabiga kriftjana to- lashijo, kteri s’ vfako befedo fvoje ozhitanj« flifhi? Pa vera ni kriva, zhe tak krifijan v’ zerk- venih molitvah fvoje obfojenje k’ vezhnimu po¬ gubljenju flifhi. Kerfhanfka dufha! pravi duhoven, lozhi fe sdaj od trupla, pojdi pred Gofpoda, zhigar li, nifi fvoje zhaftitljivo ime (krifijan) pred fodni ftol, zhe ga ravno nifi vredna. To ime ti je laftno, neisbrifljivo ti je bilo s’ h er lin o vodo vtifnjeno, in imela ga bofh, pojdi v’ne- befa ali pa v’ pekel. Tvoje dela fo ga omade- shevale, pa ne isbrifale, Na konzu fvojiga shiv- ljenja fi ga fhe fposnala, pa ko bi ga bila tu¬ di satajila, bi te bilo vender smiram od drugih Cki nifo kriftjani) raslozhilo. Potolashena fe lozhi is tega freta , kleri ni bil nikoli tvoj, in zhigar ti nili fmela biti. t Svet ni bil tvoja domazha deshela, ampak le kratko prehivalifhe , in fmefh biti vefela, de tvoja do¬ lina fols sginja, in de fe obljubljena deshela blisha. INfe bilo bi po pravizi, ko bi fe teshko od 1'veta lozhila, ker hi f’ tem na snanje dala, de grefh f’ krivimi sapopadki v’ vezhnoft. Sa vfelej od fveta flovo vsemi, ali pa raji mert- vim pubi merlizhe pokopovati 5 posabi de fi bila na fvetu , in raji mifli, kako rnorefh vefe¬ la biti, ker grefh v’ vezivno frezhno llanovanje. Danef —, sdaj pojdi na kraj miru , in v’ fvetim t Sijonu prebivaj, kjer te vfe dobro, in plazhiio sa tvoje nadloge zhaka. To lianova- nje v’ nebefih ti je od sazhetka obljubljeno, in Jesuf Krilluf , Bog in zhlovek, ti je f’ fvojo kervijo pravizo do njega kupil; velikrat li rekla, de ga shelifh, in fhe sadnjizh fi nam djala, de ga upafh dofezhi. Vsemi ga tedaj v’ po- feftvp, obrifhi vfe folse, in od vefelja pofka- kuj, ker je tvoje refhenje prifhlo, prifhlo je in ga bofh vekomaj vshivala. Ti pa , o Bog! vfe dobrote in vfe iolashbe , ufmili fe sdihl/ejov fvoje Ji vari, tako pravi fhe duhoven, kteri tim vefelo novizo njeniga refhe- nja , v’ tvojim imenu in v’ imenu tvoje zerkve na- fhe matere pernefel. Ufmili fe zhes njene folse, ktere nifo folse nejevolje, ampak grevinge, te folse teko is hrepenenja po tebi, in od vefelja, ker fo njene shelje fpolnjene, Ufmili fe tudi nov manjfhih flabob, ktere ima fhe neveda- ma nad fabo, in persanefi fvojimu flushabni- - «9 - ku savoljo njegovih nevedenih grehov. Vede¬ nik grehov fe je zhido ispovedal, in je fkosi fodnika, kteriga fi ti poftavil, od njih odvesan. t S]posnaj jo, o Gojpod! sa Jvojo lajino Jivar, ktero Ji le sa-fe vjivaril, fposnaj Tvo¬ jo laftno podobo, ktera te je mogla fposnovati, ljubiti, in vshivati, in zhe je tudi kaj gerda in omadeshevana, pa fposnaj nad njo ženo Tvoje kervi in fmerli. Ti fi sa greThnike umeri, grefhnik pa umerje, de tvoji boshji pravizi dolg plazha. Tako je bratje! grefhnik umerje, rnertev je, njegova duflia je pred boshjim fod- nikam. Pa vera ni urshah, zhe grefhnik fhe ven- der v’ fvojih grehih umerje. Ta dobrotljiva vera grefhnika fhe zlo po ftnerti ne sapufti. Njegovo truplo fhe fveto vari je, nad njim fposna tempelj fvetiga Duha, in ga bliso fvojih hoshjih tempelnov pokoplje. Zlo do groba ga fpremi f’ fvojimi molitvami, f’ fvetim petjem, in f’ fvojimi fhegami. Na al- tarjih daruje nebefhkimu Ozhetu dar nefkon- zhne žene sa-nj. Ga fhe, tako rekozh, na unim fvetu ifhe, in mu is zerkveniga fhaza pomozh pofhilja, zhe kaj v’ vizah terpi. Ona ga bolj kakor shlahla, v’ fpominji ohrani, ga viiga do- hriga udeleshuje, in prihodnim vernim kriftja- nam perporozha. Oh! ona fi vfe persadene, de bi naf refhila, in tudi vfe premaga sunaj prode zhlovekove volje. To de vera ni urshah, zhe zhlovek ni refhen. Dulha je tedaj pred fodnikam; in kako ondi od vero mifli? . . . Sapudite f’ fvojimi — go¬ nilnimi, ljubi bratje! nefrezhniga grefhnika, in glejte, de Lote farni febe refhili. Sdaj od fveta, od febe, in od vere tako miflite, ka¬ kor bole v’ lih takim ilanu, C v’ kterim je sdaj grefhnik) minili; tako miflite, kakor fi bote v’ fmertni uri vofhili, de bi bili smiraj miflili. Jeli: fe trefem kadar s’ vami od tega govorim, ker po febi vem, de s’ farnimi mifli¬ mi fhe ni vfe opravljeno. Gofpod! nikar ne bodi f’ manoj v’ fvojim ferdu v’ fodbo, te- muzh fhe pred fodbo naf refhi savoljo fvoji- ga fvetiga imena, in savoljo fvoje lahne milofti! Peto premifhljevanje. Huda fmert grefhnika. ,,^Smert grefhnikov je neisrezheno huda. 4 * Ffalm. 33, 22 . Kar she zhlovek is pameti in vere lahko fposna, tega ga tudi fam Bog v’ fvetim pifmu uzhi, de je namrezh fmert grefhnikov nesre- zheno huda in hrafhna. Tudi to nam fpri- zhuje, kako imenitna je ta refniza, kako ne- frezhen je zhlovek, kteri na-njo posabi, in kako prasni bodo vh isgovori, zbe zhlovek po tem nauku ne shivi. t Smert grefhnikov je nesrezheno huda ino hrafhna. — 9 1 — Kdor v’ fmertnim grehu umerje, H vfe fhtrafinge boshje saflushi. t Smert to pokonzha, har fmo po natori. Greh pa to pokonzha in rasdere, kar fmo po gnadi bosliji. t Smert naf lozhi od ftvari. Greh naf pa tudi od ftvarnika lozhi. 4 Smert je ftrafhno lozhenje dufhe od tru¬ pla. Greh je pa ftrafhno lozhenje zhloveka od Boga. c Smert bres greha, je trofhta polna pot v’ nebefa. t Smert v’ grehu, je gotova pot v’ vezhno pogubljenje. Taka fmert (v’ grehu) je tedaj, ljubi bra¬ tje! huda in ftrafhna fmert, ktero s’ vami pra- mifhljujem, in nad ktero fofebno tri rezhi vidim, savoljo kterih fe po pravizi trefem. 1. Iluda fmert je neisrezheno nefrezhna, naj sadene smed naf kogar hozhe. 2. Huda fmert vfaziga smed naf lahko sa¬ dene zhe li fhe tako malo'na-njo mifli. 5 . Iiuda fmert bo fkoraj gotovo vfakjga sadela, kteri je navajen hudobno in pregrefh- no shiveti, umerje naj kaderkoli. t Smert grefhnikov je neisrezheno ftrafhna in huda, in sa to je nar ftrafhnejfhi, ker naf lahko sadene, in ker jih bo veliko smed pa( sadela. — 9 2 ~ Huda fmerl je neisrezheno nejrezhna, naj sa- dene smed naj" kogar hozhe. Ko bi mi, ljubi bratje! nefrezho hude fmerti prav fposnali, bi naf to fposnanje do¬ bi perganjalo, fe je ogniti, in bi sadofti fker- beli, de bi ji ref odfhli. To de fo sdaj do¬ kler fmo na fvetu, nafhi sapopadki od nje prevezh omejeni; le od trupla lozhena dufba jo pi-av posna; le pogubljeniz prav ve, kaj je pogubljenje. „Pot grefhnikov je tamna, in oni ne vedo kam padejo.“ Prip. 4, 19 . Pa fi vfaj fkufimo nepopolnama sapopadke od nje* ftoriti: 1. Is shelja vfih ljudi fploh po dobri fmer¬ ti, ker fe vender hude fmerti boje, deflih fi- zer nifo bogabojezhi. 2 . Is Ilrahu umirajozhih, kteri v’ hudo fmert gredo, in jo pred fabo vidijo. 5. Is sdihovanja, ktero nam fveto pifmo od pogubljenih popifuje, kteri fvojo hudo fmert vekomaj zhutijo in vekomaj preklinjajo. Pervizh. 4 Splohne sbelje v fi h ljudi po dobri fmerti, deflih nifo brumno shiveli, ker fe hu¬ de fmerti boje. Ta Arah je f’ zhlovekam vred mu per- ftvarjen. in nam fprizha , de je Bog vfim lju¬ dem fploh sapopadek dobre ino hude fmerti v’ dufho vtifnil, in kteriga le taki ljudje ta- je, ki imajo vfe fvoje pozhutke s’ pametjo vred smefhane. Lejte! nevernik fi vofhi fvoj kraj vefelja (elisium), in fe mu fanja od ne- — 9 ~> — kaziga pekla, kjer hudobni terpe, ino kteriga fe boji. Lejte! krivoverz hrepeni po takih ne- befih, klere bi lahko dober kup kupil, ino fam febe preklinja , kakor sazhetnik krivover- ftva, ko bi imel fvojo domazhijo sgubiti. Pro- flazh fe sadnjizh trefe pred fvojimi dvornnimi neftanovitnimi nauki, ftare nauke sapufti, in fe novih dvomov prime. Mlazhni ino flabi kriftjan, zhe lih ni’ bogabojezhe shivel , ven- der sheli dobre fmerti umreti, in deflih nima dolli upanja, pa vender fvoj Urah s’ upanjem dufhi. Torej fmemo te shelje po dobri fmerti Jplohne shelje imenovati, te shelje Jo v Ji h zhajov , ker jih imajo fhe ob zhafu mlazhnofti ino nemarnofti sa svelizhanje, Jo v jih ljudi, ker jih imajo pravizhni in grefhniki; fo vfih okolj- fhin , ker fe ne sgube ne per pokojnim ne per nepokojnim, in od hudih d raft inartranim ferzu. Na fvetu ne najdete tako hudobniga zhloveka, kteri bi ravno tako rad hude, kakor dobre fmerti umeri, in ko bi vam lih to rekel, pa hi vender is njegoviga sadershanja lahko fpti- snali, de snotraj drugazhi mifli. „Gofpodova pot je brumnimu zhloveku mozh ; kteri pa hu¬ do delajo, fe je hoje. 411 Pripov, 10, 29. Grefhnik vezhi del v’ fvoj ih hudih navadah shivi, torej hude fmerti umerje , pa vender ne toljkanj sato, ko fe hude fmerti ne boji, temuzh sato ko fe mu dobra fmert vfe prelohka sdi. Mifli de le tifti hude fmerti umirajo, kteri na- lafh ne skele dobre fmerti umreti. Mifli, de veahno pogubljenje ni fhlrafinga sa greh, am- — 94 — pak, de 11 ga le nekteri neumneshi nalafh is- volijoj in satorej mifli, de bo pa Bog njemu gotovo persanefil, ker fi bo sadnjizh raji nebe- fa$ kakor pa pekel, isvolil. Sheli plazhilo do- fezhi bres safluslienja, satorej bi fe gotovo tre- fel, in bi trepetal, ko bi fe preprizhal, de je njegovo obfojenje v’ pekel she fklenjeno, in de ne bo riad svelizhanjem nobeniga delesha imel. Kaj pa brumni zhlovek mifli, kadar fe na hudo fmert fpomni? On fe trefe, kadar jo flifhi imenovati, in zhe lih vfe svetlo fpolnuje kar ga dobre fmerti sagotovi, pa fe vender vedno boji, de bi hude fmerti ne umeri. Ta fveli lirah ga tlori na vfe zhujezhiga; fam febi vojfko napove, fe opafhe s’ oklepam vere, de je smiraj k’ boju perpravljen, in vfak dan fam febi odmira, sato de bi kdaj frezhnifhi umeri. Drugizh. t Strah umirajozhiga zhloveka, kteri v’ hudo fmert gre, in jo pred fabo vidi. Tak Urah vidimo fofebno nad obupljivzi, kteri nizh dobriga vezh ne upajo, ino nad ter- dovratneshi , kteri fe tako rekosh nizh vezh ne savejo. —- Bolesen marfikoga v’ takim tlanu na fmert- no potleljO poloshi, nad kterim fe fhe drugi ljudje zhudijo , in marlikdo take tlrafhne sna- menja fvoje smotnjave in fvojiga ftrahu daje, is klerih fe ozhitno vidi, de ga gotovo huda fmert zhaka. Rezi mu, kar mu hozliefh, no¬ beniga upanja mu ne dafh, govori dokler ho- zhefh, fpomni ga, na kar ga hozhefh, vfe je bres fadu. — 9 5 — Shivel je veliko let bres vere, in kerfhan- fkih zhednoft, v’ oftudnih pregrehah, greh na greh je nakladal, sanizheval je shuganje irl fhtrafinge boshje, dafhil je v’ fehi noterdaja- nje (rasfvitlenje) ino grisenje vefti, m sdaj ga je mafhevanje boshje v’ tifti ftan poftavilo , od kteriga David govori rekozh: „To ho grefhnik vidil, in fe ho jesil, f’ fvojimi sobmi bo fhkri- pol, in fe bo fufhil; shelje hudobniga bodo poginile.* 4 Pfalm. m, 10 . Grefhnik more vi- dili fvoje grehe, fizer hi ga gnufoha njegovih del ne ganila; tode jih ne gleda od prave Hra¬ ni, in satorej vpije is togote nad fabo ino nad Bogam rekozh: ,jMoja kriviza je vezhi, kakor de bi bil odpufhenja vreden.** I. Mojs. 4, i3. Tega ne govori is grevinge, ampak is jese; fe ne joka is ferzhne shalofti, ampak is prasniga mafhevanja, ne preklinja fvojih grehov, am¬ pak fvojiga fodnika. Sakaj pa tako dela? Ker fe fpomni, de je nar lepfhi perloshnoft, v’ kteri bi fe bil lahko svelizhal, v’ fvojim shivljenji šamudil; ker je v’ fkerbi savoljo fvojiga blishnjiga, nevarniga, in neisrezhetio ftrafhniga preftopa v’ vezhnoft, kteriga fe ne more vezh ogibati; ker mu veft ozhila, de fi per ojftri pravizi boshji ni dru- jiga, ko hudo in nefrezhno fmert saflushil. S’ befedo, sdaj vidi, de fe Bog ne da fprofiti, on pa ne poboljfhatij in de je zhaf gnade irt fpreobernjenja she minil, ih v’ tem obupanji umerje. Fako je umeri Kaih, tako je umeri Judesh Ifhkarjot, tako jih je veliko umerit^ — g6 — in morebiti veliko smed likih, ktere fmo mi posnali, in umirati vidili. „Krivizhniga zhloveka bo hudo k’ pogub¬ ljenju vjelo.“ Pfalm. 139» 12, Salesovalo ga bo, kakor uhajenza salasujejoj vjelo ga bo, kjer fe mu ne sdi, in v’ bresdne potegnilo, kterih ne posna. Terdovratnoft, ktera fe tudi nad nekte- rimi na fmerlni poftelji vidi, isvira is njih prevsetne nevere. V’ veliko zhaft ti fhtejejo, de mirni in bres ftrahu na kraji groba Hoje. t Se lilijo ftrah pred hudo fmertjo pofmehovaje premifhljevati, in jo mirno gledati, kadar fe jim blisha, iiio ugafnejo, ker po fvoji neura- nofti menijo, de fo prav dobro obvarovani. Morebiti fhe umiraje Boga preklinjajo. Morebiti sadnje minute fvojiga shivljenja f’ Tvo¬ jim govorjenjem sanizhujejo svelizharja fveta, njegove fvete fkrivnofti grajajo , fe zhes njego¬ vo fveto vero vsdigujejo, in morebiti v’ fvoji nefpameti tako delezh gredo, de podobo kri- shaniga Boga, ktero kdo pred njimi dershi, od febe pahajo. Morebiti fposnajo roko bosbjo, ktera jih tepe, kakor hudobni zefar Julijah, kteri je fvojo kri sanizhevaje proti nebefam metal, in morebiti ravno tako, kakor on, is jese vpijejo: INazarejzhan! premagal fi me! — 0 nefrezhni grefhniki! hudo jih bo k’ po¬ gubljenju vjelo. Bog, kteriga ne posnajo, ali pa kterimu fe v’ bran ftavijo, jih bo sgrabil, kakor nogradnik butaro tert sgrabi , ktere v’ ogenj vershe. Is britke martre (is snanvenja odrefhenja) bo njih obfojenje k’ vezhnimu po- gubljenju prifhlo. V’ fmerli bodo nafhli saabe- — 97 ~ tik nefrezhniga shivljenja , v’ kterim bodo v’ fvo¬ jo nefrezho vekomaj vfe martre terpeli. 4 Smert grefhnikov je neisrezheno huda in ftrafhna. To fmert grefhnikov, ljubi hralje! od ktere fim do- fihmal govoril, lahko vidite; ali je una fmert grefhnikov, ktere ne vidite, namrezh fkrivna nefpokornoft grefhnikov, v’ kteri jih toliko u- merje 3 , savoljo tega kaj manj huda in manj ftrafhna, ker je fplohna, in bolj navadna na fvetu? ,,Pekel ho, kakor prerok pravi, fvoj tre¬ buh nesmerno rasproftil, ino fhiroko sasijal, in vfe, kar je v’ lsraelu mozhniga, vifokiga in zhaltiliga, vfe vfe pojde s’niškim ljudllvam vred va-nj.“ Isai. 5, 1 4< Tretjizh. Sdihovanje, f’ kterim, kakor fve- to pifmo pravi, pogubljeni sdihujejo, ki hudo fmert vekomaj zhutijo, in vekomaj preklinjajo. De hi prav shivo fposnali, kako ftrafhna je huda fmert, hi mogli sapopafti, kako ftrafhen je pekel, ki je naftopik hude fmerli. Pa nam ni nobeno smed tega dvojiga sapopadl jivo, kar farni vefte, ljubi bratje! Pa nam more oboje ravno sato veliko fkerb delati, ker je oboje nesapopadljivo. Nefrezhni grefhnik bo fvojo fmert klel, in f’ zhim ? S’ fvoj im vednim ohupanjem, ktero bo bres fadu. S’ fvojiin neismernim terpljenjem, ktero bo bres mejnikov. S' fvojo vezhnoftjo, ktera bo bres konza. Grefhnik bo klel fam febe, ker li je kriv fvojc hude fmerti; klel bo fvoje tovarfhe , ali pajdafhe, ker fo ga k’ hudi fmerli sapeljali; 7 - 9 » - klel bo fvoje pregrehe, ktere fo mu v’ hudo fmert perpomogle. Vfe bo hlel , pa ho tudi fam s’ vlim vred od Boga preklet. Radar ho she tarshent ino tavshent let nefrezhen, pa ven- der fhe minuta vezhnofti ne ho minula v kteri ho nefrezhen. Kdor tega ftrahu ne zhuti, je breshoshnik in nevernik; kdor ne vidi, de je v’ naf urshah tega ftrahu, je ref terdovraten in od laftne lju- hesni oflepljen zlilovek. Huda in nefrezhna fmert ni is Boga, ampak je is naf; greh jo je slegel, in jo fhe vfak dan leshe. Kadar naf Bog sapufti, naf le salo sapufti, ker fmo she mi njega sapuftili. Grefhnik sazhenja na fmert- ni poftelji fam na - le posabivali, ker je v’ shivljenji na fvojiga Boga posahil. Yezh ne mifli, kaka vtegne fhe s’ njim biti, ker ne mifli kak je. Umerjozhi grefhniki ino grefh- nize! trefite fe, morebiti ho she jutrifhnji dan dan vafhe hude in nefrezhne fmerti. Bog, kte¬ ri je fpokornikam odpufhenje obljubil, grefh- nikam ni jutrifhnjiga dne obljubil. C t S. Greg. Hom. 12. v. evangel.) n rejnija. Huda ali nefrezhna fmerl lahko vfaziga smed naf sadene, zhe Ji fhe tako malo tega mifli . Kakor fe lahko sgodi, de v’ fmertnim gre¬ hu umerjefh, ravno tako lohko fe sgodi, de ne¬ frezhne ino hude fmerti umerjefh. Kdor v’ gre¬ hih umerje, umerje hude ino nefrezhne fmerti, ln J — 99 ~ kdor timerje bres prave pokore sa fvoje grebe, v’ grehih unierje. Te refnize ne more nihzher ovrezhi. Pa kako lahko fe sgodi, ljubi bratje? de ozhitno ali pa na fkrivnim grefhniki (v’ gre¬ hih) umerjerno! t Se nam lohka permeri, de nam ni vezh mozh pokore delati, de nafha videsna pokora ni vezh refnizhna, in de fhe zlo refnizhna pokora hi popol- nama ftanovitna. Pot v’ pekel je lahka, in ta lahkota je sa naf ftrafhna, zhe tudi fhe lako malo to miflifno. Pervizh. V’ fmerti marfikomu rti mozh po¬ kore delati. Nekteri urnerjo, ki nimajo zhafa, pokore delali. Nagla in neprevidena fmert jih od tod vsdvigne. V’ minuti, kakor bi s’ Ozbfni trenil, fo sdravi in mertvi. S’ sazhuderijem pOprafhu- jerno, kaj je krivo tako nagle fmerti. I/judje nam perpovedujejo mar/ikake sunanje drshahe, savoljo kterih je ta in ta tako naglo umeri; pravijo, de fe je vfe po natori sgodlio; na tvoje fodbe, moj Cog! pa popolnama posabijo. Nekteri urnerjo, ki nimajo rnozhi pokore delati. Itaka huda bolesen jih ob pamet per- pravi. Glava je smefhana, truplo flabo, po- zhutki v ti omamljeni. Kakorfhni fo; laki fo. Mi miflimo, de imamo vfaj dobre shelje, jim dodelimo, fvete Zakramente, kterih hi imeli sheleti , in farni febe P temi miflimi tolašKimo, de ni zhlovek Savoljo sakramentov vflvarjen, ampak de fo fveti sakramenti savoljo zhloveka poltavljeni, Njih truplu to /lori m o ,• kar sheli- 1110 njih dufhi /loritr, irr fč tudi f’ težfi 1 tola- 100 shirno, de je ta firomak fvoje rezki pred nek- terimi tedni ali dnevi s’ Bogam poravnal. Nekteri umerjo bres perpomozhkov h’ po¬ kori; ali v’ takim kraji, kjer ni mozh duhov¬ na dobiti, ali pa v’ taki pcrloshnofti, v’ kteri bolnik k’ duhovnu saupanja nima, ali pa v’ takim kanu, v’ kterim je popolnama zhesna- torna grevinga veliko nemogozhnifhi, kakor pa ob drugih zhalih. Vfe take ljudi moremo fizer is zeliga fer- za milovati, pa isgovarjati jih nikoli ne more¬ mo, ker fo zhaf gnade is jakne lenobe samu- dili. Ino kdo je pa vam porok ljubi bratje! de ne bole tudi vi smed tih nefrezhnih? t Se ne morefh pertoshiti, de ne morefh vfelej kaj dobriga koriti, kadar hozhefh, ker takrat ni¬ koli nezhefh, kadar bi lahko kaj dobriga ko¬ rih Persanafhljivi Bog fe sadnjizh fpomni, Tvo¬ jih praviz; njegova praviza fe sbudi, ino bres- dni njegovih fodeb fe odpro. ,,Jck bom fvoje oblizhje pred njimi fkri 1, - pravi Gofpod, in gledal, kako fe jim bo sadnjizh godilo; ker fo napzhin rod in nebogljivi otrozi. ... Ogenj fe je v’ mojim ferdu vnel, in bo do fpod- njiga pekla gorel; semljo s’ sel j f hi vred bo posherl, ino dno gora poshgal. Veliko nadlog jim bom poflal in vfe fvoje pfhize na-nje po- kreljal.“ 5. Mojs. 3i, 17 . Koliko pfbiz bo, in kdo smed grefhnikov fe jim bo oganil ? Kamor koli bo pobegnil, jim bo ravno naproti letel. Drugizh. Videsna pokora marfikteriga gre- fhnika v’ fmerti ni refuizhna ni prava pokora. 101 ViJesno pokoro imenujem perjiljeno po¬ koro, ktera ne isvira is zhesnatornih nagibov, in is snotranjiga preprizhanja, ampak is nevarnofti, v’ kteri je bolnik, is pregovarjanja drugih lju¬ di, in is lirah u pred blishnjo fmertjo. Videsno pokoro imenujem tudi nepremi- fhljeno pokoro , klero grefhnik v’ naglizi bres premiflika le po verhu dela, per kteri fvojo veti bres perpravljanja le tako zhilli, kakor do hi fhe dobi zhafa imel take rezhi popraviti, ktere sdaj posabi; ali pa samudi. Videsno pokoro imenujem fhe njino po¬ koro , per kteri grefhnik veliko obljubi, malo pa tlori; per kteri vezh govori, kakor pa zhu- ti , vezh flifhi , kakor fi pa k’ ferzu vsame, in per kteri pravi, de fe zhes vfe joka, defiravno fe le fam nad fabo joka; per kteri hudodelnik na morifhi fvojo pregreho sato kolne , ker fhlrafingi vezh oditi ne more. Tvoje fpovedi, ktere, in kakor jih v’ sliivljenji opravljafh, ti osnanujejo, kako bo tvoja sadnja fpoved na fmertni poftelji. Zhe sdravo ferze ni dobro, bo bolno ferze pazh teshko bolj fhi. To vfak dan nad takimi ljudmi vidimo, kteri fe od fmertnih bolesen osdravijo, in fe le sato osdra- vijo, de fvojo tiaro shivljenje ponavljajo. Po bolesni mfo boljfhi, ko pred holesnijo, in po fvojim osdravljenji fi sa zhaf fvojiga ftrahu per- boljfhajo. Ne rezhem, de bi ne bili popred v’ vezhi fkerbi, kakor fo sdaj, pa kako nevar¬ no bi bilo sa-nje porok bili, zhe nifo bili v’ boshjih ozheh refnizhnifhi, kakor fe pa sdaj pred ljudmi rasodevajo! In fej vcnder le ti, 102 Gofpod! nafho pravizhnoft fodifh, mi pa le sunanjfhino zhlovefhkih del vidimo. Tretjizh. Nafha pokora doftikrat ni zlo do konza ftanovitna in popolnama, defiravno je is- perviga dobra. Miflite fi kako dolgo bolesen, kadar zlilo- veka pervizh kaka huda in nevarna bolesen pri¬ me, fe Tvojih grehov greva in ispove; vef je ginjen, ker fi fmert.she pred durmi, she per poftelji mifli. Morebiti bi bila sa-nj ToTebna do¬ brota,.ko bi ga Bog tako dobro perpravljeniga , in f’ takimi refnizhnimi sheljami, poboljfhati fe, is tega fvela v’ vezhnoft poklizal. Pa Bog mu pervoli The nekaj odloga, de bi fi ga v’ Tvoj prid obernil, minejo nekteri tedni ali dne¬ vi med sazhetkam bolesni in med fmerljo, in potlej je ta zhaf, ki bi mogel sa grefhnika nar drashji biti, morebiti sa-nj nar nevarnifhi. Morebiti nima Jianovilne grevinge. Kadar ima bolnik kolizhkaj upanja, de fe bo fhe osdra- vil, bersh fpet drugazhi mifli, kakor pa je mi- flil ob zhafu fmertne nevarnofti. t Svet nam fpet rafte in zvete s’ nafhim upanjem vred. Sa duhovno pomozh vezh ne maramo, ker meni¬ mo, de je vezhnoft fhe delezh od naf. Malik, kteriga fta duhoven in ftrah pred fmertjo po- derla, fzhafama is fvoje groblje fpet vftajn. Shivljenje nam je takrat nar drashji, kadar ga, tako rekozh, is noviga dobimo. Dalila fe fpet t Samfonu perkashe, in mu ravno tazhaf nove fhtrike plete, kadar mu frez.ho vofhi, de je ftare rastergal. Shal nam je, de fmo bili bres potrebe (savoljo fvojiga shivljeiija) she v’ ftrahu, i o 3 in zhe tudi nad greham fhc nimamo dopade- nja, pa fe nam vfaj gnuf nad njim she manj- fha. Kar nafhe upanje, de bi fe osdraviii, kakor bi s’ ozhmi trenil, fpet sgine; nad na¬ mi fe zherni oblaki in hudi viharji sberajo, in med blifkam in gromam fe nafha hifhiza srufhne. ,,Kadar vaf bo nadloga na naglim obfhla, in bo pogubljenje, kakor vihar, per- derlo; kadar bate v’ britkorti in teshavi, tedaj bote v’ me ki i zali, pa vaf ne bom uflifhal, zgodaj bote vrtali, pa me ne bote nafhli.“ Pripov. 1, 27. 28. Morebiti bomo Jlanovitni v' fpolnenjifoo- jiga fklepa. Ob zhafu odloga ne povernemo ptujiga blaga, defiravno fino ga obljubili po- verniti. Povrazhilo narozhimo fvojim erbarn, od kterih ni nizh taziga upati. Sovrashniku fmo fzer odpuftili, pa bi ga vender sdaj ne pu- ftili pred-fe, in ko bi naf obifkal, bi naf na vfo preftano krivizo fpomnil. Naktere savese fmo rastergali, kadar pa nifmo vezh v’fmertni nevarnofti, nam pa ftare (pregrefhne) savese nifo kaj soperne. t Smo fltlenili marfikaj dobri- ga ftorili, pa fhe ni prav gotova, zhe fmo dolshni vfe obljube do tanziga fpolniti ali ne. Morebiti ne bomo v ’ saclnjirn boji Jtano- vitni. t Skufhnjavez naf bo per konzu shivlje- nja veliko bolj fkufhal, kakor pa sdaj; vsdi- goval fe bo soper naf, kakor lev, de bi rop, ki ga je she kdaj imel, na vekomaj ohranil. 4 S’ povelizhanjem nafhih grehov naf bo delal obupljive; f’pomanifhanjem grehov naf bo pre- dersne delal; f’ fpominjem na prijctnort gr-ehov, — i o4 — naf bo f’ pregrefhnim dopadenjem nad greham navdajal. Oh! ljubi bratje! koliko sadreg ljudem naftavlja ! nikoli ni hujfhi in pridnifhi, kakor takrat, kadar le je dufhi is tega fveta lozhiti. Satorej zerkev prav Hori, ker umirajozhimu krift- janu fofebno v’ fmertni uri s’ molitevjo, s’ sheg- nano vodo in shegnanimi fvezhami na pomozh pride, in pravi: Naj bejshi od tebe gerdi hu- dizh, P Tvojimi flushabniki i. t. d. Sadnjizh , morebiti ne bomo imeli gnade sadnje JianovilnoJii. Ta gnada, je fofebna gna- da, in tako rekozh , krona ino pezhat vlih dru¬ gih gnad, in kdo Te neki hozhe zhes nefkonzh- no pravizhniga Boga pertoshiti, ako mu je ne da? Molzhi tukaj, zhlovefhka pamet! pred vezhno pametjo. Zhlovefhka praviza! nikar ne vprafhaj Boga, kteri pravizhnofi; fodi. Zhlo- vefhko ufmiljenje in zhlovefhka mehkushna ljubesen! tukaj fe uzhite, de boshjim gnadam nilte ne v’ mero ne v’ sgled. Boshja gnada ima fvoj odlozhen zhaf. Deiiravno je nefkonzh- na, vender ima sa naf fvoje mejnike. „Ker snano vam bodi,“ pravi fveto pifmo, „de je bil Esav potlej savershen, kedar je shelel she- gen poerbati, in de ni nafhel mefta pokore, deiiravno ga je shegen f’ folsami ifkal.“ Hebrej. 12, 17. Bog fe tiftiga ufmili, kteriga fe ho¬ zhe ufmiliti, t Se ufmiljenja navelizha, kakor pravi fveto pifmo, ali pa s’ flabim zhlovekam poterpi. V’ pogubljenje pahne, ali pa od po¬ gubljenja olme. „Pa vender li ti, o Gofpod! pravizhen, kakorfhen fi bil in bofh; fvet li, ker fi ravno tako isfodil. 44 t Skriv. rasoden. 16, 5 . io5 Pa porezhetc: t Sej fe ta fodba boshja ne fpolnuje nad vfimi grefhniki. Hvala bodi vezhni milobi boshji! pa ref, vezbna in zhafti polna hvala ji bodi! To de povejte mi, nad kteri- mi grefhniki fe ta fodba ne fpolnuje? — Nad kom smed naf fe ne more fpolniti? — O sha- loftna neumnoft! Grefhnik upa, pravizhnik fe pa trefe ; grefhnik fe tolashi, pravizhnik fe pa bolj f ha. Huda fmert bo fkorej vfaziga gotovo sadela , kdor je navajen hudobno shiveii, naj she u- merje , kadar Ji bodi. Velikrat pravimo: Dokler je dufha v’ zhlo- veku, fe fme fhe vfelej poboljfhanje upati. Ino ravno savoljo tega napak sabopljeniga upanja, ljubi bratje! jih veliko fmed naf nefrezhne fmer- ti umerje, saka j ? sato , ker grefhnik le na to mifli, de je njegovo poboljfhanje fhe mogo- zhe, na uno pa posabi, de ga fkorej gotovo nefrezhna fmert zhaka. Mogozhe je, de bi fe grefhnik per fmerti poboljfhal. Pa je veliko bolj gotova, de fe takrat ne bo vezh poboljfhal. Poboljfhanje upati per grefhniku, kteri nar mozhnejfhi perpomozhke h’ poboljfhanju same- tje, je neisgovorljiva predersnoft. Poboljfhanje per takih grefhnikih upati, smed kterih vezhi del nefrezhne fmerti umira¬ jo, je nesapopadljiva nefpamet. Poboljfhanje per takim grefhniku upati, kteri je v’ shivijenji greh na greh nakladal, je grosno velika kriviza. Komu fte me popodobili in poenazbili, vprafha fveti Bog? Isai. 40 , 25. Morebiti lash- niku, kteri daniga shuganja ne fpolnuje? Mo¬ rebiti neufmiljenimu, kteri f’ tolikanj ljudmi, ki jih v’ nefpokornolli puftim umreti, preojftro delam? Morebiti nemarnimu, kteri na vafhe pregrehe, ktere vfak dan mnoshite, nizh ne- porajtam? Komu fte me popodobili? Grefhniki in grefhnize! huda ino nefrezh- na fmert vam je shugana in napovedana, in fzer vam Bog farej' s’ njo shuga rekozh: ,.Ni¬ kar fe ne motite, s’ Bogam fe ni fhaliti. Ker kar zhlovek feje, to bo shel.“ Galaz. 6 , 7 . 8 . Vam je vjim fploh napovedana. „Ako ne bole pokore ftorili, hote vli ravno tako pogi¬ nili.'" Luk. i3, 5, Vam je sa vje zhafe shugana. „Jeft fim Gofpod, in fe ne fpremenim.“ Malah. 3, 6 . Kar je Bog nekdaj grefhniku Kajnu rekel, ravno to vam fhe dan danafhnji vfakimu po- febej pravi. — „Zhe dobro ftorifh bofh povra- zhilo prejel, zhe pa hudo ftorifh, kaj ne de bo greh prezej pred durmi ?“ I. Mojs. 4, 7 . Kaj is isgledov vfih zhafov, in is isgledov, ktere farni vidite, fhe le ne morete fposnali, de Bog to (nad Kainam fklenjeno) fodho vfak dan nad grefhniki fpolnuje? O de bi vam mo¬ gel vfe ftrafhne pohujfhljive fmcrli shivo popi- fati, ktere fo na fvetu she v’ navadi, in ktere imajo ozhitne snamenja pogubljenja nad fabo! — 107 — Lejte lakomnika, kteri per fmcrti le farno to obshaluje, de fe more od fvojih saldadov lo- zhiti, kteri nezhe ptujiga blaga poverniti, ki , mu soper njegovo voljo is njegovih flabih rok pade, in kteri raji fvojo dufho, ko fvoj de¬ nar sapufti; lejte zhaltilakomnika, kteri fe krat-r luga zhafa v’ to poflushi, de fi fbe vifoke na¬ mene domifhljuje, in fe ravno takrat, kader fe njegovo truplo podira, na vfo mozh trudi, pohifhtvo fvoje frezhe dosidovati. Lejte ne- zhiftnika, v’ zhigar ferzu, defiravno fo ga she le farne kofti, fhe srniraj nezhifti ogenj gori, zhigar sadnje befede fo le gerdo obetanje, ki ga perfhonam fvoje pregrehe dela, zhigar sad- nji pogledi na njegovih malikih iigafnejo, in zhigar sadnji sdihlej, je njegov sadnji greh? Ob kratkim ljubi bratje! kaj ko hi vam pazh mogel bres fhtevila veliko grefhnikov pokasa- ti, kteri fo taki na fmertni poftelji, kakorfhni fo bili v’ fvojim shivljenji in kteri fo pred bo- sbjim fodnim ftolam fhe veliko gerji, kakor pa fo bili kdaj v’ nafhih ozheh. kadar fmo jih vidili in posnali, in fo fe nam ftudili. 4 Stari pregovor je : Kakorfhino slavljenje, iaka /meri , in ta pregovor je refnizhen. t Sej nat vfakdanja fkufhnja nizh drujiga ne uzhi„ t Sveto pifmo nam ravno to umevno in na vezh krajih pravi; zhlovekova natora, mozhrja nav^ da, selo mola, ino fhega hudih ftr(\ft nam rav¬ no to osnanujejo; sapopadck od milofti boshje, latlnofli snotranje gnade, imenitnpft de.la sveli- zhanja, nevofhljivoft peklenfkih duho,Y, majhit no fhlevilo isvoljenih, voske nebefhke vrata itaf io8 drujiga ne uzhe, sunaj te refnize: Kakorfhno slavljenje, taka Jrnert. Nafhe lakno dosdanje sadershanje, shivlje- nje in Han, v’ kterim fmo, naf morejo te ref¬ nize smiraj bolj perprizhevati. Zhe fe prav pre- miflimo, in po pravizi prefodimo, moremo fposnati, de nifmo sdaj, ko fmo odrakli, nizh boljfhi, kakor pa fmo bili v’ fvojih mladih le¬ tih. Nafhe mifli in shelje fe nifo poboljfhale, Bog hotel! de bi fe ne bile pohujfhale. Kdor nam nafhe pregrehe ozhita, nam pravi, de naf she sdavnej take posna. Vzhafih fhe od kake žele drushine pravimo: Njih fpredniki nifo bili nizh boljfhi, lej hifhi je she v’ rodu, v’ kervi in navadi; ljudje is te hifhe fo s e take nature, od njih ni kaj boljfhiga upati, in ta¬ ko dalej. Kaj pa hozhemo f’ takim govorjenjem re¬ zili, kaj drujiga, kakor, de fo more is prete- zheniga fklep koriti sa prihodno; de od ljudi ni velikiga poboljfhanja upati, in nobenih zhu- deshev vfigamogozhnoki zhakati; de zhlovek ve- zhi del shivi , kakor je sazhel shiveti, in de s : letimi ne fpremenimo mifel in duha, ampak le pregrehe. Kakor fhno shivljenje, taka fmert. Pa vender; na fmertni pokelji fe vfaj flehern zhlovek sheli poboljfhati. Vfaj tukaj bi fe mo¬ gel sid dosidati med nami in med greham; vfaj na fmertni pokelji bomo pamelnifhi, in fe bomo k’ Gofpodu fpreobernilu Ljubi bratje! te le nauke, ktere vam tukaj dam, k globoko v’ ferze vtifnile: .— 109 — 1. Ji fk or e j gotova , de bote fvoje fpre- obernjenje zlo do fmertne bolesni odlafhali. Grefhniki vezbi del tako delajo, in jes ne vem , sakaj bi od vaf boljfbi miflil. 2. Je fkorej gotova, de ne bote tudi sad- nje bolesni prež sa sadnjo bolesen fposnali, "to¬ rej bote fvoje fpreobernjenje odlafhali, dokler ga bote mogli. Ker fe bote na sdravila fvojiga telefa sanafhali, bote pa sdravila fvoje dufhe sa- nizhevali, ker fe vam bodo fhe presgodnje sdele. Upanje, de fe bote fhe osdravili, ktero vaf je toliko zhafa golfalo, vaf bo morebiti zlo do konza shivljenja flepilo. Odlog fvojiga poboljfhanja, kteriga fte vfako leto ponavljali, bote takrat vfak dan ponavljali. Pokori bote vfaj nektere minute kratili, ker ji ne bote mogli let kratiti. 3 . Sadn/izh je f kore j gotova, de ne bole na fmertni poflelji nobene pokore delali. To bote tako dolgo odlafhali in odlafhali, de ne bote sadnjizh vezh zhafa sa-njo imeli, bote menili, de fo napovedovavzi fmerti, fhe le osnanovavzi sdravja; in kader bote miflili, de dremljete, bote pa v’ fmerti safpali, is kteri¬ ga fpanja fe ne bote sbudili, dokler vaf tika ftrafhna trobenta is njega ne sbudi. „Ljubi fin! ako te bodo grefhniki per- lisnjeno vabili, ne vdaj fe jim.“ Pripov. i, 10. Ako ti poreko: Poidi s’ nami, ne hodi s’ nji¬ mi. INikar, ljubi fin! nikar ne hodi s’ njimi, sadershuj fvojo nogo delezh od njih fiesa, ker njih noge k’ hudimu teko, in lete po poti, kte- ra v’ pogubljenje pelje. Mresha fe fizer vpri- zho tizhev saftojn rasgrinjaj nemarni zhlovek 110 pa vidi sadrege pred fabo, in fo mu vfhezh. Otrozi! babo dolgo bole fhe ljubili otrozhjob? jSlepi neumneshi ! kolibo zhafa bole fbe dela¬ li, barvani fhboduje? Nefpametniki! bole Je inodroft fovrashili.“ Modre fe fhtejele, pa ven- der vfe naube modrobi in lallne frezbe v’ ne- mar pufhate? Hozhele frezhne fmerti umreti, pa le tabe rezhi delate , btere vaf v’ nefrezhno fmert peljejo. Na (inertno pobeljo fe sanafha- te, pa bo ravno fmertna poftelja vafh isdaja- vez iri vaflie pogubljenje. Abo pobore ne bo¬ rite , bole vfi ravno tabo poginili. Ne obupajte, ljubi bratje, nad svelizhanjem timirrfjozhiga grefhnika, savoljo bleriga fe mo¬ rete tfebi ino trepetati. Jes vem in satorej s’ vami vred milobiviga Boga hvalim; vem, de Gofpod - Bog vzhalih zhudeshe fvoje gnade de¬ la. Vem, de vernim v’ tolashbo sdaj pa sdaj kaziga grefhniba pobashe, bteri fe naglo fpre- oberne, in je fpobornibarn in brumnim ljudem v’ sgled. Zhe pa od druge brani premifhlju- jem fhirobo pot, btera v’ pogubljenje pelje, in bres fhtevila velibo nefpokornih in savershe- nih grefhnibov, morem k' fvojimu in k’ valhi- mu poduzhenju f’ fvetim Augufhtinam rezhi: Srned tavshent in tavshent grefhnibov je le en fara, (f. Disma) kteri ti samore upanje delali; in ko bi ti ga tudi tavshent in tavshent ljudi delati hotlo, ti vender le en fam (Bog) samore upanje dati. Kdor po tem takim mifli, (de bo Bog ravno nad njim tak fofeben zhudesh boril) ni vreden de bi bil uflifhan, in Bog mu ni dolshen upanja fpolniti. Kaj fe nam je 111 is tega uzhiti? de ne fmemo pokore odlafhati, ampak nad fvojim poboljfhanjem in svelizha- njem P ftraham in trepetanjem delati. Vi fte tedaj flepi, ako shugane in napo¬ vedane fodbe bosbje ne vidite; nefpametni Ae, ako jo vidite, pa fc pred njo ne trefete; ne¬ umni fte, ako fe je bojite j pa fi vender ►.ilro in rta vfo mozh ne persadevate , de bi ji odfhli. t Sej nimafh nobene dfuge dufhe, de bi jo nameft fvoje v’ nevarnoft poftavil; tvoja edi¬ na dufha je v’ nevarnofth ,Shefto premifhljevanje* Velela in frezhna fmert pravi zhniga. „&velizhani mertvi, ki fo v’ Gofpodu umerli.“ t Skriv. rasod. 14 , 13. ( Srezlini, ljubi bratje! vezhno frezhni, in fbe zlo sapopafti ne moremo, kako frezhni fo mertvi kteri fo v’ Gofpodu safpali. Njih fmert je pred Bogam draga, pred ljudmi zhaftitljiva, od brumnih dosheljena, in fhe zlo grefhnikam zhudopolna. Sdaj bodo po fvojim del n pozbi- vali; ker njih dela gredo s 5 njimi. Strafbni dan rajlinge, je sa-nje dan plazhila; sa-nje j» ondi vfiga terpljenja konez, kjer fe sa grefb- nike jok in sdihovanje sazhne, in kader fe grefhniki pred nefkonzhno pravizhnim Bogam trefejo, ino trepetajo, prejmejo pravizlmi s’ve¬ likim vefeljem krono pravize is njegovih ozhe- tovfkih rok. „,Shli fo in fo jokaje fvoje feme fi- jali, kadar bodo pa prifhli, bodo fvoje fnope s’ vefeljem nefli.“ Pfalm. 126, 6. Kaj ko bi vam pazh mogel vfaj nekoliko neisrezheno frezho pravizhnih popifati, kteri fo v’ Gofpodu umerli , sato de bi vam poka- sal, po zhim vam je hrepeneti, in kaj vaf zhaka, ako preljubimu Bogu is zeliga ferza flushite! 4 Srezho umirajozhiga pravizhniga vam bom is tega popifoval, ker nima v’ fmerti s’ grefhniki nizh enakiga; drugizh pa tudi is tega, ker ima v’ fmerti vfe kaj drugazhniga nad fabo, kar grefhniki nimajo. Jeli tedaj pravim: Pravizhni nima nizh ta- ziga nad fabo, kar bi mu v’ fmerti utegnilo shalofl delati. Pravizhni ima le take rezhi nad fabo, ktere mu v’ fmerti vefelje delajo. t Srezhni fo pravizhni, kteri v’ Gofpodu sa- fpe; frezhni bomo tudi mi, ako fe bo od naf kdaj rezhi moglo, de fmo v’ Gofpodu umerli! 9 “. erva rejnica. Pravizhni nima kaj taziga nad fabo , kar bi mu v' fmerli utegnilo skaloJi delati. Ljubi bratje! sakaj je grefhnik tako sha- loften, kadar fe mu pove, ali pa kadar fam fposna, de bo mogel umreti? Savoljo lega, kar more sapuhili, kar more tcrpeti, kar fe mu je t>ali. Pravizhnimu pa savoljo teh rezki ni treba shalovati. Prelezheni zliaf ga ne pezhe, ker ga je v’ dobro obrazhal; prizhijozhi zhaf ga ne ftrafhi, ker mu le njegovo saflushenje po- mnoshi ; prihodni zhaf ga ne fkerbi, ker hiti k’ dobrimu ozhetu. Pervizh. Pravizhniga pretezheni zhaf ga ne pezhe, sakaj ne? Ker je ali v’ nedolshnohi shivel, ali pa je fvoje pregrehe P pokoro isbrifal. Zhe fi tudi fvet fhe tako hudoben in sa- peljiv miflile , vender ne morete rezhi de bi ne bilo fhe na njem isvoljenih dufh * ktere fvojo nedolshnoh zlo do fnlertne pohelje ohra¬ nijo. Kolikor bolj po redkim le take dufhe najdejo, toliko vezhi zha/li fo vredne; in zhe li jih ne upale po mehih in na sbiralifhih lju¬ di dobiti, jih morete pa po hribih in dolinah, po famotah in pufhavah ifkati. Is vfakiga Isra- eloviga rodu jih je nekoliko s’ snamenjem shi- viga Boga sasnamnjevanih; jagne (bošhje) ima smiraj fvoje pervine, ki nifo bile nikoli oma- deshvane; in Gofpod-Bog ima vfak zhaf fvoje prijatle, kteri nefvarljivi pred njegovim fede- shem hoje, v’ kterih ni nobene lashiv Njih ferze je zhiho pred Bogam, njih dufha poi vo¬ lji hoshji, ino njih djanje po duhu p o ha v e (boshje). V’ malih letih fpoltlijo veliko zha- fov, ker fo Bogu dopadljivi; in zhe jih ravno sgodej od tod poklizhe, de hudobija njih pa- 8 meti ne fpridi, jim moremo vender veliko zha- ftitih let in dolgo shi\i+«.nje perlaftiii. O Itako lep je tak zhift sarod, ki fe v’ zhednoftih fveti! Njih fpominj je vezhen , ker jih Bog in ljudje zhafte! kaka je pa njih fmert? kake fo sadnje ure njih shivljenja? Nefpamet- nih ozhent fe sdi de merjejo, pa fo v’ fladkim miru, in v’ vefelirn pokoji. Taki ljudje pa, ki to vidijo, ne umejo , in fi k’ ferzu ne vsame- jo, de fte gnada in miloft hoshja sa boshje fvet- nike, in de Bog nad fvojimi isvoljenimi zhuje. Zhe jih tedaj le malo po poti nedolshno- fli, ali pa veliko drugih po poti pokore na ko- nez fvojiga popotovanja pride, kako vli dru- gazhni morejo vender le ohzhutljeji nedolsh- nih in fpokornikov per fmerti biti, kakor fo ohzhutljeji grefhnikov in hudobnih ljudi. — Kaj neki pravizhni sapufti po /vojirn ob- zhutenji, kadar fvet sapufti, kteriga je vshival, kakor de hi ga ne bil vshival? Ker ga nobena pregrefhna ves na-nj ne veshe, tudi natorne vesi losheje ko grefhnik rasterga. 4 Svojiga fer- za ni nikoli na-nj navesoval, torej mu ne mo¬ re lozhenje od njega hudo djati. Kaj neki fpo- kornik sapufti po fvojim sdanjim preprizhanji, kadar fvet sapufti, kteri je bil kdaj njegova ne- frezba in njegov sapeljivez, in zhigar svijazbe in golfije, napzhino obrazhanje , in smote fo mu bile isvir toliko grenkih fols? Njegovo pezhenje, zhe ga fhe kaj pezhe, je hvale vredno in svelizhanfko. Njegove folse, zhe vender teko j fo frezbne in safiushzhine folse, ktere njega tolashijo, Bogu pa dopadejo. 1 io Sdaj ga le sato Terze pczhe, ker je Boga Trojo nar vezhi dobroto preposno Tposnal, in tabo posno ljubiti sazhel. Le salo fe joka, l pravizhni fodnik, tifti dan dal, pa ne le farno meni, ampak vfim kteri njegov pri¬ hod ljubijo.“ II, Timot. 4 ? 7. 3 . V’ tej rezhi mene nizh pofebniga ne zhaka, vfi bodo te ne- fkonzhne frezhe deleshni, kteri Gofpoda ifhe- 9 — i3o — jo, in njegovi shele biti. Bog ne dela raslozh- lu ne bofh shivel. Koliko dni in koliko ur miflijo in miflijo flushabniki tega fvela na fvoje dela in opravke! vi bi pa eno minuto na vezhnoft ne miflili? Shal mi je, rczhem f’ fvetim Avgufhtinam, slial mi je, ker fim grefhil, in sato mi je nar bolj shal, de nad grebi malo sbalujem. — Pogojten fpominj na fmert je sa vfe lju¬ di Tiar mozhnejfhi perpomozhik nedolshnoji ohranili. Ta fpominj pretrefe kralja na kraljevim fedesbi, kakor firomaka per plugu. Ta fpominj med ljudmi ne dela raslozhka, nikomur ne per- sanafha, in taziga zhloveka nar bolj sbode, kleri ima na fvelu fkosi fmert nar vezh sgubili. Po- fvetnjak, kteri na fmert ne mifli, pravi fvoji dufhi: 71/o/e f-hramhe fo napolnjene, vefela. hodi, pi in jej. Pa more ftrafhni glaf flifhali: Neumnesh! She nozoj hodo tvojo da j ho od te¬ be kotli, in komu Ji fkupej fpravljal ? Hifhe fim sidal, pravi ^Salomon, in vinograde safa- dil, mella ulerdil, in kraljeftva gofpodoval; po mojih f-hrambah fla fe slalo in frebro blifke- tala; pevze in pevkinje fim fi napravil, in vfe zblovefhke fladnofti vshival; pred mojim kra¬ ljevim fedeshem fo fe plemenitniki in vojfhaki perklanjali, in mi vfe poftreshbe radovoljno opravljali. Vfe, kolikor jih je pred mano shive- lo, fim prefegel, in tudi modroft je bila s’ mano, in fvojim ozhem fim vfe dovolil, kar fo posbelele, in fvojimu ferzu nifim nobeniga vefelja odrekel. — Kader fim pa she posemlifko vefelje dolgo zhafa mirno in bres perdershka vshival, fim i63 vfe dela pregledal, ktere fo moje roke ftorile, in vef trud, ko lim ga per njih imel, in glej! vfe pod folnzam je bilo nizhemernoft in rev- fhina, ino prašen nizh. „Lej ! ti li mojim dnevam kratko mero odmeril, in moje shivljenje je kakor nizh pred tabo. Saref, vfi shivi ljudje fo sgol nizhemer- noft.“ Pfalm 38, 6 . Pogojtin fpominj naJ/nertje smed vjih nar navadnifhi perpomozhih nedolshnoji ohranili. Velikrat je farna ta ftrela nar terdovratni- fhi grefhnike na tla pobila. Brumni ljudje gredo v’ famoto, de fmert premifhljujejo, gre- fhniki fe trefejo, in fe fterme osirajo od kod ta ftrela pride; mlazhni kriftjani fe sbude, in fposnajo, de je treba refnizhne rezhi refni- zhno premifhljevati, fkerbno delati, in varno dodelati. Kdor te ftrele ne zhuti, je she mer- tev, defiravno ne ve, de je mertev, ker neha po duhu shiveti. Sej fe merlizhev le sato uftrafhite, ker fe farni umreti bojite. Ptuji sgledi vaf ftore bo- jezhe, ker fte v’ ftrahu, de bi to vaf ne sade- lo, kar vfak dan nad drugimi vidite. Pa fe f’ fmertjo fosnanite, fe vam pa ne bo vafh fovrashnik sdela. „Zhlovek prejde kakor fenza, in je sa- ftonj nepokojin.“ Pfalm 38, 7 . Drugizh. V’ prizhijozhim zhafu je treba fveto in bogabojezhe shiveti. Zhlovek vezhi del tako shivi, kakor mifli; le takrat brumnifhi shivi, kadar hozhe bolj po kerfhanfko shiveti. 11 * „Jeft fim fo na Itare zhafe fpomnil, in fim vezh fto pretezhenih let prenriflil. Po no- zhi fim v’ fvojim ferzu miflil, in fam febe premifhljeval :£ Pfalm 76, 6. 7. In ljubi bra¬ tje! kaj fim fe is tega nauzhil ? „Jeft fim re¬ kel: Sdaj bom sazhcl; to fpremenjenje je delo rok nar vikfhiga, £< Pfalm 76, 11. O kaj ko bi fe pazh to frezhno fpremenjenje v’ vlili lju¬ deh sgodilo! Ljubi bratje! fpominj na fmert vaf more perganjati, de bole s' grehi Jiorjeno fhko- do poravnali, in J'e pofihinal greha varovali. t Si koga na blagu in dobrim imenu po- fhkodoval ? t Smcrt ti vtegne perloshnod odvse- ti, de mu ne bofh mogel poterniti. Torej sdaj poverni, dokler ti je fhe mozh poverniti. £ Si dajal pobujfhanje ? Odvsemi dano po- hujfhanje s’ dobrim sgledi, fizer bo tvoja fmert druge ljudi fhe bolj pohujfhala. c Si v’ jesi in fovrafhtvu ? £ Smert te bo od tvojiga- fovrashnika vekomej lozhila, torej fe fhe ob pravim zhafu fpravita. Imafh kako hudo navado? Naftopik hude navade je huda in nefrezhna fmert j prebiti jo, to je sapufli hudo navado. £ Si v’ blishnji pregrefhni perloshnolli ? V’ fmerti ne bofh ti nje sapuftil, ampak bo ona tebe sapufiila. Raji fe sdaj is nje istergaj. Ob kratkim, vfe bersh v’ liran istrebite, kar vam fmert nevarno dela, in frezhne fe Jhtejte, zbe le toliko zbafa perdobite , kolikor vam ga je potreba, de fe pred firafhnim ne- previdenim dnevam obvarujete. Sapifhite fi fmert tako rekozh na roke, na zhelo, in pred i65 ozhi. Njena podoba, ktero povfod vidite, vam bo fvetovo velikoft sato sraatijfhevala, ker na njem ni nizh ftanovitniga in obftojezhiga; fve¬ tovo vefelje bote smerniffii vsiliva!!, ker sa njim kmalo shalolt perdere; revfhine in nadlo¬ ge fvojiga (lanu bote losheje terpeli, ker imele smiraj kaj boljfliiga upati. Njena podoba, pra¬ vim, vaf bo fpametovala , in smodrila , in zhe taf nekoliko zbala s’ shaloftjo napolnuje, vaf bo pa v’ drugim zbali f’ pravim, ftanovitnim vefeljem, in f’ fvetim upanjem navdajala. „Mo- drih ferze je, kjer je shaloft, nefpametnih fer- ze je pa , kjer je vefelje.“ Pridgar, 7 , 5. Kako bi bilo neki takimu zhloveku mozh kaj budiga iloriti , kteri rabeljna sa fabo vidi? In kako bi fe neki dal tak zhlovek v’ fmerten greh sapeljati, kteri ima fmert vedno pred ozhmi ? . . . Pazil ref! le nefrezhne minute naf v’ greh sapeljujejo, v’ kterih nizh ne mi- flin).o; ali pa je tak grefhnik pofhaft smed vlih grefhnikov. Preden kdo tebe moj Bog! tako slo posabi, more popred fam febe posabiti j le neumnesh fvojo dufho savoljo kratkiga me- feniga vefelja vezhnimu pogubljenju isdaja. Ljubi bratje, polihmal fe per flehernim delu, ki ga delale, tako le vprafhajte: Ali ga bom v’ fmerti vefel ali ne? Ali mi bo shal, de lim to in to ftoril ? ' Ali me bo preftrafhilo, ali pa bom savoljo njega lahko odgovor dajal? Po lem uku fe v’ vfim fvojim d jan ji in nehanji ravnajte. Sakaj bi (i fvojo rajlingo, ktera je she fzer preteshka , fhe le vfak dan tesheje delali? Sakaj bi kaj taziga delali, kar i66 vefte 5 de vaf ho grevalo ? Sakaj bi tak ftrup pili, od kteriga vefte, de ljudi mori? Vlako ftopinjo, ktero fhe po lami delate dobro pre- fojujte, ali vaf v’ Kako fkrito jamo pelje, ali ne. Nobeni mreshi ne upajte, ki jo od delezh vidite, zhe tudi, menite, de bi jo lahko ras- tergali. Vabnikov nikar ne poflufhajte, kteri vaf v’ fkrite saderge vafhiga fovrashnika vabijo. „ t Stori tedaj moj lin! kar pravim, in ref hi fam febe. Ne perpufti fvojim ozhem fpanja , in fvo- jim trepavnizam dremanja. Istergaj fe is rok kakor mlada ferna, in kakor ptiza is ptizharje- ve roke.“ Pripov. 6 , 3. 4- 5. 4 Svet naj fe ti savoljo tvoje bojezhnofti pofmehuje, kakor, dokler, in kolikor hozhe; in v’ fmerti ga poprafhaj, sakaj pofvetnjak ta¬ ko teshko umerje, in sakaj mu je fmert tako ftrafhna? Ti fi lahko bojezh, ker jih je sho toliko v’ pogubljenje fhlo, Moder fi ako fe popred perpravljafh, ker v’ toliki nevarnolli nili nikoli prevezh obvarovan. Ako fe hozhefh poboljfhati, morefh bolj varno in bolj na tan¬ ko shiveti, in ako hozhefh frezhne fmerti pra- vizhnih umreti, fe morefh poboljfhati. Tretjizh. Pretezheno shivljenje je treba ve- likrat porajtovati, in pobotovati. Delaj rajtingo fam f’ fabo fkosi vfakda- nje in tanko fprafhevanje fvoje vefti. Delaj rajtingo f’ fvetam, fkosi lep red v’ fvojih opravkih. Delaj fofebno s’ Bogam rajtingo, fkosi zhi- fto in odkritoferzhno fpoved. Tvoja veft je dolgo, fhiroko in smedeno pelje, ktero fe ne da naglo is trebiti , obdela¬ ti, in obrodovititi ; slo fe golfafh, ako menifh, de bofh kako delo dobro dodelal, kleriga nifi vajen. Vfaj vfak vezher, preden fpat grefb, pre- ifhi fvojo veft, in jo isprafhuj. Delaj s’ njo tako ojftro, kakor bo ona na fmertni po- ftelji f : teboj delala. Vprafhaj jo bres persana- fhanja , kaj in koliko ti ima ozhitali, 4 Spanje je ozhitna podoba ftnerli; ji pot perpravlja, je kratka fmert, in flednji dan marlikomu ve- zbna fmert. Oh! kaj bo, zhe fe nikoli vezh ne sbudim is fpanja? zhe fe fhe le v’ vezhnofti prebudim, zhe bodo fhe to nozb, defiravno ne vem kdaj, mojo dufho od mene terjali? Kakfhin bom pred Boga prifhel? kako mu bom rajtin- go dajal ? Zhe fe pa, poftavim, po nvilofti boshji sju- traj fpet sdrav sbudifh, je ta miloft sa-te gnada, je dar boshji, od kteriga bofh mogel kdaj raj- tingo dati. Dan tedaj, kteriga fhe sdrav doshi- vifh, tako perzhni, kakor bi bil sadnji dan tvo- jiga shivljenja. ( Sej vefh, de je ta dan lahko sadnji dan tvojiga shivljenja, in mifli fi, de fe ti sadnji dan fhe ravno tako ne bo sadnji sdel v’ tvojim shivljcnji, kakor fe ti danafhnji dan ne sdi. — Ofkerbi tudi fvojo posemljifko hifho, ko¬ likor jo morefh, ker na fmertni poftelji sme- deni zhafni opravki velikrat tudi veft smefhajo, in ftore, de bolnik manj na dufho mifli, in de mu je, kakor Marti sa vfe mar, le sa edino i68 potrebno pa ne. Previden zhlovek fe k’ vfimu perpravlia, kar bi ga vtegniio sadeti. In bajte bo bolj gotovo sadelo, kot fmert? Ne pulti fvoji shlahli, fe zhes-te pertoshiti, de nifi vfiga po¬ ravnal, in de fe kaka rezh bres tebe zlo po¬ ravnali ne da. Teltamenta nikar tako dolgo ne odlafhaj, de biga fhe le takrat is tvojih sadnjih befedi ugibali, kadar ti je she dufha na shna- blih! in de bi fe potler tvoji erbi med fabo toshevali, fe nad tabo jesili, in te kleli. 4 Stori fvoj teltament, pravi f. Avgufhtin, dokler li fhe sdrav, dokler (i per pameti, dokler li fhe fvoj. V’ bolesni fe bofh dal s’ perlisovanjem in shu- ganjem premotiti. Na sadnjo bolesen nizh ne odlafhaj, ker ti bo ona she fzer doki opravkov f’ fabo pernefla. „Hvali Boga v’ vfih rezheh , dokler fhe shiVifh, hvali ga, dokler li shiv in sdrav, zhalti ga, in hvali fe s’ njegovim ufmi- ljenjem. t£ t Sirah 17, 27. Pogoltim, zhilto in sgrevano fe ispoveduj. Ispoveduj fe pogojtim , de bofh fvoj dufhni lian fposnal, in poboljfhal, de bo gnada fvetiga sa- kramenta pokore v’ tebi mozhnejfhi, in de bo¬ le pogoltna fpoved j n pokora tvoje grehe bolj gotovo isbrifale. Ispoveduj fe zhijio in sgrevavo, zhe ni tvoja fpoved zhilta in sgrevana, je nov greh, je fkrit Itrup, in k’ tvojimu pogubljenju. Moj Bog! kako slo perpomorejo odlafhane, in flabo opravljene nevredne fpovedi k’ nefrezhni fmerti! Kdor fe o pravim zhali prefkerbi, v’ lili gotovo tolashbo dobi; in kdor v’ sdravji fvo- je rezhi s’ Bogam prav in odkritoferzhno dela, tega Bog ob zliafu nadloge ne more sapultili. — 169 — Vfaka fpoved more hiti tvoja sadnja fpo- ved; to je, vfaka more biti iako zbijta. in sgre- vana, kakor bi ne mogel nobene vezli upati, iako popolnama, de ti je fhe zlo na fmerlni poltelji ne bo treba popravljati. Vfaka fpoved naj bo ivoja sadnja fpoved , de le fvojih ba¬ rih grehov fpomnifh , kteri fpominj ti je zlo potreben, de prekletflvo vezhniga Boga od febe odvernefh. t S’ vfako fpovedjo m o ref h tiaro shi¬ vljenje fkleniti , in kakor s’ njo flariga grefhiv- fhiga zhloveka flezhefh, tako morefh novjga zlilo veka oblezbi, kteri po boshji volji sliivi. 25 rucja Kolikor blisheje fmerti fmo, toliko bolj je fo- febna perprava K njej potrebna, perprava namrezh fkerbniga ajfra. Terdni fklep je le savoljo kaj prihodriiga. Na fmertni poflelji tedej fklep ni drusiga, ka¬ kor prasne shelje, in tako rekozh, sadnje po¬ jemanje nafhe vedi. Sdaj ljubi brat! sdaj fe morefh prefkerbe- ti, sdaj ti she morefh tilde rezili napraviti in jih perpravljene imeli, ktere miflifh na dolgo in naglo pot f’ fabo vseli. Ofkerbi fvojo liifho. Brumno, bogabojezhe shivljenje je tedaj kakor dni sgorej rekel, perva perprava k’ dobri in fre¬ oni fmerti. Brumno shivljenje te pa fhe ne svelizha, zhe nili zlo do fmerti brumen, in zhe Bogabojezhe ne umerjefh. Perprava v’ fmerti — 170 — je tedaj ravno talco slo potrebna, in morefh fo febno na-njo porajtati, in sa-njo fkerbeti. Blishnja perprava k’ fmerti pa fofebno v’ tem obftoji: De prejmefh, kar samore kriftjan prejeti. De ftorifh , kar je kriftjanu koriti. De terpifh, kakor more kriftjan terpeti. Morebiti fe ti tako govorjenje presgodhje sdi, morebiti menifh, de bi fe ti moglo Ihe le na konzu tvojih dni od takih ftrafhnih re- zhi govoriti. Tako jih je gotovo veliko nekdaj f’ tabo vred miflilo, in sdaj fo v’ vezhnohi, in fvojo smoto bres tolashbe objokujejo. Takrat fo jim mogli duhovni govoriti, kadar nifo vezh flifha- li; takrat jih uzhiti, kadar nifo vezh umeli 5 takrat jim ferzhnoft dajati, kadar fe nifo vezh zhutili; takrat jih k’ fmerti perpravljati, ka¬ dar je njih ura she odbila. Ali hozhefh njih nefrezhe deleshen biti? Kadar bolesen smiraj hujfhi perhaja, morefh she k’ fmerti perpravljen biti, in takrat ni zha- fa, de bi fe fhe le k’ njej perpravljal. Ino tudi vi bodite perpravljeni, pravi nafh svelizhar. On ne pravi, perpravljajle fe, am¬ pak, bodite she perpravljeni. Ti morefh ne- varnok prehiteti, ako hozhefh, de ne bo ona tebe prehitela. Zhe ti bo v’ fmerti fpodletelo, ti bo le enkrat fpodletelo, torej fe k’ njej per- pravi kolikor boljfhi fe morefh, de ti ne bo fpodletelo. Ljubi kriftjan ! dobro vefh, kaj samore kriftjan na fmertni policiji v’ tolashbo, mozh — 1 7 1 — in svelizhanje prejeti, pa tudi morefh vediti, hdaj in kako more vfe te perpomozhke prejeti, Deflih imajo fveti sakramenti Tvojo mosh farni od Tebe, pa vender v’ naf le toliko fadu obrode kolikor in kakor Trno k’ njim perprav- ljeni in s’ njimi vred delamo. Torej jih mo¬ remo vfelej o pravim zbali sheleli in prejeti. O pravim zhafi , pravim, dokler Trno The per sdravi pameti, ker fveti sakramenti per pol mer- tvim, in nevednim zhloveku ne rode praviga fadu. O pravim zhaji, ker fe flab bolnik ne more k’ njim tako perpraviti, kakor fe je treba. O pravim zhafi , ker snajo bolniku po boshji milofti tudi k’ telefnimu osdravljenju pomagati. Ali je vrasha, ali je bresboshnoft in hudo¬ bija, kadar bolnik prejemanje fvetih sakramen- tov tako dolgo odlafha, de fe she dufha na pot v’ vezhnofl napravlja? Ali ni per bolniku, kte- ri od previdenja flifhati ne more, ali pa fvete sakramenle smiraj odlafha, ali ni per takim bolniku nobeniga ufmiljeniga in bogabojezhiga ^Samaritana, kteri bi ga is ufmiljenja nad nje¬ govo dufho, na njegovo dolshnoft, na njegov prid, in na njegovo nevarnoft fpomnil? Kaj noben priden in zhaftivreden Levit k’ njemu ne pride, kteri bi sgubljene ovze v’ Israelu, ifkal, in jo nasaj k’ zhedi pernelil ? ... Ti morefh tedej o pravim zbali vediti, de je od bolnika na fmertni poflelji malo prida upati, m de drugim ljudem ne dafh dobriga isgleda, ln de ne umerjefh kakor dober kriftjan, zhe te Korejo k’ nar fvetejfhim, k’ nar boljfhim, in b’ nar potrebnifhim rezkem, namrezh k’ pre- — 172 — jemanju /Vetih sakramenlov dolgo profiti, fili- ti, in tako rekozh golfati. Zhe Te tvoja dufha sheli frezhno is tega fve*- ta lozhiti, more tudi fkerbeti, de bofh sadnjo popotnizo s’ vezhim ajfram, s’ vezhi ljubesnijo in s’ vezbi poboshnottjo kakor kdaj prejel. To¬ rej bo tvoja dufha f’ fvojim fodnikam, dokler je fhe tvoj Ozhe, v’ Jjubesni in saupanji govo¬ rila, mu s’ shalotljo fvoje gube, ali pomankanje rasodela, ga na njegovo ufmiljenje, ktero ji je fhe predozhmi, fpomnila, in ga sa vfe prejete dobrote sahvalila; mu fvoje nadloge potoshila, in fe s’ njim od tega pomenila,, kar je fhe zha- l In ko bi lih ona na fvoje dete posabila, vender ti na-me ne bofh posabil. i8a Ino jeft tebe, moj Bog! dofihmal nifim ljubil. 4 She vezli: Vfe drugo sunej tebe, lim ljubil! O nefrezhen zhaf, v’ kterim te nifim lju¬ bil! Vekomej naj bo posabljen, in vedno ga bom objokoval! pa aavoljo tega mi fhe ferze ne upade. Odfihmal more pa moja ljubesen do tebe tolikanj gorezhnifhi in mozhnejfhi bi¬ ti , de bo vfe samujeno nadomellila. Ti gre- fhnika is ljubesni v’ prijasnoll vsamefh, in tvo¬ ja ljubesen, zbe je kdaj kaj vezhi, je takrat nar vezhi, kadar nevredniga grefhnika fpet sa fvo- jiga otroka vsamefh. Nektere ta mifel Ilrafhi, de je sadnja gnada ftanovitnofti nesaflushen, in fofeben dar boshji, de fi je ni nihzhe fveft, ka¬ kor de bi hotli rezhi: Jeft je ne upam, sato ko jo le fam Bog dati samore. Ko bi jo bilo zhloveku mozh saflushiti, bi jo she hotel sa- flushiti. 4 Sromaki! kaj pa imate, de bi od Boga ne imeli, in de bi vam Bog ne bil bres vafhiga saflushenja dal? Le njegove milofti ifhite, in *’ njegovo gnado svello delajte, potlej vam pa tudi sadnje gnade ftanovitnolli ne bo odrekel. Ko bi vam bila ta gnada tavshent krat obljub¬ ljena, in ko bi bila v’ vafhih rokah, bi jo pred sgubili in sapravili, kakor pa fzer, ko je v’ bo- shjih rokah bres vafhiga saflushenja sa vaf f-hranjena, Vi bi bili bolj ncfrezhni, ko bi bila le v’ vafhih rokah, kakor pa fizer, ko jo Bog da, komur koli jo hozhe. On je fam v’ febi Bog dobrote , vi fte pa grefhniki. On je nefkonzhen v’ fvojih dobrotah, in njegova mi- loft nima ne konza ne kraja. •— i83 Moj Bog! pred vefolnim fvetam fposnam, de ravno sato s’ velikim vefeljem frezhne fmer- li upam , ker jo le lam ti delifh. Mojo upa¬ nje me ne fine predersniga, tvoja vligamogozhnoft pa ne obupljiviga delati. Na-te upam, in ve- komej ne bom oframoten. — —• Deveto premifhljevanje. Navadna fmert ljudi. „" 5 ^ot grefhnikov je s’ kamenjem gladko vde¬ lana, tode sadnjizh pelje v’ pekel, v’ tamo, in v’ terpljenje . 44 t Sirah 21, n. Pot v’ pogubljenje, ljubi bratje! je po be- fedah fvetiga pifma, fhiroka, na vides sloshna in prijetna. Zhlovek bi miflil, de fe grefhni- ki na njej fhe zlo nizh ne fpodtikajo; vfe fe jim godi po njih miflih in sheljah ; pot je s’ roshzami natrefena, s’ kamenjem uglajena, s’ vefeljem navdana, pa majhino poterpi, in po- tler fe pride v’ pekel, v’ tamo, in v’ terpljenje. Tak, ref tak je konez grefhnikov, kteri fo zlo do konza grefhniki. Taka je s’ hudo- delniki, kteri fvoje nefpokorjene grehe pred fvo- jiga fodnika nefo. Taka je huda ali nefrezhna fmert ljudi. Taki grefhniki fo mertvi na te- lefu, in mertvi na dufhi, v’ vezhni in nepre- klizljivi fmerti fo. — — — 184 — t Strafhno je njih shivljenje, Itrafhna njih fmert; ali je ona pa kaj redkiga in fofebniga? Oh! kaj ko bi pazil mogel to k’ fvojimu in k’ vafhirnu trofhtu poterdili. Pa fkufhnja me na- fprotniga uzhi, in to mi fhe vezhi fkerb dela. Jeft vam fvoje fodbe ne filim. Kriftjani! bodite farni fvoji fodniki; islodite is naukov refnižhni- ga fvetiga evangelija, in per luzhi fvoje pame¬ ti, kaj fe je nam kakor tudi drugim ljudem ba¬ ti. Deje dobra in frezhna Imert redka, tega naf uzhi vera, in ona fe ne moti. De je hudobna in nefrezhna fmert veliko navadnifhi, tega naf uzhi laftna pamet, in ona fe ne perlisuje. To fo shaloftni, pa vender mozhni in neprema¬ kljivi fprizhljeji. Pot grefhnikov je s’ kamenjem gladko vde¬ lana, tode ssdnjizh pelje v’ pekel, v’ tamo in v’ terpljenje. — — — T- Dobra in frezhna fmert je redka, tega naf vera uzhi, in ona fe ne moli. Tukej ne govorim ljubi bratje! od bres fhtevila veliko nevernikov, kteri nimajo nobe¬ ne luzhi vere'; ne govorim od toliko krivover- nikov, kteri fo vero sapuftili, in po tami fmer- ti tapajo. Tukej govorim od tillih pravover¬ nih kriftjanov, kteri Ozhetovo voljo vedo, pa je ne fpolnujejo; kteri fe kriftjane fhtejejo, pa po kerfhanfko ne shive, tukej od naf go¬ vorilu. i85 Po fprizhevanji kerfhanfki verfkih naukov je malo isvoljenih. Po kerfhanfkih djanjfkih naukih je malo popolnama dobrih kriftjanov. Po shuganji fvete vere je veliko terdo- vratnikov. Torej more dobra fmert redka in grosno draga biti, ker je tako redka. Pervizh. Po fprizhevanji kerfhanfkih ver- fkih refniz je malo ljudi isvoljenih, in malo refniz je v’ fvetim pifmu tako naravnoft, toli- krat, in tako na tanko sapifanih, kakor pa fo te refnize. „Veliko jih je poklizhanih, pravi t Sin bo- shji, pa malo je isvoljenih !“ Matevsh. 20, 16. „ t Skufhajte fkosi tefne duri iti, ker vam rezhem, de jih bo veliko fkufhalo fkos-nje pri¬ ti, pa ne bodo mogli.“ Luk. i 3 , 24. Poite fkosi tefne duri, ker pot, ktera v’ pogubljenje pelje, je fhiroka in vrata prodor¬ ne, in veliko jih fkos-nje gre. „Kako tefne fo pa nafproti duri, in kako voska je pot, kte¬ ra v’ shivljenje pelje, in malokteri jo najde- jo.“ Matevsh. 7, i 3 . 14. Kdo fo neki to veliko fhtevilo savershenih , in majhino fhtevilo isvoljenih? Oni nifo kako ptuje ljudflvo, ktero fe od folnzhniga is-hoda in od sahoda f-haja, ampak oni fo otrozi kra- Ijeflva, kteri bodo v’ unanje tame pahnjeni, kjer je jok in fhkripanje s’ sobmi. Mat. 8, 12. Oni nifo neverniki, kteri Israeloviga Boga ne posnajo , ampak tiili flovezhi moshje, kteri 10 v’ Gofpodovim imenu prerokovali, v’ nje- — i86 — govim Imenu hudizhe isganjali, In zhudeshe delali. Mal. 7, 22. t S’ kom je fveti apokel Paul, ltleri je bil gotovo poln Krikufoviga duha, in Krikufove modrofti, P kom je on verne kriftjane perme- ril? s’ tiftimi tekarji, kteri v’ ograji teko, in deflih vli teko, pa vender le edin smed njih kavo dobi. I. Kor, 9, 24. 4 Svet Paul naf fam hozhe preprizhati, de ondi od pravovernih ljudi govori, satorej sgled Israelzov, ljudftva boshjiga v’ mifel vsame, re- kozh: „Ljubi bratje! nezhem vam samolzhati, de fo bili vfi nafhi ozhaki pod oblakam, in vfi fo fkosi morje fhli; de fo bili vli pod Mojsefam v’ oblaku in morji kerfheni; de fo vli eno duhovno jed jedli, in vli eno duhovno pijazho pili, (pili fo pa is duhovne fkale , kte- ra je sa njimi hodila, ta fkala pa je bil Kri- kuf:) Pa vender jih veliko smed njih Bogu ni bilo vfhezh, ker fo bili po pufhavi pomorjeni.“ I. Kor. 10, x — 5 . Bog je sato na Egiptovfkim zhudeshe de¬ lal, sato je Israelze po pufhavi redil, de bi jih bil v’ obljubljeno deshelo perpeljal. Ino vender kaj miflite, koliko smed njih jih je prifhlo v’ obljubljeno deshelo ? Smed milijo¬ na, in ofem ko tavshent Israelzov, kteri fo is Egiptovfkiga fhli, ka bila le Josua in Kaleb tako frezhna, de ka v’ obljubljeno deshelo pri- fhla. Isaija permeri fhtevilo isvoljenih tikimu majhnimu fhtevilu oliv kteri po terganji na oljki okanejo ker fe isgrefhe; ga permeri tudi — 187 — tibimu majhnimu fhtevilu grosdov, kteri fe po tergatvi pobiravzam fkrijejo. Isai. 2 4, i3. V’ fvetim pifmu fo sraven prilik tudi laki sgledi, kteri ravno to refnizo terdijo. Per fplohnim potopu, pravi fveto pifmu, jih je le malo, to je ofein dufh, ali perfhon, otelili, I. Ptr. 3 , 20. Is petih velikih meh fo le tri boshjimu mafhevanju odfhle. I. Mojs. 19, 3 o. V’ t Siloe je bil smed toliko reveshov in beteshnih vfak krat kadar je voda vrela, le edin osdravljen, in tudi Kribuf je ondi le eni- ga osdravil. Jan. 5, 4 . Ako hi, poftavim, ismed tavshent in tav- shent ljudi, le eniga famiga zhloveka ta nefre- zha snala sadeti, de hi bil shgavin dar vezh- niga mafhevanja hoshjiga, kaj hi fe ne bil dolshan vfak smed naf trebi, in vprafhati: Ali lini jeli tilli nefrezhni, tibi pogubljeni? t Sveto pifmo pa fhe nafproli pravi, de jih ho ismed vlih ljudi le malo, ismed velikiga fhtevila lju¬ di komej edin otet. Kogar ta refniza, ki je na befedo boshjo sidana, f’ fvetim braham ne na¬ vda, ta je she ismed tilliga velikiga fhtevila ljudi, kteri fo namenjeni, fvoje dolge v’ suna- ujih tarnali vekomej objokovati. Jeli vam ref ne morem samolzhati, de mi ravno moj majhin lirah (nad to refnizo) nar vezhi brali dela. Moje sanafhanje, ki je bres dna, moje nepremifhljeno in nemarno shivlje- n je in sadershanje v ; taki imenitni rezhi le is hbe flepote isvirala, ktera me bo gotovo k’ — 188 — padzu perpeljala, in mi branila, de fe perlo- shnofti h’ padzu ne bom varoval in ogibal. „On jih je okrog febe sapored biftro po¬ gledoval, in je bil savoljo njih flepote shalo- ften.“ Mark. 3 , 5. Dragizh. Malokteri po djanfkih naukih na- fhe fvete vere na tanko shivi, in to fe nad ljudmi tako ozhitno vidi, de ne more nihzhe tajiti. V’ nebefa nikoli nizh nezhiftiga ne pojde; Bog fvetofti, Bog, ki je farna fvetoft, je tako fklenih Vfak dolg fe more zlo do sadnjiga ve- narja poplazhati; Bog pravize, Bog, ki je sgol praviza, tako hozhe. Is poftave ne bo noben slog, nobena zherka isbrifana, tako hozhe in sapove Bog, nafh poftavodajavez. ,,Bodite popolnama, kakor je vafh nebe- fhki Ozhi popolnama.‘ £ Mat. 5, 4$. ,, t Sveto pifmo je polno ftrafhniga shuganja . !n napovedovanja mafhevanja boshjiga nad ter- dovratniki, in fvet je bil smiram poln takih terdovratniK grefhnikov. , Kako ftrafhno je Bog po prerokih govoril! 1 deli tim vaf klizal, pa me nifte hotli poflufha- h- jSvojo roko fim po vaf ftegal, pa fte jo sa- nizhevali. 4 Ste moje sapovedi v’ nemar puftili, — 11)3 — in fe mojim fhtrafingam in mojimu shuganju pofmehovali; to de le pozhakajte, v’ fmertni uri, ktera bo na naglim kakor tozha nad vaf perderla, vam ne bom na pomozh prifhel, vam ne bom pomagal, ampak le bom nad vafho ne- frezho fmejal, in val' sanizheval. Kako ftrafhno Jesuf, krotki kralj, terdo- vratnim podloshnim in nesveltim hlapzam shu- ga! Gorje tebi Korozajm! Gorje tebi Betsajda! Gorje zhloveku, ki kaziga majhniga pohujfha! Gorje bogatinzam! Gorje vam, ki fte le poflu- fhavzi, ne pa tudi delavzi befede boshje! V’ fvojih grehih botepomerli; porezhete mi: Go- fpod! Gofpod! jeti pasa vaf ne bom hotel vedi- ti. Ne bote me flifhali, ker Ile otrozi hudo- bniga ozheta; ifkali me bote, pa ne nafhli. — O Israel! Israel! Jesuf Kriftuf, Bog ino zhlovek hodi v’ tebi tri ino tridefet let, pre¬ hodi dobrote fkasovaje tvoje vafi, terge in me- fta; slaga ti uke svelizhanja, poterjuje jih s’ grosovitnimi zhudeshi, in sadnjizh v’ tebi fhe dvanajft svellih uzhenzov ne najde ! Kar je unim nekdaj rekel, fhe sdaj nam vfim pravi, in njegov gromezhi glaf fe fhe dan danafhnji tiflim po ufhelih raslega, kteri ima¬ jo ufhefa sa poflufhanje. Vafhi bojezhi in trefijozhi veri fe bom po- fmehoval, prevsetni bresboshniki ! kteri lle moj nauk in moje fkrivnodi smiram sanizhevali. Va- fho molitev in shaloll bom sanizheval, gerdi nezhillniki ! kterim ni bilo drujiga mar, kakor pregrehe in fladno shivljenje. Nad vafho ne- frezho fe bom fmejal, kteri lle bili na tem fve- tu frezhni, in eanizhevaje fe vam bom pofme- lioval ker bote sa neumnim vefeljem fpokorne folse tozhili. Moja dolgo zhafa drashena pra- viza vafhiga joka ne bo vezh poflufhala. In ker fim fe ghe fvojiga ufmiljenja navelizhal, salo vaf bom sanizheval, in vaf v’ vafhirn po¬ gubljenji framotil. Kaj jftorimo, ljubi bratje! kadar flifhimo, de je v’ kaki desheli, v’ kakim kraji ali pa v’ kakim mellu nalesljiva, kushna kolesen? 4 Se na fkufhamo kar je mogozhe savarovati, fe na nikogar ne sanefemo, fe drufhin varujemo, fe vefelja sdershimo, hozhemo v’ famoli sliiveti, t’ befedo, vfe ftorimo, kolikor moremo, de bi fvoje sdravje obvarovali. In, o moj Bog! sakaj fe tako fkerbno varujemo, sakaj fe toliko pri¬ jetnih rezhi sdershimo? sato, de bi nekterih let fvojiga shivljenja ne sgubiln Ali pa fmem fhe fvet ljubiti, kteri je sa- vershen in pohujfhljiv? Ali fmem velko dru- hal ljudi pofnemati,, kteri v’ pekel gredo in druge sapeljujejo, s’ befedo, ali fmem ljubiti in pofnemati, kar samore dufho umoriti? Pot grefhnikov je f’ kamenjem vloshena, sadnjizh pa pelje v’ pekel, tmo in tefpljenje. Oh! kako bom kdaj pred Gofpoda prifhel, ker mi she sdaj fvoje fodbe osnanuje, 'ktere vavno mene sadenejo? Malo je isvoljenih, ma¬ lo pravizhnih, veliko pa terdovratnih, veliko pogubljenih. Ino jeft? ... Ali bom med ma¬ lim, ali pa med velkim fhtevilam? >94 Huda, in nefrezhna fmert je nar bolj v’ na¬ vadi: to nam Jprizhuje nafha pamet , klera Je v' tej rezki ne perlisuje. Ako bi tudi ne vedili, kaj naf v’ tej re¬ zili vera uzhi, bi nam she farna pamet lahko pokasala, de fhtevilo brumnih in pravizhnih ni veliko, in de je tedej od ljudi vezhi del le malo prida upati. Nafha pamet fe nam le takrat vzhalih per¬ lisuje, kadar od naf kaj fodi; kadar pa od drujih ljudi kaj fodi, fe pa nizb ne! perlisuje. Torej ti tukej le druge ljudi miflite. Kakfhen je zhlovek vezhi del v’ fvojim sla¬ vljenji? in kakfhen bi mogel biti? Kaka je fmert fploh per zhloveku ? in ka¬ ko bi mogla drugazhi biti? Pervizh. Kakfhen je zhlovek vezhi del v’ slavljenji. Zhlovek je v’ shivljenji vezhi del flab be- teshin, ino flab zhlovek pa lahko pade. Je len , lenuh pa malo flori. Je prevseten , prevsetnesh ii pa veliko upa. Is tega fe lahko vidi, v’ kaki nevarnofti je zhlovekovo svelizhanje, savoljo njegoviga nag¬ njenja k’ hudimu, savoljo njegove lenobe v’ dobrim, in savoljo njegove predersnofii v’ pad- zu. Ta shaloftni Han zhlovefhkiga rodu lahko vidifh, de imafh le sdrave ozhi, zhe ti nirnafb prav prebrifane glave 5 in ti niti predersen, — ig5 — ampak pravizhen, niti neufmiljen, ampak ume¬ ten, zhe ti ljudi vezhi del take miflifh. Kako pa je zhloveku shiveti, de bo svelizhan? v Kako mu je shiveti po natornih dolshno¬ ftih , ktere fo tako fplohne? Kako po vernih dolshnoftih, ktere fo tako vifoke in imenitne? Kako pa po dolshnoftih njegoviga ftanu , kterih je toliko? Nekdaj je fveti Jane« Krisoftom v’ Konftan tinopelnu fvoje poflufhavze vprafhal, rekozh : Kaj menile, koliko dufh is tega velkiga rnefta, koliko dufh bo ismed tolikanj ljudi svelizhanih? Preftrafhilo vaf ho, kar vam bom povedal, pa vam vender ne fmem samolzhati. Ismed fto in fto tavshent ljubi , kteri v’ tem pervim meftu kraljeftva in fveta prebivajo, jih bo komej fto svelizhanih; fhe sa tih fto fe grosno grosno bo¬ jim. . . Konftantinopel tazhaf iii bil ajdovfko me- fto; v’ njem je fvetila luzh kerfhanfke vere in kraljeviga fedesha. Konftantinopel je bil takrat, kakor fhe sdaj kerfhanfke mefta, poln tempelj- nov, duhovnov, pravovernih in bogabojezhih kriftjanov, Ondi fo boshjo befedo osnanovali , Nete sakramente prejemali, in fo ravno tako 1'Ogabojezhe, ali pa fhe bogabojezhnifhi shive- li in miflili j kakor dan danafhnji shivimo in niiflimo. Velki Krisoftom, fveti uzhenik katolj- [hke zerkve je po Duhu boshjim tako govoril , ln mi vam bomo pa f’ prašnim upanjem ferze delali, de je sdej pot sloshnifhi, fvet boljfhi, ln de fo fodbe boshje manj ftrafhde, kot fo j 3 * — ig6 — bile? „ Jeremija! kaj vidifh ? (ga je Bog vpra- fhal) in jeli fim odgovoril; Vidim zhujezho fhi¬ bo.“ Jerem. 1 , n, Drugizh. Kaka je fmert fploh per zhloveku? Dokler fmert ne pride, mu ni mar sa-njo. Kader pride, mu vfelej presgodej pride. Ino kadar mine, je sa-nj nefrezhna. Dobro vem , de fe grefhnik f’ fvojo lahno pametjo moti in flepi! on to na-fe obrazha , kar je v’ fvetim pifmu Jrofhta polno, kar je pa v’ njem ftrafhniga, pa v’ nemar pufha; on h oz h e fvoje flabe dela isgovarjati, sa boshjo zhah fe pa nozhe potegovati. Le nabiraj obljube fvetiga pifma, in rezi: Greh grefhniku ne bo fhkodoval, on fe lahko fpreoberne, kteri dan koli fe hozhe. Bog ti pa odgovori, de sa terdovratniga grefhnika ni ne refbila, ne svelizhanja, in de bo njegovo upanje s’ njim vred poginilo. Le režite, kadar hozhete, de Bog nezhe grefhnikoviga pogubljenja, ampak njegovo fpre- obernjenje. Bog vam pa odgovori: Jeft fe bom mafheval, in nad fvojim mafhevanjam dopa- denje imel. — Režite: Otet bo zhloyek, kdor bo na fveto Gofpodovo ime klizal. Bog vam pa odgovoril de ne pojdejo vfi v’ nebefhko kraljeftvo, klen njemu pravijo : Gofpod ! Gofpod ! Režite: Bog je poln ufmiljenja, in grefh- nikam grevinga mu lahko ferže omezbi. Rog, vam pa odgovori: Je zhaf ufmiljenja in odpU' fhanja, in je zhaf fhtrafinge. Piezite: 4 Sej j e sapifano: Terkajle, in fe vam bo odperlo, — 197 — vam pa odgovori, de porezhe nefpametnim di- vizam, kadar bodo terkale. Jek vaf ne posnam. Režite: Pifano je: Profite, in fe vam bo dalo. Bog vam pa odgovori: Grefhniki me bo¬ do v’ fmertni uri klizali, pa jih ne bom vfli- fhal. Sadnjizh režite: Pifano je: If hi te in bo- te nafhli. Bog vam pa odgovori: Ifkali me bo- te, pa bote v’ fvojih grehih umerli. . . 4 Sodite farni, ljubi bratje! po fvoji lakni pameti in fprevmetnoki shivljenje vezhi del kri- kjanov, ktere vidite , in nad kterimi fe vam Hu¬ di, in povejte mi, kako bi bilo neki mozh, de bi bila njih fmert dobra in frezhna? kaj fmete po pameti od njih upati? Kaj fmemo od takih krikjanov upati, zhe premiflimo njih navadno perpravljanje k’ fmer- ti, ki ga nad njimi vidimo? Kaj fmemo upati, ako premiflimo v’ ka¬ kim flabim kanu, ki ga lahko fposnamo, lju¬ dje vezhi del umirajo? Kaj fmemo upati, ako premiflimo Hra- fhno shuganje boslije, f’ kterim Bog fmerti shuga , in ktero vemo is njegovih uft. Vzhafih pravite farni od febe, de fvet fho ni bil nikoli tako hudoben , kakor je sdej; de Bog vender tega ne more dalje terpeli; de bi vaf bilo groša, ko bi mogli s’ marfikakim zlilo- vekam umreti, ki ga dobro posnate. To, kar tako govorite, ni prašno; vera in pamet vam perterdite. Vfi brumni in modri ljudje tako, kakor vi, miflijo. Sakaj pa tih gotovih refniz tudi na-fe ne obrazhate ? in ker ke tako ojkri fodniki drugih ljudi, sakaj upa- te de bo vezhni, fveli iri pravizhni Bog vaf kdaj kaj mehkejfhi fodil? ,,V’ zhimu koga drusiga fodifh, v’ tem fam febe obfodifh, ker ti ravno to delafh, kar (nad dragimi) fodifh.“ Rimi. 2, l. Vprafhaj fvoj um, kako enakoft najde med Jesufam Kriftufam, in med tabo, med boshjo poltavo, in med tvojim sadershanjem, med ka- toljfhko vero, in med tvojim shivljenjam, med pervimi krilijani in med teboj, med pokoro in med tvojim obnafhanjern? ino zb e tudi menifh, de imafh vfe, kar ti je potrebniga, pa fhe po¬ tlej fodnik pride, kteri tvoje dela s’ baklo v’ rokah preifkuje , kteri v’ pravizhnofti pomanj¬ kanje vidi, in nad nebefhkimi duhovi flabolli najde. Pa morebiti porezhete: Ali ni Gofpod nizh. vezh dobrotljiv? Gofpod-Bog, ljubi bratje! je fhe dobrotljiv, nefkonzhno je dobrotjiv, fizer bi naf she tukej ne bilo. Gofpod je dobrotljiv ; ali je pa tudi v’ fvojih fodbah fhe pravizhen? ali je v’ fvoji’ befedi fhe refnizhen? Jeli lim v’ ftrahu savoljo fvojiga vprafhanja; trefem le savcljo vafhiga upanja, ktero vaf ne pelje k’ poboljfhanju ampak k’ terdovratnofti. Bog je dobrotljiv; salorej naf nefrezhe fva- ri; satorej nam pomaga, zhe hozhemo; salorej naf vabi in opominja, de bi hoti i, salorej nam daje gnado in perganjke, de sadnjizh ref ho¬ zhemo. Dobrotljiv je, salo nam daje zhaf k’ pokori, gnado k’ fpreobernenju, pe-rloshnoft k’ fposnanju. Zhe pa zhlovek fhe s mi rej hudobno shivi, zhe je k’ njegovinm opominovanju in — 1 9.9 — {Varjenju smiraj gluh, zhe vedno njegove sapo- vedi prelomljuje, li pa Boga ne fmete nemar- niga gofpodovavža lega fvela mifliti, kteri na nobeno rezh hizh ne porajta, ,,0n bo nad gre- fhniki sadrege deshil; ogenj, shveplo, in pifh bo odlozhik njih terpljenja. Ker Gofpod je pra- vizhen in pravizo ljubi, njegovo oblizhje vfe, kar je' prav, s’ dopadenjein gleda.“ Pfalm. 10, 7. 8. Kogar imate radi, mu tudi frezhno fmert in vezhnoft perfojujete. Vzhafih pravite: Ven- der je lepo umeri, defiravno je bil flab v’ shi- vljenju. Veliko jih na vides in po vafhih mi- flih lepo umerje, pa fo vender v’ peklu. Zhe tudi vezhi del ljudi lepo umerje, je vender gotova, de je le malo isvoljenih. Lepo je umeri. Na fmertni policiji /i je dal tihe roke fkupej sdrusliene proti nebefam povsdigniti, ktere je malokdaj, ali pa nikoli k’ Bogu povsdignil. Njegove ufla fo govorile, kadar je duhoven pred njim molil, defiravno je popred poboshnoll smiraj fovrasbil. Je nar vezhi fkrivnofti prejel, pa fe je she malo sa- Vedil, kadar jih je prejel, in per sdravi pame¬ ti jih ni nikoli hotel prejeti. ^ Lepo je umeri 5 Bog daj, de bi bil! fvet veruje, de je lepo umeri; merlizh pa fam fkufha ali je lepo umeri ali ne. Mene pa, o Gofpod! vari take fmerti, in daj mi gnado, brumno in fveto shiveti. Dobro vem , de po fvetim shivljenji vezhi del dobra in frezhna fmert pride; tega pa ne vem, in mi ne gre v’ glavo, kako bi mogli po hudobnim shivljenji 200 tako hitro dobre fmerti perzhakovati, ali pa kako bi bilo mozli dobpo od hude fmerti na tanko raslozhiti. 4 Saul fposna, de je grefhil. Antijoh objo¬ kuje v’ Jerusalemu korjene pregrehe. Judesh pravi, de je nedolshno kri isdal, versbe ker- vavi dnar v’ tempeljnu od febe, in fposna, de je Jesuf nedolshen. Smert tih treh pa vender ni bila lepa in nihzhe smed naf fi je ne vofhi. Per fmerti fe na nektere fofebne sunanje snamenja sanafhamo; notranji flan umirajozhi- ga zhloveka pa le Bog ve, in duhoven je lil j en fam per febi vef preftrafhen veliko hudiga na- tolzovati. Velikrat pa fam febi in drugim lju¬ dem dobre sapopadke od fmerti ranziga dela ; kaj bi pa flifhali, ko bi fmel fam merlizh od fvoje fmerti govorili ?-—■ Gofpod! bodi gnadljiv in miloltljiv vfim shivim in mertvim! bodi tudi meni, nar revni- fhimu grefhniku v’ shivljenji in fmerti gnad¬ ljiv ! „Ne pomni nafhih karih pregreh, pridi nam hitro f’ fvojim ufmiljenjem na pomozh, ker fmo v’ filno revfhino sabredili.“ Pfalm 78, 8. Tvojiga ufmiljenja, o Gofpod! ne morejo merlizhi nizh vezh povelizhevati, in le edin ne smed tikih, ki v’ pekel gredo; ampak mi, mi ki fhe shivimo, in kterim fhe zhaf pokore in fols dajefh. Oh! koliko bo fhe tih ur, in tih dni svelizhanja ? Pa vender jek ne vpi-afham, koliko jih fhe bo, temuzh fhe donel’, ravno j sdej lerdno fklenem, v’ prihodno tebi sveko flu- sh iti. Vem de nar terdneji fklep sgine, nar ve- zhi fposnanje otamni, in fe nar refnizhnifhi 301 volja rasbije, zhe tl fvojo roko od naf odteg- nefh. Satorej je vekomej od naf ne odtegni. Raji nam pofhlji telefno fmert, kakor pa de bi te fpet nesvefto sapuftili. S’ tem te hozhemo Uli¬ ti, de naf bofh f’ fvojo gnado podpiral, ker drujiga ne shelimo, kakor te frezhe, de te ne bomo nikdar vezh shalili. Marija! mati gna- de ! mati milofti! vari naf pred fovrashnikam, in usami naf na fmertno uro v’ fvoje milofti- ve roke! Vi pa, grefhniki in grefhnize! hitite sa ma¬ no Gofpoda ifkat, dokler ga fhe moremo naj- diti. Klizhimo ga, dokler je f’ fvojo gnado bliso naf. Bersh pojmo, deflih je she enajfta ura, in delajmo v’ nogradu hifhniga gofpoda- rja. Ravno tako plazhilo nam bo dal, kakor unim, kteri fo vef dan delali. Hitimo, hitimo, de bomo fad refnizhne pokore rodili. Nogra- dov gofpodar bo natvegama prifhel, in koliko drevef bo nafhel, ktere fo she dolgo zhafa ne¬ rodovitne? Ali bo vfe kmalo vkasal pofekati in v’ ogenj vrezhi? Perpulli mi, Gofpod! de bom jefl: po sgledu evapgelfkiga vertnarja sa-nje pro¬ fil rekozh: „^She eno leto pozhakaj, pufti jih nekej zhafa, de bodo bolj obfekane, de fe jim bo bolj perlivalo, in zhe bodo potlej fad rodi¬ le, bo prav; zhe pa ne, jih pa she potlej pofe- kaj. Luk. i3, g. 202 Defeto premifhljevanje. Zhlovelt v’ grobu. „Troh nobi fim rekel: ti fi moj ,ozhe , in zher- vam : vi lle moja mati in moja Teftra.“ Job. 17, 14. _ _ O reven delesh ! in ta delesh je vfim umer- jozhim ljudem odlozhen! O gotov naftopnik fbe tako dolgiga in fhe tako vefeliga zhlovefhkiga shivljenja! o sanizhljiva shlahta, is ktere Tmo vli, in ktero moremo vli sa Tvojo shlahto Tpo- snati! Trohnobi fim rekel: ti Ti moj ozhe, in zhervarn: vi fte moja mati in moja feftra. Zhe tudi (dolgo) shivim ali zhakam pravi Job, je vender grob moja hifha, in v’ trni fim Tvojo pofteljo poTtlal. Grob je moja edina liiTha, ktera me zba- ka, in v’ kteri me najdeTh, in v’ tami fim Ti pozhivaliThe napravil, kjer Te bom v’ prah in pepel Tpremenil. Tukej leshi, od mene poreko, tukej je vTe , kar Te po njem The vidi. Tukej pozhiva, ker Tam nizh ne dela, in ker je prid- nofti zhervov isdan. Kraj The imenujejo in ka- sbejo, kjer To oftanki trobljiviga trupla, ker ne morejo kraja imenovali, kjer je moja duTha- Poltavite fi, ljubi bratje! v’ miTlih Tvoj grob prav shivo pred ozhi; ali pa zlie The Tvoji la* lini Ijubesni persanaThate, fi pa vTaj grob ka- 205 žiga drujiga zhloveka pred ozlii davite, kteri- ga fte pred nekterimi dnevi, mefzi ali letini postlali. Ta grob pred fabo odprimo, poglej¬ mo, kaj je fhe zhloveku od, tega fveta oftalo, ali pa kaj je od zhloveka fhe na fvetu oftalo. To, kar bomo v’ grobu vidili ni fizer nar vezhi rezil, ktera nam fmerl ftrafhno dela; to je le flabeji del, le lupina zhloveka, pa nam vender rasodeva sapeljanje ljudi v’ njih shivlje- nji, in nam pomaga, de fe od golufivih po- semljfkih dobrot in nizhemernoft losheje pa¬ metno odtergamo. S’ befedo, sdaj bomo pre- mifhljevali fidanje sapeljivolti tega fveta, ka- korfhne jih v’grobu najdemo; in pa sapeljani- ga zhloveka v’ grobu, kakorfhin je sdaj na fvetu. Prcinifhljevali bomo pervizh, kako prijeten in vfim vfhezh je bil zhlovek, kak je pa sdaj v’ grobu, drugizh, kako je bil nekdaj bogat in koliko ima pa sdaj v’ grobu, in tretjizh : Ka¬ ko je bil nekdaj zbafteh, kako je pa sdaj sani- zhevan in sanizhljiv. Ta zhlovek ki je v’ grobu je bil nekdaj lep, prijeten in vjim ljudem vfhezh , kak je pa sdaj? Kaj vam je fploh nad kakim zhlovekam vfhezh? Kaj vaf na-nj navesuje? Zvel njegove mladofti, lepota njegove poftave, Ijubesnivoji njegoviga ferza, perljudnoJi njegove drufhine. ■Ljubi bratje! gotovo fte she tudi kdaj in vezhkrat kako rnertvo truplo vidili, preden fo — 204 — ga h’ pogrebu nefli in pokopali. Kakfhino fe vam je tifto truplo vidilo? Kako vam je njegov : pogled, njegova podoba in njegov lidanji ftan dopadel ? Tifto nagnufno truplo je tega shiva podoba, kar bole vi kdaj. V’ njem fte le farni j jfebe kakor v’ fbpeglu (serkalu) lahko gledali. Ker morete umreti, pravi fveti Bernard, sato fi miflile, kakor de bi bili she umerli, in premifhljujte fvoj prihodni ftan. Jeft flifhim mertvafhki sgon, kteri me fpom- ni, de nekdo umira, vprafham , kje kdo u- mira, bersh na tifti kraj hitim, de bi sadnjizh nekiga snanza umirati vidil; kdo me frezha, in mi pove, de je she ugafnil. Pa vender grem v’ njegovo prebivalifhe, tode nikogar ne naj¬ dem, sunej odperto liifho, odperte okna, praš¬ no pofteljo, na ftrani lampizo, belo sagrinja- lo, pare, de ga bodo k’ pogrebu nefli, in na parah fvojiga mertviga prijatla. — Takej leshi rnladenzh. Truplo bres gibanja, mefo bres gorkote, zhlovek bres shivljenja; fatn febi ni vezh podoben, vojfkvanje f’ fmertjo g« je fkasilo, je gerd oftanik tega, kar je kdaj bil. Pred nekterimi dnevi ga je fhe bilo farno shivljenje, pred nekterimi urami fmo njemu in njegovim domazhim upanje dajali, de fe bo j fhe gotovo osdravil. Pred. nekterimi minutami je fhe f’ fvojimi domazhimi govoril, ti fo per njem jokali, in mu tako tolashbo dajali, k te¬ rc fhe farni nifo imeli. t Starifhi fe ne dajo po- tolashiti, ker dalje, kot on, shive; ozhitno fe jokajo, ker fe je paliza njih ftarih dni, in pod¬ pora njih flabiga sdravja prelomila. Pravijo, 2o5 de fmert ne dela po pravizi, l’ grobu. „Ne boj Te, pravi kraljevi prerok, kadar kak zblovek bogati, in zhaft njegove hiTbe ra¬ fte, ker ne bo zlo nizh T’ Tabo neTel, kadar u- merjc, tudi njegova zhaft ne pojde s’ njim v’ jamo.“ PTalm. 48, 17. 18* To refnizo s’ ozhmi vidimo; in The ne¬ vernik je ne more ovrezhi, krivoverz je ne more drugazhi, kakor mi, raslagati. Kaj ima pa bogatinz na tem Tvetu pred reveshem ? To veTelje, de ima veliko blaga, po kte* rim jih veliko saftonj hrepeni. To perloshnolt, de fi lahko vTe sloshnofti shivljenja napravi, kterih fi marfikdo ne mo¬ re napraviti. To zhaft, de mu vfi ljudje radi ftreshejo, ktere zhafti pa revesh nima. * 2 11 „Bogatinz gofpoduje zhes revesha.“ Pri¬ poved 22, 7. Ali pa tudi v’ grobu fhe zhes- nj gofpodari? Kaj pa ima bogatinz, bije na semlji Vliga dovolj imel, pod semljo pred berazham ? Kje prebiva bogatinz, bteriga fe je vfe balo? Ali ne v’ grobu v’ fredi berazhev? Ali ima baj ta- žiga, bar bi ne imel flehern berazh? Is veliki- ga pohifhlva, fkosi dolge in fhiroke banova- nja fo bogatinza ravno tako v’ jamo nefli , ka¬ kor fromaka fpod flamnale bajtize. Odfihmal mu more .jama, toljka de fe v’ njo fpravi, do¬ volj biti, kakor nar vezhimu fromaku. Od nje¬ gove prodorne in velike semlje mu je fheil zhevljov K e ta odalo, kakor nar uboshni- fhimu reveshu, Popred je imel pravizo do ve¬ liko deshel , sdaj pa ima pravizo do nekaj pe¬ di perfti. Ima kolikor potrebuje, in enakod pra- vize, je vfe pravde s’ njegovimi podloshninii dokonzhala. Tukaj pozhiva. Ne delaj mu nepokoja, kakor ga je c Saul ^Samuelu delal. I. Kralj. 281 i 5 . V’ shivljenji ni mogel pokoja upali. Nje¬ gove velike slabe fo mu veliko fkerbi delale; njegova oblad mu je veliko opraviti dajala; v njegovih prebivalfhih je bilo veliko profhnjaV' zov; okrog njegove mise veliko perlisovavzoV) in njegove nozhi. fo bile savoljo vefelja nepO' kojne. , Tukaj pozhiva. Kadar je umeri, ni nizi* f’ fabo vsel. Pijuha njegove ude pokriva. Krist 1 v’ rokah je le snamenje, de bi mu bilo po ker fhanfko shiveti, de bi bil frezhne fifierti u ' meri. Is fveta ni drujiga nefel, kakor kar je na-nj pernefel. t Shliri defke fo mu namefl: ma- terniga telefa, de fe bo v’ fvoj nizh vernil, is kteriga je prifhel. Poile, prefhtejle njegove fhaze, bote vidili, de je fhe vfe na fvetu po- puftil; njegove drage oblazhila fo fhe v’ karih omarah, mise in doli po njegovih f-hrambah, njegove kupne in dolshne pifma po fkrinjah , in fhe nar hujimu tatu ne bo na mifel prifhlo, de bi per njem v’ grobu le venarja vrednodi ifkal. Tokaj pozitiva. Nizh njegove zhadi ni fhlo s’ njim v’ jamo; nihzhe ga ne fpreinlja , ker pozhiva! in nizh ga ne sbudi, defiravno zher- vovi njegovo truplo jedo. Ti fi moj ozhe, pravi trohnobi; Vi de moja mati, in moja fe- ftra , pravi zhervovam. Sunaj vaf nimam no- beniga tovarfha, nobeniga snanja nimam, ka¬ kor farno f’ fvojimi konzhavzi. Kazhe ino shi- vali! ve mi pomagate, de ne bom s dalej kakor gnufoba ljudem pred ozhmi. Ve dokonzhate, kar je fmerti oftalo, in ve me v’ prah in pe¬ pel drobite, v’ kteriga fini she od nekdaj na¬ menjen. Tokaj pozhiva; kakor kdo tiftih velkih re- veshev, ktere je nekdaj od febe pahal, kadar fo h-otli k’ njemu iti. Bogatina in revesh fltupej mirno pozhivata , in nihzhe smed nju ne sheli fofebne zhadi , ne milovanja, ne fpo- fhtovanja, ne ufmiljenja, ne letniga zhimsha, ne odloga. Ravno tifta perfl: oba pokriva, in nju pepel fi je tako enak, de ga ne morefh ras- lozhiti. — 314 Tukaj pozhiva , on, ki ni nikogar per mi¬ ru pulti], in tudi Tam febi ni pokoja dal. Na- bolova njiva ga je smiraj v’ ozhi bodla. Ne-, k te riga je f’ lilo na berafbko palzo djal, nekte- riga pa f’ pravdami premagal. Memo njego- viga groba grede le firomak The na-nj nasaj osi- ra, ne vem ali ga je groša in lirah, ali ranziga sanizhuje, ali pa fe fpomni, koliko hudiga je od ranziga bogalinza preftal. Revesh je bil v’ shivljenji bogatinzu nevofhljiv, ali bi pa tudi sdaj s’ njim rad menjal? Ali bi li tudi nar ne- frezhnifhi zhlovek vofhil de bi bil s’ rankim bogatinzam v’ vifokim Itanu in v’ obilnofti shi- vel, pa tako de bi sdaj s’ njim vred v’ grobu trohnel? Vlak zhlovek ima raji fvojo kozho, in tudi nar hujfhi jezho , kakor pa lep kraljov grob, „Shiv pef je boljfhi od merlvi- ga leva,“ Pridgar. 9 , 4« Tnkej pozitiva , kamor fo ga ljudje poko¬ pali; kje pa je njegova dufba? ali ni morebiti po fodbi boshji v’ peklu pokopana? ( Svojimu truplu je fhe v’ teftamentu kraj isvolil, ali fi je pa samogel sa fvojo dufho kak kraj isvoliti? Ljubi bratje! ali je to pozhitek, kadar truplo gnjije, dufha pa v’ daljnim kraji martre ter- pi? Ali fe pravi pozhivali, kadar nima zhlovek nizh zhafniga, in na unim fvetu pa ftrafhno vezhnoft? O kako ftrafhno je tako pozbivalifhe! kako neisrezheno fe zhlovek golfa ! Dokler je bil v’ zhalti, tega ni umel, in dokler je bil frezhen li kaj taziga ni domifhljeval. Sdaj je grob njegova hifha. Njegoviga Itanovanja na lem fvetu fo fe drugi ljudje po- laftili. Njegov dnar gre fkosi fto in flo ptujili rok. Sa njegovo erbfhino fe pofmehujozhi er- bi pulijo. „0n pa leshi kakor ovze v’ peklu, in finert ga gloda.“ Pfalm 48, i 5 . Sa tako plazhilo je ref na fvetu she doki dolgo zliafa delal, fe je nozh in dan trudil, in fovrafhtvo boshje, in obrekovanje ljudi dovolj drago kupil. Dovolj dolgo zhafa je na tem fvetu gofpodoval, deshele pod-fe fpravljal, in fromake deri. Sdaj pa njega ni drujiga okalo, kakor kupiz trohnobe in koki, ali pa eno peli pepela, kteri fe she malo od perfti lozhi. — ,,Kaj nam je prevsetnoll pomagala? In bahanje s’ blagam, kaj nam je perneflo?“ Modr. 5 , 8. Poite, ljubi bratje; f’ fvojimi miflami le eno farno leto nasaj, in pomiflite, kakfhin je bil vlani oforej , kakfhin je pa sdaj v’ grobu. . Kako slo fe mu je fpremenilo! Kako fe je nje¬ gova frczha rasbila! kako Itrafhno je padel! Nefrezhno truplo! od kod fi padlo, in kaj bo is tebe? Ali je mogozhe? ali je ref % de fi is kratkozhafnih drufhin, is narozbja mehkush- nofti, is posemlifkiga vefelja, od vefelih poje- dinj, is hifhe, v’ kteri je lepota, sapravljanje, in prevsetnoll, natvegama prifhlo v’ llrafhen grob? Tukaj je tedaj vfiga zhafniga konez. Po lepih verteh, po velikim poflopji, po dragim bahanji, po prijetnih kratkozhafih je prifhel grob, jama, pepel in shaloftni ollanki tvojih ozhetov. Tukaj, o bogatinz! kjer ne bofh nik¬ dar vezh delal, ne zhutil, tukaj fi ti fvojim zhervem, kteri fe v’ tebi srede, nepremaklji¬ va Jed. Tukaj trohni tvoje truplo, kiero fi dobro redil, mozbno ljubil, lepo oblazbil, in s’ pregrehami madesheval, tukaj trohni to tru¬ plo sraven revcsha bres veljave, bres shlahtno- fti, bres zhafli, v’ lami in posabljivofti. Mogozhni in bogati tega fveta! kaj tedaj prevezh od vaf hozhemo ker vam vpijemo: l Spomnite fe na vezhnojt; ker fe je s ’ drugimi vred ne' bole ognili! — t Svojiga ferza ne nave- sujte na minljive ftvari; ker vam ne bo kma- lo , kmalo nizh vezh od njih oltalo! — Drugih ljudi nikar ne sanizhujte, ker fe vam bo kdaj ravno taka godila, kakor drugim ljudem! — Zhe imate vfiga obilno, kar vafhe pozhutke vefeli in vafhe ferze posbeli, tedaj fe fponrni- te , de fhe zlo nizh nimate ako nimate tudi zhednodi sraven teh zhafnih rezhi. t Smertno fpanje jih je omoglo, in kadar fo fe pre¬ budili, fo imeli prasne roke. Tukaj je fpanje gotovo, isbujenje isfpanja she ni dalezh ; pa kako ftrafhno bo to isbujenje! — ,,Od jutra do vezhera bodo pokonzhani, in ker (i tega nih- zbe k’ ferzu ne vsame, sato bodo vekomej po¬ ginili. Kteri bodo oftali bodo od njih prozh vseli; umerli bodo, to de ne v’ modro!li.“ Job. 4 , 20. 21, ZJdovek je bil v ’ shivljenju zhefhen, i>’ gro¬ bu je pa sanizhljiv. Je zhaft perlisovanja, ktero hozhe prevsct- nesh r’ sbivljenji vsbivati. Je zhaft dolsiga — ai 7 — fpominja, ktero sheli zhaftilakomnik po fmerti imeti. Zhaft in hvala fta sapeljiv vabek zhlo- vefhkiga ferza, shivesh njegove nizhemernofti, perganjk njegovih del. Ker zhlovek ve, de more vfe druge rezhi sapuftiti, torej upa, de ga vfaj te dve ne hote sapuftile, upa de bo njegovo ime The po njego¬ vi fmerti flovelo, in de tifli, ki ga hvalijo, fhe nad njegovim pepelam f’ hvalo ne bodo nikdar obmolknili. Jed ne rezhem, de bofh na fvetu tako na¬ glo posabljen, kakor naglo morefh fvet sapu¬ ftiti, ampak te le vprafham , koliko zhafa bo tvoja posemljifka zhaft obdala? in zhe tudi dol¬ go zhafa obftoji, kaj ti ho v’ vezhnofti poma¬ gala? —■ „Lej! konez pride, pride konez , hiti nad¬ te, glej! pride.“ Ezeh.“ 7, 6. Zhajiit pogreb imenujemo sadnjo zhaft- Pa vender, kar koli ranjkimu ftorimo, ne sadene zhafti ranjziga mertviga, ampak zhaft shive shlahte. Hozhe- mo prijatelftvo v’ zhafti imeti, satorej vfe take rezhi k’ pogrebu perpravimo, de vafhe ime in Vafha shlahta bolj flove, kakor pa kaka druga pofvetna shlahta. Zhe tudi velika truma fofe- dov in njih shaloft njegov pogreb imeniten de¬ lale, vender ta zhaftit pogreb merlizha ne mo¬ re vefeliti, kteri ga ne vidi, in ne zhuti. Te lepe perprave k’ pogrebu fo le rop, kteriga fmert s’ veliko zhaftjo v’ grob pelje. ( She zlo shaloftne perprave v’ zerkvi, kteri bi mogle prav sa prav merlizhevi dufhi pomagati, fo ve- likrat bres fadu, in morejo shivim ljudem v’ - 2 18 - nizhemern rasgled flushili. 4 S’ tem hozhe shlah- ta ne le farno] pokasali kolikor je nad ranjkim sgubila, ampak fofebno kako mogozhna je, in koliko je poerbala. Snamenja, ktere na njegov grob davijo, fo snamenja premaganja, ktere bolj fmerti, kakor pa od fmerti premaganimu merlizhu zhafi: delajo. Plazhane hvalne pridi¬ ge shivih pridgarjev ne dojdejo fkosi semljo do merlizha; njegovo uho je gluho per jsreku nje- goviga imena , in njegove ozhi ne morejo na- pifov brati, kteri mu nevmerjozhnoft obetajo. Vfe je nizhemernoft. Pa vfaj njegova Jlava po fveta mu more velik dobizhek Jiorili? t She enkrat jamo od¬ kopljite; lejte, vprafhajte in poflufhajte, koli¬ ko mu njegova flava pomaga. V’ jami druji- ga ne vidite, kakor revno, rasjedeno, in fmrad- ljivo mertvafhko truplo, kteriga ne morete ras- lozhiti od mertvafhkiga trupla kaziga nesnani- ga in revniga zhloveka. Modri in norz pod eno rufhino pozhivata, in zhe fe nad enim smed nju zhudite, fi drugi prež lahko mifli, de fe njemu zhudite. Kako dobro je mertvimu pe¬ pelu, de ne flifhi ne sanizhevanja, ktero vzba- lih sa merlizham pofhiljajo; ne hvale, f’ kte¬ ro ga nekoliko zhafa povikfhujejo ! Savoljo fvoje dobre glave in savoljo fvo- jih fofebnih darov imenitni moshje nifo kake druge nature, kakor drugi ljudje, torej fe jim sadnjizh kakor drugim ljudem godi. Tukaj velki imenitni mosh ni v’ boljfhim ftanu, kakor pa neumno ljudftvo, ki okrog nje¬ ga leshi. 4 Suha mertvafhka zhepina nam ne — 219 — kashe velike pameti, ne dolge fkufhnje, in troh- nijozhe kofti ne osnanujejo mozhi ne ferzlmo- fli. £ Sgovorni jesiki fo sdaj obmolknili, med mertvimi je velika tihota in nihzhe ni od dru- jiga ]>olj prebrifane glave. — Umeri je, fe bo nekaj zhafa tiftirn odgo¬ varjalo, kteri bodo sato po tebi vprafhali, ker fo te posnali. Posnejfhi mlajfhi pa poreko, ka¬ dar fe bp po tebi vprafhalo 5 mi nizh ne vemo od njega, je mogel she sdavnaj umreti. Od tebe fe bo smiraj manj flifhalo in govorilo, in v’ nekterih letih bo tvoje ime med ljudmi vga- fnilo. ,,Tako bo nafhe ime fzhafama posablje- no , in nihzher fe ne bo nafhih del fpomnil. u Modr. 2 , 4 - t She zlo nafhe dobre drugim ljudem ftor- jene dela bodo posabljene , in morebiti bodo tifti, ki fo nam veden fpominj na naf obetali, na naf nar popred posabili. Pa f’ tem nam bodo le to flori li, kar fo she drugim delali, in kar tudi njih zhaka. C S’ glafam petje neha.— Je she umeri. Tifti zhlovek je umeri, ki je imel toliko imenitnih fprednikov, kterih fhe ni posnal, in kteri bi fhe manj njega posna¬ li. Miflil je, de ga njegovo rojftvo od drugih ljudi slo raslozhi; naj nam pa tudi pokashe ras- lozhik fvoje fmerti. Naj fe^ v’ grobu vfaj f’ ta¬ kim mefam od drugih raslozhi, ktera ne trohni tako naglo, kakor pa drugih ljudi. Shlahten zhlovek fe baha, de ima boljfhi 3 n lepfhi kri kakor pa neshlahten, naj, nam pa tudi zhaftitnifhi prah pokashe. Kadar v’ grob pride fe ljudem niskiga ftanu perdrushi, in 220 imenitne pifma njegoviga vifoziga ftanu fo ravno tako moljam, kakor njegovo truplo zhervovam, isrozhene. ,,Kadar tim kil rojen ,“ pravi ..Salo¬ mon, „fim s’ vfim ljudem dano fapo Topel, Tim tudi ravno na to semljo padel, ktera je sa vfe ljudi skvarjena , in Tim Tvoj pervi glaf, ka¬ kor vli drugi ljudje, s’ jokam od Tebe dal. V’ plenizah Tim bil s’ veliko fkerbjo isrejen, ker nima nihzhe, tudi noben kralj ne, drujiga sa- zhetka fvojiga rojllva. VTi ljudje imajo tedaj enak prihod v’ shivljenje, in enak is-hod is njega.“ Modr. 7 , 3. Ni jih, pomerli To tiki velikani, kterih ime je tako slo flovelo , in pred kterimi Te je vfe treflo. Valovi njih napuha fo fe nad grobam rasbili, in njih vifokok fo revni zhervizhki posobali. Ni jih vezh tikih imenitnih ljudftev, kraljov in raell poprejfhnih zhafov; in sdaj mu v’ fofebno uzhenok fhtejemo, kdor njih ime ve, ali pa kraj , kjer fo bili, ali pa nektere fhe- ge, po kterih fo‘shiveli. Njih letne bukve fo s’ njimi vred poginile; njih sgodovina je pod njih podertim kraljeftvam sakopana. Kmet na tikim kraji, na kterim fo oni po¬ kopani, shito feje. Njih pepel je med poljfkim praham pomefhan. Zhes njih podobe in lepe pomenljive snamenja fo sdaj zeke korjene. Njih poflopja je drevje saraklo. Na njih ulizah ko- fovi krafhnih hribov leshe, po njih kraji in polji nove reke teko in je tako rekozh vef kraj prekvarjen. Zhaf vfe fpremeni, zhaf vfe pode¬ re, zhaf vfe pokonzha. In ti, shiv neumnik! fe vefelifh nad pajzhevno vezhnofii fvojiga ime- 2 2 1 na, F ktero te hudobni perlisovavzi flepe, in ktere fi takrat nar manj vreden kadar je ifliefh? „Jeft lim nar neumnifhi med ljudmi, in zhlo- vefhke modrofti ni per meni. Modrofti fe ni¬ tim uzhil, in uzhenolti fvetnikov ne posnam. <£ Pripov. 3o, 2 . 3. Ko bi jo bil posnal, bi bil tudi she sdav- naj fposnal nizhemernoft vlili zbafnih rezhi, kte- re me fizer slo flepe, in velko nevarno!!, ktera je s’ njimi terdno fklenjena. Ko bi jo bil posnal, bi bil fvoje ferze na kaj boljfhiga in vredni- fhiga navesal, fvoje mozhi v’ polrebnifhi re¬ zili obrazhal, in fvojimu Bogu sveftejfhi in fta- novitnifhi flushil, in ga refnizhnifhi ljubil. — Ko bi jo bil posnal, bi fi fmel vezbi upanje de. lati, de bom frezhne in dobre fmerli umeri, ker bi fe bil k’ fmerli bolj na tanko in fker- bnejfhi perpravljal. Jeft fini pa nar neumni- fhi zhlovek, in zhlovefhke modrofti ni v’ me¬ ni, ker fe nitim k’ fmerli perpravil, defiravno je nevarna. — Ljubi bratje! jeft vaf ne miflim f’ praš¬ nim ftrabam pred fmertjo navdajati, ampak jeft vaf le shelim od vfih minljivih dobrot odter- gati, ob ktere naf fmert perpravi. Dobri kri- ftjan fmert veliko losheje sanizhuje, kakor pa grefhnik in nevernik bres vere in bres flrahu boshjiga. Kriftjan fe pa is naukov od fmerti uzhi, kar bi fe imel tudi nevernik uzhiti, de je vfe zhafno le prašen dim, in de na tem fve- tu ni nobena ftvar njegoviga nagnjenja in fer- Ba vredna. De nam more ta refniza, ktero tudi boljfhi modrijani fposnajo, sato slo k’ 222 ferzu iti, ker vemo, de bo nafh imenitnifhi del (dufha) v’ vezhnofti sbivel; de fe umreti drujiga ne pravi, kakor is tega revniga fveta sa vfelej na nov fvet prekopih le; in de fe ne- fkonzhnih dobrot prihodniga shivljenja le f’ tem vdeleshimo, zhe fe tukaj od golufnih dobrot odtergamo. Zhe pa sdaj fvoje dosdanje mifli per tej luzhi pregledam, pazh ref fposnam, de firn nar neumnifhi zhlovek, in de zhlovefhke modroki ni v’ meni. Modroki fe nifim uzhil, in uzhenofli fvetnikov ne posnam. — „Ti tedaj, Bog gnade in ufmiljenja! ti mi daj modroft, klera je per tvojim fedeshi, in ne isversi me is fhtevila fvojih hlapzov; ker jeli: tim tvoj hlapez, fin tvoje dekle, flab zhlo¬ vek in kratkiga shivljenja, in preflab, de bi fodbo in pokave umei.“ Modr. g, 4 . 5. Na¬ polni me, Gofpod! f’ to svelizhanfko miflijo. t Smert mi more vedno pred ozhmi bili. Grob mi bo nametf fhpegla, v’ kterim fe bom gle¬ dal , in po tem shivel. Ker mi je fmertna ura nesnana, torej morem fmertno kofo srniraj nad fabo viditi. t Strah de bi me fmert neprevida- ma ne prehitela , me more tike velke uzheno- lli nauzhiti de fi bom is fmerti vrata v’ frezh- no vezhnolt vedel narediti. „Popravimo kar fmo nevedama pregrefhi- li, de naf ne bo dan nafhe fmerti neprevida- ma prehitil, kadar bi zhafa pokore saftojn ifka- li, pa bi ga najditi ne mogli.“ To opominjevanje nafhe matere katoljfhke zerkve naj nam bo s’ neisbrifljivimi zherkami v’ ferzu sapifano! — I Drugi poglavitni del. 4 S o d b a. ■ -; - - Pervo premifhljevanje. Zhlovek v’ vezhnofti. „ 2 jhIovek pojde v’ hifho Tvoje vezhnofti.“ Pridg. 12, 5 i Torej je ref ljubi bratje! de tukaj nima¬ mo obftojezhiga'ftanovanja , ampak de prihod- niga ifhemo. Hebrej. i 3 , 14« ,,Ref je, de Te je nafha bifha k’ fmerti (k’ tl a m) naklonila , in de s’ vfako ftopinjo k’ vezhnofti hitimo.“ Pripov. 2 , 18. Gola refniza je, de je is-hod is tega shi- vljenja le prekop v’ drugo shivljenje; de je konez popotovanja sazhetik ftanovilniga in ob¬ ftojezhiga prebivanja; in de Te sa naf ondi vezhnoft sazbne, kjer zbaf neha* Zhlovek pojde v’ hifho fvoje vezhnofti. — Umerje, in ga ni vezh tukaj. Sbivel je, pa vezh tako ne shivi. Med nami je shivel, pa je sa vfelej od tod pobegnil . . . Kadar bi lju¬ dje okrog njegove frnertne poftelje radi svedi- k, ali ima fhe kaj toplote in shivljenja, ali °iu ferze fhe bije, shila fhe gre in ali fhe kaj i5 fope ali ne, oh! kje je she on tahral! kako dalezh je she od naf! on je she na vfe vezhne zhafe obfojen! Zhlovek gre v’ hifho fvoje vezh¬ nohi. Dufha je flda tiho minuto , ko fe je od trupla lozhila, v’ hifho vezhnofti, je she v’ vezhnohi. Vfiga popotovanja je sdaj konez 5 umerjozhnoh je F zhafam vred minila, Sdaj pa nizh ne pride, nizh ne odide, vfe je pri- zhijozhe, vfe je vezhnoh, ktera fe je sa-nj sa- zhela, pa ne ho nikoli nehala. Kako slo fe je zhloveku fprefhenilo! Kaj mifli od tega fpremenenja? Kako mifli fam od febe per tem fpremenenji? . . . Sdaj 11 jeh le farno to pred ozhi pohaviin , kako je namrezh zhloveku, ka¬ dar fe po sadnjim sdihljeji na tem fvetu, v’ vezhnohi prebudi. — Kaj dufha takrat zhuti. — Nad kom fe zhudi. — In kaj fposna in isve. — Zhlovek pojde v’ hifho fvoje vezhnohi. Torej vprafham : Kaj je zhlovek v’ vezh¬ nofti? — Kaj je vezhnoh v’ zhloveku? — Nikar mi ne režite: Zhlovek je prež ta- zhaf fojen, kadar fe is tega fveta lozhi, njego¬ va fodba je she fklenjena, kraj mu je she od¬ bran; vem de je temu tako'; pa sdaj to na hran puhim ino fi le zhloveka fploh v’ njego¬ vi vezhnohi pred ozhi havim, v’ tihi vezhnohi nainrezh, na ktero kdaj ni miflil, deflih j e bila she bliso ; v’ tihi vezhnohi, ktere ni ho¬ tel, deflih je bila njegova; v’ tihi vezhnohi, ktere ni umel, defiravno je bila gotova. — 227 Kaj je zhlovek v’ vezhnojli? On ni vezli dvomivez in zviblavez ker je Bog pred njim, in fe mu nizh ne fkriva. Ni vezh vnemarnešh, ker je on pred Bo¬ ga m. in fe mu ne more hliniti. Ni vezh popotnik, ker je fvet sginil is- pred njegovih ozhi, in ga nikoli vezh ne bo. Pervizh. Zhlovek v’ vezhnofti vezhne dvo¬ mi in ne zvibla j ali je Bog ali ne, ker je Bog pred njim in fe mu nizh ne perkriva. Jeft fi fhe dufho tako rekozh na shnablih umirajozhiga zhloveka miflim, in kar, kakor bi s’ ozhmi trenil, je s’ boshjo vfigaprizhi- jozhnoftjo okrog in okrog obdana in oklenje- na. Ona v’ nefkonzhno bitje gleda; Bog je edin , nepremakljivi in potrebni šapopadek njeniga gledanja, od kleriga ne more vezh ozhi odmakniti. Ona ravno takrat njegovo prizhijo- zbnoft ugleda, kadar ji vfe ftvarjene rezhi is- pred ozhi sginejo. Mala luzh ugafne, in she pred njo nefkbn- zhno velika gori, dufha je vfa v’ fvitlohi ka¬ kor opoldne. Oh! pred Bogam ne rilore po¬ begniti , pred njegovimi ozhmi fe ne mote fbriti. Ok rog in okrog je Bog okoli nje. Naj fe oberne, kamor koli hozhe, fej drujiga ne vi¬ di, kot Boga, drujiga ne zhuti, kot Boga. Je tako rekozh v’ to morje velikofti boshje vtoplje- na i h j er fe nefkonzhno teshkiga Boga ne mo- 1- e ogibati, ga ne predati. Komu, ljubesnivi - 2 2&~ - bratje! je mozh, kermenje take dufhe per na¬ glim sagledu tega krafhniga Boga popifati? Savsetje, krak, togota, grisenje veki, in ob- upanje je ria tem fvetu le po meri nafhe fla- boki. Uo bi fe doki obilnifhi savseli, vkrafhi- li, utogolili i. t. d. bi mogli prež umreti. V’ vezhnokLpa, zhe je lih britkota fbe tako hu¬ da, vender ne more neumerjozhe dufhe kon- zhati. In Bog temu krahu, v’ kterim je dufha savoljo njegove prizhijozhnoki, nobenih mej¬ nikov ne kavi. „Gofpod je krafhen, in kino velik, in zhu- dna je njegova mozb.“ f Sirah 43, 3i. 4 She krafhnejfhi je pa v’ ozheh take du¬ fhe, ktera ga je popred malo posnala , in ga ni premifhljevala. In njegova mozh je sa ta¬ ke ljudi fhe filnifhi in krafhnejfhi, nad kle- rim jo bo neprenehama fkasoval. Tudi brumna dufha je v’ shivljenji Boga le v’ podobah in v’ prilikah od dalezh gledala. 4 Se ji je le s’ dobrotami rasodeval, in f’ fvoji mi lepimi deli nekoliko poozhitoval. Kadar je to dufho po pameti in po kvarjenili rezbeh k’ fvojimu fposnanju povsdignil , je predersno domifbljevanje zhlovefbkiga uma raskropil, de bi njeni flaboki persanefd; in je pred njo fvit- lobo fvoje bosbje nature fbe zlo v’ nafhih tem- peljnih, kjer vender pofebno prebiva, s’ goftim sagrinjalam. sakril. Sd<*j tako rekozh le fkosi fhpegel v’ meg¬ li vidimo; takrat pa bomo Boga od oblizbja v oblizbje gledali.“ I. Kor. i3, 12 . Ta zbat je sdaj prifliek, sdaj fo podobe sginile. Umei'- jozbi zblovek v 1 shivljenji ni mogel Boga vi- diti, de bj ne bil umeri; umerjozhi zhlovek !e salo na tem fvetu shivi, de bi Itdaj Boga gledal.^ Bog fe tudi pogubljeni dufhi pokashe ; fe ji da popolnama Ip osna ti, kakor on njo po- sna; to de ne v’ ljubesnivi veiikofli, ktera je vefelje fvetnikov, ampak fe ji pokashe v’ veli¬ ki jesi, f’ ftrelami, f’ ftrafhnim orodjem Tvoje p ra vize , in s’ neisrezheno fvitlofljo fvojiga ve- lizhaftva, in fe nad njo po pravizi mafhuje. „.Svoj ferd je nad mano nabral, shuga mi, in nad mano s’ sobmi fhkriplje, moj fovrash- nik me je neisrezheno hudo pogledal.‘ £ Job. 16. 10. Ta dufha najde tiftiga Boga, kteriga li ni upala popolnama tajili, pa ga vezh ne/najde poterpeshljiviga in ljubesniviga Boga, kakorfh- niga ti je tako rada miflila, ampak pravizhni- ga, sa Tvojo zhaft unetiga, in nefprofljiviga Boga, kakorfhniga ni nikoli hotla prav vero¬ vati. Ona vezh ne vprafha: kdo je neki Bo¬ ga vidil? Ona ga vidi, kakorfhen je, zhuli ga, posna ga, de je on, kteri ji je dobre poflave, velike obljube, refnizhno shuganje dajal. Drugizh. Zhlovek v’ vezhnofti ni vezh vne- marnesh, (de bi mu ne bilo mar sa dufho, sa vezhnoft, in sa Boga) ker je ondi pred Bogam bres udershka. Udershik, ljubi bratje! imenujem tukej le, omejeno fposnanje prizhejozhiga; pomankijiv •fpomin pretezheniga; riespanolt prihodniga, Dufha ni vezh sadershani duh, de fe le truplova hifha podere, ktera je njene mozhi sadershevala. V’ njej ni posabljivofti, ne tame. 23o Ona ume refnizo in golfijo; vidi dobro ni nje¬ gov fad; posna hudo in njegove naftopke. Vfe je pred njo fvitlo defi ne premifhljuje, vfe ji je prizhijozhe, defi ne pomifhljuje, vfe je pred njo, defi ne poprafhuje. Kakor ona vi¬ di, tako vfe oflane, in kakor ona oftane, ta¬ ko vidi in sapopade. Sdaj tedaj pred Boga pride, s’ vfimi na , tem fvetu liorjenimi deli. Kakfhna pazh pred- nj pride! Pred njegove ozhi vezh taka ne pri¬ de, kakorfhna je prifhla is ftvarnikovih rok, ampak taka pred-nj pride, kakorfhno fe je na tem fvetu prenaredila. Truplo je v’ to le¬ po podobo boshjo nekake neisbrifljive sname- nja vtifnilo; s’ befedo, ona taka v’ vezhnofl pride, kakorfhna je bila v’ shivljenji. c Shpe- gel, v’ kterim fe je vzhafih gledala, ni bil prav zhift, in rezhi fe v’ njem nifo take kasale, ka- korfhne fo farne na febi; sdaj fe pa dufha v’ Bogu gleda, in kake rezhi ob enim krati v’ njem sagleda ? Ljudje pravijo, de zhlovek v’ vezhnofl: nizh ne nefe. Ali pa fvojo veft fhe le ondi najde? kaj je ne nefe F fabo? Ali fo nje¬ ne dela v’ fmerti vfe umerle, ali fe pa more¬ biti fhe le ondi prav oshive? c Srnem rezhi, de fe tudi nji flo let ravno tako kratkih sdi, kakor vzherajfhni dan , kteri je nje sadnji bil. Dolgo shivljenje fe je v’ eno pizhizo fku- pej ftifnilo, in verfto sgodeb ktere fo fe dok¬ ler je na semlji bila godile, ona v’ vezhnim sdaj vfe kmalo sopet najde. Danef je preroje- j na, vfe ji je novo, pa vender v’ tem novim vfe flaro fpet najde. Zhafi mladofli, in perlelne a3x ftarofti, iti dolgo terpljenje na fmertni poftelji je vfe tako sbivo pred njo , kakor kar je to minuto vidila, ki je ravno bila. ,,Sakaj nji fvitloba boshja fveti, in jagnje je njena luzh.“ t Skriv. rasoden. 21 , 2,3. Per tej nefkonzhni lužili fe pred dufho nizh ne fkrijei 4 She le sdaj posna imenilnoft fvoje nature, na ktero poprej ni nizh kaj po- rajtala, 4 She le sdaj prav vidi fvojo laftno neumer- jozhnoft, nad ktero je nekdaj nekoliko dvomila in zviblala. 4 Sbe le sdaj natanko ve, koliko bi bila mogla in mogla ftorili, de bi bila fvoj zilj in konez dofegla. 4 She le sdaj, oh! sakaj fhe le sdaj? sato namrezh, ko je zhaf nevednofti, ftraft, predfodkov, in Tiepole minil, in ker je vezhnoft edina, refnizhna, in nar vezhi rasfvet- ljenoft. t Svitloba boshja ji fveti, in jagnje jo njena luzh. Zhloveku To v’ shivljenji tako rekozh godi, in tamni oblaki tifto luzh sakrivali, ktera lizer vfaziga zhloveka, ki na /vet pride, rasfvilli, on Tam je golfivo tamo ljubil. V’ ftarofti je Tvoje mladofti, v’ fmerli fvojiga shivljenja in Tebe po- sabil. Vidil je v’ Tvojim shivljenji rezhi, ktere fo fe mu grosno majhine sdelc, vidil je 1'labo- fti, ktere fo bile ufmiljenja vredne, on je le od delezh rezhi gledal, pa je vfe napak vidil. Sdaj pa zhlovek v’ vczhnofti drugazhi vago najde, ktera vfo golfijo rasodene; najde dru¬ gazhi preifkovanje, kleriga ne moli laftna Iju- besen , ne Tpregled , ne napzhnoft. Boshja fvit¬ loba ji fveti, in jagnje je njena luzh. 202 Bog mu ni vezh krivizhin, zhe ga tudi od febe pahne, ne najde krivize, defiravno fi tudi gnade ne najde. Ker fposna Boga in Tam febe, torej tudi fposna njegovo pravizo in fvojo kri- vizo. O shaloftno fposnanje, ker je veliko pre- posno! — Zhlovek je v’ vezhnofti s’ vfirni deli oblo- sben, ktere je na tem fvetu Iloril. Ali je tedaj fhe tak pred fvojim fodnikam, kakorfhen je bil pred fvetam, pred fvojimi pri- jatli in zhaftivzi? Ali je njegovo shivljenje fhe tako nedolshno, njegova fmert fhe tako trofhta polna, njegova zhednoft fhe tako flovezha, nje¬ gova dufha fhe tako lepa, kakor fo jo ljudje hvalili? Bog fe ga ufinili, pravimo po nje* govi fmerti, pa fe ga ne more vezh ufmiliti. Kriftufovo saflushenje mu vezh ne pomaga; gna* da boshja ga vezh ne fpremlja; opzhinoft, ali gmajna fvetnikov ga vezh ne varije. On je v’ vezhnofti, je na zilji in konzu, obloshen f’ fvojimi grehi, sa klere ni vezh mogozhe sado- ftiti, obloshen f’ fvojimi zhednoltmi, ktere fo bres korenine, obloshen s’ opufhenjeip dobrih del, ktero je bres fhtevila. Zhlovek je v’vezhnofti. Tretjizh. Zhlovek tedaj v’ vezhnofti ni vezh. popotnik, ker je fvet ispred njegovih ozhi sgi- nil in ker ga nikoli vezh ne bo. 4 Svet ref zhloveku nizh ni dal, pa mu je Bog na fvetu vfiga obilno dal, kolikor je k’ fvo- jimu zilju ino konzu potreboval. De pa le fvet sapufti, de le ni ismed shivih, she tudi njego¬ va projia volja neha, f’ ktero hi li fhe kaj mogel, saflushiti. Zhaf mine, v’ kterim je mozh dolg popla- zhati. Gnada sgine, ktera bi mu fhe mogla po¬ magati. Dufha kres telefa, dufha v’ vezhnofti ne more vezli zhlovefhkih del delati. Ona je tako rekozh novo -bitje. Vfe podobe vida fo ispred nje Zginile. Vfi pozhulki fo nehali, po kterih je ta fvet vslii- vala. Njene nekdanje mifli fo konzhane s’ mosh- ganami vred, v’ kterih fo fe rodile. VTi sapo- padki fo fe sgubili s’ ftvarmi vred, is kterih fo israftli. Vfe domifhljevanje' je vgafnilo d lu- zhjo vred, in isvir podob, je f’ podobo natu¬ re prefhel. Ona ni f’ truplam v’ nobeni save- si, ktero je sunaj febe nafhla. Per fvoji neje¬ volji fi ne more s’ nizhemur pomagati, per fvojim llrafhnim terpljenji nizh fpremeniti, in le ene minute ne more f’ prijetnim fpanjem potratnjati. S’ befedo, ona ne more vezh delati, le terpeti fhe samore, torej nima profte volje, ne mozhi, de bi fi kako pomagala. — V’ zhafnim shivljenji bi bila morebiti le ena farna dobra mifel dufho refhila, v’ vezh¬ nofti je pa ne morejo vfe mifli, vfe fposnanje, vfe obtoshenje nizh vezh refhiti. Oh! kako drag je tedaj zhaf! Koliko pazh sguhi, kdor zhaf sgubi! Kadar fini mertev, ne morem nizh vezh popravili, zhaf je pretekel. Vezhnoft le zhloveku kashe kako fe je pregrefhi!, pa mu nobene pomozhi ne pokashe, ftorjen greh po- boljfhati, in isbrifati. — 234 — .Svetniki v’ nebelih fi ne morejo fkosi ze¬ lo vezhnoft kake vezhi zhafti kakiga noviga sa- flushenja saflushili, meni je pa to v’ eni mi nuti v’ tem zhafu mogozhe, zho le enkrat is prave ljubesni do Boga kaj ftorim. —• Pogubljeni v’ peklu ne morejo fkosi vfo vezhnoft s’ vbna obupanjem s’ vlimi bolczhina- mi, s’ vfim terpljenjem, jokam in fhkripanjem boshje jese le kolzbkaj potolashiti, in odpu-' fhanja le od eniga famiga greha isproliti, in kar uni v’ vezhnofti ne morejo , to je meni mozh dofezhi v’ tem zhafu s’ edino folso, s’ edinim sdihlejem, s’ farnim sgrevanim obtoshe- njem, de fim grefbil: Gofpod! grefhil tim! Delo svelizhanja je bilo tedaj le delo zha- fa , v’ vezhnofti zhlovek nizh nad njimi ne mo¬ re delati. t Srezha ali pa nefrezha fe je le v’ nekterih minljivih letih saflushila ; vezhne leta fo pa she gotove. Zhlovekov tek je bil do gro¬ ba , na uni ftrani groba pa more vezhno v’ fvojim ftanu nepremakljivo obftati. Umerjozhi zldovek fi fhe samore kaj perdobiti, neumer- jozhi zhlovek pa le vshiva, kar fi je perdobil. Zhlovek pojde v’ hifho fvoje vezhnofti. Zhe fhe ni fhel, pa pojde; bersh pojde, bodli kdor koli li hozhe. Le brumni zhlovek je fhel tako rekozh, v’ liifbo fvoje vezhnofti, ker je radovoljno in s’ vdanim ferzam k’ Bogu hitel, kteriga ljubi. Grefhnik je pa fhel v’ fvojo vezhnoft so- per fvojo voljo, in nar vikfhi Gofpod ga je tje potegnil, defiravno fe je branil. Kadar fe je zhlovek fmerti nar bolj varoval, je Bog ve¬ si rastergal, ktere fo njegovo nefrezlino dufho na truplo vesa! e , in jo je prež v’ neismernofti fvojiga bitja vtopil. Satorej Bog pogubljeni du- fbi ni vezli dobrotljiv ozhe, in svelizhar, am¬ pak je njeni nar huji fovrasbnik in nefprofijiv fodnik. On jo je le sato is njeniga posemlji- fkiga ftanovanja potegnil, de jo je prež f’ te- sho fvoje velikofti oblosliil, in fvoji oftri pra- vizi isdal. Ko bi bila sa-njo fhe kaka gnada, bi ji ne bil dni svelizbanja odresal. Ko bi fe ji bilo fhe mozh poboljfhati, bi ji ne bil zha- fa refhenja odvsel; ko bi mogla fhe upati, bi pa fhe ne bila v’ vezhnofti. Nefrezhna minuta! ftrafhen padez! Oh! mo¬ ja dufha! ali bo taka nefrezba tebe sadela? Tudi jes poidem v’ hifho fvoje vezhnofti ; tudi jes bom prifbel pred fvojiga Boga; in kakiga bom njega, in kaziga febe nafhel? Vezhnoft je zilj in konez savoljo kteriga je bil zhlovek vftvarjen. Vezhnoft je zhlovekova frezha ali pa ne- frezha, kar fi je saflušhil. Vezhnoft je vshitek zhlovekove neumerjozli- nofti, ktere ne more sgubiti. Pervizh. Vezhnoft je zilj in konez, savo¬ ljo kteriga je bil zhlovek vftvarjen. Bog Ozhe fvoje podobe ni sa zhaf, ampak sa vezhnoft ftvaril. Bog c Sin fe ni nad zhafnim, ampak nad vezlinim delam trudil. t Sveti Duh Kaj je vezhnoji n’ zhloveJm? — a36 — v’ katolfhki zerkvi ne fkerbi sa zhafno, am¬ pak sa vezimo frezho. Premiflite Jtvarjeni fvet, v’ njem vidite lep red, de je vfaka livar na fvojim ki-aji, pa tudi lahko Jposnate, de fvet niša vezhnoft, am¬ pak le sa minljiv zhaf v livarjem 4 SoInze, lu¬ na, in svesde fo le snamenja zhafov, dni in let. c Solnze po dnevi lija, luna in svesde pa po no- zhi fvetijo. Semlja selifha in drevefa poganja, f’ kterimi fi zhlovek pomaga. Sverine, ptize, ribe in vfe shivali, fo le sato vftvarjene, de fo zhloveku v’ potrebo in vefelje podloshne, ktere zhlovek zlo v’ hudo obrazha. I. Mojs. 1. Vfe te ftvari boshjo zhaft le nekoliko zhafa osnanujejo, potler fe pa fzhafama v’ fvojim bi¬ tji rasdero, in nehajo delati. t Solnze bo otam- nelo, luna ne bo dala fvitlobe, in svesde bo¬ do od neba padle, in nebo in semlja bota pre- fhla, boshja befeda pa, in zhlovek, kterimu je dana, nikdar ne bota prefhla. Le posemljifki del podobe boshje je troh- ljiv; pa tudi truplo more kdaj, kakor feme is semlje, od mertvih vrtati, in fe s’ dufho vred vezhno vefeliti, ali pa vezhno terpeti. Neumni grefhnik tedaj, kteri fi je miflil in morebiti shelel, de bo od fmerti kakor shi- vina popolnama konzhan, je Boga in fam febe onezhaftil. Odpovedal fe je pameti iti fvojimu notranjimu obzhutenju, ker fi je fvojo dufho kaj lozhljiviga, in kaj minljiviga miflil. Sdaj je pa grefhnik v’ vezhnofti, in ondi najde, kar ni hotel verovati, in zhuti, kar ni hotel mifliti. Zhlovek pojde v’ hifho fvoje vezhnofti. Premiflite velho delo nafhiga odrefhenja . Kraljetlvo Jesufa Kriitula ni bilo od lega fveta, on je le sato k’ nam na fvet prifhel, de nam je v’ hifhi fvojiga Ozheta ftanovanje saflushil, in perpravil. Nikogar ni k’ minljivi frezhi va- bil. Na tem fvetu ni n iz h dobriga obetal. c Svo- je kervi ni sato prelil, de bi nam bil kak zha- fen sbegen saflushil, ampak sato jo je prelil, de naf je refhil od vezhne nefrezbe, v’ ktero fmo bili she namenjeni. On, nafb poltavoda- javez, naf je P zhafnimi fhtrafingami le pred vezhnimi fvaril, in nam je obljubil, de bo le v’ vezhnolli dobro femie famofto rodile. Umerjozbi zhlovek! saka j tedaj fam febi le zhafen zilj in konez dajefh, ker ti je Bog vezh- niga isvolil ? sakaj fi zilj fvojiga bitja tako bli- so ftavifh, de bi lahko s’ roko do njega dofegel, ker ti je nar vikfhi Gofpod ravno tak neisme- ren zilj in konez odmeril, kakor je on neisme- ren ? Ti pojdefh v’ hifho fvoje vezhnofti, ker je ona tvoja laftna hifha. ■— Premiflite velki namen nafhe fvete vere. Ona nam ni le sa ta fvet dana. Nima tazih perpomozhkov, kteri le na semlji fad poganja¬ jo. Ne hvali tazih del , ktere fo le is zhafni- ga namena Ilorjene. Ne mara sa ferze, ktero je le na sginljive rezbi natveseno. Ob kratkim, nafha vera je boshja, in naf sbeli le k’ Bogu, kteriga tukaj ne moremo vshivati, po duhov- ^'b potih peljati. Ona naf, tako rekozh, s’ no¬ vimi vesrni na vezhnofi: navesuje. Ona nam jo 238 bolj na tanko kashe, kakoi’ pa fo jo ljudje pred posneli. Nam odpira njeno imenitnoft, njene tolashbe, in fhaze. Nam svetlo kasbe pot, ktera v’ frezhno vezbnoft pelje. Ona nam rezil¬ ni lirah in vez h ne martre osnanuje, de bi naf f’ fvetim ftraham navdala. Ona je le v’ to na¬ menjena in li na vfo mozh persadeva, de lii naf k’ frezhni vezlinolii perpravila. Ko bi vezhnolli ne bilo ljubi bratje! ni Bog ftraflien, ne odrefbenik ljubesniv. Tode zhlovek pojde v’ hifho fvoje vezhnolli, in tam, tam, zhe tudi nefrezhen , bo fposnal velikoll fvojiga Boga, gnado fvojiga odrefhenika, dobrote fvo¬ je vere, jih bo zhiflal, in fe nad njimi zbu¬ dil. — Drugizh. Vezbnoft je zhlovekova frezha ali pa nefrezba, kar li je saflushil. t Smert in shivljenje fia bila v’ popotniko¬ vih rokah, frezhna in nefrezhna vezbnoft mu je bila na spiranje' dana; dovolj perpomozh- kov je imel , de bi bil frezhno vezbnoft dofe- gel, in fe nefrezbne ogibal. Pa dokler je shi- vel, je po dveh potih hodil. Dvema gofpo- dama je flusbil, sdaj temu, sdaj temu. Ni vo¬ dil, ali bi fvoje ferze med nju rasdelil, ali pa kterimu smeti nju bi vliga dal. Preftop v’ vezh- noft ga na en kraj prenagne; ve, zbigav je, in zhigav je po pravizi po fvojim laftnim is- beru. Njegova negotovoft, je nehala, sdaj vezh ne dvomi , drevo leshi, kamor je padlo. Morebiti prave poti ni prav posnal, dok¬ ler je bil fhe popotnik; veliko nevarnoft in sapeljivih potov je vidii, in nektere krive poti — z5g — fo ga morebiti ref sapeljale, ali vfe fo ga sadu j izb le fem (k’ fmerli) perpeljale. Na fve- tu je le lepih ftanovanj ifkal, najemati sad- njizh fe je pa v’ fvojo lallno hifho prefelil, ktero fo mu natura, Bog, in -njegove dela od- lozhili. V’ hifho fvoje vezhnofti je fhel. • . . 0 zhlovek! — 0 vezhnoft! — Kako terdno (ta med fabo fklenjena, de- firavno fe nju sapopadki neismerno lozhijo! Kdor je nektere leta v’ vefelji, zhafti, flad- nofti, kratkozhafih, in obilnofti preshivel, gre v’ tifto vezhnoft, kjer bo vekomej v’ velikim sdihovanji v 5 velikih bolezhinah, in v’ vednim obupanji terpel. Kdo je pa nektere kratke leta v’ krishih, nadlogah, terpljenji in v’ bogabojezhnofti shi- vel, pa pridi k’ fvojimu zilju ino konzu , kjer bo vfo vezhnoft v’ nesapopadljivim vefelji, v’ neismerni frezhi in v’ neisrezheni sadovolj- nofti sbivel! Torej nektere letiza, in žela vezh¬ noft! Ena merviza, in vfe kar vezhnoft ima! Gorje mu, kdor fi sdaj tega prav k’ ferzu ne vsanie! Gorje mu kdor li to fzer k’ ferzu vsa- rae, pa vender kerfhanfko, fveto ne shivi ! „Mi- fli v’ fe rzu na Boga, in vfe tvoje govorje¬ nje naj bo od sapoved nar vikfhiga.“ c Sirah 9 5 23. ^Spodobi fe, de imajo ferze in ufta s’ Bogam opraviti, ker v’ vezhnofti, v’ sapopadku v fih zbafov , ni noben zhaf, nobena minuta k’ tem perpravna. Tukaj vzhafih zhlovek ne ve, kako bi kratke dni fvojiga minljiviga shivljenja potratil. Zhaf, kteriga Bog sa-fe imeti hozhe, niu je slo predolg; kadar pa fvetu flushi, ali - 2 4o — pa kadar ga more sapukiti, mu je pa zhaf prekratik. Mej tem fe perblisha konez zhafa, in sa njim pride dobra ali huda vezhnok, ka¬ kor je zhlovek zhaf dobro ali flabo obrazhal. Ah! koliko jih bo na konzu fvojiga zhafa, ko she ne bodo mogli govoriti, per febi tako le miflilo: O kaj ko bi pazil imel vfaj eno uro, vfaj eno minuto tikih let, ktere fim sgu- bil! O kaj ko bi pazh samogel vnovizh shiveti, kakor fini fhe takrat shivel, kadar fim to fhe le od delezh premifhljeval, kar fe sdaj s’ ma¬ no godi! Oh ! kaj ko bi pazh sdaj imel tike perloshnoki, tike perpomozhke, ktere fim ta¬ krat samudil ! O jeft nefrezhen zhlovek! Sdaj fo shelje bres fadu, zhaf je pretekel, ura je odbila. Ljubi bratje ! zhaf je tudi naf sa kratil«. Sto¬ letja naj koje ali naj teko, in fe fpreminjajo; kakor koli fe hozhejo, zhaf je sa - me le toli¬ ko dolg, kolikor dolgo je moje sbivljenje. Vem, de fim vezhi del fvojiga shivljenja she preshi- vel; pa ne vem, koliko zhafa mi je fhe od- lozheniga. Zhe moja sadnja ura danef bije, fe moja vezhnok danef perzhnc. . . . t 8trafhna mifel! nikoli vezh ne fmem na¬ njo posabiti. Zhlovek umerje. . . Ino sdaj je vfo vezh¬ nok;. tak, kakorfhin je. — ( Skosi hoshjo nefkon- zhno miloft bi hii fhe pred eno minuto samogel otet biti , sdaj je pa bres refhenja sgubljen. Pred eno uro fe mu je bilo s’ gnado boshjo fhe mozh svelizhati, sdaj pa je v’ fodnikovih rokah. Vzheraj ga je fhe duhoven opominjal - 241 — in profil, sa svelizhanje fkerbeti, in danef pa med pogubljenimi prebiva. Danef teden fmo ga fhe mi fvarili, de naj fe s’ opravili tega fveta nikar tako ne pezha, naj sa fvoje sdravje fkerbi, in sdaj je pa ref na unim, nesapopadlji- vim fvetu. . . . Tode zliirnu koga drujiga pre- mifhljujemo? Premiflite raji farni febe , ker bote morebiti sdaj na tem kraji umerli, kjer sdaj ftojite. Nafhe ftopinje fo isfhtete; dobri in hudobni ne bota nobene ftopinje vezh fto- rila, kakor kolikor jima jih je odlozhenih; ka¬ dar fe sadnjizh preftopifh, fi pa v’ hifhi fvoje vezbnofti, is ktere nihzhe ne pride. »Ti fi 15 - zer vfe moje ftopinje isfhtel, tode odpufti mi moje grehe. 44 Job. 1 4 , 16. Treiizh. Vezhnoft je vshitek neumerjozh- nofti, ktere zblovek nikdar ne more sgubiti. Prav rezili, je fam Bog vezhen; ker je is febe potrebno in nefkonzhno bitje bres sazhet- ka in bres konza. Zhlovek, podoba boshja, ima le nepopol- nama vezhnoft, ker fe namrezh njegova vezh- noft s’ njim perzhne, pa nikdar ne neha. Nje¬ gova dufha je po nafhih sapopadkih vezhna, ker je neumerjozha, je vezhna po konzu, kte- i‘iga nikdar ne bo (ker ne bo nikoli biti ne¬ hala) pa ni vezhna po šazhetku, ker fe ref perzhne (kadar je žhlovek livarjem) Kaj pa hi bila neki umerjozhnoft dufhe bres vezhnp- hi? Ali pa kaj je vezhnoft; v’.dufhi? Je toliko, hakor: Dufha bo neumerjozha per Bogu, Dufhine dela bodo neumerjozhe predBogam. 16' Dufha bo neumcrjozhe plazbilo od Boga dobivala. Dufba nikdar biti ne neba, ker ne more umreti, ne poginiti. Dufhine dela ne nehajo, ker fe ne more¬ jo vezli fpremeniti. Dufhino plazbilo ne neha, ker sa-njo ni vezli odpufhanja. Kakor je ta refniza sa malo fhlevilo isvo- Ijenih vefela in polna trofhta; ravno tako je flrafhna sa velko fhtevilo pogubljenih. Zhlovek gre' v’ hifho fvoje vezhnofti, kjer bo vezimo shivel . Pogubljeni zhlovek naj fmerti klizhe , ka¬ kor je hozhe , vender je nikoli ne bo. Naj fi fvoje pogimbe ali v’ dobrote ali pa v’ flitrafinge sheli,. dokler je hozhe, ne bo prifhla. Zhlovek, podoba boshja, ravno tako, kakor Bog, njegov ftvarnik, ne bo nikoli ne¬ hal biti, in ta ftrafhna popolnomaft v’ revnim zhloveku bo nefkonzhno vfigamogozhnoft ne- fkonzhniga ftvarnika vekomej osnanovala. — Zhlovek gre v’ hifho fvoje vezhnofti, kjer njegove dela vezimo shive. t Svet fe fpreminja, svesde tanine, rod sa rodam odmira, dufba pa vekomej taka oftane, kakorfhna v’ vezhnoft pride. Kain je po toli¬ ko tavshent letih ravno tako hudoben , kakor je bil ob zhafu fvoje fmerti. Kri njegovig# brata Abelna fhe sdaj sa mafhevanje vpije, in kadar bo she milijon let in ftoletij preteklo, pa fhe le ne bo jenjala vpiti. Kadar bo toliko let minulo, kolikor je pefka v’ morji, lilija na semlji, prahu v’ ljuftu, bom jed fhe ravno' tak, kakorfhin bom v’ vezhnod prifhel. Zhlovek gre v’ hifho fvoje vezhnolti, kjer njegovo plazhi/o vezimo shivi. Kakor dufha ne more poginiti in nehati, ravno tako ne more njene frezhe ali pa ne- frezhe konez biti. Kakor je Bog nefpreminjliv, tako fe tudi dufhni dan v’ vezhnofti ne fpre- mini. Dokler je Bog Bog, tako dolgo je on fhtrafovavez hudiga in plazhevavez dobriga. li¬ genj , kteriga je njegovo mafhevanje v’ peklu pershgalo, nikdar ne vgafne. Kdor pa v’ ne- befih Boga vshiva, ga ne bo nikoli vezh nehal vshivati. Sazhetik in obdojezhnod drujiga ni- fta, kot 7ieismeren sdaj, ondi ni nobeniga pre- ftopa, kjer ni konza. Po tem ko fe zhlovek she dolgo zhafa v’ nebelih veleli-, ali pa she dolgo zhafa v’ peklu terpi, je fhe smiraj le per sazhetku fvojiga vefelja ali pa terpljenja. O vezhnod! kdo samore na-te prav mifli- ti, in fe pred tabo ne tredi? Kako samore fo- febno ozhitni grefhnik na-te mifliti, in fe ven- der ne odverniti od fvojih grehov? Kaj fo ne¬ ki kratke minulize nafhiga shivijenja, ktere hikej shivimo, proti neisrezheno dolgi vezhno¬ di , v’ kteri bomo ali med pogubljenimi v’ terpljenji, ali pa med nedolshnimi in fpokor- niki v’ zhadi in vefelji shiveli! Kaj fo nekteri dnevi, ktere f dopolnjenje pofebne fodbe, ktera je bila a68 she nad mertvimi fklenjena; Poterjenje, pra¬ vim, ker je ozhitno pred nebam in semljo osna- njena; dopolnjenje pa ker bo tudi truplo od mertvih vftalo, in bo s’ dufho vred vezhne fre- zhe ali pa vezhne nefrezhe deleshno. Nikar ne režite, de vaf fplohna fodba nizh ne sadene, ker bote she takrat mertvi. Ona vfe sadene, ljubi bratje! shive in mertve, ker moremo vti k’ njej priti; vfe vfe sadene, po¬ gubljene in isvoljene, ker bo takrat odlozhba vfaziga zhloveka popolnama. — Nefkonzhno velik dan, sadnji dan smed boshjih dni! kakfhin bofh neki sa-me? Tak in nizh drugazhi, kakorfhin bo sadnji dan mo- jiga shivljenja. Kakorfhniga te bo tvoj sadnji dan nafhel,( pravi f. Avgufhtin, taziga te bo sadnji dan fveta nafhel. Ker bofh sadnji dan fveta tak fojen, kakorfhin bofh fvoj sadnji dan umeri. Ta dan je tlrafhin, ako ravno fi ga fhe tako delezh miflite. Zhe li ga tudi fhe tavshent in tavshent let delezh miflite, vender je, kar vaf sadene, tako bliso, kakor bliso je dan va- fhe fmerti, ker je s’ njim terdo fklenjen, in je le njegov odraflik. „Velki Gofpodov dan je bliso ,“ pravi prerok, „bliso je, in fb na¬ glo bliska. Glaf Gofpodoviga dne je shalotlen, nar mozhnejfhi bo takrat v’ Jttifkah. Ker ta dan je dan jese, dan britkotli in fiifk, dan shalofti in nadloge, dan tame in mraka, dan megle in viharja , dan trobente in buzhanja nad mozhnimi metli, in nad vifokimi turni. Ljudi bom llifkal, in bodo kakor flepzi hodili, I — 269 — ker fo fe v’ Gofpodu pregrefhili, torej more njih kri kakor prah, in njih trupla kakor bla¬ to rasmetane biti.“ Sofon. 1, 14 — 17. Ljudje, ljubi bratje! bodo preftrafheni ker fo fe nad Gofpodam pregrefhili; fahnili bodo od ftrahu in zhakanja tega, kar ima zhes vef fvet priti. 4 Splohen ftrah savoljo tega, kar fe vpri- zho vfih godi; fplohno fahnjenje savoljo tega, kar fe bo flehernimu godilo. Shivi ljudje bo¬ do vidili, in ftermeli, mertvi bodo vedili, in fe trefli. Premiflimo tukaj farni per febi fplohni Arah tega velziga fodniga dneva, kakor nam ga fveto pifmo popifhe. t Strah nam bo delala natura s’ osnanovavzi tega dne. 4 Strah nam bo delala veft savoljo namena tega dne. , 4 Strah nam bo delal fodnik, kadar fe bo ta dan ozhitno perkasal. Ljudje bodo fahnili od ftrahu in zhakanja tega, kar ima zhes vef fvet priti. Vi pa, lju¬ bi bratje! samorete li to refnizo bres ftrahu pre- mifhljevati, savoljo ktere fe je ajdovfki fodnik trefel, kadar mu jo je apoftel osnanoval; ktera je Tcbnifko pufhavo s’ pufhavniki napolnila; ktera fhe dan danafhnji teliko perbeshalifh sa pokoro sida; in ktera je nar vezhim fvetnikam tako slo k’ ferzu fhla, de jim je bilo kakor bi ftrafhno trobento smiraj po fvojih ufhefih flifhali buzhati ? — 270 — 9\rvct rejnica. Natura nam bo Jirah delala J"' Jlrafhnimi osnanovavzi Jodniga dneva. c Sin zhlovekov, ljubi bratje! bo drugizh vef drugazhi, kakor je pervizh prifhel. Ne bo prifhel kakor kralj miru, kadar je na sernlji lep mir; ne bo prifbel neprevidama kakor po nozhi shenin ob uri, kadar fe ga ne bomo nad- jali. On, fodnik, on, rasdrasheni fodnik bo ozbitno prifhel; veliki zhudeshi mozhi in ftra- hu bodo njegov prihod na glaf osnanovali, in llrafhne perprave bodo osnanovavzi njegove fod- be in njegoviga mafhevanja. Bodo snarnenja. (Luk. 21, 2 5 .) Snarnenja na ljudeh, kteri fe bodo med fabo mefhali in divjali. Snarnenja na semlji, ktera fe bo v’ fvo- jih podflombah trefla. Snarnenja na nebu, zhigar lepi red bo rasdert. 4 Svet fe neboljfha, defiravno fe ftara; fe ne smodruje, salo ko je savershen, in je fhe le toliko hudobnifhi, kolikor blisheje je fvojiga savershenja, in sadnjiga rasdjanja. Zhlovefhka pamet fe bo narpred smefhala, in s’ njo fe bo sazhela vfa natura mefhati; m nar pervi tanini oblaki kteri bodo semljo ob¬ dali , fe bodo nar pred nad refnizo in zhednoft ulegli. Pervi osnanovavzi sadnje nadloge bodo: Dah s mote in laski, duh hudobije, preklino- — 271 — vanjo, boshjiga, divje bledenje, in ojiudno fov- rafhlvo med ljudmi. Hude vojfke fe bodo perzhele, ktere bo¬ do bolj is prevsetnofti, kakor pa is ftorjcne kri- vize isvirale. Od hudih tirati oflepljeni ljudje bodo vfi uneti, de farni ne bodo vedili, kaj delajo. Is vojfke bo isratlel nepokoj, preganja¬ nje, in raspertje. To raspertje bo narozbje zerkve preoralo, kraljetlva omajalo, in ta ogenj bo vef fvet sasbgal. Tjudftvo bo soper ljudllvo vilalo in ga konzhalo; kraljeftvo bo kraljeftvo posherlo; brat brata umoril, hifha bifho fpras- nila, in kdor fe bo takrat mezhu ognil, bo pa kmalo per konzhanji fveta konzhan. Ob tih shaloftnih zbalih nepokoja in kri- vize bo ljubesen fkorej povfod omrasnila. Polno 'golufov bo, kteri bodo po fvojih hudih ftraftih shiveli, in bodo ljudi s’ mnogimi svijazhami sapeljevali, ktere svijazhe goluiija in hinavfhi- na lesheta. Take snamenja, ljubi bratje! bodo gerdi osnanovavzi pregrefhniga zhloveka (Antikrifta) kteri bo sa njimi na fvet prifhel. 4 Svet more, preden pogine, tega.otroka pregrehe vidili, kte¬ ri fe bo prevsetno zhes vfe vsdignil, kar je boshjiga, in ti bo zhaft perlaftil, ktera fe le famimu Bogu fpodobi. Vfi ljudje sunaj teh, kterih imena fo v’ bukvah shivljenja sapifane, kodo to sverino molili, ktera bo Boga klela, m tudi oblati imela , soper fvetnike vojfkovati fe- Ta v’ svijazhah hudih duhov isuzhena po¬ dati, bo s’ vfim flepenjem sapeljevala, fe s’ mno¬ gim premaganjem fkasovala, in kraljeve fede- 272 she P filo jemala. Antikrifi: bo tako predersen , de bo v’ tempeljnu bosbjim prebival, kakor de bi bil Bog, in de bo lifte neisrezheno pre¬ ganjal, kteri ga ne bodo holli moliti. Take britkolli je ni, in je ne bo, kakorfhna bo te sadnje zbafe nad zerkev prifhla. Vfi bi fe da¬ li premagati, nihzhe bi ne bil ohranjen, ko bi Bog tih ftrafhnih dni fkufhnjave savoljo isvo- ljenib ne perkrajfhal. Moj Bog! The zlo tvoji isvoljeni bi pred golufa poklekovali, in mu boshjo zhaft fkasovali, ko bi jih Ti f’ fvojo vligamogozhno roko ne podperal. Ta sverina, kakor jo fveto pifmo imenu¬ je ta Anlikrift, kteri je is globokiga bresna prifhel, Gofpodove flushabnike fvoji togoti da¬ roval; s’ njih kervijo bo fvoje tempelne in med¬ ne ulize polnil; Bog pa fe bo savoljo kervi Tvo¬ jih flushabnikov nad njim smafheval, in ga bo f’ fapo fvojih uft konzbal. Sa rasdjanjem vere, bo prifhlo rasdjanje zhlovefhke drushbe. Angel mafhevanja bo po* fodo nagnil, in gnufobe kuge, lakote, vojfke, in vfih nadlog zhlovefhkiga rodu fe bodo po fvetu islile. Omamljeni, smoteni, vfi klamalh fe ti revesbi kakor Kain v’ fvojim obnpanji po fvetu klatijo, in nektere' kuga poshanje, nekte- re sgresnjene pohifhtva safpo, nektere valovi poshro, nektere flrela pobije, nekteri od flraha fabnejo. Saftonj ifhejo otenja, kadar fe nam- rezh liozhejo nefrezbe ognili, pa naravnoft va¬ njo lete. Pred fmertjo beshi, pa jim fmert povfod naproli leti. Perbeshalifha ifhejo, p a pogubljenje najdejo. Beshe pred fodnikam, p a — — je povfod, kamor koli pridejo. t Se mu hozhe- jo is rok istergati, pa mu ravno v’ roke pri¬ dejo. Ali verujete, ljubi bratje! de bodo ti zha- fi ti hudi z h ati prifhli? Pa fo fhe le ftrafhen sor velziga dneva, kteri bo prifhel; fo Je sa- zhetik sadnje shaloftne sgodbe; majhen sazhe- zhetik nefkonzhniga terpljenja. „To je pa fhe le sazhetik britkofti.“ Mark. i3, 8. Dnigizh. Snamenja na semlji, ktera bo v’ fvoji podflombi pretrefena. Nova trobenta sabuzhi, in na njeni glaf vezhi del vfe pogine, kar na fuhim rafte, kar v’ morji in po rekah shivi; viri bresna fe odpro, in sraven oblakov dima pofhafti is febe mezhejo, ktere grefhnike martrajo. 4 Spet sabu¬ zhi, in vfa semlja fe zlo do dna potrefe, tre- fe fe in ferza vfih ljudi f’ trepetam napolni. Morje v’ fvojim divjanji fvoje poftavljene mej¬ nike preftopi, in fhumi in divja, kakor truma rujovezhih levov. Voda fe v’ fmradljivo in gnjilo kri fpremeni. Is oblakov gredo od vfih hrani kakor desh, blifki in ftrele. Divje sve- nne dero is fvojih berlogov, in ljudem, kar jih fhe shivi, s’ nesnanim tulenjem blishnjo fmert osnanujejo. Otoki in hribi fe pogresne- j°- Svesde ne bodo vezh fvetile, ali pa bodo v 'fe kervave. Vfe ftvari in vfa natura fe med niefhanjem , ftraham in trepetam k’ fplohnimu rasdjanju perpravljajo. Vfe britkofti fe more¬ jo fterniti, pravi f. Gregor, de vezhno britkoft napovedo. In ker je zhlovek vfe ftvari soper h'arnika napak obrazhal, torej fe morejo, ka- 18 — 274 — kor pravi fveto pifmo, vfe dvari s’ ferditim Bogam soper zhloveka vojfkovati. — „ 4 Svojo netolashljivo jeso bo kakor fulizo nabrufil, in zel fvet fe bo s’ njim soper neumne bojeval.“ Modrod. 5 , 21. Trobenta fpet sabuzhi, in povfod drafhen ogenj fhe drafhnejfhi pokonzhuje. Vfe je ras- djano; vfe je v’ tem ognjenim potopu pogini¬ lo. Ta fplohen ogenj je morje in reke pofu- fhil, in nebo rasdjal. Semlja je sdaj le velik grob in vfe vidno drujiga ni, kakor kup pe¬ pela. S’ fapo boshje jese podkurjeni ogenj jc prifhel is semlje, je posherl velki fvet, in zhlovefhki rod je is fveta poginil, fvet je po¬ ginil. Tukej leshi tedaj fvet v’ fvojim rasdjanji; on je kup mertviga pepela, v’ godi megli- Preteklo je tavshent in tavshent let, minile fo kakor vzherajfhnji dan, kteri je fvetovo nila- dod in da rod dokonzhal. In kako je mogla neumerjozha dufha po tem minljivim fvetu ta¬ ko gorezhe hrepeneti; fi toliko domifbljevati, fe sa-nj toliko potegovati, in savoljo njega toli¬ ko grehov boriti? Minil je fvet, in s’ njim vred je vfe minilo , kar fmo na njem drasiga fhlcli. Ni ljudi ne shival; ni med, ne polja, ne boga- dva. Nad fvetam drusiga ne vidimo, sunej sna menja mafhevanja boshjiga. lije fo sdaj sa- kladi semlje, ktere je zhlovek f’ takim trudani nabiral, f’ takim vefeljem imel , in tako nap- zliino ob ra z hal? Kje fo kraljedva in njih mej- niki, savoljo kterih je bilo toliko zhlovefhke kervi prelite? In kje fo kralji, kteri fo fe jih polaftili? Kje fo tifti velikani, ki fo Bogu shu- gali, in fe soper njega vsdigovali ? Ali ljudje nifo vedili , de fo oni umerjozhi, de je fvet minljiv, in de greh nikoli bres fhtrafinge ne oltane? Tretjizh. Snamenja na nebu: Na folnzu, luni in svesdah i>odo snamenja, pravi nafh sve- lizhar. Luk. 21, 26. c Solnze bo otemnelo, luna ne bo dala fvo- je fvitlobe, svesde bodo od neba na semljo padale, neisrezhena nozh bo vef fvet. pokrila, in ga v’ terdo tamo savila. Tako, ljubi bratje! fe sazhne nesnani Bog fvojim Itvarem fpet rasodevati. Tako sa¬ zhne Bog budobni fvet podirati , kterimu fo fe kvari boshje, lepi redni tek 'svesd, sapored- ni letni zbali, osbivljenje vlih kvari le nesapo- padljiva nakljuzhba sdele. Tako Gofpod-Bog prizba, de.je on kvar- nik nature in de fe ni natura farna febe ftva- r da. Tako sazbelnik vlih rezbi njih podertijo fpet osnani, in nam sadnjizh fveto refnizo po- lerdi, de fo vfe 11 vari is njegovih rok prifhle, ' n de jih fpet lahko v’ nizh fpravi , kadar ko- njemu dopade. On bo prifhel j in ne bo dol- 8 ° ocllafhaL On, ki je tolikral pred nafhimi oz hmi fneg kakor volno , in meglo kakor pe- P °1 po semlji rasgrinjal. On^ pred kterim fo f e gore prež iskadile, de fe jih je le dotaknil, bo prifhel j in ne bo dolgo odlafhal, ki — 276 — ima fam vfe svesde popifane, in hi vfako po njenim imenu klizhe. Ljudje bi bili lahko Boga dovolj fposnali. Nebo je njegovo velizhadvo vedno osnanovalo, in semlja je bila njegovima povelju vfelej po¬ korna. Le pametni ljudje fo bili gluhi k’ vfa- ltimu glafu , neobzhutljivi k’ vfaki fhibi. Oni morejo nar pred s’ fvetam poginiti, in potlej pod njegovo podertijo Boga mafhevavza fpos- nati. Posemljjfki zherv more The le pod nogo tidiga, ki ga s’ njo tare, fvojo revfhino in f labod fposnati. Pa mi morebiti, kakor uzhenzi Jesufa Kri- ftufa, porezhete : Kdaj Je bo to godilo ? Ali bomo mi to doshiveli? Ino ali imafh prav, de naf s’ takimi nefrezhnimi sgodbami dra- fhifh in nadlegujefh , ktere bodo le take ljudi sadele, zhes ktere bodo Gofpodovi prihodni zhafi natvegama perderli ? — Ljubi bratje! zhe she nad revnim oftan- kam ljudi nimate nobeniga ufmiljenja, klen bodo takrat na fvetu shiveli, pa vlaj farni na- fe miflite. Kmalo kmalo bote ravno kaj tako shalodniga doshiveli. Vafh odhod is tega fve- ta bo sa vaf vef drah fodniga dne nad fabo imel. Kadar vam bo fmert ozhi satifnila, bo¬ do pred vami svesde in luna otamnele. Nozh groba bo sa vaf vezhna nozh. t Solnze vam ne bo vezh perlijalo, in bo zhafu konez d°' rilo. Padez vafhiga trupla bo sa vaf pade® vefolniga fveta. Ravno ta Bog, ki bo kdaj v’ oblakih f' c * fodil , bo na fvojim fedeshi zhes vaf fodbo fklenil. — _ 3 7 7 — S’ befedo, sadnje minute vafhiga shivlje- nja bodo kratek, pa ftrafhen sapopadek sad- njiga rasdjanja in konzhanja fveta. Zhe ravno te trobente ne bote flifhali, ktera bo pogimbo fveta napovedala, ali bote savoljo tega uno trobento kaj manj flifliali, ktera bo vaf, ka¬ kor druge ljudi k’ flrafbni fodbi poklizala?— Veji nam bo Jirah delala savoljo namena Jodniga dne. V’ dolini pogubljenja (Josafat) bo ljudllvo per ljudftvu , pravi prerok; ker dan je bliso, ob kterim bo Gofpod v’ dolino pogubljenja prifhel. Joel 3 , 14. In kako bo to? 4 Sej bodo ljudje savoljo ftrafhnih napovedovavzov fplohne fodbe fahni- li, in fej ne bo nobeniga shiviga zbloveka vezli na fvetu! Spomnite fe, ljubi bratje! imenitne refnize, ktere vaf vera uzhi, in ktero tolikrat molite, hozhem rezhi, fpomnite fe vfiajenja mertvih. Zhloveku je enkrat umreti, potlej pa fojenimu bili. Ilebrej. g, 27. Ta enkrat bo per ljudeh sapored in mar- bkako prifhel. Vftajenje bo pa per vfih ljudeh na enkrat, ob enim. Mertvi, vflanite! vpije hofpodov angel f’ ftrafhnim glafam, kteri fe °d jutra do vezhera, od polnozhi do poldne raslega: Mertvi vflanite! in pridite k’ fodbi! ^danite! Gofpod shivljenja in fmerti ukashe, flushabnjki njegove pravize vaf klizhejo , njih glaf je po vfi semlji grome!. Vftanite! Zhaf je, rle fe zhlovefhki rod is fvojiga pepela s’ noviga prerodi. Mertvi v danite ! Rastrefene !Sodnik nam bo Jirali delal, kleri bo fodni dan ozhilno prifhel. „Kadar ti bom to ftoril o Israel! fe pa perpravi, fvojimu Bogu naproti iti. Ker lej! on je, ki hribe nareja, vetrove ftvari, ljudem fvojo befedo osnanuje, sjulraj meglo raspenja, in po vifozbinah semlje bodi; Gofpod; Bog vojfknih .trum mu je ime.“ Amos. It , 12 . i3. On bo sadnjizb prifhel , ki fo ga nekteri sheleli, nekteri pa sanizhevali, in ki ga sdaj vfiposnajo in fe ga vli boje. Kakor blifk naglo, j 83 kot bi s’ ozhmi trenil, od jutra do vezhera> od neba do semlje fveti, ravno tako bo pri' fhel fin zhlovekov is nebef na fodni kraj. t Strah gre pred njim , in gre v’ ferza vfih ljudi. s Strah savoljo tega, kar fe blishati vidi. s Strah savoljo namena, is kteriga fodnik gre. t Strah savoljo fodbe , ktere fi je vfak fveft. c Sodnik gre k ’ fodbi, in kako ? Tedaj bodo vidili, pravi fam svelizhar, zhlovekoviga fina priti na oblakih, s’ veliko oblatijo in zhafijo. L,uk. 21, 27. „Takrat fe bo perkasalo snamenje fina zhlo¬ vekoviga, na nebu; takrat bodo vfi narodi sem¬ lje tulili.“ Mat. 24, 3 o. „Kadar bo pa zhlovekov fin v’ fvoji zhafii s’ vfmi fvojimi angeli prifhel, bo fedel na fede- slii fvoje zhafti.“ Malt. 25 , 3 i. Nebefhke trume, ki ga fpremijo, fe tako hitro perkashejo, kakor pervi folnzhni sharki nar vikfhi gore hitro obfejejo. Njegov krish fe fveti v’ oblakih, kakor flrafhno bandero. Na fvitlim oblaku floji. t Smert gre pred njim. Hudizhi pod njegovimi nogami fo perpravljeni fodbe njegove nepreprofljive pravize fpolniti. Od njega gre ogenj , ki njegove fovrashnike shre. Is uft mu fhviga gorezh plamen, in od njegoviga fvilliga obrasa fe ogli vnemajo. Blifk po dal jnih krajih semlje Ilrafhno fveti. Pred njegovo fvitiobo svesde tamne. One fo le po luzhi njegovih pfhiz obrazhajo, in fe po blifbi n j e g°viga ognjeniga oroshja fukajo. — i 84 — Semlja prež odpre fvoje bresne. 4 Sodnik vidi sbrane ljudftva fvojiga ftvarjenja, in one fodnika vidijo. Nefrezhni grefhniki! kako slo bo ta ftrafhni pogled vafhe pregrerhne dufhe prefunil, ker fe pred njim po befedah fvetiga pifma gore kakor vofik tope,' in ker nebo in semlja pred njim nasaj odflopita? Kam bole pred njim pobegnili? In kako fe bote njegovi vfigaprizhijozhnofti fkrili, ali pa pred njo beshali ? Oh! defiravno ga nozhete, vender ga mo¬ rete gledati. Vidili bote pravizo in fodbo , ki ga fpremite. Posnali ga bote, in bote od nje¬ ga posnani. Gofpod bo fposnan, ki fodbo dela. Pfalm. 9, 17. Grefhniki bodo vidili koga fo prebod¬ li. Pfalm. Nevernik ga bo kakor kriftjan posnal, Jud in krivoveriz , kakor katoljfhki kriftjan , brumni in grefhnik. Gofpod bo fposnan. Njegov gromezh glaf fe bo smed angel- zov in fvetnikov flifbal, rekozh: Jejt Jim. J‘ v nes. 18, 5 . Jeli fim Jesuf, kteriga Ile vi pre- ganjali, tajili, in kleli. Jeji Jim. Ta vfigamogozhni glaf je she takrat vfe lovze na tla vergel, kadar je imel Jesuf fojen bili, kako mozh bo pa fhe le takrat imel > kadar bo Jesuf prifhel shive in mertve fodit* ( Aiigiifhiin.') Jek fim, ki fim vam ta dan po* vrazhila osnanoval, in vaf pred njim fvarik Jed fim. Te fo rane, ktere fte mi vi naredil j ta je glava, ki fte jo f’ ternjem prehodili; 1® je ftran, ki fte jo vi prefunili; ta je kri, k’ — 285 — ftc jo nad-fe in nad fvoje otroke klizali. Ta je moj krish, na kterim fini vifil, in fvoje shivljenje dal v’ odrefhenje njih veliko; ta je moj krish, pohujfhanje Judov, in neumnoft nevernikov, in safmehovanje hudobnih kriilja- nov. Jeli fim. Jeli, ki fim vam po odrefhenikovo dobro hotel, vaf po prijatlovo klizal, po bra¬ tovo opominjal, po ozhevovo fhtrafoval. Jeli fim. Pa nitim vezh Jesuf odrefhenik , ampak fim Jesuf vaf h fodnik. Jeli fim Gofpod. t i Sodnik ko prifhel, pa sakaj? Bo prifhel fodit shive in mertve, kakor naf vera uzhi; fodit bo prifhel po fvoji po- ftavi, ktero fmo vedili, pa je nifmo fpolnili. Po fvojih sgledih, ktere fmo hvalili, pa jih nifmo pofnemali. Po fvojih svelizhanfkih perpomozhkih, kte¬ re fmo imeli, pa jih nifmo v’ fvoj prid obra- shali. „Kdo pa bo dan njegoviga prihoda sapo- padel, in kdo bo njegov pogled prellal ? Ker on bo kakor rastopezh ogenj, in ^kakor valavzov selifhe. £< Malah. 3, 2 . Jeli fim, ki vaf fodim, ker mi je Ozhe vfo oblall dal. Vi fle, ki vaf bom Podil, ker lle fofebno moji. Vam fim vezh kakor vfim drugim narodam na semlji dobriga Aoril, in od vaf fim nar vezhi nehvaleshnoll prejel. Vam fim preroke pofhiljal, vi lle jih pa morili; lam fim k’ vam prifhel, pa me nille hotli fpre- jeti. Per moji miši lle jedli, lle bili moji pri- jatli; snanzi, in uzhenzi, pa lle me isdali. Vam fim ponudil fvojo kri v’ refhnino, fvoje sakra- 286 mente v’ pomozh fvoje gnade v’ podporo, in nebefa v’ plazhilo. Vi ite pa moje befedo sani- zhevali, moje povelje srnanjfhevali, in moje shu- ganje v’ nemar pufhali. Jejt Jim , in vi Jte. Gorje! pravi prerok, gorje! ta dan je ftra- fhen dan, ni ga njemu enaziga; to je zhaf britkofti sa Jakopa. Jerem. 3 o , 7. „Gorje jim , pravi drugi prerok , ki Go- fpodoviga dne sliele; zhimu ti ga vofhite? Ti¬ ki Gofpodov dan ni luzh, je le tarna. Ne bo drugazhi, kakor ko bi zhlovek pred levam be- shal, pa bi medveda frezhal, in kakor ko bi kdo v’ hifho fhel, bi fe s’ roko na fieno naflo- nil, pa bi ga kazha pizhila.“ Amos. 5 , 18. 19. Pa bo vender ta dan pri fhel, in kalifhin vlegne sa naj biti? Jeft vaf bom prifhel fodit, in bom hitra prizha soper hudodelnike. On bo fodnik in prizha, mi bomo pa tosheni in toshniki per fodbi. Malah. 3 , 5 . Dobro fe ve, kako. fe jim bo godilo, kadar bodo od mertvih vftali. 4 Svojo fodbo she pred vedo; pogub¬ ljenje jih pa more fhe bolj pezhi, morejo fhe bolj oframoteni in martrani biti. Njih olramo- tenje je martra, ne poboljfhanje; njih obupa- nje fhtralinga ne fpreobernjenje, in ker she pekel f’ Tabo k’ fodbi pernefo, od nje dvojin pekel nasaj.nefo. — „Povernile ji , kakor vam je pofojevala, dvakrat toliko ji povernite po njenih delih; in kelh, kteriga vam je naliva¬ la, ji dvakrat nalozhite.“ ( Skriv. rasod. 18, 6 . Kako frezhni bi bili, ljubi bratje! ko bi fe mi ravno sato fpreobernili in poboljfhali, — 287 — ker sdaj fhe nc vemo, kako bomo fodni dan obfojeni! kako frezhni bi bili, ko bi fe raji sdaj dali od prihodne trobente poboljfhati, ka¬ kor pa takrat preftrafhiti, kadar bo she ref pela! Lej ! jes bom kmalo prifhel, vam pravi fodnik; kmalo bom prifhel, in moje plazhilo je s’ mano, de bom flehernimu po njegovih delih povernil. t Skriv. rasod. 22, 12. „BIagor jim kteri fvoje oblazhilo v’ jag- njetovi kervi opero, de bodo imeli pravizo k’ drevefu shivljenja, in fkosi vrata v’ fvelo me- fto iti. 4 Skriv. rasod. 22, 14. Tifti fo pa tedaj nefrezhni in pogubljeni, kteri fvojo prihodno nefrezho vedo, pa fe ne trudijo, de bi fe je ognili. Ako fe ne fpreobernete, vam pravi prerok David, bo on fvoj mezh vsdignil, fvoj lok je sbe napel in nameril; fmertne ftrele je na-nj poloshil, ognjene pfhize li je fkoval. Pfalm. 7, i 3 . 14. Kdor fe savoljo tega ne boji, kdor je v’pri- zhijozhim len, sa pretezbeno nemarn, sa pri- bodno bres fkerbi; kdor fe sdaj pred fodnikam, ki ga posna, ne trefe , pred njegovo fodbo ne trepezhe, tak zhlovek, ljubi bratje! ima vfe snamenja nad fabo, de bo kdaj ismed fhtevi- 'a pogubljenih. „Satorej lin zhlovekov! prerokuj, plofkaj s ’ rokami, in ta mezh, ta morijozhi mezh naj bo dvakrat, trikrat omozhen; ta je mezh velike m °rije, pred kterim bodo oni trepetali.“ Ezeh. 21 > i4, 288 Zheterto premifhljevanje. Grefhnik bo oframoten vprizho vfiga fveta. jjl^arodi flifbijo tvojo nezhaft, semlja je polna tvojiga tulenja.“ Jerem. 46, 12 . To fe bo sgodilo, badar bo fodni dan na- fha veft rasodeta in odkrita. Oframotenje pred vfirn fvetam naf bo mozhno peklo, in to pe- zhenje bomo s’velikim tulenjem na snanje dajali. Po vpitji pogubljenih fe velikoft njih terp- ljenja, in po terpljenji velikoft njih greha in saflushene fhtrafinge posna. Narodi flifhijo tvo¬ jo nezhaft, in semlja je polna tvojiga tulenja. ^Skrivne svijazhe grefhnikov, kakor fpofhte- ne ftopinje pravizhnih morejo enkrat na fvitlo- bo priti, de bodo Gofpodovi pravizi zhaft da¬ le, in de bo to rasodenje del fhtrafinge grefh¬ nikov, in plazhilo pravizhnih. Vfe pregrefhno bo, kakor f. apoftel Paul pravi, s’ luzlijo po- fvetljeno; ker luzh vfe rasodene in odkrije. Efes. 5, J 3. Sdaj luzh fovrashi, kakor jo hozhefh, fej te bo vender ofvetila , in bo tebe fvetu, in fvet tebi v’ pravi podobi pokasala. Ker nam je vlini, kakor fpet f. Paul pravi, pred fodnim Kriftu- fovim ftolam rasodetim biti, de bo vfak prejel, kar je v’ fvojim truplu dobriga ali pa hudiga — 289 — ftoril. II. Korin. 5 , 10. Per fodbi tedej ne bo¬ do lami oframoteni, ampak tudi oframujozhi ljudje vprizho, kar je kdo v’ Tvojim telefu do- briga ali pa hudiga ftoril. Ta dan bo pravizh- nimu dan vefelja, ker Te mu njegovo odrefhe- nje perblisha. ,,Kadar Te bo pa sazbelo to goditi, glejte, in povsdignite Tvoje glave, ker Te je vofhe od- refhenje perblishalo.“ Luk. 21, 28. Grefhniku bo pa fodni dan ftrnfhen dan fmerti, ker je na ta dan v’ saklani dar boshji- ga mafhevanja perhranjen. ,,Grefhnik bo do dne fodbe perhranjen, in k’ dnevu ferda per- peljan.“ Job. 21, 3 o. Pravizhnimu ni treba shalovati, ker Te je popred v’ Tvoj prid jokal. Grefhnik bo saftonj tulil, in trepetal, ker li ne more vczh pomagali. Sdaj bomo premifhljevali, ljubi bratje eni- ga nar imenilnifhih namenov Tplobne fodbe, in eno nar vezhih marter nefpokorniga grefh- nika per njej, namrezh grefbnikovo oframote- nje per fplohni fodbi; in pa kakofhno oframo¬ tenje? Grefhnikovo oframotenje pred drugimi ljud¬ mi, ker bodo lahko njegove gerde pregrehe vidili. Njegovo oframotenje pred drugimi ljudmi, ker bo mogel njih lepo pokoro vidi ti. Takrat bodo ljudje vidili, kaj fmo mi Ito- r di, in naf bo fram. Takrat bomo vidili, kaj fo drugi ljudje ftorili, in naf bodo ofrarnotiii. Oh! moj Bog! med mano in med fmertjo J e le ena ftopinja, kako hozhem grevingo ali 1 9 2 9 ° obshalovanje fvo j ih grehov prihodno slavlje¬ nje odlafhati. I. Kralj. 20, 5 . Ker ne morem ubraniti, de bi narodi sem- Ije od mojih pregreh ne flifhali, naj pa vfaj tudi od moje grevinge od moje pokore flifhi- jo. Ker nitim nedolshnih isvoljenih pofnemal, bom pa vfaj fpokornike nafledoval. Naglo fe hozhem k’ tebi, o Gofpod! fpreoberniti, in ti fe ne bofh vekomej od mene obrazhal. Ker fam po preroku pravifh: Ako fe pa tifto Ijud- tlvo zhes fvojo hudobijo kafa, savoljo ktere tim mu shugal, fe pa tudi jes kafam zhes hu¬ do, ktero tim miflil nad-nj perpeljali. Jerein. 18, 8. Grefhnikovo oframolenje vprizho drugih lju¬ di , ker bodo per Jodhi njegove gerde pregrehe vidili. „Lej! jes bom prifhel, pravi Gofpod vojfk- nih trum, in ti bom tvojo nezhaft pred ozhmi odgernii; nevernikam bom tvojo nagoto, in kraljettvam tvojo nezhaft pokasal, Gnufobe bom vergel na-te in le saframolil in drugim v’ sglcd pottavil.“ Nahum. 3 , 5 . 6. Gofpod bo nafho nagoto in nezhatt naro- dam pokasal Nafho nagoto, hozhem rezhi, nafhe prasne hinavfke zhednojti, ktere fmo pred fvetam delali. Nafho nezhatt, ali pa najlie pregrehe, kte¬ re fmo na fvetu ttoriii. — 2pi — Pervizh. Per fodbi bodo nafhe prasne zhednobi na fvillobo prifhle, ktere fmo le pred ljudmi, ne pa (udi pred Bogom imeli. Grefhnike pred njih ozhmi preprizhali in jih pernliti , de farni fehe v’ pogubljenje obfodijo, ferditimu Bogu fhe ni dovolj, ampak on jih liozhe v’ pri zb o vliga fveta od njih pre¬ greh preprizhali, in njih veli vfim pokasati . de jih bodo vli ljudje v’ pogubljenje ohfodili ; ker ni nizh fkritiga , kakor pravi nafh svcli- zhar, kar hi fe ne raso del o , in nizh fkrivni- ga, kar bi na dan ne prifhlo. Luk. 8, 17. Dobre dela, klcre lle v’ banu greha bori¬ li , sa vezhno shivljenje ne bodo saflusbenja imele. t SIabi nezhibi nameni, lttere bo por fvojih dobrih delih imeli , fe bodo taka binavfhina 'idili, ktera je v’ boshjih ozheh velika obudnob. Smifhljena dobra vek, f’ ktero be fi bili farni febi vfhezh, fe bo pokesala kakor rado- voijna flepota, in pregrefhna terdovralnoft. ,.Jes vem tvoje dela: Imafh fzer jme, de sili vi f h, pa li mertev.“ 4 Skriv. Rasod. 5 , 1. Bjudje fo menili , de 11 fpofhten zhlovek, in dober kribjan , pa fi bil pobeljen grob, vedanz, •■e pa luzh , dim 11 bil , ne pa ogenj. Tvoje lepe dela fo ljudje prepevali, hva- 1'li tvoje zhlovefhke zhednobi, tebe veliziga ^>osha kadili; jes bom pa tvoje ferze odkril, 111 rasodel plitvo dno tvojih del, in flabobi, klere fo bile s’ njimi fklenjene, in blifh, kleri l e tebe in druge f lepil. Ti imafh fzer ime, de diivifh, pa li mertev. — 2 g 2 — Poflufhajle, flabi fvojoglavni kriRjani! po- flufhajte, ki fe le is fvojoglavnoRi poRite , ki fe brumne fhtejete, defiravno Re le fvojoglavni in prevsetni, ker le po fvoji termi shivile. Vi imate fzer ime, de shivile, pa Re mertvi. Poflufhajte, neumni hinavzi! kteri imate le prašen blifh dobrih del nad fabo; fkrili na¬ meni vafhiga hinavfkiga shivljenja bodo snani; vidili bodo ljudje nizhemernoR, is ktere Re delali, zhlovefhko hvalo, savoljo ktere Re kaj dobriga Rorili, grisejozhe zhervove, kteri fo vafne dela na fkrivnim fpodjedali. Poflufhajle golufni fpokorniki ! kteri Re Gofpodovim flushabnikam tolikrat refnizlino grevingo, terdne fklepe praviga poboljfhanja obetali, de Re nerodovitno odveso dofegli, kte- ra vam je blasine pod komolze pokladala. Vafha fkrita nefpokornoR bo rasodela, in vef trofht, vef shegen golufaniga fpovednika bo bres fadu. Poflufhajle, refrezhni grefhniki! kteri per fpovedi fvoje grehe is pregrefhne framoshljivo- Ri samolzhujete, ali pa jih sato na naglim, smedeno, in pretiho pravite, de bi jih fpoved- nik preflifhal. Vafhi grebi bodo na dan prifh- li, in bodo vlim ljudem snani. Vi imate fzer ime, de shivite, pa Re mertvi. Tudi ti, fveta tarna fvetifha! tudi ti ne bofh fkrivnoR krivize pred ozhmi ljudRva sa- krivala. Vli ljudje bodo, kakor nekdaj prerok, sid prebili , in v’ fvetifhe gledali. Zbe fo sdaj med flushabniki shiviga Boga volkovi v’ ovzhjih oblazhilih, lakomni najem¬ niki, in nesveRi nameflniki Jesufa KriRufa;zhc — 2g3 — fvete rezhi pfam mezhejo; zhe omadeshvane roke neomadeshvano jagnje darujejo; zhe je ajfer sa hifho hoshjo flep , in nepremifhljen ajfer; zhe je kdo s’ vero fvoje hude kraki sakri- val; zhe je ljudkvo savoljo uzhenikove nevednoki ali lenobe kruha shivljenja kradalo j in zhe je kak farisej pred altarjem nad nar fvetejfhimi fkrivnokmi fvoj napuh pafel, ho pa fodni dan tika neprijetna in soperna bakla vfo to okudno hinavfhino pokasala. Vfi taki videsni fvetniki in fariseji bodo fvoj delesh s’ hinavzi imeli. Vfe nekdaj f’ fpokornimi oblazhili , in s’ odejo vero pokrite pregrehe bodo fodni dan fvetimu kanu v’ nezhak rasodete. Ti imafh fzer ime, de shivifh , pa fi mertev. ,, 4 Skritiinu okati bo grefhniku nemogozhe ; fe pokasati mu bo neisrezheno teshko.“ 4 S. Anselm. Drugizh. Per fodbi bodo nafhe pregrehe na fvitlobo prifhle, ktere fmo na fvetu korili. Gofpod bo vfe pregrehe, in v jim ljudem rasodel. Gofpod ho rasodel vfe pregrehe po njih fhtevilu , okudnofti, in fkrivnoki. Gofpod ho vfe pregrehe rasodel vfim lju¬ dem, ki fo naf posnali, zhiflaii in ljubili, ki fo bili s’ nami vred grefhniki sdaj pa fo fpo- korniki; tudi nesnanim ljudem jih bo rasodel, ki nifo sa naf nizh vedili. Nesveka shena! ti sdaj zhujezhnok fvoje niatere, svekobo fvojiga mosha, in pasnoft dru¬ gih ljudi sakonj golfafh. Oni liodo per fodbi vfo ver (to tvoje rasujs- danofti in nesvellobe vidi 1 i. c Sposnali bodo, bar fi ti savoljo majhniga oftanba framoshljivo- tli po taninih botili fkrivala , in ti bodo neis- rezheno ozbitali, te sa(ramovali in rotili. Ti tvojih perlisovavzov bi fo ti hotli dopafli vezh nc bofh vidila obolj febe, de bi fe fkufhali, bteri te bo bolj zhaflil in hvalil; teniuzh njih sanizhljivo safmehovanje te bo v’ obupljivoft fpravilo. Vidili bodo isvir tvojih gerdih mifel in shelja, ktere fi ti lepo JtraJi imenovala. 4 Sposnali bodo vfo ve rito tvojih s.vijazh , f’ hle- rimi (i hotla velibo ljudi ob enim v’ tvojo pre- grefhno ljubesen saplefti. Vidili bodo vfo gnu- fobo, ktero (i ti s’ mladih nog do tifle ftarofti na kup fpravila, v’ kteri ti shelela fvet nasaj perhlizati, de bi fe bila pred fvetam f’ fvoji- mi svijazhami bogabojezho in fpreobernjeno delala. Nefrezhna hzbi! tvoja fkrita nezbifla lju¬ besen bo sadnjizh s’ vfmi fvojimi naftopki tvo¬ ji oflepljeni materi pred ozbmi. Hudobni (in! tvoje pohujfhljive dela bodo tvojimu premehkimi! ozhetu oframotenje, jok, . in mafhevanje na glavo nakopale. Nesvefti p n* jatel! tvoja neftanovitnoft bo tvojimu pri- jallu srnina. Vi vti! bi fte navajeni na fbriv- nim hudobno shiveti, vi hote ravno nad ti Ih- mi fvoje prizhe toshnike, in fodnibe nafbh, pred bterimi sdaj fvoje hude dela sakrivate. Tode vtih tih oftudnofi: ne bodo le tiki ljudje prizhe , pred kterimi jih sdaj fkrivate, ampak v(i ljudje, vti narodje vtih zhafov. K»- - 2 C) 5 - dar bote pred vfim fvetam oframoleni ftali , bote zlo od delezh ozhi vldili, klere fo v’ ger- do podobo vafhiga sapeljiviga shivijenja ober- njene. Kako vam bo mozli pogled vfiga fveta prenefti, l’ala? Ali te je ta mifel, de fe Bog sa-te voj- fkuje in poteguje, v’ nevarnoflib, ki fo te niotile, dajala ferze, kakor isvoljenim in svcli- z banim dufham ? 5io Pa vender, zhimu vprafham nefrezhniga grefhnika? t Sej njegovo obupanje named njega govori , njegovo trepetanje rasodeva njegovo smolo, in njegovo pogubljenje zhednoft hvali. On je fvetu flushil, in je P Ivetam vred saver- shen; njemu fe, tako godi, kakor gofpodu, kte- rimu je raji, kot Bogu flushil. „Tako fo mi- flili, pa to fe motili, ker jih je njih hudobi¬ ja oflepila. lno fkrivne fodbe bosbje nifo po- snali, in nifo verjeli, de pravize plazhilo zba- ka , in sa zhaft brumnih dufh jim ni bilo mar.“ Modroft. 2, 21. 22'. t She sdaj jim ni mar sa njo, morebiti tudi mi, ljubi bratje! sa-njo nizh ne maramo, kdor pa sa-njo mara, na tem fvetu nar bolj fkerbi svelizhali in pred shaloftnimi naftopki fodniga dneva, kolikor je mozh obvarovati fe. Obva¬ ruje fe, ako fe liozlie: flehernimu zhloveku je v’ Bogu, ki naf pokrepzhuje, vfe mozh boriti. Zlie fe pa zblovek nozhe obvarovati in sveli- zhati , mu bo v’ ftrafhni greh fhteto, kleriga bo mogel kdaj pred fodnikam fam fposnati, in savoljo kteriga bo pogubljen. Ubogi gofpo- dar! ti neutrudeno delafh, fe na vfo mozh vkarjafh, ne varujefli sdravja, ne slavljenja salo de bi fvojo hifho v’ boljfhim ftanu sapu- ftil, kakor li jo na- fe vsel. Zhe bofh pa kdaj v’ terpljenji in ognji gorel, kdo bo imel P ba¬ bo ufmiijenje? kdo ti bo le kapljizo vode v tvoje hladilo podal? N.efrezhna mati! li li vfa v’ domazhe fker¬ bi samifhijena, de bi fvojo hzher sa ta b' e ^ isredila, in jo k’ dobrimu kruhu, kakor pr*' — 311 — vifh, perpravila. Zhe je pa tlrahu boshjiga ne nauzhifh , kak trofht ko neki sa-te, de fi ji k’ njenimu vezhnimu podubljenju tako svetlo perpomogla ? t Slepi ljudje! vi raji Tvojo dufho v’ vezh- no nevarnofl potlavitfi, kakor pa Te kakimu pri- jatlu samerite, fvojimu hudimu nagnjenju flo¬ ro datle, in Te fvojimu pofvetnirnu namenu odpovetle. Kako plazhilo pa upate, kadar pred Todni llol pridete? Kdaj miflite pred fodni tlol priti, ker tle ref vedno pred fodnikovimi ozh- mi? ,,Gorje vam! pravi prerok, kteri fle glo- bokiga ferza, de bi tvoje namene pred Gofpo- dam fkrili; klerik dela To v’ ta mi; in kteri pra¬ vite : Kdo naf vidi, in kdo naf posna?" 4 Isaij. 29, i 5 . Bog vaf posna, de tle hudobni, in vi bole njega posnali, de je nefkonzlmo pravizhen. GreJ/inika bodo Jbelniki v ’ pogubljenje objodi- b , ker bo nad njimi vidi/, de Jo oni sa fvoje svelizhanje vezli terpeli, kakor pa bi bil on v' Jvojih okolfhinah terpel. ^Svetniki To imeli vezhi unajne fovrashni- l'>e, kol mi, pa fo jih vender premagali. 4 So imeli vezhi notrajne sadershke in fpod- bldjeje kol mi, pa fo jih vender is pota islrebili. Bog jih je bolj, kot naf, fkufhal, pa'fo Idili vender v’ vfih fkufhnjavah Bogu ftanovit- 110 svetli. - 3l 2 - Zerkev Te farna nad tem sazhudi, I:oliko fo mogli v/i fvetniki terpeli, de fo palmo¬ ve veje premaganja v’ fvojirn vojfkovanji do¬ bili! — — Grefbnik! vprafbaj fodni dan neufmiljenih gofpodovavzov in rabeijnov, kteri bodo more¬ biti vfhtriz tebe Hali, koliko shaliga fo fposno- vavzam nafhe fvete vere flori 1 j, kako neufmi- ljeno fo jih martrali, pa njih ftanovitnofti ven- der nifo mogli premagati. Mezki rabeijnov fo fe sagulili, njih kolefa isfule, rasbeljeno olje fe ohladilo, njih galge fe poderle, njih rasbeljene pezhi omrasnile, rabeljni fo opefha- li, divje sverine fo fe ukrotile; lianovitnoll ver¬ nih kriftjanov (fvetnikov) fe pa ni omajala. Žele trume kriftjanov fo pomorili; k’ malikva- nju jih pa nifo mogli prenagniti. Zhe fe je tudi vefoln fvet pred rabeljnj trefel; kerfhan- fko ferze fe jih pa ni zlo nizh balo. Pregrehe rabeijnov, ktere vidifh, fo nepremagljivim du- fham v’ zhaft, ktere okrog Jesufoviga bendera sbrane vidifh. t Svetnjkov ni malo, ampak njih velike trume ne more nihzhe prefhteti. Is pal¬ movih vej v’ rokah, in is fvojiga kraja pred fedesham fe posnajo. Vprafhaj neframnih sapeljivzov, kterim je njih obfojenje na zhelu sapifano, koliko svi- jazh, file in hlinjenja fo 11 persadjali, de bi bili nedolshnoft tiftih mladih diviz, tiftih sve¬ tlih mladenzhev, ki v' belih oblazhilih sa jagnje- tam hodijo, utrudili, premagali in fpridili. Oni nifo poflufhali fvoje nature, ne kervi, ne lepo¬ te, in fo ti terdno fklenili famiga Jesufa, ki 3i5 jim je bil svck do fmerti, sa fvojiga sbenina in prijatla imeti. Oni fo pcr fvojim dobrim fldepu kanovitni oftali, in ga na tanko fpolni- li, zhe bi jim bil tudi kdo kraljekva in kra¬ ljeve krone obetal , ali pa jim s’ jezho , s’ ket- nami ali s’ mezham sbugal. Nevarnoft je le njih premaganje zhakito korila, in ogenj je njih zhednok ozhikil. Vprafhaj divje fovrasbnike lepiga reda in dobrih pokav, koliko prekanjeniga djanja, ko¬ liko preganjanja, koliko marter fo fi ismiflili, do bi bili osnanovanje fvete vere vbranili, delu zhujezhih pakirjov sadershke ftavili, in ajfer kerfhanfke zhede ugafnili. Ti hudobneshi lo bili sdaj prekanjeni, sdaj kervi shelni, fo krift- jane sdaj f’ perlisovanjem motili, sdaj f’ lilo morili. Kriftjani fo bili pa Bogu sinirej svefti, in fo fvojc fkufhnjavze vfelej premagali. — Ob kratkim, vprafhaj vfe grefhniko kako fo f’ pra- vizhnimi ravnali, in koliko fo fi pravizhni per- sadjali, de fo f’ lilo premagali, fe dobro voj- fkovali, in vero ohranili, in fi palmove veje v’ potu fvojiga obrasa , in v’ fvoji kervi nabra¬ li. Ifake martre fo fvetniki terpeli! Ti li tedaj fhe sato vezhi fhtrafinge vreden, ker fi fe dal fhe v’ manjfhih nevarnoftih, manj- fhih fkufhnjavah, od flal>ejih fovrashnikov pre¬ magati. Lenuh pravi: Lev je sunaj, jes bi vteg- ml na fredi terga umorjen biti. Pripov. 22 , i3. Tako je lenoba is tebe govorila, in to je bilo snamenje tvojiga premaganiga bojezliiga ferza. Ali ne vefle grefhniki! de bodo isvoljeni, kakor fam Kriku f pravi, na fedeshih okrog nar — 3 i 4 — vikfhiga fodnika fetleli, in vaf s’ njim vred fo- dili? Njih zhednoft ho vafhe pregrehe, njih ferzhnofi: vafho bojezhnoft, njiii lep isgled vafhe pohujfhljivo shivljenje fodil. Vi fte imeli losheji pot proti nebefarn pred fabo, kakor pa oni, pa vender nifte po njej hodili; satorej bodo oni vafhi fodniki. Mat. 12, 27. Poglejte nekdajnih prebivavzov pufhave Te- bais, ki fo is fvojih podsemljifkih jam perlesli, v’ ktere jih je bil duh refnizhne pokore toliko let sakopal. Oni fo bili nedolshni, pa vender fpokorniki, in fzer ojflri 'fpokorniki, in f’ tem fo premagali fovrashnike fvojiga svelizhanja, v’ fvetim ftrahu fo shiveli, ako ravno fo fovrash- nika premagali; smiraj fo fe flabe in revne f h te¬ li , ako ravno fo na vifoke dopinje popolnama- Iti prithli; satorej bodo oni vafhi fodniki. — Poglejte lepih sgledov, ktere fhe sdaj vfak dan pred fabo vidite, poglejte sgledov polerpesh- ljivih ljudi, kteri she veliko let na poflelji bolni leshe, pa le befedize ne godernjajo zhes Boga ne zhes ljudi. Ti ofri prave poterpeshljivolh she le, tako rezbi, v’ duhu shive, ker je njih shivljenje bolj pozhafni fmerli , kot shivljenju podobno; tode is njih bolezhin jim bo obilno plazhilo perraftio. Satorej bodo oni vafhi fod¬ niki. Poglejte shlahtnih dufh, ktere imajo per velikim sopervanji tega fveta, per velikim nu- kanji perlisnjene frezhe, per veliki obilnofti fhe vender toliko gorezhe ljubesni do krishaniga Jesufa, de mu vfe v’ dar j)ernefo, kar fo m kar imajo. Vafha natura per takim laflnim sa- 5i5 tajenji bermi, in vi h sato vofhite v’ ravno ta¬ kih okolfhinah bili, de bi samogli pofvetno frezho vshivati, in ne pa sato, de bi njih sgle- de pofnemali. Satorej bodo oni vafhi fodniki. Poglejte fpofhtenih kribjanov, kteri Tvo¬ jih krivizhnih fovrashnikov ne preganjajo, od kterih fo preganjani, kteri tibih ne sanizhujejo , od kterih fo sanizhevani , kteri ne saframujejo , ako ravno fo od vfih ljudi saframovani, kteri fe ne pertoshijo ako ravno fo od vfih sapufhe- ni. Vi fe fzer nad njih poterpeshl jivobjo zbu¬ dite, pa jih vender nozhete pofnemali. Satorej bodo oni vafhi fodniki. Poglejte farni fehe, in vi hote fvoji fodniki. Pokashite, koliko l\e savoljo zhednofli borili, ko¬ liko sa fvoje svelizhanje terpeli, koliko nadlog prebali. Permeriti tibe zhafe kerfhanbva, v’ kterih fo bili kribjani hudo preganjani f’ temi mirnimi zhafi, v’ kterih vi shivite; premiflite, kaj bi bili vi pod fvitlim in ojbrim mezham borili , ker fe fhe mirni pabirfki palizi ne dabe vladali. Satorej bodo oni vafhi fodniki. — Pa morebiti imate snotrcij vezhi sadershke in f p o d lihijeje , kakor pa fo jih fvetniki imeli? Imate morebiti hudobnifhi nagnjenje, kot oni, bolj fpazheno naturo, fiabeji voljo, bolj mikav¬ ne okolfhine? t Sodniku to fpomnile, on vaf bo safli f hal', zhe fe po pravizi per njem pertoshi- te. Obdolshite ga, de ni fvojih darov vfim ena¬ ko rasdelil. Ozhitajte mu smole, kterih bi vteg- nil v’ vafhim bvarjenji kriv biti. Pokashite niu, kako lahko fo fe fvetniki svelizhali, in ka¬ ke sadershke in fpodtikljeje je pa vam na potu 3i6 isvclizhanja nafta vil. Tode, kaj govorim? „Kdo iim neki, de ki mu odgovoril, in fc f’ Tvojimi uftmi s’ njim menil ?“ Jok 9, 14* Denilc Tvojo toshko na vago dobriga ino hudiga, in poglejte na ktero Tiran ko potegni¬ la. Jes hozhem rastergati sagrinjalo, T’ kterim velikoft Tvojih grehov sakrivate. Hozhem pre¬ gnati to sadovoljno Tlepoto, ktera vaf je golfa- la. SaTIushenje fvetnikov ki ne kilo tolikfhino, kolikorThino je, ko ki ne kili imeli toliko sa- dershkov premagovati. Plazhilo bi ne kilo tako imenitno, ko ki ne bil njih trud tako teshak. Oni To le sato tako hitro premagali, ker To snali farni Tebe premagati, in vi fte le salo v’ tesha- vah in Tkufhnjavah omagali, ker fte Te dajali Tvoji volji premagati. VaThe hudo nagnjenje je le savoljo vaThe sanikernofti smirej mozhneji perhajalo, in le farni Tebe tosbite, kadar pravite, de Te vaThe Terze ne da vezh poboljfhati. Ako ki Te bili fvojimu hudimu nagnenju f’ perviga v’ bran ftavili, bi ne kila is njega nikoli huda nava¬ da israftla. Ako bi bili sdravila nuzali, bi va- fha flaboft ne bila tako velika, de ki vam bilo po nji umreti. Satorej bodo oni vafhi Todniki. „Oni To saframovanje, tepenje, shelesja m jezhe preterpeli; To bili kamnjani, preshagani, Tkuf.hani, s’mezbarri umorjeni; hodili To v’ ovzh- jih in v’ k osjih koshah , ukoshni, v’ nadlogi, in v’ revfhini; fvet jih ni kil vreden, in poti¬ kali To Te po pufhavah, po gorah, berlogih m podsemljifkih jamah.“ Hekrej. 11, 36 . — 017 —- Taki ljudje fo vfo te nadloge prctcrpeli, kteri nifo bili bres sliolza, ne bres mozhi, ne bres prebrifnofti, tode v’ fprizhcvanje vere fo bili fkufheni. Satorej bodo oni vafhi fodniki. t Svet ino natura sa-nje Ihe niha dovolj fkufhnjav imela; tudi Gofpod-Bog jih je fku- fhal, de je njih saflushenje pomnoshil. Bog jih je fkufhal, in jih je febe vredne nafhel. „Kakor slato v’ pezhi jih je fkufil, in jih je v’ shgan dar vsel, in ob fvojim zhafu fe bo na-nje oserl.“ Modroft. 3, 5. Sdaj fe je ref na-nje oserl; sdaj ima nad njimi fvoje dopa- denje; in sdaj fo oni, ktere li je isvolil, erbi njegoviga kraljehva. . Sdaj pa Bog tudi na vaf gleda grefhniki in grefhnize! gleda, in njegov ftrafhni pogled vam je uka samafhil, in vli vafhi poprejfhni isgovori fo obmolknili. ^Strafhna luzh je no¬ tranje vafhiga ferza prefvetila. Ta je smed vafhih nar vezhih marter, de farni febe po- snate in vidite. Vafha veh je vafh nar huji rabelj. Vafhe mifli fe soper vaf vsdvigujejo. iSposnanje vafhih grehov, in prizhijozhe fhtra- finge vam ferze pobijajo, satorej vaf bo ve¬ dno tale notrajni glaf obfojeval, rekozh: Ker fo mogli ti ino ti sa nebefa toliko terpeti, Ji jih jes gotovo ni jim sajlushil, ker to, kar Jim jes Jtoril, fhe fenza ni proti tem, kar fo uni Jtori/i. Ker je bilo tem in tem mo z h nebefa sa- dobiti, bi jih bilo gotovo tudi meni mozh do¬ biti, ker bi meni fhe toliko sadershkov ne bilo premagati treba. Vsamite tedaj , kar je va- fliiga, in pojte k’ fvojimu odrefheniku. Mi 3i8 imamo, I(ar je nafhiga, in lesliimo pred fod- nikam, Meri nam je fmert v’ nafho pregrefh- no dufho djal. Ino defiravno Boga kolnejo, morejo vender njegovo pravizo fposnati, in njegovo mafhevanje sa dobro imeli. Grefhnika bodo pogubljeni v' pogubljenje ob¬ hodili, ker bo nad jimi vidil, de Jo nekleri s med njih manj , kot on, hadiga Jiorili. Mertvimu grefhniku ni vezli fvetovati, ne pomagati, ker je slie savershen. V’ desheli, v’ kteri prebiva, ni dela, ne rasuma, ne mo- drofti, ne snanja. Pridg. g, 10. Poidi tedaj grefhnik ! dovolj sgodej, dokler fhe shivifh, v’ mil lih med pogubljene, in uzlii fe od njih, kar te njih isgled doki umetno uzhi. Med njimi bofh nafhel nefrezhne, kteri fo gotovo manj grel bili, kakor ti, in ktere je vender flrela mafhevanja boshjiga sadela. Nekteri nijo toliko fhlevila grehov Jio- rili. Nekteri fo savoljo eniga fmertniga greha pogubljeni. Nekleri nijo toliko raspolov ali Jorl gre¬ hov Jiorili. Nekteri fo savoljo nar manjfhiga fmertniga greha pogubljeni. Nekleri nijo toliko zhaja n’ grehih shi- veli., kakor pa li shivifh. Nekteri fo bili prež perve minule pogubljeni, ko fo fmerten greh ilorili. — 3ig — Is tega naj flelicrn smeti vaf ljubi bratje! fklene, bar mu je fkleniti, tode vaf lepo pro¬ tina le farno to fbleniti, de fe bomo prež to minuto v ti k’ Bogu vernili, in de dalje vezli ne bomo, kakor fo pogubljeni, njegovi fo- vrashniki. — t Serze mi tolzhe, tega vam ne morem ta¬ jiti, in noge fe mi trofejo, kadar fam per fe- bi miflim: De jih je veliko savoljo eniga famiga gre¬ ha pogubljenih, De jih je veliko savoljo nar perviga fmert- niga greha pogubljenih, De jih je veliko po ojflrim dobrim shiv- Ijenji fmertno grefhilo, in de fo sadnjizh ven- tler pogubljeni. Vef trepezhem, ozhitno fposnam, kadar premiflim , de jih je veliko, in veliko bres fposnanja te vere, ktero jes fposnam, in po koljfhim shivljenji pogubljenih, kakor pa je moje shi vi jen je. Trepezhem, kadar pomiflim, kako tesh- ko je per vfaki perloshnofti mejnike med majh¬ nim in fmertnim greham fposnati, in de me v 'f«k fmerten greh fovrafhtva boshjiga, in ve- shniga pogubljenja vredniga flori. — Trepezhem, kadar fe na to fpomnim, koliko fkritih grehov je morebiti v’ meni, kterih ne vem, in kteri me vender lahko v’ pogubljenje pahnejo. Trepezhem, kadar pomiflim, kako lahko ln kako hitro zhlovek s’ mifljo, s’ befedo ali - -52 0 - pa s’ djanjam fmertno grefhi, in fe pogu¬ bljenja vredniga llori. Trepezhem, kadar premiflim , de mi fve- ta vera vfak greh, bodli fhe tako majhni, pre¬ poveduje, in de moj ftan vifoko llopinjo zhe- dnofti in popolnomafti sapoveduje. — t She bolj trepezhem, kadar premiflim vfe fvoje shivljenje, in veliko verfto fvojih grehov sagledam; fofebno trepezhem pa sato, ker ne vem, ali lim dovolj pokore floril in odpufhe- nje fvojih fmertnih grehov sadobil, ali ne. ,,Savoljo odpufheniga greha ne bodi bres ftra- hu, tudi greha na greh no nakladaj. Nikar ne rezi: Ufmiljenje boshje je veliko, Bog fe bo ufmilil zhes obilnoft mojilf grehov, ker njegov ferd fe tako hitro perblisha, kakor njegovo ufmi- lenje, in njegov ferd fe na grefhnika osira.“ t Sirah 5 , 5 . 6 . 7. Grefhnik fe pa toliko in toliko fmertnih grehov save. Toliko let, f’ kterimi mu je fodnik per- sahafhal, in ga na pokoro zhakal, je grefhnik bres pokore preshivel. Njegova pokora ni bila refnizhna, temuzh je bila le videsna ino hinavfka, torej mi po¬ vejte grefhniki! kaj neki taziga grefhnika pred nefkonzhno pravizhnim in nepreproflivim fod- nikam zbaka? kaj fme od njqga upati? kako bi ga vi obfodili? „Hudobne bo hudobno po¬ gubil. Take hudodelnike bo ftrafhno pokom zhal,, in bo fvoj nograd drugim nogrodnikam dal, kteri mu bodo perdelke ob fvojim zbal ' 1 odrajtovali.“ Mat. 21, 41» - 32 1 - Ta je gotova, ljubi bratje! pogubljeni fe bodo med fabo toshili, obfojevali, eden zhes drujiga sa mafhevanje vpili. Vdali bodo fodni dan, pravi Jesuf, moshje soper moshe, narod soper narod, ljudftvo soper ljuddvo, in fe bo¬ do pogubljevali. Vdali bodo kakor toshnik so¬ per fvojiga sopernika pred fodnikam vdane, in f’ preklinvanjem in toshbo zhes hudobijo fvojiga sopernika fam febe lepiga dela. Poflu- fhajte pogubljene, kteri fo v’ fenzi nevednodi shiveli, in praviga Boga nifo posnali; poflu- fhajte jih fofebno vi pravoverni kridjani! kte¬ ri de tolikanj vezhi fhtrafinge vredni, kolikor fvetejfhi bi bili lahko shiveli; poflufhajte jih vi! kterim je luzh vere fvelila, kteri de bili v’ narozhji zerkve, in de fvete sakramente to- likrat po nevrednim prejeli. Poflufhajte jih, pravim, kako oni fploh soper vaf vpijejo, re- kozh: O vi neframni ljudje! Mi bi bili na va- fhim medu, v’ vafhih okolfhinah veliki fvet- niki, vi de pa veliki grefhniki. Vafhe terplje- »je more ravno toliko biti, kolikorfhna je va- fka pregreha, ker de toliko perpomozhkov k’ polvezhenju in svelizhanju napak obernili. Hudobni in terdovralni Kafarnaumljnni , Korozainzi, ino Betsajdzi ! rasujsdani kridjani ykh deshel in vlili zhafov! poflufhajte Tirze in t Sodomljane, poflufhajte! kaj vam vfi divji bresboshni narodje pravijo: O hudobni ljud¬ je v i de veliko vezhi fhtrafinge, kakor mi, ' r »edni; i n vafhe ierpljenje bo fhe fdo vezhi, kakor pa nafhe. Zhe bi bili namrezh mi take z budeshe vidili ali flifhali, kakorfhni fo fe med 2 1 322 yami godili in osnanovali; bi bili mi v’ pepelu in fpokornih oblazhilih pokoro delali. Ninivlja- ni! vftanite, oframotite ta fpazhen sarod ne¬ vrednih kriftjanov, in režite jim: Mi fmo na Jonovo opominovanje pokoro delali. Tode kaj je bil Jona proti Jesufu Kriftufu? c Sabinfka kraljiza! tudi ti pred-nje ilopi in rezi jim: Jes fim fhla is pokrajin semlje ^Salomonove modrodi poflufhat. Ali pa ni bil Jesuf, kteriga vi nifle Kotli poflufhali, fhe modrejfhi od ^Salomona ? Per fodbi bojo vftali. Vfi ti bodo sopel' vaf vftali. ino vaf v’ pogubljenje obfodili. Grefh- nik! fofebno ti bodo neisrezheno ozhitali, in le ftrafhno losbili tovarfhi in prizhe tvojih hu¬ dih del, ktere li ti v’ fvoje vezhno pogublje¬ nje saplelel, ker lijih sapeljal, de To bili tvo¬ jih grehov deleshni, ali pa de fo jih farni de¬ lali. 4 Silno fe togoti fin nad fvojim ozhetam, hzhi nad fvojo materjo. Odgovor hozlieta imeti sa fvoje dufhe. t Sin fvoje pogubljenje lenobi in pohujfhljivimu sgledu fvojih ftarfhov perla- ftuje; hzhi materi v’ greh fhleje, de jo je porodila; in sdaj oba vidita de fo sdaj ftarifhi lVojo nekdajno ljubesen v’ neufmiljenoft fpre- obernili, ker fe nad njih terpljenjem vefele. Ino kako ftrafhno fe fbe le vi med fabo kolnete, vi nefrezhni ofri pregrefhne ljubesni, lsteri fte fi vezhno sveftobo obetali, Oh! v’ l< a ' ko ftrafhno fovrafhtvo fe je sapeljevanje fpre- menilo, f’ kterim fta eden drujiga v’ neismcr- no nefrezho pahnila! V’ tej togoti je vfal< smed vaji toshen , ino toshnik. 323 Sdaj fe med Tabo preklinjata in hudizhu is daj a ta j fe ferdila, logolita in li liudo sheli- la; lejta! tak is-hod ima nefrezhna pregrefhna ljubesen. Taki grefhniki bi fi farni med fabo dovolj hudiga skeleli ino Ilorili, ko bi jih lih Gofpod ne hotel foditi. Oni bi fe med fabo v’ pogubljenje obfojevali, in fe eden drujiga va-nj pahali. V Hali bodo per fodbi. t Spodobilo bi fe, ljubi bratje! de bi per pogledu tako shaloftniga (lanu drugih pogubljen- zov kervave folse tozhili, fofebno, ker fe bo nam ravno tako, kakor njim, godilo, ako po njih sgledu v’ pregrehah terdovratni oftanemo. Njim fe je tako kakor nam prerokovalo, pa fo ravno tako malo sa to marali, kakor mine ma¬ ramo. Bog je njim ravno tako kakor nam, shugal; pa fo, na boshje shuganje, kakor mi, posabili. Smiram fo fe, kakor mi, na boshjo gnado sanafhali, pa je nifo sadobili. -— Ino Gofpod je rekel : hozhem fvoje oblizbje pred njimi f kriti, in vitli li, kako fe jim bo na sadnje godilo ker oni fo fpazhen rod, ino nesvefti otrozi.“ V. Mojs. 32 , 20. t Sodnik tako govori, in vi fhe vfelej pra¬ vile: Gofpod nam je dober, defni rasbojnik fe je na krishi fpreobernil, torej fmemo fhe dol¬ go zhafa upati in fe na miloft boshjo sanafhati. t Srezhni rasbojnik nam tedaj tudi moro v nafho nefrezho pomagati! Grefhniki! vi fe s’ njegovim sgledam tola- sbite! Osrite fe na leviga rashojnika, in trefi- le fe. Ta v’ prizho Jesufa v’ fvoji obupljivofti u mira; na Jesufovi hrani fe pogubi; bliso Je- 21 * sufoviga ferza je, pa je vender savershen; na dan fplohniga odrefhenja gre on v’ pekel. Te¬ ga poglejte, terdovratni grefhniki ! in delajte li upanje, ako li ga fhe morete. Brat! grefhnik! bodli kdor in kakorfhni- ga imena koli hozhefh. Jes li danil preroku¬ jem de bofh poginil, in de bolh kmalo na semlji umeri. V. Mojs. 5o, i8. V’ imenu shiviga Boga te le ftrafhne ref- nize opomnim , ktera fe je nad vfimi terdovrat- nim grefhniki pred nami (polnila, in fe bo gotovo tudi sa nami nad njimi fpolnovala* Prerokujem ti, de bofh brcs pokore po¬ gubljen. Danef ti prerokujem, de bofh na tem fvetu she le malo zhafa sa pokoro imel. Ta ftrafhna fodba je she fklenjena; Bog jo je fklenil, kteri jo lahko vfako minuto fpol- ni. 4 Spolnjenje te fodbe she le na tanki niti zhafa vili. Tudi zhaf je she odlozhen , in nih- zhe fi ne more fvojiga shivljenja le eno minu¬ to podaljfhati. Jes ti danef prerokujem, de bofh poginil, in de bofh malo zhafa v’ lej desheli pre¬ bival. Mafhevavna flrela sna mene ravno sdaj se¬ deti kadar tebi govorim, in moje befede, pre¬ den jih isrezhem, v’ gerlu sadufhiti. Morebiti bofh jutri od mene flifhal, de vezh ne shivirn in de me je Gofpodova roka sadela. Pa morebiti bom jes ravno to od tebe flifhal, in morebiti te sdaj tukaj sadnikrat vidim. Kaj (i bo ta smed na- ji miflil, kteri bo fhe per shivljenji oftal? Ka® pa ta poide, kteri fe bo is tega fvela lozhil? Sojeni in pogubljeni zhlovek bo shiviga zhlo- veka, kakor nefrezhni bogatinz revniga JLazara ( - 025 - The od delezh vidil, morebiti bo tudi vidil, de bo tudi shivi zhlovek kmalo pogubljen. Ali mu bo pa samogel v 1 pofvarjenje povedati, ka¬ ko fe njemu v’ vezhnofti godi, mu bo li samo¬ gel po kom porozhiti, de naj fe varuje take nefrezhe ? Oh ! grosoviten sid naji bo lozhil, neismern prepad bo med nama, dokler fhe drugim rav¬ no taka Itrela, ravno tifte poti ne odpre. Mi, mi, ki shivimo, mi grefhniki li moremo med fabo roke podajati, de v’ tak bresen vli fkupej ne pademo. Kaj val’ bom tukaj v’ negvifhno- fti sapuftil , ali vaf hozhem od tod fpufliti bres terdniga fklepa shivljenje poboljfhati? Kaj ne bomo vti fkupej na fvoje pregrefhne perli tolkli, in fvoje fmerti krishanimu Jesufu per- porozhili? — Režimo: ^Spomni fe naf v’ fvojim kraljeilvu, ker fe mi na semlji fvoje revfhine fpomnimo. s Sponvni fe, o Jesuf mili! De fo sa-me te vmorili , Profim, tifti dan fe vfmili. Zhe ta ftrafhna nefrezha koga smed tillih sadene , ki jih tukaj ni, fe vi ljubi bratje! nad njih flepoto rasgledujte, in hitro hitro fe k’ Gofpodu vernite, de ne pridete tudi vi na kraj terpljenja, ktero je she perpravljeno. Zhe pa na koga smed mojih prizhijozhih poflufhav- zov verlla pride, fi pa miflite, de li tako ne- frezho ref saflushimo , ker fmo sa-njo vedili, P a fe je nifmo ogibali, ker fe nam jo je bilo ttiozh ogibati, pa fe je nifmo hotli ogibati, — 3z6 — Kdor je pameten, temu bodi nafha flepota v’ fvarljiv nauk. — Umerjozbi ljudje! Na fvetu vfak dan grefh- nike vidite, kteri v’ grehih shive, in v’ grehih merjejo. Ti fo tihi pogubljenzi, kteri vaf bo¬ do v’ pogubljenje obfodili. Na fmertni poftelji umirajozhi pravijo, de fe hozhejo fpreoberni- ti. t She v’ peklu jih ferze boli, de fe vezh ne morejo fpreoberniti. Ni ga med njimi, de bi li ne hotel tega zhafa v’ prid oberniti, kte- riga sdaj mi imamo; sakaj bi fi ga pa mi ne hotli v’ fvoj prid oberniti? Nebo in semljo danef saprizham, de hm shivljenje ino fmert, shegen in kletev pred vaf pollavil. Tudi tebe, o grefhnik! fhe vfelej saprizham, de nili ne- dolshen nad fvojirn pogubljenjem. Nameft Bo¬ ga te vprafham, kaj ravno sdaj hozhefh, shiv¬ ljenje ali fmert, shegen ali kletev? „Isberi fi tedaj shivljenje, de hofh shivel ti in tvoj sa- rod.“ V. Mojs. 3o , 19 . Isheri fi, kar te ho vezhno sadovoljniga delalo. Isberi fi pokoj in mir ferza, sadovoljnoll fvoje dufhe, isheri fi flushbo Gofpodovo, narneft nefrezhne flushbe saversheniga fveta. Isberi fi, dokler fi fhe sa- morefh isbrati ; isberi fi. Gofpod! jes fi ne frnem isbirati, tvoj fim, in vezhno hozhem tvoj biti. On naj fi isbera kdor fhe dvomi; Ti pa fi moj Bog, in jes fim tvoja oframolena livar. On naj fi isbira, kdor je v’ pogubljenje namenjen; ti fi moje vfe, in jes fim f’ folsami namozhen pepel. — 327 ( Shefto premiftilje vanje. ( Sodba boshja, ktero bo Bog fodni dan nad zhlovefhkim rodam fklenil. ,Jllhe bo fhe pravizhni kome) isvelizhan, kje fe hozhe grefhnik perkasati? 14 I. Petr. 4? 18 . V’ miflih vidim bres fhtevila veliko pra- vizhnih ino g.refhnikov pred vezhnim fodnikam fiati. Vidim, de je tifta ura prifhla , v’ kteri bo dvojna fodba fklenila, kako fe bo vfim lju¬ dem v’ vezhnofti godilo. Narodje poflufhajte. ( Srezhni ino 'nefrezhni ljudje! dobro pasite. An¬ geli vligamogozhniga Boga! mirno pozbakajte njegove fodbe. 4 Strele! bojte. Grom! jenjaj buzhati. Nebo in sem!ja! obmolknita. Ti pa, o moj Bog! vftani ino fvet fodi! O ljubi bratje! kako nam bo kdaj per fodbi? Zbe bo pravizhni komej svelizhan, ka¬ ko hozhe hudodelnik, grefhnik k’ fodbi priti? Pa bota vender oba prifhla, pravizhni ino kri- vizbni. brumni ino grefhnik, is voljeni ir;o sa- versheni; grefhniki bodo prifhli, ino vil pre- firafheni nafiopkov fvojih grehov zhakali. ,,Oni bodo vfi preftrafheni prifhli, ker fe bodo fvo- jih grehov fpornnili, ino njih laftne hudobije jih bodo toshile. 44 Modr. 4 ? 20 . Velki Bog, kteri je k’ pregreham rasujs- daniga fveta she dovolj dolgo molzhal, bo f’ hrafhnim glafam saupil. Gromel bo f’ fvojim 328 mozhnim glafam. ,,V’ fvoji jesi jih bo nago¬ voril, ino jih v’ Tvojim ferdu preftrafhil.“ Pfalm. 2 , 5 . Spomnite fe , ljubi bratje! ftrahu ino trepetanja Israelovih otrok, kadar je Bog na gori t Sinai s’ Mojsefam govoril. Trobenta je smiraj bolj buzhala, liln dim je goro po¬ krival, grom ino blifk fta poltavodajavzov pri¬ hod osnanovala. Preftrafheni Israelzi fo od de- lezh ftali , Gofpoda nifo vidili, njegoviga glafu nifo flifhali, temuzh vidili fo oblake okrog Gofpoda, v’ kterih fe je blifkalo ino kadilo. Israelzi fo vfi preftrafheni Mojsefu rekli: ,,Go¬ vori ti s’ nami, in mi te bomo poflufhali, naj Gofpod nikar s’ nami ne govori, de kje ne umerjemo. <£ II. Mojs. 20, 19. Sdaj (per fodbi) pa ni tiki zbaf, de bi ljud¬ je, ali angeli govorili, ampak fam Bog govori. Tifti Gofpod govori, kteri sdaj ne daje po- ftave, ampak fe savoljo prelomljene poftave ma- fhuje; nad predersnimi ino nepoboljfhljivimi prelomvavzi fvojih sapoved nepreklizljivo fodbo fklene. — On vkashe ljudem lozhiti fe, in fo lozheni. £ Sodbo fklene nad ljudmi s’ befedo, in fo fojeni. On hozhe fvojo fodbo nad ljudmi v’ dja- nji fpolniti, in je fpolnjena. Kriftjani! jes vam fhe vezh pravim. ^Sod¬ nik fhe dan danafhni fkrivej nad nami fpol- nuje, kar bo fodni dan ozhilno s’ nami ftorib Takrat naf bo ozhilno lozhil, sdaj naf pa na dufhi lozhi. — 329 — Takrat naf bo ozhitno fodil, sdaj naf pa na fkrivnim fodi. Takrat bo fvojo fodbo ref nad nami fpol- nil, sdaj nam jo pa fhe odlafha. Ta fvet je, tako rezili, she sdaj fojen, vojvoda tega fveta je she sdaj isgnan. Janes 12 , 3i. c'Pe t v a rejnica. Lozhenje ljudi fplolmi Jodni dan. Ali je bilo grefhniku nesnano to firafhno lozhenje, ktero nam je Jesuf tolikrat prerok- val, tako na tanko popifoval, in tako liudo shugal ? Ali pa mu ni bilo mar sa to lozhenje? ali pa je fhe nad njim zviblal, ali dvomil? Nizh mu ne pomaga, f’ komur koli le isgo- varja; to lozhenje fe bo sgodilo , ino fzer nad n)im fe bo sgodilo. ,,Vfi narodje bodo pred fod- nika prifhii, in lozbil jih bo, kakor ovzhar ovze od koslov lozhi. Ino ovze bo djal na fvojo defnizo, kosle pa na fvojo levizo.“ Mat. 25, 3z. 33. Zhaf shetve je prifhel; jes sbe flifhim flushabnike mafhevanja fodnika vprafhati: ,,Ali hozhefh, de gremo, ino luliko poberemo ? ,£ Mat. i, 3 , 28. ( Svet je njiva, otrozi kraljeRva fo dobro fenie, grefhniki fo lulika, hudizh je fovrash- n 'k, kter je luliko salijal, konez fveta je z haf shetve 5 angeli fo shnjizi. Kakor fe tedaj ^lika isruje in v’ ogenj vershe, tako bo na 33o konzu fveta. „Angeli bodo fhli, in hudobne od pravizhnih lozhili, in jih v’ ognjeno pezh vergli; ondi ho jokanje, ino fhkripanje s’ sob- mi.“ Mat. i 3 , 4 f)- Kako shaloftna bo ta sapoved sa tifte du¬ hove v’ vezhnofti, kteri fo bili na fvetu nafhi varbi, prijatii, in vodniki? Oni bodo hudobne od dobrih lozhili; tifte, ki fo bili njih varflvu isrozheni, in ki fo bili njili fkerbi nevredni, bodo med savershene poftavili; tifte bodo med pogubljene pahnili, kterim fo bili sato dani, de bi jih bili v’ nebefa perpeljali; tifte bodo f’ lilo od febe pahnili , klere fo nekdaj na ro¬ kah nolili, de bi fe ne bili kam sadeli. Vezh ne bo ufmiljenja, ne tolashbe, ne odlafha- nja. . . . „OdIozhite fe od te drufhšne, de jih na naglim pokonzham.“ IV. Mojs. 16, 21. Per tem naglim lozbenji, premiflile ljubi bratje! lozhenje ljudi ali perfhon, lozhenje Jerz, lozhenje namenov. Pervizh. Lozhenje ljudi ali perfhon. ,,Smed dveh, ki bota na polji, bo eden vset, eden pa popufhen. Dve bote v’ malnu mleli, ena bo vseta, ena pa popufhena.“ Mat. 2 4 , 4°- 4 1 • „Dva bota v’ poftelji lesbala, eden bo vset, eden pa popufhen.‘‘ Luk. 17. 34 * Go- fpod bo tudi tifte svesi rastergal, f’ kterimi je ljudi v’ enim ftanu, in v’ enim poklizu svesab Hudobni mosh bo od brumne sbene, nesvefta s h e n a od pravizhniga mosha vseta in lozhena* Dober flushabnik bo is frede fvojih hudobnih fohlapzov vset; fpofhtena dekla ispred ozki — 531 — fvojih poliujfhljivih gofpodarjov vseta. Ne bo hlapez od gofpodarja, kralj od podloshniga, revesh od bogatinza vset, ampak dobri od hu- dobniga; pravizhni od krivizhniga, nedolshni od grefhnika. Marfikak prijatel bo od fvojiga. preljubiga prijatla, marfikak otrok od fvojih ftarfhev , marfikak brat od fvojih bratov in fefter, marfikak nefrezhen fpovednik od ti¬ kih fpokornikov, kteri fo k’ njemu k’ fpovedi hodili, marfikak nevreden paftir od fvojih bo- gljivih ovaz vekomej lozhen. Oni bodo lozhili. Branite fe , irefite fe , profite ali pa pre¬ klinjajte. Angeli vaj' bodo vender lozhili. Vesi kervi, ljubesni ali savese naj bodo kakorfhne koli hozhejo. Angeli vaj' bodo lozhili. Od sa- ahudenja, obupljivofti, ali ftrahu okamnite, ako hozhete. Angeli vaj' bodo lozhili. Drugizh. Lozhen je ferz. Sdaj fe tako lozhenje godi, klero fe na fve- tu nikoli ni moglo sgoditi. Dobri fe sdaj ne dershi ljudi, ampak famiga Boga. Hudobni nima nizh vezh prijatlov. Kakor je fodnik bres ufiniljenja, tako ftvarem nefrezha drugih ftvari nizh k’ ferzu ne gre. Grefhniki naj fi od bo- lezhin jesik sgrisejo. c Sriv. rasoden. 16, 10. Pravizhni bodo vender Gofpodu hvalo peli, re- kozh: „Ti fi pravizben, kteri fi bil in bofh; ti fi fvet, kteri fi to isfodil.“ t Skriv. rasoden. '6, 5 . Mati bo fvojiga edinorojeniga fina is narozhja vergla; nedolshno dete bo pred pre- grefhnimi ftarfhi beshalo. Isvoljeni zhlovek porezhe: Tifta je moja mati, tifii fo moji bra¬ tje ino fellre, 'jktcri fo befedo boshjo flifhali, 332 ino fpolnili. Luk. 8, 21. Druge shlahte sdaj ne posnam sunaj fvoje foerbe boshjiga kralje" flva. Nad nikomur ne shalujem, kteri je Go- fpodovo voljo vedil, pa je ni fpolnil. Tak zhlovek je, bodfi kdor koli hozhe, hudobnesh, in fovrasbnik mojiga Boga. Tukaj ima tedaj, ljubi bratje! rnezh lozhenja neisrezheno veliko opraviti. On lozhi fina od ozheta, hzher od matere, nevefto od tafhe, in zhlovekovi po- prejfhni domazhi fo njegovi fovrashniki. Nib- zher ne shaluje nad nefrezbo fvojiga blishniga. Gofpod dobre k’ febi vsame, hudobne pa od febe pahne. Tretjizh. Lozhenje namenov. V’ frezhi ino nefrezhi fo nekake ftopinje. jSlehernirnu fe bo tako godilo, kakor fi ho sa- flushil. Kdor je f’ fvojim talentam defet talen¬ tov perdobil, bo zhes defel meft oblaft imel; kdor jih je pa pet perdobil, bo pa le zhes pet meft oblaft imel. Luk. 19, 17. „LuIiko pa shnji- zi v’ fnopke poveshejo, de fe fosbge.‘ £ Mat. i 3 , 3 o. Nekteri bo per hinavzih prebival, ne- kteri bo fvoj delesh per hudobneshih imel, v fi nefpokorni grefhniki pa bodo fvoj del v’ peklu imeli. O moj Bog! Jesuf! moj pribodni fodnik! na kteri tirani bom takrat Ital? Ali bom na tvojo levizo, ali na defnizo poftavljen ? Ti mine dafh odgovora; tode mojo dela nad mano vpi¬ jejo. 4 Sveti angela varh ! kteri me varujefh, tudi ti sdaj fhe molzhifh; kam me hofh pa fodni dan poftavil? Kriftjani! fodba lozhenja fe she, tako rezhi, med nami perzhenja. Pfhe- 333 niza ino lulika, shito ino plevel she sdaj v’ fvoj prihodni namen rafteta. To she shnjizi vedo, salorej fvojimu gofpodarju she sdaj fvo- jo ftrafhno flushbo ponujajo. Le ufmiljeni go- fpodar fvoje povelje do odlozheniga zhafa she- tve odlafha. „Puftite oboje do shetve rafti.“ Mat. i3 , 3o. Kdo drugi le posna, o zhlovek! kakor Gofpod, kterirnu fo pofode isvoljenja, in pe¬ lode jese snane? Dobri paftir posna fvoje ovze, in ovze njega posnajo. One njegov g!af fli- fhijo , on pa njih sdihljeje flifhi. On jih na dobro pafho vodi , in one fe is nje ne sgube. „Ktere je popred vedil, pravi apoftel , jih je popred is volil. Ktere je pa popred isvolil, jih je tudi poklizal, ino ktere je poklizal, jih je opravizhil; ktere je pa opravizhil, jih je tudi povelizhal.“ Rimi. 8 , 29 . 3o. 4 Sej v zbali h she zlo mi lahko lozhimo ne- ktere isvoljene, kteri fo vli boshji, od nekterth zhaftivzov sverine, kteri njeno ime na zhelu in v’ uftih nolijo. She tudi mi ljudi od ljudi lo- zlbmo, in jih moremo raslozhiti, de fe vemo hudobnih ogibati, dobre pa pofnemati. t Sami ljudje med fabo raslozhik delajo. Brumnim je sapovedano, de fe ne fmejo nizh f’ hudobnimi pezhati. Hudobni li pa f’ tem kra- tik zhaf delajo, de brumne fovrashijo in pre¬ ganjajo. Vezhi fhtevilo ljudi manjfhi fhtevilo fhfka; brumni morejo vfak dan med mezbmi B'ojih fvorashnikov hoditi, in perpravljeni bi- h, de fe od njih preganjanja ne dajo prema¬ gati. — — 334 — Odlozhite fe, pravi Gofpod, odlozhite fe od te drufhine, de jih na naglim pokonzham. Odlozhite fe od grefhnikov, de ne bole s’ njimi vred pokonzhani. — l Sod.ba , ktero bo Bog Jo dni dan nad ljudmi s ’ bejedo fklenil. Ali fhe ni dovolj, ljubi bratje! de Bog ljudi v’ djanji obfodi, ker hudobne od pravizh- nih lozhi, ali jih more fhe s 1 bejedo foditi? Kaj fe nifo hudobni she farni febe obfodili, ali jim more tudi fodnik njih obfojenje napo¬ vedati? Grefhnika lahno fposnanje v’ pogublje¬ nje obfodi, fodnikova fodha pa pogubljenje nad njim ispolni. Pervizh. Pogubljeni fo fodnikovo fodbo she popred vidili. Nafh odrefhenik jim jo je P fvojimi nauki she sdavnaj napovedoval, she sdavnaj fo jo brali v’ sapopadku pollave, fo jo she popred vidili v’ fvojim sadershanji in v’ fvojih delih. Tode v’ fvoji terdovratnofti in flepoli fo bili okamneli. Ker ferze tega ljudhva je terdovratno, in s’ od- pertimi ufhefmi ne flifhijo, fvoje ozhi fo sa- tifnili, de kdaj njih ozhi ne vidijo, njih ufhe- fa ne flifhijo, njih ferze ne rasume, de fe ne fpreobernejo, ino de jih jes ne osdravim. Drugizh. Pogubljeni fo fodnikovo fodbo she sdavnej saflushili. Velikrat fo sapovedi prelomili, ktere fo vedili, vedno fo poflavo- 335 dajavza sanizhevali, kteriga fo posnali, velikrat fo fvoje grehe hvalili, ktere fo bres framoshlji- vofti dopernafhali, in jih pred fvetam fposnali, salorej morejo she vfaj sdaj prejeli, kar fe jim je she sdavnej fpodobilo, in kar hi fhe na da- lej safmehovali, ko bi sdaj ne prejeli. „Nama fe fzer prav godi, ker prejmeva kar fva fi f’ fvojimi deli saflushila.“ Luk. 23 , k\. Tretjizh. t Sodnikova fodba jesadnjizh vezh- no obfojenje pogubljenih. Bog od ljudi nozhe vezh noviga sanizheva- tija ino rasshalenja; on hozhe, zhe fmem tako rezki, pred fvojimi fovrashniki mir in pokoj imeli ; on hozhe fvojim gnadam , ino njih sani- zhevanju konez koriti; na semlji ne bo vezh njegoviga shegna, ne njegoviga prckletkva; na¬ men kvarjenja je dofeshen in fpolnjen, in zhlovefhki rod je jenjal. ,,Glej dan, glej pride, potrenje fe je perkasalo, iszvetla je fhiba, ose- lenel je napuh.“ Ezeh. 7 , 10. „Sdaj kmalo bom fvojo jeso na-te islil, in vef fvoj ferd nad tabo ispukil; fodi! te bom po tvojih delih, in obloshil te s’ vfmi tvojimi pre¬ grehami. “ Ezeh. 7 , 8. „Poflufhajte nebefa! in semlja! nakavi fvoje ufhefa , ker Gofpod govori. . . . Gorje grefhni- niu rodu, f’ pregreho ohloshenimu ljudvu, hu- dobn imu sarodu, hudodelnim otrokam; ker Go¬ fpod je govoril.“ Isai. 1 , 2. 4 * Gorje golufa- oini Adamovim otrokam, grefhnikam bres mo¬ drčki, bres fveta, gorje svijafhki kazhji salegi, ker Gofpod je govoril. Gorje grefhnikam vfih zliafov in vfih krajov fveta, pofodam saver- 336 shenja, jese in mafhevanja, ker Gofpod je go¬ voril. Pridite K meni vi poshegnani mojiga ozheta , kleri Jie moji. Poberite Je fpred me¬ ne , vi prekleti; od klerik nozhem nizh vezli vediti. —• — — Ali fe per tej ftrafhni fodbi bosi)ji trefete? Ljubi bratje, danef fe raji farni pred fabo tre- fite, sakaj ne savoljo fodbe, ktera je fplohna, ampak savolj tega, kar njo saflushi, in je v’ vaf, je vredno de od lirahu trepezhetc. To obfoje- nje je fhe v’ vafhih rokah; zhe bo to obfojenje nad vami fpolnjeoo, je to delo vafhih rok, vafh trud, nad kleriin vfak dan delate. ,,Satorej fim vam rekel , de hote v’ fvojih grehih umer¬ il; zhe namrezh ne verujete, de lini jes (Kri- ftuf, fin shiviga Boga, govori nafh svelizhar) bole v’ fvojim grehu umerli. 44 Janes. 8, 24 . ,,Ako pokore ne ftorite, hote vli ravno tako poginili. 44 Luk. i3, 3. Ta refniza je gotova, in ravno salo, ker je gotova, tudi brumniga zhloveka tako slo ve- feli in tolashi. Ona je gotova; in ravno salo, ko je gotova, je sa grefhnika tako llrafhna. Zhe taziga obfojenja in take nefrezhe nozhete, fe morete fofebno tega ogibati in varovati, sa zhi- mur tako obfojenje pride. Obfojenje je she flde- njeno, pa nad kom? nad vfakim zhlovekam, kteri je v’ grehih terdovraten. O ufmiljenje nafhiga Boga! kako fi pazh neisrezheno veliko! kako veliko ii proti grefb- niku! Ti nam fodbo popred osnanifh; de fe ie samoremo oganiti; ti nam dafh dovolj zha- fa, de ji samoremo oditi. Ti bi naf lahko to — 33 7 — minuto v’ vezhni bresen pahnil; to de ti no- zhefh grefhnikove fmerti, ampak de fe fpreo- berne ino shivi. Povej mi tedaj, nefrezhni grefhnik! kaj te lili, de fe vfak dan fhtevilu savershenih bli- shafh? t Sofhtej gnade, ako jih morefh, ktere li savergel; snotranje opominovanje, ktero li sadu- fhil; nauke, ktere li sanizheval; in perloshno- fti k’ svelizhanju, ktere li s’ omadeshvanjem, s’ pregrehami, in s’ padzi v’ poprejfhne grehe potratil. t Sofhtej velko fhtevilo fvojih pregreh, ktere li vef zhaf fvojiga shivljenja, od tvojiga perviga greha do danafhnjiga dneva ftoril; fo- fhtej, koliko gnad li od Boga od fvojiga perviga greha dofihmal prejel. Kaj drusiga, kakor pekel fi li saflushil? Bog ti je pa vender vfak dan nove dobrote dajal. t Sej ni nobena minuta pre¬ tekla, de bi te Ozhe milolli ne bil zhakal, te klizal, ti fvojiga odpertiga ferza kasal, sato de bi te bil is bresna islekel, v’ kterim li leshal in te s’ drugo, s’ frezhnifhi ljubesnijo navdal. Ino to je ftoril ako ravno fi fe mu ti v’ bran ftavil, in Bog fe tvojiga branenja ni navelizhal; in to fhe dan danafhnji dela, in tvojiga rasshaljenja fe fhe vfelej ni navelizhal, ali bo to tudi fhe sanaprej delal ? Oh! v’ tej rezhi ti pa ne mo¬ rem porok biti. Zhe fo ti pa drugi ljudje kaj taziga obetali, fo enaki tiftim ljudfkim sapeljiv- zam, od kterih Jeremija govori, rekozh: Tvoji preroki fo ti prasne ino norfke rezhi prerokva- li 5 in ti nifo rasodeli tvojiga pregrefhenja, de ti te bili k’ pokori pervabili; ampak fo ti pre- rokvali lashnjiye prerokvanja in isgnanja, sa kte- 22 — 338 — rimi je tvoja ncfrczha prifhla. Shaloft. pefem, Jeremija. 2 , 1 1 \. Ta ttrafhni fodnik ref meti vami hodi, in ima, tako rczhi, fvojo fodbo v’ rokah, de bi vaf pred njo fvaril. S’ ozhmi vere ga na altar- jih v’ perfhoni vidite; po duhovnim ga vidite f’ fvojimi telefnimi ozhmi nad vfakim revesham in fromakam, kteri fo okrog vaf. Nikar gane vprafhajte, kakor ga bodo pogubljeni prafha- li: Gofpod! kdaj fmo te vidili? Kdaj fmo te vidili lazhniga, shejniga, popotnika, nasiga ali bolniga ino ti nifmo potlregli? Ker on hi vam, kakor njim odgovoril: Refnizhno vam povem, kar nar manjfhimu smed fvojih bratov nitle (to- rili, tega tudi meni nifte ftorili. Mat. 26 , 4i- /|5. V’ vafhim blishnjim lim bil jes lazhen, v’ njem tim bil martran, vi tle me martra- li, vi tle me preganjali, vi lle me v’ njeni sanizhvali. Sdaj tim vam pa povernit pri- fhel; s’ menoj je moje plazhilo, per vaf fo pa vafhe dela. S : tem fe tolashite, alto fe ho- zhete, de fie farni febe frezhne, te moje prijat- le pa na tem fvelu nefrezhne fhteli. t S p omili¬ te fe, de tle na fvetu vfiga obilno imeli, kar je vafhe ferze poshelelo, de ti pa nizh nifo imeli. „ t Spomni fe, de ti ti v’ shivljenji dobro. Lazar pa hudo prejel; sdaj fe pa on vefeli, ti pa terpifh.“ Luk. 16 , 25. —• 33 g {Sodba, ktero bo Bog fodni dan nad ljudmi v' djanji J'polnil. Pridite k’ meni, vi isvoljeni! ker ondi fo nebefa, kjer fim jes. Poberite fe ispred mene, vi saversheni! ker ondi je pekel, kjer ni mene s’ gnndo per vaf. Pridite tedaj vi poshegnani! in prejmite kro¬ ne, kterih fo vafhe zhednofli vredne. Polaflite fe kraljeflva, ktero vam je she od sazhetka fve- ta perpravljeno, in vshivajte mojo prijetno pri- zhijozhnoft vfe vezbne zhafe. Pridite k’ meni, jes fim Jesuf, sunaj kteriga nifle ho tl i nikogar posnati. Jes fim ubogi Bog, kterimu fte vi vbo- gajme dajali. Jes fim sgled, kteriga fte pofne- mali. Pridite k’ meni , jes vaf zhakam , ino vi fte mojiga dne dosheleli. Tudi ti, nekdaj sgub- ljeni otrok! pridi k’ meni, ker fi fvojo nebva- leshnofl obshaloval, in fe je fpokoril. Pridi k’ meni, vfe ti je posabljeno; tvoji bratje te bodo po bratovfko fprejeli, jes pa po ozhelovo. Pri¬ bile, poshegnani! — Pridite vfi is dela k’ pozhitku, is sanizhe- v anja k’ nebefhki flavi, is ubofhtva k’ obilno- ftij ino is terpljenja v’ neismerno vefelje. Vi fte erbi; tiftiga kraljeftva, v’ kterim je vfe dobro bres vfiga hudiga, vi fte foerbi Kriltufovi, in °trozi boshji. . . . Vi pa, nefpokorni grefhniki! fe ispred me- n e poberite, ker vaf nozhem drugazhi, kakor fltosi mafhevanje posnati. Neismern hresen vaf 22 * — 34o — bo od mene lozhil. Deleshni bodite hudizhe- viga terpljenja in njegovih marter. Poberite fe, vi prekleli! — — Moje prekletftvo je Yafh delesh; nameft poprejfhnih imenitnih imen, sa ktere fte fe potegovali, bote sdaj vekomej tole ime imeli: Od Boga prekleli. — Te ftrafhne befede je fodnik v’ fvojim fer- du govoril, in neismerni bresni fo fe fpet nad vami, nefrezhni grefhniki! saklenili, in fo vaf posherli. Ti prelepa truma isvoljenih! ti fi fe v’ narozhji fvojiga Boga vtopila. Saperle fo ne- befa fvoje vezhne vrata, in saperl je pekel fvoje globozhine. Velik bresen lozhi nebefa ino pe¬ kel vfo vezhno vezhnok. Zhafi fo istekli. t Strafh- na vezhnoft! ti fe sa savershene sdaj sazhnefh. Ino vi, vi prijetni dnevi! v’ kterih ne bo obla¬ kov ne nozhi, vi fle fe sa isvoljene sasnali, sa¬ nje je sdaj vezhen dan, sa kterim ne bo nobe¬ ne nozhi. Jes fe motim, ljubi bratje! vi fhe shivite; pa mi fmo fe vezhnih let fpomnili. O kaj ko bi pazh na-nje tako dolgo nikoli ne posabili, de ref kdaj sa naf frezhno pridejo! Oh! kaj ko bi fi pazh snali ta kratki zhaf v’ fvoj prid oberniti, kteriga nam fhe fodnik da, de l>i k isvolili kako fe nam bo v’ vezhnofli godilo! d®' ko fe s’ grefhnikam iside, tako fe bo s’ mano isfhlo, ako v’ grehih umerjeni’ Tak je tiki hrafli¬ ni zhaf, v’ kterim fe more vfe zhlovefhtvo lo- zhiti; tako fe bom jes lozhil, ako bom saver- shenim perfhtet!-Zhe bi bil le edin med nami, kteri bo fodniku na levizo poftavljenj kdo smed naf bi fi upal vprafhati: Gofpod! Ab — 34i — fim jes, — Zhe bi bil le edin med nami, kteri bo fodniku na defnizi ftal, kdo bi fmel vpra- fhati: Gofpod! ali fim jes? Naj bo savershen , kdor hozhe, naj je med nami savershenih koli¬ kor jih hozhe, vi ljubi bratje! le na ftrafhno lozhenje miflite! — Grefhnik fe more od Boga lozhiti, od Boga pravim, kteri ga je vender sa- fe vflvaril, kteri je sa-nj Tvojo kri prelil, savo- ljo njega zerkev in fvete sakramente poftavil, in vfe sa njegovo svelizhanje ftoril. Od Boga fe more lozhiti, kteri je vender njegov zilj ino konez, njegova edina frezha, sunaj kteriga grefh¬ nik ne najde nobeniga pokoja, nobene frezhe, nobeniga vefelja; od Boga fe more lozhiti, zhi- gar sguba grefhnika bolj pezhe, kakor pa ogenj, v’ kterim gori; pa vender grefhnik ne more ve« komej vezh popraviti, fi ne more vekomej vezh fpremeniti. Gofpod-Boga v’ desheli shivih ne bom nikdar vezh vidil. Isai. 38, n. Torej fe more grefhnik tudi od vfiga lo- zhiti, kar je boshjiga; lozhiti fe more od pre- zhifte divize Marije, na ktero je vender smirej fvoje upanje Ilavil; od fvojiga fvetiga angela varha, in od drusih angelov varhov, kterim je bil perporozhen; lozhiti fe more od tiltiga brum- niga ozheta, kteri je sa-nj tako slo fkerbel, in ga od budiga odvrazhal, dokler je shivel; od hfte dobre matere, ktera ga je tako ferzhno ljubila, defiravno ji je veliko shaloll delal, in ktera ga je povfod, kakor Monika fvojiga Avgufh- hna, f’ folsami fpremljala; od tifliga refnizhni- 8 a brata, kteri mu je fvoje ferze rasodel, in ga lolikrat k 5 sshednolli opominjal; od tiftiga sve« Aiga prijatla, P kteri m je raftel, fkupej prebi¬ val , ga velikrat obifkal, ino na zhigar ftrani morebiti fhe sdaj fedi, kadar jes to govorim. Ti li isvoljenim perfhtet, on je pa druhali sa- vershenih perfhtet. Gofpod je fvojo fodbo isrekel, in komej jo je isrekel, je bila she fpolnjena. Ta fodba je bila mozhna, ker fe je prcz vfe sgodilo, kakor je Bog hotel, Je bila popolnama ali žela , ker je truplo in dufho obfegla. Je nepreklizljiva , ker fe bo vfo vezhnoll fpolnovala. t Sodnik, kteri fe sdaj tako rad potolashiti da, je sa savershene fedel nepremakljiv. Ti nefrezhni fo ga fhe te llrofhne gnade profili, de bi jih vfaj popolnama pokonzhal, pa jih ni vflifhal. £ So ga fhe njegove nekdajne dobro¬ te opomnili, pa ni vfe nizh pomagalo. Mi fmo vprizho tebe jedli ino pili, in ti li v’ nafhih krajih uzhil. On jim je pa odgovoril: Pobe¬ rite fe ispred mene vli, kteri fte krivizo delali. Luk. i3, 26 . 27 . Poberite fe, in oni fo fe po¬ brali, kam fo pa pobegnili? Morebiti nasaj na fvet, kjer fo med, vefelje, in dobrote vshivali . 0 Tega ne, ampak v’ ogenj. V’ tifti ogenj fo 1 pobegnili, kteri vedno gori, ino nikoli ne vgafne ; v’ lifli bresen , is kteriga ni refhenja, | na tifti kraj, kjer ni nizh dobriga, temuzh vfe hudo; v’ vezhni ogenj, kteri je bil lizcr le s* hudizha in njegovo druhal pershgan. Mat. i3, 4g. 5o. 5i. Tako fe bo, ljubi bratje! p el ' konzu fvela godilo; angeli pojdejo in bodo lo- — 34 3 — zbili hudobne od dobrih, in jih v’ Ogenj ver- gli, ondi bo jok ino fhkripanje s’ sobmi. Ali lle vfe te refnize umeli ? — Tifti jih bodo umeli, kteri fo v’ slavlje¬ nje isvoljeni, kteri fo pa v’ fmert namenjeni, tega ne bodo umeli. Isvoljeni fo te refnize umeli, ino li jih k’ ferzu vseli. Makarij fe tre- fe v’ fvoji utizi: Hilarijon trepezhe v’ fvoji jami; in Hieronim je v’ fvoji famoti v’ velikim flra- hu savoljo vezhne fodbe boshje. On fe f’ kam¬ nam na perfi terka, in fvoje pol mertvo trup¬ lo f’ kervijo pokriva. Neprenehoma premifh- ljuje f’ ftraham in trepetam ojftro fodbo bosh- jo. Ya - njo vef samifhljen saupije: Oh! jes miflim de mi mozhni glaf trobente, ktera naf k’ fodbi klizbe, vedno po ufhefih buzhi. Nozh in dan mi po ufhefih buzhi, in moja preftra- fhena dufha fi ne ve kako pomagati. Ta¬ ko, ljubi bratje! je Hieronim fvoje shivljenje v’ ftrahu in zhakanji boshje fodbe preshivel. Blagor mu! de jo je s’ ojftro in dolgo pokoro prehitel. Nam pa gorje! zhe fe lo nad drugi¬ mi zhudimo, pa jih ne pofnemamo. Zhe bo pravizhni komej svelizhan, kje fe hozhe bres- koshnik in grefhnik perkosati ? — 344 ,Sedmo premifhljevanje. t Sodba hoslija f’ lKero Bog sdajni fvet she sdaj fodi. ,Jl^.dor pa mene sanizhuje, in mojim befe* dam ne verjame, ima nekoga kteri ga bo fo- dil. Befeda, ktero fim jes govoril, ga bo Tod- ni dan fodila . 44 Janes. 12 , 48- Kadar jes, ljubi bratje! fodbo Boga Ozheta, ktero she sdaj nad tem fvelam fpolnuje, od fodbe Boga 4 Sina lozhim, f’ ktero bo iodni dan fodil, vam le pomnitev njegovih befed raslagam. Kdor moje befede flifhi, in po njih ne shivi, tega jes ne fodim, ker nitim prifhel fveta fodit, ampak fvet svelizbat. Janes. 12, 47 * Ker fim vafh svelizhar vaf nitim prifhel pogubljevat, ampak jes vam dam odlog k’ po¬ kori, refhnino sa vafhe grehe f’ fvojo kervijo plazham, in fe bom sa vaf v’ daritev dal. Jes vaf shelim svelizhati, ako svelizhanja shelite, jes bom vafh refhnik, ako refhenja ifhete. Kdor pa mene sanizhuje, in po mojih naukih ne shivi, ta ima nekoga, kteri ga bo fodil. Moj Ozhe je njegov fodnik, kteri me je poflal, zhigar povelja osnanujem, in zhigar voljo fpol- nujem. Befeda, ktero fim jes govoril, ga bo fodm dan fodila. Takrat bom prifhel kakor vafh fodnik, kterimu je Ozhe vfo oblati dal. Takrat — 545 — vaf bodo toshile in pogubile moje befede, kte- re fo befede shivljenja; moje nauki kteri fo va- fhe sapovedi; moje shuganja, ktere fo gola refni- za. Nebo ino semlja bota prefhla, elementi fe bodo smefhali, vfe ftvari fe bodo fpremenile, moje befede pa ne bodo prefhle, refnizhne bo¬ do, in fe bodo nad vami fpolnile. Befeda, kte- ro fim jes govoril, ga bo fodni dan fodila. t Splohna fodba bo tedaj, tako rezhi, per- ftavek, rasodevanje, ali dokonzhanje tiftc ftrafh- ne fodbe, ktero Gofpod-Bog she dan danafhnji nad tem pregrefhnim fve>ta,m fkiepa. Hudobni fvet fe temu govorjenju pofme- huje. Pa naj fe le fhe dalej pofmebuje, naf pa, ljubi bratje! naj pufti mej tem shalovati. Gotovo bo prifllel tifti dan, ob kterim fe bodo hudobni trefli, tifti pa od vefelja pofkakovali, kteri fo Gofpodovi. „Vafha shaloft fe bo v’ vefelje fpremenila.“ Janes. 16, 20. Hudobni fvet je tedaj she sdaj na saver- shenih ftrani (na fodnikovi levizi.) Hudobni fvet ni svelizharja nikoli posnal, in nikoli fprejel; svelizhar pa ni hotel od tega fveta biti; fvet ga je vedno preganjal, on pa sa fvet ni molil; fvet fe je Jesufovim naukam vfelej soper fta- vil, Jesuf ga je pa vfelej premagal in oframo- til. Satorej she sdaj ljubi bratje! s’ shaloftnim ferzam premiflimo velki raslozhik med duham tega fveta in med duham boshjim, in uzhimo fe is tega k’ fvojimu pofvarjenju fkleniti, ka¬ ko fe bo kdaj fvetu godilo, in de bo kmalo poginil, in gotovo savershen in pogubljen. Dan danafhnji vidim fvet, kteri is hudo¬ bije prav nalafh Boga posahljuje. — 3/|6 — Pa tudi vidim pravizhniga Boga , kteri bo fvet nar drafhnejfhi v’ njegovi Tiepoli fhtrafal. Ob kratkim, Bog sdajni fvet fodi, ker hozhe fvet rasfvel- Ijen in prebrifan biti, Bog fodi sdajni fvet, ker je fvet lerdovralen. Ho g she sdaj hudobni fvet fodi, hteri hozhe ras j'vetijen ino prebrifan biti. Kadar vam, ljubi bratje! sdajni rasfvetljeni fvet popifujem, vam morem hudoben , golufen in sanizhljiv fvet pred ozki daviti; tak fvet namrezh, na kterim je ftrafhna smefhnjava, ozhitna golfija, in vfakdanja rasujsdanoft. Pov- fod vidim krivize, ktere fe, tako rezhi, nesna- nimu Bogu gode: Bog namrezh, nar bolj popolnama bitje je bres zhefhenja; she naturna podava je pol ugafnila. Ljudje Boga nar modrejfhiga poftavoda- javza ne bogajo; fveti evangeli fe malo zhifla. Ljudje fe Boga fvojiga ojdriga fodnika nizh ne boje; nekteri fhe zlo prihodno shivljenje taje. „Zhlovekov fin! prederi sid.“ Ezeh. 8, 8. Kaj je vera po naukih rasfvelljeniga fvela? Vera je po naukih sdajnih modrijanov lep glaf, kteriga fo fi nekteri prebrifani podavo- dajavzi smiflili, de loshej ljudi v’ pokorfhim obdershe, perprode bebijo, lene pa ftrafhijo. Taki prebrifani modrijani fukajo in f u ' kajo fveto pifmo, kolikor ga morejo; pa- — 347 — met fe nad vero brufi, in ti modrijani vfe umetovnofti le v’ to obrazhajo, de bi ljudi preflepili, de fo nebefa kak smifhljen kraj, in de je Bog (odpufti mi o Gofpod , ker tako govorim) le kako smif hijeno bitje. 4 Svct je paradish lazih ljudi, in zhlovek fi je fam fvoj bog na fvetu. Zhlovekovo ferze je v’ vfih rezheh, ktere vero sadenejo, mertev kof mefa, ktero ne zhu- ti ne ftrahu, ne fkerbi, ne grisenja vefti. Zhlo¬ vek je savoljo krivih naukov, in is dolge na¬ vade tako tordovraten, de ga zhednoft nizh vezh ne mika, v’ pregrehah je pa she tako slo vajen, de drujiga ne sna, kakor greh na greh nakladati. Mi fmo ref fizer she po na¬ turi grefhniki, ker greh she f’ fabo na fvet pernefemo; per zhloveku fe je pa greh fzha- fama v’ shelesno navado fpremenil; zhlovek je f’ perviga grefhil bres pokore, sdaj pa grefhi bres veclnofti in bres vedi. Sunaj fvojiga po- sheljenja ne posna nobeniga gofpodarja; pamet je njegova flushabniza, vera njegov norez, pozhutki njegovo fveto pifmo, in naturna gna- tev vodnik njegove vere. t Srezha je njegov malik, kterimu vfe v’ dar noli; ker fvojo fre- zho raji kazimu maliku perlaftuje, kakor pa, de bi praviga shiviga Boga nebef in semlje sa¬ njo sahvalil. 4 Sveto boshje ime le takrat isre- zhe, kadar ga kolne, preklinjevanje boshjiga imena je edina zhaft, f’ ktero fe na Boga fpom- ni. Ali med sdajnim fvetam nikogar take vere *>c vidite? Zhlovekov fin! tukcj fi ref vidil, — 348 — tode, kadar fe bofh okrog oserl, bofh fhe vezhi gnufotje od teh vidil. Ezeh. 8, i5. Kaj je zhednojt po naukih rasfvelljeniga fveta ? Nar vezhi fvetniki tega zhafa fo vezhi del malopridniga duha, in omadeshvanih rok; njih poboshnolt ni njih nar manjfhi nizhemernofi; in kar dobrih del fture jih ne delajo sato de bi fvojo dolshnoft fpolnili, ampak de bi per ljudeh floveli. Bogabojezhnoft le takrat hlini¬ jo, sraven pa ganizhujejo, kadar vedo, de jim bo njeni blifh kak zhafin dobizhek pernefel. Kadar fe jim kaka nafnova fkasi, preklinjajo previdno!!, in Boga, kteriga hozhejo le s’ zhafnim dobizhkam posnati. Kadar fe jim pa kaj po volji iside, pa dobri is-hod fvojih del fvoji dobri frezhi in fvoji modrofti perlaftujejo. Oni gredo vzhafih v’ zerkev, pa nizh drugazhi, kakor v’ kako gledalifhe, le v’ fpremenjo, le savoljo lepfhiga, le is navade, le de li neko¬ liko pozliijejo, de fvoje ufhefa in ozhi pafejo, in de !i sa fvoje poshelenje nove jedi perdobe. Ali med sdajnim fvetam nikogar ne vidite, de bi bil take brumnofti? Zhlovekov fin! tukej li ref vidil, tode, kadar fe bofh okrog oserl, bofh fhe vezhi gnufobe od teh vidil. Kaj je praviza po naukih rasfvetljeniga fveta ? Velikrat je praviza flushabnikam pot k’ krivizi, je terma in fvojoglavnoft mogozhnih ljudi, in sagrinjalo lakomnofti. Vfe je perpu- fheno, kar koli kak dobizhek pernefe; poftave fo is vofka, njih preloinlenje je isvirk dobizh* — 3 4 g — ka, in perloshnoft k’ ohernii,’ in odertii. Mo¬ rebiti tudi kak fprednik marfikje veliko grehov fpregleduje, in jim The le potuho daje, ali pa le malo koga po poftavi fhtrafa. Morebiti mar- fikaziga fodnika, kteri druge ljudi fodi, laftna veli fhe hujfhi toshi, kakor pa uniga, kteri je fojen. Morebiti fpredniki hude dela perpu- fte, ker jih fpregledujejo , ino fe kore s’ per- sanafhanjem vfaj ptujih pregreh deleshne. Praviza, ktera je nekdaj divje in profte ljudftva f’ fveto vifokoftjo v’ bersdah dershala, je sdaj saveso odvesala, f’ ktero je imela ozhi savesane, je tehtnizo prelomila, ktero je v’ ro¬ kah imela, in mezh na ftran poloshila, kteriga je kdaj v’ rokah dershala. Njena naturna ojftroft Te je sdaj v’ tako mehkoto fpremenila, de fod- nikov veliko bolj fkerbi hudodelnika fhtrafati, kakor pa nedolshniga bres pomozhi puftiti, de pogine. Zhlovek fe more dan danafhni bolj na fvojo s’ dnarmi napolnjeno mofhno, kakor pa na fvojo pravizo sanafhati. Nar proftejfhi zhlovek je tudi nar frezh- nifhi; nar mozhnejfhi je nar uzhenejfhi; nar vezhi jesizhnik je nar nedolshnifhi; nar pre- dersnifhimu fe tudi nar bersheje miloft fka- she. t Spazhenoft sdajnih zhafov nar bolj is ohernije rafte in poganja. Ohernija zhednoft vklepa, ji befedo sapera, in bogati grefhnik povfod premaguje. Splohna bresdufhnoft s’ od- perto peftjo feme vlih pregreh feje. Ker she fodniki na poftave ne porajtajo, m pregreh po saflushenji ne fhtrafujejo, sato she marfikdo sa dobro ime in sa ftrah nizh •— 35o — vezli ne mara; ino flehern fi she v’ fvojih pre¬ grehah dopade, in fe s’ sgledam drugih grefh- nikov k’ njim fpodbada, ker ga ni, de bi rasujsdane grefhnike fhtrafoval in holjfhal. Ali velikrat na tem rasfvetljenim fvetu kako drugo pravizo vidite? Zhlovekov fin! tukej fi ref vi- dil, tode kadar fe okrog osrefh, bofh fhe ve- zhi gnufobe od teh vidik Kaki fo dobri in fpofhieni moshje po na¬ ukih rasfvetijeniga fveta ? Dober je, kdor P flabimi ljudmi pote¬ guje, in jim v’ vfe njih flabe namene flushi. Vfi fo fpofhieni, kteri fvoje befede ne prekli- zhejo, ktero fo tifti drufhini dali, ki fo va-njo ftopili, in kteri fe fkerbno varujejo, de hi ne bili fpofhteni. Grefhnik grefhnika varuje, grefhnik grefhnika hvali. Perlisnjenzi fo pri¬ jati!, tatje, umetovni isdajavzi modrijani, opfav- Ijivzi fo odkritoferzhni, prevsetneshi pametni, in kervi shelni fo ferzhni ljudje. Vfe pregrehe in krivize le f’ tem imenam : ajfer v ’ dobrim, pokrivajo. Takim ljudem pravijo, de imajo ajfer v’ dobrim, kteri fe soper bogabojezhnoll vsdvigu- jejo, duhovnam lilo in mirnim prebivavzam kn- vizo delajo, in vfe pregrehe dopernafhajo, kte* re je mozh v’ puntu soper kralja, soper zer- kev, in soper domazho deshelo dopernafhati. Kdor je naj bolj rasujsdan, je hvaljen od fvojih pomagazhev, in je vojvoda rasfajajozhih trum. Neframni rokodelz je njih duhoven, pregre- fhen potepuh uzhenik ljudllva, delaviz je isla- govavez zefarfkih poftav, ino nar predersnifhi — 551 — med njimi je poglavar puntar j or. Prijati! fo hinavzi; oherniki l'o tatje, zhaftilakomni fo ne- ufmiljeni, in togotniki fo ubijavzi. Vfe s’ sedinjenim glafam vpije, de je fpo- fhtenoft s’ nafhimi ozhetmi vred umerla; ker fi pa nihzhe ne upa kak zhudesh florili, torej fi tudi nihzhe ne persadeva, de bi nafhe lepe ozhete k’ shivljenju obudil. Hudobija je ljudi tako slo oflepila , de nimajo toliko dobre volje de bi fe ji v’ bran poftavili, ko bi ravno do¬ volj mozhi imeli, de bi jo premagali. Ali ras- fvetljeni fvet kake boljfhi ljudi, kakor fo ti, slega? Zhlovekov fin! tukej fi ref vidil, tode, kadar fe bofh okrog oserl, bofh fhe vekfhi gnu- fobe od teh vidil. Kaj je prijasnojt po naukih rasjvitljeni- ga fveta? Prijasnoft sdaj ni di-usiga, kot lepo pa pra¬ šno ime, ali pa sgoli hinavfhina. t Svojimu blish- nimu hozhemo s’ lenimi befedami kri isferka- ti, in s’ perljudnim sadershanjem hozhemo fvo- je hinavfke svijazhe fpolniti. Sdaj zhlovek zhloveka le takrat ljubi, ka¬ dar samore v’ njem fam febe ljubili, in le ta¬ ke ljudi hvali, kteri mu hvalo f’ hvalo povra- zhujejo. Kadar zhlovek prijatla na poti frezha, mu prež v’ roke feshe, ga objame, kuflme, in ga fili, de naj ga kaj kmalo in gotovo do¬ ma obifhe; pa komej prijatel memo odide, fe pa she vefeli, de fe ga je s’ snebil, in ga olagal. V’ sdajnih zhafih ne pogrefbamo lepih befed , in perljudniga sadershanja, ampak pra- v >zhne fpofhtene ferza fe pogrefhajo. Vfak 35a — lifhpaviz lahko nekoliko zhafa vfe take rezhi govori, ktere fo nam vfhezh, in jih radi po- flufhamo. On lahko o prijetnim zhafa fvoje govorjenje sazhne, in ga modro dokonzha, ino nar huji laftnoft, ktero ima nad fabo, je njego¬ va laftna perfhona. Tak zhlovek je ptujzam fvetnik, fofedam teshko breme, dobrim v’ po- hujfhanje, v’ fvoji hifhi hudizh, sunaj fvoje hifhe angelz, in je veliko bolj nevarn , 'kadar je angelj, kakor pa kadar je hudizh. Ali na nafhim fvetu nobeniga taziga prijatla ne po- snate ? Zhlovekov fin ! tukaj fi ref vidil, tode, kadar fe okrog osrefh,, bofh fhe vezhi gnufo- be od teh vidil. Kdo fo nedolshni rasfvetljeniga fveta? saframoval. Takim ljudem je premalo per ‘°pitn folnzu hudobije dopernafhal!, ampak fhe 2 3 — 554 — drufhinam P perpovedovanjem fvojih pregreh kralik zhaf delajo, in fvoj jesik s’ osnanova- njem fv oj e rasujsdanofli hrulijo. Ali fo vam na lem rasfvelljenim fvetu kake drugazhi nc- dolslmc dufhe snane ? Zhlorekov lin! tukaj (1 lizer ref vidil, tode, kadar fe okrog osrefh , bofh fhe vezhi gnufohe od teh vidil. Osri fe, kamor koli hozhefh fej ne hofh na tem rasfvetljenim fvetu drusiga vidil, kakor pohujfhanje, nad kterim nedolshni zhlovek Aer- mi, krivizo, savoljo kterc fe fpolhleni zhlovek joka , sapeljivofli, v’ klero fe predersni zhlovek prež soplete, in take gnufohe, kterih hi ne mo¬ gel verjeti, ko hi jih ne bil perliljen vfak dan gledali. Vfe to, ljubi bratje! je fhe le malo, je fhe komej poloviza gerde podobe tega rasfvet- Ijeniga fveta, med kterim shivimo. Ino ta fvet bofh ti, vfigamogozhni Bog! kdaj fodil , kten ima take sapopadke od tebe! Je limogozhe, do bi ta fvet, kteri ti je tako neisrezheno sopern, kdaj ftrafbnimu mezhu tvojiga niafhevanja od- fhel ? Kaj ta fvet no bo savershen, in pogub¬ ljen, kteri fe soper tebe vojfkuje? Kdor mene savershe, ino ne vsame na- fe mojih befedi, ima (she) fvojiga fodnika. Befeda , klero lim jes govoril , ona ga bo fodila. „Nikar tedaj ljubi bratje! tega fveta ne ljubile: tudi tega ne, kar je na fvetu; kdor la fvet ljubi, v’ njem ni Ozhetove l'ubesni.“ f. Janes. 2 , i5. Ino kako? k.ako bi nam bilo m o zli fvet lju¬ biti, kteri naf tudi takrat fovra&hi, k.adar fe 355 nam perlisuje ? kteri naf dufhi in mori, ka¬ dar naf objema? kteri je ravno tabo fovrash- nik nafhe dufhe, kakor je fovrashnik nafhiga Boga? — Vedite, de je fvet she na kraji fvo- jiga pogubljenja. Vedite, de je nad njim she fodba fklenjena, ino de je she bliso ura nje- niga fpolnenja. Moji olrozhizhi! sadnja ura je she bliso, in kakor fle flifhali, de bo Anlikrift prifhel , tako je she sdaj veliko Antikriftov (Kriftufovih sopernikov) kar nam na snanje daje, de je sad- nja ura she bliso pred durmi. I. Janes, 2. lft. Vftani, o Gofpod ! v’ fvojim ferdu, vsdvig- ni fe zhes meje fvojih fovrashnikov; vftani o Gofpod , moj Bog ! sato de bogotaj vezh ne po- rczhe: Ni Boga, ino nihzhe me ne vidi. ■—■ ?a vender, kaj govorim? t Sej Gofpod ljudftva in narode fodi, in on jih fodi, kakor pravizben, niozhan, in poterpesldjiv fodnik. Njegov glaf fe je oglafil, in fvet je ref ravno tako nefre- z ken, kakor je hudoben. R°g she sdaj hudobni Jvet fodi , her je ier- dovraien. Gotova je, ljubi bratje ! kdor Gofpoda sa- 'ershe, ino ne vsame na-fe njegovih befcdi , ‘nia fvojiga fodnika. Sdajni fvet Boga samelje 1,1 Sft nizhuje, torej bo tudi sdajni fvet fvoji- fodnika imel. Tukei pa raslozhik ftoriin med ' 1 20 — 356 — t Sodbo savershenja, ktera je fvetu osna- njena. Med fodbo sapufhenja, ktera fe nad fve- tam she vidi. Ino med fodbo povrazhila, ktera fe sa fvet tukaj sazhne, in fe bo v’ vezhnofli fpolnovala. Ob kratkim: Bog fvet sametuje, Bog fvet sapufha, Bog fvetu povrazhuje. 1. Bog fvet sametuje. Boshja refniza lash tega fveta savershe; naj fe vam fvet lashe, kakor fe vam hozhe. Boshja poftava savershe fvetovo rasujsda- nofl:, naj fe fvet isgovarja, kakor fe hozhe. Boshja befeda savershe fvetovo upanje, naj fl fvet upanje dela, f’ komur koli li ga hozhe. Sdaj je ravno tako fodha fveta, kakor je bila ob zhafih nafhiga svelizharja; ino sdaj je fvetova fodba fhe veliko ftrafhnejfhi, kakor ta¬ krat, ker je tudi fvet sdaj veliko hudobnifhi, kakor pa je takrat bil. „Gofpodoya refniza oftane na vekomej.“ Pfal. 116, 2. Ona fe ne ravna po tem zhafi. „Njegova refniza feshe do oblakov.“ Pfal- 35 , 6. Ona ni na ljudi natvesena. ,,Vfe njegove povelja fo gola refniza.“ Pf»l' ii8, 86. Zhlovek naj jih fpolnuje, ali pa pre- lomljuje. t S’ to refnizo Bog sametuje fvoje fovrash- nike, in fodbe prekletflva nad njimi fklepa- S’ telefnimi ozhmi lle vidili, ljubi bratje! ko¬ liko fo fi nejeverniki nafhih zliafov persadjah> de bi bili, ako bi bilo mozh, luzh prave vere na semlji ngafnili; vidili fte, kako fo peklenfk e — 357 — vrata ylhar sa viharjem soper Petrov zholnizh vsdvigovale, ino napihovale! vidili fte, kako fo osnanovavzi lashi in smote po deshelah in kraljeftvih femtertje letali, ln fe bolj soper vero kakor pa soper ljudi vojfkovali. Pa fte tudi e’ telefnimi ozhmi vidili de Gofpodova ro¬ ba fhe ni perkrajfhana; de je njegova luzh fkosi nar debeleji oblake fvetila ; in de je on ravno ondi valove vftavil, kjer fmo menili, de fo valovi fvoje bregove pretergali. Sverina, ktero fi vidil, je bila, pa je ni; is fvojiga kresna bo vftala, pa fe bo v’ fvoje pogubljenje pogresnila; tedaj fe bodo tifti, kteri na semlji prebivajo, in kterih imena nifo bile od sazhet- ka fveta v’ bukvah shivljenja sapifane, zhudili ino ftermeli, kadar bodo to vidili, kar je bilo, pa vezh ni. c Skriv. rasod. 17, 8. 3 . Bog fvet sapufha. Ker jes bres (htevila veliko ljudi na fvelu vidim , Kteri fo v’ smotah fvojih krivih naukov vli oflepeli, Kteri fo v’ fvojih mozhnih hudih ftraftih vfi obdivjali, Ino kteri fo sato obupali, ker fvojo nad¬ logo zhutijo. Njih hudobija je f hiba, ktera jih tepe, n jih ftanovitna terdovratnoft je kelh pelina ino sbolza, is kteriga pijo. Gofpod jih tare v’ vi¬ harji, kteriga farni napravljajo, ino njih dufhe polni P tiftimi britkoftmi, kterih farni ifhejo; 011 jih isda njih fpazhenimu poshelenju, ino — 358 — oni farni soper febe divjajo, kadar fe soper refnizo vojfkujejo. ,,0 tnezh Gofpodov! kako dolgo ne bolh pozhival ? Pojdi v’ fvoje noshnize, ohladi fe, ino pozlijvajd 4 Jerem. 47, 6. Pa vender, ljubi bratje i od Boga ni persanafhanja upati, dok¬ ler ne moremo fvetoviga poboljfbanja upati. Njih dnevi bodo dnevi bolezhin ino britkok, in ravno takrat, kadar bodo pozhitek sa fvojo dufho upali, bo nova smota , ino nesnan vihar nad njih glavami vdal. Bog jih bo perfilil, njih revfhino fposnati, in zhe f’ lem is njih ne kori fpokornikov, bodo pa v’ fvoji nefrezhi in nadlogi fhe bolj terdovratni. ,,Ti d me sa- pudil, pravi Gofpod , in fi nasaj fhel; sato bom nad tabo fvojo roko istegnil, in le umo¬ ril , ker firn fe opominovanja sho navelizhal.*’ Jerem. i5 , 6. 3. Bog fvelu povrazhuje. Gofpodovo povrazhilo fe she nekoliko tu- kej sazhenja, pa fe bo fhe v’ vezhnodi fpolno- valo, in fpolnilo. Gofpod velkim tega fvela povrazhuje, ker fe njih napzhini nameni, ktere imajo f’ fvo- jimi podloshnimi, she tukej rasbijajo. Gofpod povrazhuje ljudkvu ali podloslinim, literih neframrio upanje, ki ga v" fvoje prijatle | in fprednike davijo, velikrat kakor fneg fkopn'- Gofpod povrazhuje grefhnikam, smed kte- j rib fe marfikdo v’ fvojih pregrehah konzha. Mogozhneshi ino volki tega fveta, nikar ne bodite sadovoljni f’ farnim maftnim deleshaim kleriga vam je previdnod boshja v' roke dala> _ 35g — in savoljo kteriga vaf narodi saviJijo. Sraven tega The rasdelile delesh Jesufa Kriftufa, kteri¬ ga vezh ne fpofhtujete, vsamile reveshu nje¬ gov vskitek, islergajte delavzu njegov kruh is uit, in gofpodarju njivo is rok. Metajle vedno nove fliaze v’ luknjalo mofhno fvojih sakladov, napolnite fvoje f-hrambe s’ lempelnovim ropam, nakladajte podloshuiin nove davke, de Lote bolj obogatili, in fvojo lakomnolt nalitili. Le der- ihite le tega nauka, de moro ubogi Kriftuf le reveshe ino fromake sa fvoje flushabnike ime¬ ti; ino sadnizh ? ino sadnizh fe majzbkino na- laj osr.ite, in poglejte, kaj vam jo vfe va- fho persadevanje pomagalo, ino kod fe jo lepi pefik istrelil , kteriga lle na kvilhko metali. Vi fte miflili, de fe bo zerkev Jesufa Kriftufa pred vafbimi povelji trefia, in lejte! vafhe kraljeve feshesha fe vsbe majejo, in gibljejo, vafhi fvelo- vavzi fo vafhi isdajavzi, vafhi vojfbaki bres ferzhnolti ino mozbi, vafhe f-hrambe fo fevshe isprasnile, vafhi flushabniki fe soper vaf vsdigu- jejo, ino vafhi prijatli ino nekdajni pomagavzi fo sdaj vafhi fovrashniki. Punt nevadarna in na- tvegama rafte, in zho vaf vera v’ fvoje savetjo in varftvo ne vsame, bi vtegnili rasfvelljenju dareni bili, kterga fte farni podperali. Ogolufani narodje! upajte in upajte profto- di in enakofti med ljudmi, po kteri fe vam fline zede. Sanafhajte fe na fvoje odrefhenike , hteri vaf bodo is ftarih sves refhili, in vafho posemljifko frezho s’ oroshjem v’ rokah uter- Njih poflaniki naj vam po tergeh revno 'namenja vafhiga refhenja naftavljnjo, in od — 36.o — vefelja pofkakujte savoljo tifte ure, ktera je v’ zhlovefhko pravizo , ino v’ odrefhenjo od vfiga famovoljniga gofpodvarftva odlozhena; ino potlej? ino potlej pa ob berafhki palizi ob¬ jokujte fvojo neumno neltanovitnoft, ino fpo- snajte Gofpodovo fhtrafingo, ktera vaf fpet na pravo pot shene. Rasfvetljevavzi ino sapeljivzi sdajnih zhafov! trofite in trofite fvoje pregrefhne in krive na¬ uke po ozhitnih krajih in po fkrivnih kotih. Uzhite, de fmo dolshni vfe zefarju dati, sato de mu bote vi samogli vfe vseti. Navdajte ne- vedneshe s’ plitvimi sapopadki in dvomi neje¬ vere , sato de bote njih ferze fhe loshej kakor njih pamet v’ fvoje snane napzhine namene ob- razhali. Ino potlej ? ino potlej fe pa fpet fkri- te v’ fvoj peklenfki bresden, is kteriga Ae prifhli, ako fe hozhete ogniti mezhu nefkonzh- no pravizhniga Boga, kletvini sapeljaniga ljud- ftva, in sanizhevanju vlih dobrih ljudi. Je tako oko, ktero vfe vidi, je ftrafhna in fveta praviza, ktera vfe hudo fhtrafuje; ino fs tega fveta Ite le dve poti v’ vezhnoft, perva je sa zhaftivze in pofnemavze lepih zhednoft, druga pa sa prijatle ino fushnike greha. Umerr jozhi Adamovi otrozi! nikar fe ne motite; sdaj- ni zhaf ima sa vaf premalo plazhila in prema¬ lo fhtrafinge; vezhnoft je sa fleherniga smed naf plazhilo ali pa fhtrafingo perhranila, Zhe tudi grefhnik na tem fvetu bres fhtrafinge v’ fvojih pre¬ grehah shivi, vender le nikar ne miflite, de bo pravizhni zhlovek, kteriga dobre dela nifo tukej poplazhane, tudi na unim fvetu bres plazhila- 36i Kdor mene savershe, ino nc vsamc na-Te mojih faefedi, ima (vshe) Tvojiga fodnika. Po- Tlednji dan ga bo befeda Todila, klero fim jes govoril. —- V’ vezhnoft imejte Tvoje ozhi ober- njene, ondi je tifti velki kraj, kjer bo vef Tvet, Tvet vfih zhafov Tvoje veTeije vshival, ali pa Tvoje Thtralinge terpel. V’ nekterih letih, kar she mi pomnimo, To vojTka, kuga, bolesen, lakota in mnoge britkofti tavshent in tavshent ljudi ispred naT v’ vezhnoft Tpravile, in oni To Tvoj zilj ino konez she doTegli, to de kje To? — Nikar ne popraThujmo kje To mertvi, raji T’ ftraham premifhljujmo , kje bomo v’ krat¬ kim tudi mi. MiTel na Todnika, kteri je vedno per naT, na poftavo, ktera je vTak zhaT neTpre- menljiva, na Thtrafingo, ktera vTaziga neTpo- korniga greThnika zhaka, ta miTel, pravim, naj naT vTelej Tpremlja, in naj nam vTako ftopinjo na Ivetu prav obrazha. t Slehern smed naT naj fi miTli, de mu kdo na vTako Iteno, na vlak sid, pred vTako ftopinjo tifte ftraThne beTede, tifto obTojenje hudobniga Baltasarja piThe: Ma¬ ne, Tekel, Fares, to je: Jes fim Thtel, vagal ino rasdelil. Jes fim tvoje dnove isfhtel, in sdaj To she istekli. Jes fim tvoje dela potehtal ali prevagal, one te pa v’ pogubljenje obTodijo. Tvoje kraljeTtvo fim rasdelil, tvojim fovsrashni- kani te bom v’ roke dal. Baltasar je prež tifto nozh kakor savershenz umeri, ker je kakor greThnik shivel. / Tretji poglavitni del. Pekel. ... ' - - ■ , Pervo premifhljevanj e. Kaj fo pelilenfke martre ? „Hogatinz je tudi umeri, ino je bil v’ pekel pokopan .“ Luk. 16, 22, Umeri je bogatinz, kakor vfi drugi ljudje; v’ pekel je bil pokopan, kakor vli drugi ne- fpokorni grefhniki. Od tega, kar je na fvetu imel, mu je fa¬ rna fmert oftala. S’ tem, kar je na fvetil ftoril, fi je le pe¬ kel saflushil. Bog^ftvo fe je v’ pepel, »bali; v’ dim, ino fladno shivljenje v’ vezben ogenj fpremenilo, on pa? on bo vekomej v’ peklu pokopan. Oh! kako (trafhan je ta grob, is kteriga ni refhenja, v’ kterim ni pokoja! Kmalo kmalo od vfaziga smed naf poreko: On je tudi umeri. Ali bodo pa tudi mogli k’ temu perltavili (vfi- gamogozhni Gofpod! nikar mi ne sameri tega fkerbniga vprafhanja, defiravno fim prah in pe¬ pel) ali bodo pa tudi mogli k’ sgornim befedam perdjati; Ino on je bil v' pekel pokopan? — 366 Umreli moremo, v’ pekel lakho pridemo, ino la tila (ko moremo umreti) in ta lahkota, ktera naf utegne vekomej nefrezhne koriti, nam more greh vle dni nafhiga shivljenja ogreniti, ino naf s’ dobrimi svelizhanfkimi miflami navdali. Lahko v’ pekel pridefh ; morebiti hofh kmalo v’ pekel prifhel: in zhe v’ pekel pridefh, ka¬ ko fe ti bo v’ njem godilo, ino kaj bofh v’ njem terpel? Oh! krikjan! vezhne martre bofh v’ peklu terpel, ino kar je vezhniga, prefesho vfe nafhe sapopadke. Te vezhne peklenfke mar¬ tre fo : Sguba , ktera fe ne da poravnali. Terpljenje, ktero fe ne da smanjfhati in f kratili. Sguba nefkonzhne dobrote, bres klere ni nizh dobriga. Terpljenje neisrezhenih martcr v’ klerih je vfe hudo. Vfe je zgubljeno sa naf, kar je dobriga, ino vfe, kar ie hudiga, je v’ naf. Premiflimo tedaj, kako bi fe nam utegni¬ lo v’ nefrezhni vezhnoki goditi, ker fe bomo morebiti savoljo tega premifhljevanja varovali, de fe nam ondi ne bo hudo godilo. ,,Od jutra do vezllera bodo pokonzhani, in ker tega nihzher ne fposna, torej bodo vezhno pogubljeni.” Job. 4 , 20. — 3t>7 — Pogubljeni bodo d pelda nefkonzhno sgubo lerpeli, ker ne bodo oblizhja boshjiga gledali. Pogubljeni v’ peklu Boga sgube, to je, sgu- l>e nar vezhi dobroto. ktere li v’ Tvoje terplje- nje The morejo skeleti, pa je vender nikdar dofegli ne bodo. Od tod isvira njih nerodovit¬ na ali prašna volja. Sgube nar vezhi dobroto , ktero bi bili lah¬ ko dolegli, sdaj jim je pa vekomej The upati ni. Od tod isvira njih preposna grevinga. Sgube nar vezhi dobroto, T’ ktero To ven¬ der terdno fklenjeni in ktere Te v’ Tvoje terp- ljenje vekomej snebiti ne morejo. Od tod isvi¬ ra njih nepotrebno preklinvanje. Pervizh. Pogubljeni sgube Boga, neTkonzh- no dobroto, kteriga bodo salionj skeleli. Bog je zilj ino konez , savoljo kteriga Trno vftvarjeni, po njem tedaj more nafhe Terze hrepeneti. Od s ves nafhiga teleTa reThena du- Iha vidi in posna Boga, de je nefkonzlma do¬ brota. Pametna tl var ga tedaj more sheleti. Po- gnbljeniga zbloveka pa Bog neTkonzhna dobro- 'a. od tebe paha, ino ta Thlrafiga mu je nar drafhnejThi, salo ko je smirej mozbna, tlano- "tna ino neisbriTljiva. Grefhnikova volja Tzer °lerpne, ker Te saltonj trudi, njegovo nagnje- ")° pa in hrepenenje po neTkonzlmi dobroti lle n ^ore ugaTnili, ker njegova duTha in njego- '° kerzc kres Boga nifta natilena. O kaj ko bi 368 vam pazli mogel prav popifati, kako grosovilen, ino drafhenje neismerno prasni prodor, kteriga flori pomankanje edine dobrote, ki sarnore na- fhe ferze napolniti, v’ ferzu grefhnikov ! O ko bi vam pazh mogel shivo pred ozhi podarili, kako fe grefhnik neprenebarna proti nebefam povsdviguje, in kako ga pravizhna roka boshja vedno nasaj fuje! Kako neufrniljeno ga pazh hrepenenje po nafhim Bogu martra, savoljo kteriga je bil vdvarjen! ino kako neisrezbeno ho shaloval, de je vekomej od njega lozhen. Tode grosno teshko je, tako nefrezho fi shivo pred ozhi podaviti, ktere ne vidimo dru- gazhi, kot s’ ozhmi vere. Miflite 6 vender, ljubi bratje! kako mozhno ino nepremagljivo nagne- nje nafhiga ferza, ktero ne da pameti nobene obladi, umu nobeniga pokoja, dufhi nobeniga pozhitka, volji nobeniga premiflika, gibanju nobeniga odloga in nehanja, obupan ju nad sa- sheljeno frezho nobenih mejnikov; tako nag¬ njenje je fhe le nepopolnama podoba tidiga hre¬ penenja po nefkonzhni dobroti, kteriga pogub¬ ljeni v’ Tebi zhutijo, ako ravno ga nozhejo ime¬ ti ; je le flaba podoba tidih nefkonzhnih bole- zhin , ktere pogubljeni salo terpe, ker fo fe ob Boga perpravili. Boga imeti, jim je sdaj naj vezhi frezha; ino bres Boga biti, jim je sdaj naj vezhi nefre- zha. Per uni vidijo vfe \;efelje, per tej vfe terp- ljenje; ondi vfo sadovoljnod , tukej tezhno vdi¬ hovanje. Koliko grefhnik salo lei-pi, ker jo od Boga lozhen, ne morejo ne pogubljeni, ne isvoljeni popifati, ampak grefhnika le shnlofln® % , — 36'q — fkufhnja tega uzhi. Terpljenje, kteriga grefh- nik savoljo tega terpi, ko je Boga zgubil, je tako rezili peklov pekel, ino ko bi bil pekle- fki ogenj fbe tavshenlkrat huji, kakor je sdaj, bi vender grefhnika fbe ne peklo tako' slo 1 , ka¬ kor ga la mifel pezhe , de je Boga in nebefa sgubii. Zbo mi kdo od tavshent peklov govori, pravi f. Krisoflorn, mi n izb taziga, nizh tako shaloftniga in hudiga ne pove, kakor pa je sha- lofino, hudo, ino ftrafhno Boga in nebefa sgu- bili. (S. Brisoftom bom. 24.) Ravno tako finem rezhi: Ko bi bilo drugo nebefbko vefelje fbe tavshent in tavsbentkrat vezhi, kakor je, bi fbe vender ne bilo fenza proti vefelji, kteriga isvoljeni nad bosbjim po¬ gledam vsbivajo, ali pa, vfe drugo nebefbko vefelje bi ne bilo vefelje, ko bi isvoljeni Boga ne gledali. Kakor tedaj ne moremo sapopafti, kako vefelje, kako dobroto zhlovek nad pogle¬ dam bosbjim vshiva, ravno tako sdaj ne more¬ mo sapopafli, koliko grefhnik salo v’ peklu ter¬ pi, ker Boga ne vidi. Ob kratkim, nebefa sgu- bili je tako hudo , taka nefrezha, ktera na rav- noft od Boga isvira, je taka nefrezha, v’ kteri je, tako rezhi, fam Bog grefhnikova fhtrafinga, torej je ta taka nefrezha , ktera je ravno lolik- fbina, kolikorfbin je fam Bog. Ta fhtrafinga je tolikfhina, koiikorfhin je Bog, (ki fhlrafuje). S- Bernard. Drugizh. Pogubljeni sgube Boga, nefkonzb- n ° dobroto, po kterim bodo bres fadu shalovali. Vekomej bres Boga biti, je nefkonzbna fhtra- ^ n ge; vekomej Boga sgubiti, je ftrafhen dolg, 24 — 570 — kteriga fpominj je veden notrajin pekel. Moj greh mi je vedno pred ozhmi. — Pogubljeni zhutijo sgubo nebef, pa hres fadu, polni obupljivolli nad njo shalujejo. Oni vidijo, kakor saversheni bogatinz, Abrahamu v’ narozhje, in sato fhe vezh terpe; v’ njem vi¬ dijo mir, in smiraj novo vefelje, ktero Lazar vshiva. t Svojo nefrezho pa vfako minuto premifh- Ijujejo, in jo vfo zhutijo. Vedni fpominj na sgubljeno in sapravljeno frezho jih bolj boli, ka¬ kor bolezhine, ktere terpe, torej jih tudi po naukih nekiga zerkveniga uzhenika, nebefa fho bolji, kol pekel, peko! O kako ftrafhno fe jim godi! Narozhje ne- befhkiga vefelja bo pred temi nefrezhnimi po¬ gubljenimi smiraj odperlo, oni fi neprenebama farni febi porezhejo? Lejte kraljeilvo, ktero je bilo nam perpravljeno; lejte obljube, ktere fo bile nam llorjene; lejte Gofpod-Boga, kteri je fam ljubesniv, fam mOgozhen , fam miloftiv, fam nefkonzhen, sa kteriga fmo bili tlvarjeni; njemu fmo fe mi savoljo kazih fanj, savoljo ne- frarnriiga vefelja odpovedali. Mi nefpametni! Na fvetu fmo bili bres pameti, tukej pa bres re- fhenja! Ko bi nam ravno na lem kraji ftrabu in obupljivolli ne bilo zlo nizh terpeti, ali bi sa- mogli le farno to sgubo dovolj objokati? ( Strafhin glaf bo vedno nad njimi vpil: 'Sponmi fe, de Ji v ’ slavljenji veliko dobrig a prejel. Jno koliko dobriga? koliko dobriga pr°' ti hudim, kar pogubljeni savoljo tega terpe? ^Spomni fe tega, kar li roji imel, kot Boga? fpomni fe povrazhila, ktero fi na fvetu nanicH — 3 7 i — nebef vshival. Spomni fe dni, klere fi v’ obilnofti presbivel; ozhitne zhafti, ktera ti je-toliko flad- kih in prijetnih ur borila, lepih nalurnih da¬ rov, savoljo kterih le je ljuddvo zhiflalo, in fe nad tabo zhudilo. t Spomni fe dobriga, ktero fi prejel, fpo- mni fe, de li bil kakor otrok fvetnikov v’ fre- di verniga ljudftva rojen; de fi vfo pomozh lierfhanfke reje prejel; de fim ti jes dal do¬ bro dufho, ino tako ferze , kteriga je frezbno nagnjenje pred greham varovalo; de je vfaka minuta tvojiga shivljenja s’ snotrajnim navdih- vanjem ali pa f’ kako ozhitno sgodbo sasnam- novana, ktera hi te bila lahko na pot svelizha- nja perpeljala; de fim ti jes toliko saderslikov po Uradih shiveti v’ bran poftavil, ino tebi ilopernafhanje lepih zhednoll tako slajfhal, de fi veiiko vezh sa fvoje pogubljenje terpel, ka¬ kor pa bi ti bilo sa svelizhanje potrebno do¬ lili. jSpomni fe toliko gnad, klere fi po ne- kvaleshnim sapravil, iii kako lahko bi fe bil tej nefrezhi ognil, v’ ktero fi prifhel. ( Špomni fe, de fi v’ fvojinl shivljenji veliko dobriga prejel. Kadar savershena dufha farna per febi pre- niifhljuje, kako ji je boshja dobroti ji vod pot svelizhanja slajfhala , fe farna nad fabo togoti. Holikor bolj fvojo flepoto premifhljuje, toliko kolj jo njena nefrezha pezhe in grise , toliko v ezhi je njena togota, in v’ fvoji obupljivodi fvma febe vekomej fovrashi ino kolne. Tode ta grevinga, ta shaloft, ta togota je kres fadu, grefhniku zlo nizh ne pomaga! Moj — 372 — Bog! kako fi pazh pravizhen, kadar grefhrilka fhtrafujefh, ker ftorifh, de (1 je grefhnik fam Tebi nar krafhnejfhi martra ! — Treljizfi. Pogubljeni fo s’ Bogam fhe v’ savesi, is ktere fe pa v’ Tvoje terpljenjc ne morejo istergali. Kadar bo Bog to krafhno fodbo nad grefh- nikovo dufho isrekel: Poberite Je ispred me¬ ne! fe bo vfim pravizam zhes-njo, tako rezki odpovedal, sunaj tikih, kterim fe po Tvojim potrebnim gofpoftvu ne more odpovedati. Ta¬ ka dufha pa bo vfe fvoje pravize doBoga sgu- bila. Takrat bo tedaj ftrafhno lozbenje , vezh- no fovrafhtvo med ftvarjo in kvarnikam po- terjeno , ino vfe vezhne zbafe terdno okalo. „Itnenuj ga: JVe moje Ijadjivo , ker vi niftc moje Ijudftvo, in jes ne bom vafh Bog.“ Osej. 1,9. Pogubljena dufha ni vezh boshja, de bi kako pomozh ali polajfhanje od njega dobila; ino Bog ni vezh Bog take dufhe, de bi tako hvar ljubil ino varoval. t Stvarnik bo ftvar vezh- no fovrashil, ino is pred fvojiga oblizhja in is fvojiga ferza savergel, defiravno fe ne bo f' prifojenimi in saflushenimi martrami nikoli od nje ganil. ( Stvar bo fvojiga kvarnika fovrashi- la, klela, in kudila, deliravno mu ne bo mo¬ gla uiti, ali fe od njega kaj odmaknili. Ime¬ nuj ga: Ne moje Ijadjivo , ker vi nihe moje ljudkvo, in jes nozhem vafh Bog biti. Ta J e moj fovrashnik, kteri mene fovrashi , j es ^ lU1 pa njegov fovrashnik, kterimu hudo delam- O11 je le salo moj, ker je v’ moji mozhi > n •— 3y3 — oblaffci , ino on sato ni moj , ker ni vezh v’ moji gnadi. On me ne bo jenjal kleli, in jes fe ga ne bom navelizhal martrati. Imenuj ga: Ne moje Ijudjtvo. Ta velka 1‘htrafinga pogubljene clufhe, lju¬ bi bratje! ktera vfe druge fhtrafinge poveznm je ta fhtrafinga, de dufba nefpremenljivo, ino vekomej hudobna oftane. Ino ravno sato v’ peklu ni refhenja, ker v’ njem ni poboljfha- nja, ne svelizhavne grevinge. Dokler je nefrezhna dufba fhe na fvetu shivela, je fhe v’ vfih Tvojih grehih nekako naturno ljubesen do zhednofti imela. Njeno nagnjenje k’ hudimu fe je fhe dalo premagati, in per vfi Tvoji rasujsdanofti je fhe vedila, de fe samore fhe na dobro pot verniti , na ktero 'jo je svelizhavno grisenje njene vedi bližalo. V’ peklu , pa fe Tvoje pregrefhne in fhtrafinge vredne volje ne snebi, defiravno nad Tvojimi ftorjcnimi grehi joka. Ona oftane v’ grehih ncpremakiiva, njena fpazbena volja je nefpre- menljiva, pa vender tifte grehe preklinja, kle- ri fo jo v’ vezhni breseti potegnili; ona sheji take zhednofti imeti, nad kterimi fe ji ftudi. sheli, de bi bila tiftiga Boga ljubila, kteriga ko sdaj vekomej fovrashila. Ona je fofebno is punta in is shalofti, is shelja in obupanja, is veftniga grisenja in is gvehov foftavljena, salorej ji je ra v no tako shal, l ‘ e je hudo ftorila, kakor ji je shal, de nag¬ njenje k’ dobrimu v’ Tebi zhuti. Ona je ler- dovratna v’ fvojih pregrefhnih flaftih, in v’ dvojih pregrefhnih sheljah, ktere ji veft vedno 374 ozhita. In o defiravno nozho nehati fhtrafinge vredna bili, pa vender sheli, de bi ne bila ni¬ koli fhtrafinge vredna. Ta njena nefpremenlji- vofi: pa, klero takrat zhuti, kadar fe od telefa lozhi, njeno togoto neisrezheno pomnoshi, ino njeno vczhno nefrezho uterdi. Imenuj ga : Ne moje IjadJivo, ker vi niile moje ljudflvo, jes pa nozhem vafh Bog bili. Vi de vekomej pregrefhni, jes lim pa vekomej pravizhen. Vi nad manoj nimate nobeniga delesha, jes imam pa sa vaf farne fhtrafinge. Vafh greh ne bo nikdar isbrifan, ino moje mafhevanje nima ne konza ne kraja. Vi mene ne ljubite, jes vam pa nikoli ne odpullim. Neisrezhena marlra, ali lerpljenje n’ peklu . Dofihmal fim vam ljubi bratje! tako rezili, le od pekla dufhe ino ferza govoril, fmem h tudi pekel pozhutkov v’ mifel vseli? Vfc, kar zhlovek terpi ni nizh proti sgubi Boga in nebef; pa vfe je ftrafhno savoljo mafhevanja boshjiga , kteri tifle, ki mu v’ roke pridejo, tudi kakor pozhutne fhtrafe vredne flvan, pozhutno fbtrafuje. ^Spomnite fe, v’ mefeno vefelje samaknje- ni ljudje! fpomnite fe vi, ki le mefeniga ve- felja in kratkozhafov ifhete, zhe tudi v’ fvoji flepoli sa Boga ino nebefa nizh ne marate, fpomnite fe vfaj tiftiga flrafhniga prebivali !!' 11 pogubljenih, kterimu mi pekel pravimo; fpom- — 3y5 — nite fe firafhnih tovarfhev, ktere mi pogublje¬ ne imenujemo; fpomnite fe Jrtrafhniga plame¬ na, kteri mu fe vezhni ogenj pravi. Vfe to je naftopik vezhniga pogubljenja; vfe to je sapopadek vezhniga terpljenja. Pervizh. (Spomnite fe ftrafhnjga prebival- fha pogubljenih, kterimu mi pekel pravimo. Grefhnik me vprafha, ali je ref pekel, ali je pa le ftrafhilo de naf od delezh sh’ njim ftrafhijo ? Jas pa njega vprafham, ker hozhe fhe vendcr kriftjan biti; Ali je ref Bog, kteri le refnizo govori ? Ali je ref fveto pifmo, ktero je gotova refniza? Ali je ref vera, A ktera je na fkalo sidana, ino ktere peklenfke mozlii ne bodo premagale? Ref je, nefrezhni grefhniki! ref je pekel, de bi tako ne, ref je pekel, ino ta kraj je vezhno prebivalifhe grefhnikov. Naf ha dufha je neumerjozha, pofledni dan bodo naf h e trupla od mertvih vkale, po fmerti fe bo nafiia dufha fpet f’ truplam fklenila, ino Bog bo dobro vezhno plazheval, hudobne pa vezhno fhtrafoval, pravizhni bodo od kri- vizhnih, frezhni od nefrezhnih lozheni, isvolje- lii bodo vekomej Boga gledali, pogubljeni bo¬ do vekomej ispred oblizhja bcshjiga savershe- ni, isvoljeni bodo v’ nebelih mir in pokoj in vefelje vshivali, pogubljeni pa v’ fvojim kraji (v’ peklu) ne bodo pozhitka, ne tolashbe nafh- H, ino ta kraj pogubljenih je pekel kakor fe kraju isvoljenih nebefa pravi. Ta pekel je tifta ftrafhna trna, v’ ktero bodo le grefhniki versheni. Sveshite mu roke — 576 — in noge, ino versite ga v’ unajne lame, ondi bo jok ino fhkripanje s’ sobmi. Mat. 22, i 3 . Ta pekel je lika gerda jezha, v’ kteri bo¬ do grefhniki ftokali. Oni bodo povesani, kakor fe butariza povesuje, de bodo v’ jesero vershe- ni, in tam bodo v’ jez h o saperti. Isai. 24, 22. Ta pekel je tika prekleta deshela, kjer vfe hudo, vfa nefrezha prebiva; je deshela jokanja, ino trne, v’ kteri fenza fmerti, ino noben red ampak vezhni lirah prebiva. Job. 10, 22. Ta pekel je tika pesa, kraj nesrezheniga terpljenja, kjer bo hud plamen grefhnike na- meftketin in ftebrov oklepal. „On bo nad grefh- niki sadrege deski J 3 ogenj, shveplo, ino pifh bodo odlozhik njih terpljenja . u Pfal. 10, 7. Sdaj vam ni nizh leshezhe, kaj je pekel, kje, ino kakfhin je, sato vam pa more neis- rezheno mar biti, de k’ fv.oji nefrezhi v a- n j ne pridete. Grefhniki fe morejo v’ pekel sver- niti, pravi David, in vfi neverniki, kteri Boga posabijo. Pfal. g , 18. Vfi pa, ki fo v’ njem, fo neisrezheno ne- frezhni, nefrezhni bres mere, bres zhafa, in bres jprernenenja, Nafh svelizhar nam na mnogih krajih fvetiga evangelija pove, kak jok in fhkri¬ panje s’ sobmi, kaka fiifka ino nadloga bo v’ njem; 011 na ravnoft pravi,'de bodo angeli fhli, krivizhne od pravizhnih lozhili ino jih vergli v’ ognjeno pezh; ondi bo jok ino fhkripanje s’ sobmi. Ino de bi ga apoftelni napak ne safto- pili, jih je fhe vprafhal : Ali ke to saflopili ? — 3 7 7 — ali umeli? Oni mu odgovore: Umeli fmo, u- meli. Mat. i3, 49 . 5o. 5x. Ali sdaj tudi vi saftopile, vi, prihodni prebivavzi tega ftrafhniga bresna? Ali saftopi- te velki raslozbik med Tvojim sdajnim prebi- valiTham, v’ kterim To mehkushnoft, pregrehe, obilnoft ino vefelje, ino med prekletim bre- snam, med prebivalifham pogubljenih, med hifho vezhnofti, ktera vaf zhaka? Bogalinez je umeri, ino je bil v’ pekel pokopan. V’ natori ne najdem kake podobe tako ftrafhniga groba, ino tako oftudniga prebivalifha. Ko bi vam vfe gerde rezili ktere viditi, vfe nefrezhe, ktere fi mifliti moremo, ino vfe boleznine, ktere ferpe- tisamoremo, prav sbivo popifal, bi vam ven- der fhe fenze peklenfkiga bresna ne popifal. Kakor sdaj velikofti nebefhkiga vefelja ne sapopademo, tako fi tudi ne moremo trne, sa- pufhenja, ino ftrahu pekla tudi le od dalezh ne prav mifliti. Med peklam ino med nami je velik velik proftor, kteriga zhlovek ne mo¬ re pregledati; tode s’ ozhmi vere fe preprizha- nio, de je v’ peklu vfe nesapopadlivo hudo, ker fe Bog v’ njem po vfi fvoji ojftrofti ma- fbuje. ,,Njemu, pravi f. Janes v’ fvojim fkrivnim rasodenji, fo bili kljuzhi peklenfkih vodnjakov dani. Ino on je odklenil bresnovi vodnjak, Jno is njega fe je kadilo, kakor fe is velike pezhi kadi, in dim je folnze ino srak sakril." 4 Skriv. rasod. 9, 1. Drugizh. Spomnite fe gerdih tovarfhev v’ peklu, ktere savershene ali pogubljene imenu¬ jemo. ( Sveti ozhaki uzhe, de bo drufhina isvolje- nih flehernimu smed njih v’ fofebno vefelje, de je opzhinoft ali gmajna fvetnikov fofebna 1'rezha, ino de naf bo krona nafbih bratov v’ nebelih neisrezheno vefelila. ,, t Sleberno mefo fe rado perdrushi k’ mefu Tvoje enakofli, ino fleherni zhlovek fe bo s’ enim Tebi enakim Oh?o- vekam) sdrushi]. ££ t Sirah. i3, 20 . Pri ja tli flabih in pohujfbljivih tovarfhev ino drufhin! ravno vam morem to llrafhno refnizo osnanili, de bole v’ vezhnolii Tvoje fla- be tovarfhe fpet nafhli, ino de bote vekomej med njimi. Vafhe lerpljenje v’ peklu bo fo¬ febno sato popolnoma, ker no bote farni v’ njem terpeli, ampak bote, kakor fveto pifmo pravi, v’ fnope povesani, in v’ ogenj versheni, bole v’ soperni drufhini hudih angelov, ino vfih pogubljenih; is eniga kelha bole terplje- nje vfak po Tvojim saflushenji pili; vi li bote med fabo vezhne prizhe, vezhni toshniki ino vezhni rabelj ni. Potolashite fe vfi, kteri sdaj savoljo sgube f’ pregrefbno ljubesnijo ljubljenih perfhon sha- 1 ujete ino zagujete; vi jih bote v’ fvoje terplje- nje fpet nafhli, ino vekomej fe jih ne bote mogli snebili. Nefrezhni Harifhi! nehajte jokali nad presgodno fmertjo fvojih flabo srejenib otrok, kteri fo fi fvojo fmert s’ rasujsdanim shivljenjem presgodaj perklizali; ondi vaf oni fpet zhakajo, ino ondi jih bote fhe le presgo¬ daj sagledali. Kakor je apoftel Korinzhanani rekel: „Mi imamo savoljo vaf terdno upanje, ker vemo, do bote nafhiga trofhta deleshni, _ 3 ? 9 — kakor fte nafhi tovarfhi v’ terpljenji.“ II. Ko- rinzh. 1, 7. Ravno tako jes vam rezhem: Jes fim savoljo vaf po pravizi v’ velikim llrahu, ker vem , de bote, ako v’ nepokori ofoanete , fhtraiinge, jokanja ino obupljivofti tikih ljudi deleshni, kteri fo bili tovarfhi vafhih pregreh. Ljubi bratje! kaj menile, koliko vafhih nekdajnih tovarfhev je she pogubljenih, ino koliko jih ravno savoljo tih pregreh v’ peklu she gori, ktere vi dopernafhate ? Morebiti ta nefrezhni zhlovek , kteri te je pervizh ob ne- dolshnoft perpravil , sdaj na kraji fvojiga ter- pljenja neisrezheno vpije ino fvojiga fodnika od delezh proli, de bi ti pokasal terpljenje ti- ftiga zhloveka, kteri je v’ tvoji framoshljivi dufhi nezhifle shelje budil, is kterih je potlej tvoje pregrefhno shivljenje pognalo. Morebiti bresboshnik, kteri je v’ tebi vero tvojih ozlia- kov fpodkopal, ino ti um ino ferze f’ krivimi nauki ispridil, sdaj na kraji flrahu vpije, ino proli, de bi ti Bog tvoje krive sapopadke ino nauke odvsel, ino mu f’ poboljfhanjem tvoje nejevere njegovo terpljenje nekoliko polajfhal. On fe v’ peklu tvoje drufhine boji, ker bi mu ti vekomej fvoje pogubljenje ozhital. ino njegov dolg pred ozhi ftavil. Ti fe morefh pa njega bati, ker bo on vekomej tvoj fovrashnik, vekomej tvoj neufmiljen sopernik. Pogubljeni fo li, tako rezhi, med fabo nov pekel. Njih vpitje, kletev, rotenje, dolshenje, divjanje, in obupljivolt fo flushabniki pravize boshje, kle- ra jih fhtrafuje. 58 o ( Slehernimu ismed pogubnjenih, pravi f. Tomash, fe terpljenje savoljo velkiga fhtevila pogubljenih mnoshi. Pohujfhljivi sanizhevavzi! kteri fe pekla sato, kakor pravite, nizh ne boj¬ te, ker ne bote farni v’ njeni, vi bote fzer tavshent tovarfhev imeli , ino savoljo njih bo¬ te pa fhe nefrezhnifhi; bote martrani ino raar- trali; bote vlili fovrashniki, ino v tl bodo vafhi fovrashniki; ne bote pokoja imeli, ne dali, ino s’ befedo, v’ enim farnim peklu bote veliko . peklov nafhli , pa fe nobeniga ne bote snebiti mogli. Ljudftvo bo, kakor Isaija pravi, ognja jed 5 brat ne bo bratu persanefel. . . . t Sledni bo sherl mefo fvoje roke, Manafe Efrajma, Efrajtn Manafeta ino ona oba vkup soper Ju¬ da. Isaij. 9, j9. 20. 21. Per vlim tem njegov ferd fhe ni potola- sben , ampak njegova roka je fhe ftegnjena. Tretjizh. Opomnite fe ftrafhniga plamena, kteriga mi vezhen ogenj imenujemo. Dan danafhni nekteri vprafhajo: Ali je ref vezhen ogenj, ali pa, ali naf le tako s’ njim iirafhijo ? Vprafhaj nafhiga svelizharja, ino ti s’ vezhnim plamenam shuga; vprafhaj fvojiga prihodniga fodnika, ino on te v’ vezh- ni ogenj obfodi; vprafhaj evangelfkiga boga- tinza, in on ti s’ velikim vpitjem odgovori: Jes v’ tem ognji veliko terpim. Ali naf befeda boshja ne more dovolj poduzhiti? Ali naf mo¬ re laftna fkufhnja te refnize preprizhati? — V’ peklu je ogenj fhtrafinge nad grefhniki. „Her grefhnikov fhtralinga fta ogenj ino žherv.“ ,Sirah. 7, ig. — 38 1 — V’ peklu je ogenj Gofpodoviga mafhevanja. „Ker Hvar, k te ra tebi fvojimu llvarniku fluski, fe raslogoti, de krivizhne tepe.“ Mo- droft. 16, 24. V’ peklu je lifti ogenj, v’ kteriga fodnik grefhnike obfodjuje. ,,Poberite fe ispred. mene, vi prekleti! v’ vezhni ogenj.“ Mat. 26, 41. V’ peklu je fofeben ogenj, kteri dufho ino truplo shge, pa vender nobeniga ne foshge.‘ 4 „Poberite fe v’ vezhni ogenj, kteri je hudizhu ino njegovim angelam perpravljen. 44 V’ peklu je tak ogenj, ki je vfelej po ve- 1 ikolki grehov ismerjen, kteri med grefhniki raslozhik dela, ker nektere bolj, nektere pa manj, fleherniga po njegovim safliishenji shge. ,,Ino vli bodo fvoj delesh v’ ognji in v’ shveplenim jeseru imeli. 44 t Skriv. rasod. 21, 8. V’ peklu je tak ogenj, ki mefa, ki ga shge , nikdar ne foshge. ,.Ker vfok (grefhnik) bo s’ ognjem nafo!jen.“ Mark. 9 , 48. c Shelite fhe kaj vediti? ljubi bratje! Ravno tifti ogenj je v’ peklu, kteri naf vfih zhaka, ako v’ nefpokornofti umerjemo. Ravno tifti ogenj je v’ peklu, kteri je she v’ vaf, kakor prerok pravi, kteri she ifkre is vaf mežhe, ino vfak dan liuji perhaja. ,, 4 Spozheli hote vnelilo (ogenj) rodili hote pleve, vafh duh (vafha hu¬ dobija) vaf bo kakor ogenj sherl. 44 Isai. 33 , 11, Kdo ismed vaf, vprafha Isai ja, bo samo- g e l v’ poshrefhnim ognji prebivati? Kdo ismed y af bo samogel v’ vezhni sherjavzi ftanovati ? Isai. 33 , 14. 382 S’ temi bcfedami hozhe rezini: Kdo ismed vaf bo samogel s’ ti it im ognjem in v’ ti iti m ognji prebivati, bteri grefhnike, bi jih shge, tako rezhi v’ fe fpremeni, ino is^ijih sliive pogorifha nareja? Kdo bo tako nefrezhen, de bo mogel v’ njem prebivati? Ino kdo stncil vaf sdaj ne shivi tako , kakor bi shelel veko- mej v’ njem prebivati? Mi bi sdaj radi vedili nesapopadljive lalt- nofli peklenfkiga ognja, pa fe ne trudimo, de bi fe ga ogniii. Radi bi vedili, kako nefrezh- ni fo drugi ljudje, ki fo vshe v’ njem, pa ne prcmiflimo, de tudi sa naf, kakor sa hude duhove gori. „Kdo posna mozh tvoje jese, ali kdo posna, kako ftrafhna je tvoja jesa?“ Pfal. 89, 11. Kdo pa tudi posna nesrezheno nemarnoft ljudi, ino kdo jo manj posna, kakor ravno grefhniki, kterim fe je nar bolj bati? Krifljani fhe ve¬ rujejo, de je pekel, verujejo, de je v’ njeni flrafhin ogenj, ino neisrezheno terpljenje ; ve¬ rujejo, de naf lahko vfak fmerten greh va-nj pahne. Ali fe pa tudi pred peklam trefemo? Ali trepetamo pred fmertnim greham ? Hudob¬ ni kriftjani fe gotovo ne boje pekla, ne fmert- niga greha. Iludizh veruje ino trepezhe, hu¬ doben kriftjan pa veruje, ino je vender vef miren. Oh! ta pokoj grefhnikove velti v’ fmert¬ nim grehu je fhe bolj nesapopadljiv, kakor pekel! Pekla fe bati, in vender va-nj hiteli, pred ognjem trepetati, ino li ga vfako minuto pridno flushiti; fe fhtrafinge uttrafhiti, pa ven¬ der dolg predersno mnoshiti! 383 Oh! ljubi bral je! nikar s’ unimi, ki jim ni vezh pomagali , ne imejte prasniga ufmilje- nja, ampak ufmilile fe farnih febe. Zhe bdsh- je pravize f’ hitro ino refnizhno pokoro ne pre¬ hitimo, bomo kmalo mogli s’ nefrezhnim evan- gelfkim hogatinzam vpiti: Jes v' tem ognji jilne marlre terpim. Ino tebi, o Gofpocl! je peklenfki ogenj oroshje, f’ kterim fe mafhu- jefh, ti dajefh ognji mozh, dufhe marlrali. Mi fzer ne vemo, na ravnoft fposnam, koliko pogub¬ ljeni zhlovek terpi, to pa vemo p de je on, kakor f. Augufhtin pravi, zhudno pa vender refnizhno ino gotovo martran. Vemo, de vfe kar ima fvet ftrafhniga, ino kar ti samoremo miflili, vfe kar fi samorejo rreufrniljeni rabelj- ni smifliti, ino vfe kar samorejo rnarterniki terpeti, fhe fenza ni peklenfkiga ognja. Koli¬ kor samorejo ljudje v’ tem slavljenji terpeti, v’ permerjenji f’ tem ognjem ni le majhno, ampak zlo nizh ni proti peklenfkim ognji. Jeft v’ tem ognji velike marlre terpim. Vfe v’ me¬ ni terpi, in vfe je ogenj. Nežnifti jesik je ogenj, posheljivo oko je ogenj, predersno uho je ogenj, hudobno ferze je ogenj. t Slehern del zhloveka terpi, ino flehern del vezh terpi, kakor je sgol zhloveku mozh terpeti. Velikoft ino mozh terpljenja fle nesmirni. Veliko v’ tem ogpji terpim. Ino kdaj bom nehal terpeti? Jes fe motim, ljubi bratje! ker pogubljena dufha ne mifli na nehanje ali na konez fvojiga terplje- n ja. Ona gre v’ fvojih miflih, de fhe vezh terpi, v’ nar globokejfhi dno vfih zhafov. To n efkonzhnoft fvojiga terpljenja fi shivo pred — 384 — ozlii Havi, ino salorej tali on molzhal, baj bi vaf uzhil, njegov sgled, ino njegovo obupan je? On bi vam rebel: Jes lim bil zhloveb, bab or li ti, pa lim vender v’ labo nefrezho prifhel. Zbloveb! mifli na Tvojo nevai-noft. Vezbi tlel lim tabo miflil, ltabor ti mi- flifh, pa Tim Te tabo delezh golfal. Revesh! mifli na Tvojo Tiepolo. Jes Tim slo tabo shivel, babor ti shivefli; pa nifim gnade dofegel. Grefbnib! mifli na zhaf Tvoje pobore ! To fprizhevanje ti sato dam, de ne pri- defh tudi ti na ta braj terpljenja. — Jes Jim bil zhlovek , kakor Ji ti\ pa Jim ven¬ der v' tako nefrezho prifhel. ZJilovek l mifli na fvojo nevarnoftl Jes lim bil zhlovek, babor li ti, tim bil ravno tabe nature: Jes lim bil vef rastrefen, torej na baj po- Gebniga nifim miflil. 4 Sim imel hude llralli, torej fini bil vTe¬ le j k’ hudimu nagnjen. { Sim bil predersen , torej lim bi'es premi- fliba v’ nevarnolli hodil. t Sim bil zhloveb, kakor litij lim bil i-avno v’ takih savesah. Po dolshnoftih, btere ipi je zhlovefhba na- lura naloshila, ino bterih nifim posnal. — 4ig — Po dolshnoftih, ktere mi je vera naloshi- la, ino ktere fim sanizheval. Po dolshnofiih , ktere mi je pamet nalo- shila , ino ktere fim samudil. Jes fim bil zhlovek, kakor fi ti , fim imel ravno take perpomozhke, k’ zhednofti, kakor- fhne ti imafh. Jes fim imel lepe lepe perloshnolli k’ brum- nofti, pa fim jih v’ nemar puftil. t Sim imel filno mozhne perganjkc k’ zhed- nofti, pa jih nifim bogal. c Sim flifhal neisrezheno lepe nauke, pa mi nifo bili vfhezh, Sdaj pa, kako fim mogel v’tako nefrezho priti? Bog me je k’ fvetofti poklizal, jes fim pa grefhnik. Jesuf me je f’ fvojo kervijo odkupil, ino jes fim vender pogubljen. Bog me je sa nebela vftvaril, ino jes fim sdaj v’ peklu. Zhlovek! fpomni fe, v’ kaki nerarnofti fi tudi ti! Ravna ta pot je mene sapeljala, po kteri ti hodifh. Ravna ta refniza tebe toshi, ktera je me¬ ne obfodila. Ravno ta nauk tebe pogubljuje, kteri je mene pogubil. Oh! pravite vzhafih, lej bi mo¬ gel zhlovek obupati, ko bi srni rej miflil, v’ kaki nevarnoili je njegovo svelizhanje; taka mifel bi bila she v’ tem shivljenji pekel. Po¬ gubljeni bi vam pa odgovoril: Tudi jes fim 4 2 0 menil, de mi ni treba vfal< dan na mojo ne¬ varno!!; mifliti, salorej fim v’ nevarnofli pogi¬ nil. Sdaj pa vekomej ne bom posabil, do fim fam fvoj isdajavz, ino fvoj nar huji fovrash- nik. Vekomej mi ne bodo ispred ozhi sginili tifli vefeli dnevi, ktere fim li pervofhil, tifle roshize, ktere fim po febi natikal, liflo vefelje, savoljo kteriga lim pa na edino potrebno po¬ sabil. Nikdar vezh ne moreni posabiti na tifto previdnoft , modrofl, ino tankoto, f’ ktero fim revne pofvetne dela opravljal. V’ zbafnih rezheh fe mi je vfe po frezhi godilo, ino sraven tega fim pa vfe sgubil. Miflite na-fe, ker fo vfo dru¬ ge mifli prasne. Tudi jes nilim na-fe miflil, kakor vi ne miflite, sato v’ tem ognji terpim, Gofpod! flori, de fe nam bo to shaloflno vpitje vedno po vfhefih raslegalo ! To vpitje naj prevpije vefelo musiko na- fhih prašnikov, vefelje nafhih drufhin, nafhe pohujfhljive pogovore, nafho pregrefhno lju- besen. To vpitje naj gre f’ ponishno profhnjo uboshzov vred hudobnim bogatinzam v’ ufhefa. F' tem ognji veliko terpim. Naj fe rasle¬ ga to grosovitno vpitje po poflopjih kraljev, ino po dvorih zefarjev, kterih ferze je terdo proti sdihljejem podloslmih, ino proti jezha- nji vidov ino sapufhenih otrok. To ftrafhno tulenje naj budi pofvetnjaka, kedar je v’ po¬ fvetne opravke samaknjen, kedar mifli koliko je .she ino koliko bo pa fhe perdobil, ino ka¬ ko bo vezhi dobizhek floril; naj fpomni po- fvetnjaka na uro njegove fmerti, ktera je bli- so. V’ tem ognji veliko terpim. 421 Jes Jim Jploh ravno tako mi/lil, kakor ii mijlifh, pa Jim Je tako slo golfal. Revesh! mijli na Jvojo Jlepoto Jes fim, kakor ti, od fveta predobro mi¬ nil, bleriga fim vidil. Na vero nifim nizh kaj porajtal, ktcra mi jo mejnike ftavila. t Sim nepopolnama sapopadke imel od vezh- nofti, ktere fhe nifim fkufhal. Kdo pa me je tako slo golfal? Kalina ljubesen me je flepila. Sapeljivzi fo me krivo uzhili. Prevsetnoft me je neboglivolli ino fvojo- glavnotli nauzhila. Moji grehi fo me uzhili fveto pifmo smi- rej mehkejfhi raslagati. V’ zhim fim fe golfal? V’ letih, kterih fim fi vezh obetal. V’ grehih , ktere fim fi majhne ino lahko odpuftljive miflil. Nad fodnikam, kterimu fim le milofi per- latloval. Revesh! mifli na fvojo flepoto! Jes nemarnesb! fim fe tako lahko dal golfati. Jes neumnesh! fim fe hotel v’ vfim golfati. Jes nefrezhni zhlovek! fim fvojo golfijo preposno fposnal. Ti no posnafh fvoje flepole vezh, kader je neisrezheno velika. Ti je ne poboljfhafh, kader jo je nar bolj potreba poboljfhati. „Ne vefh, de li revesh, uboshiz, fromak, flep , ino nag, 44 4 Skriv. Rasod. 3 , 17. O kako flrafhna je ta refniza ljubi bratje! pa je vender refniza, pa ref! gola, zbilla ref¬ niza je, duhovna flepota je fplobna, ktera fe vezbi del nad ljudmi vidi; ona fe ne zbuti, to¬ rej jo samorejo le fofebne gnade boshje is zhlo- veka pregnali. Dokler zhlovek shivi, in bi h lahko pomagal, je flep; po fmerti pa fpregle- da , kedar she ni nobene pomozhi. Verni fe, revni zhlovek! verni fe in pojdi nasaj ! tvoja predersna noga fe she nekoliko v’ vezhnok sa- deva. 4 Sbe ena kopinja, ino ti k v’ njej, vezhno ti pogubljen. 4 Spreglej, ino poglej, kaj je pred tabo, ino kaj je sa tabo; pred tabo je pekel, sa tabo je tvoje pregrefhno shivljenje. Verni fe, verni fe k’ fvojimu Bogu, od kte- riga na vpeh letifh, verni fe. Lej fhiroko ( pot, po kteri f’ tako ferzhnolljo hodifh. Lej kopi- nje fvojih fprednikov; lej krafhne kopinje ti- tlih nefrezhnih ljudi. . . . ,,Jes vidim Ilopinje mosh , shen , in otrok. 44 Daniel 1 4 , 19. Lelina ljubesen ino fvojoglavnok ke jih she tavshent ino tavshent pogubile. Žele vojfkne trume jih je v’ te sadrege safhlo, ktero fo tebi nallavljene. Veliki narodje fo tukej sapudiii sna- menja fvoje nefpameti. Ino ti pa miflifh , de fhe nili v’ nevarnollih ? Ti fe sanafhafh na fvoj dufhni kan, kteri je she snamenje tvojiga po¬ gubljenja? — „Lej tla, poglej zhigave fo te kopinje . 44 Dan. 14, 18. — 42 3 — Tukej ne govorim od smedenih ftopinj ne- frezlinih narodov, kleri nifo nobene poti sna- li; jes ne govorim od krivih potov nevernikov in ajdov. Lejte, ljubi bratje, na ftopinje hudobnih kriftjanov, kteri Ib Gofpodovo pot sapuflili, ino kteri prollovoljno po krivih potih v’ pogublje¬ nje hite; lejte napazhnih ftopinj fvojih tovar- fhev, snanzov, kterih konez ali fmert fle vi- dili, kar fe je vidilo, kar je pa le lam Bog vidil, fe vam je pa lahko dosdevalo. Njih ni vezh na fvetu, kje fo pa? — Lej tla, poglej, zhigave fo te ftopinje. Njih dela nam povedo, kam fo fhli; njih shivljenje kashe fteso, po kte¬ ri fo fhli, in kraj, kamor fo prifhli. Poglej zhgave fo te ftopinje. To je ref, de fe moremo varovati, od ko¬ ga fofebno hudo mifliti, in ga hudo foditi, ali pa prefojevati, kako fe temu ali temu v’ vezh- nofti godi. Tode li Cii h krivih potov, po kterih druge ljudi hoditi vidimo, fe moremo bati, in vedno v’ fpominji imeti, de le ena, ino de voska in ojftra pot v’ nebcfa pelje. Kdor po tej poti ne hodi, je oklepljen, in po tami gre v’ vezhno ta- mo, f’ ktero nam nafh švelizhar smiraj shuga. Prevsetneshi! le fmejajte fe nad tem flepe- n jem, kakor ga vi imenujete, de puftim pogub- ljeniga grefhnika k’ vam govoriti. Morebiti hote kdaj s’ evangelfkim bogatinzam sheleli koga v’ hifho fyojiga ozheta poflati, de bi va- fhe brate fvaril. Morebiti bote kdaj ravno tako govorili, kakor grefhniki po fprizhevanji Mo- droftnih bukev 5 , 14. v’ peklu govore. Morebiti Lote tifio jokanje in fhkripanje s’ sobmi fkufi- li, ktero nam je nafh svelizhar popifal. More¬ biti bole ref is terpljenja vpili, in vfe to ob- zhulili ino terpeli, kar sdaj le v’ prilikah fli- fhati menile. — ,,Kaj vpijefh savoljo fvojiga potrenja ? tvo¬ ja bolezhina je neosdravljiva; savoljo velikiga fhtevila tvojih pregreli, in savoljo tvoje ter- dovratnofii v’ grehih tim ti tako ftoril. 44 Je- rem. 3o , i5. Jes Jim ravno iako shivel, kakor ti shivifh; pa nijim vezh gnade nafhel, Greffmik! mi/li na zhaj Jvoje pokore. Jes tim slo slo tako shivel, kakor ti sdaj shivifh. Per fvojih vfakdanjih hudobijah in pre¬ grehah tim mirno shivel. t Sim bil sadovoljin s’ napazhno hinavfko pokoro, ktero tim vzhafih delal. ( Sim fe f’ tem naprejvsetjem tolashil, de bom na fmertni podel ji vfe poravnal, ino ref- nizhno pokoro floril. Pa nitim vezh gnade sadobil; Nitim sadobil nobene gnade pomozhi, ker tim fvojo revfhino preposno fposnal. Nobene "gnade odloga, ker je moja ura istekla. Nobene gnade odpufhenja, ker tim she pred fodnika prifhel. — 425 — Grefhnik! mifli na zhaf fvoje pokore. Hitro, hitro delaj pokoro, ker zhaf hitro mine. Pridno delaj pokoro, ker refnizhna poko¬ ra veliko potrebuje. Delaj veliko pokoro, ker ti ho vfo popla- zhano po tvojim saflushenji. Grefhnik! mifli na pokoro, ktero pogub¬ ljeni v’ peklu delajo, pa fi vender nizh ne saflushijo. Mifli na terpljenje, ktero pogubljeni v’ peklu terpe, in le vender ne morejo k’ Bogu verniti. Mifli na vezhnok, ktero le v’ enim hipu zhafa sgubifh. Jes imam fhe pet bratov, tem hozhem fprizhevanje dajati, de ne pridejo na ta kraj terpljenja. Oh! ljubi kriftjani! nikar fe ne motite, mi, mi fmo tifti revni bratje. Mi fmo tikih okanek, kteri fo fe she v’ pepel pogresnili. Mi fmo nefrezhni pofnemavzi likih ljudi, kteri she v’ bresnu vezhniga ognja sdihujejo, in ob¬ upujejo. Mi fmo sa mafhevanje perpravljena shivina, ktera vfako minuto na klavzov nosh zhaka. „Moja dufha je polna nadlog, in moje shivljenje je bliso groba .“ Pfalm 87 , 4 - „Jes hm ismed tikih , ki v’ jamo (v’ pekel) gredo. ££ Baruh. o, 11. Bratje! grefhniki! vernimofe! 4 She majzh- kino zhafa imamo v’ refhenje, tega li hozbe- mo v’ prid oberniti, in fe verniti. Vernimo fe. Nobene poti nove ne ifhimo, le na tifto fe ver- — 426 — nimo, is ktere fmo fvojimu fposnanju ino glafu vefti nafproti po nefrezhi safhli, in jo sapuftili. Povsdignimo ferza in roke nakvifhko k’ Gofpodu. Shalofc. pefem Jerem. 3, 4°- 4 1 * „Gofpod! ti bofh mojim greham savoljo fvojiga imena miloftiv, ker veliko jih je.“ Pf. 24, 11. Pazh ref, Gofpod! mojih grehov je pazh veliko; lej! ravno njih velikolt naj te omezhi, de mi jih odpuftifh. Ker kolikor vezhi je sdaj moj greh, toliko vezhi zhaft fe ho tvoji mi- lolti, vfigamogozhnofti in gnadi sgodila, ako mi ga odpuftifh. Moj greh je velik, nejgovo velikoft shivo zhutim, pa tudi dobro vem, de je tvoja dobrota fhe vezhi, ker je nefkonzhna. Moj greh je velik, in jes ga P fvojo mozhjo ne morem isbrifati; to de te ponishno profim isbrifhi mi ga, refhi me od njega, te gna- torej tudi ne morejo hoteti ali sheleli , ne de¬ lali, ne vkasovati, ali velili. Poleno ne more hoteti, de bi v’ kakim kraji leshalo, ali pa fe kam drugam premaknilo; sakaj tega ne more? sato ker nima v’ le bi mozhi ali proltolti giba¬ ti ali premakniti fe, ampak moro od kaziga drujiga bitja premaknjeno biti. Take kvari pa, ktere fe is fvoje mozhi, farne od febe giblejo, in premikajo, ino ktere shive, imajo tudi nekako dufho v’ febi. Ta je gotova. Pa je tudi ta gotova, de je nefkonzhin raslozhik med pametnimi ino nefpamelnimi du- fhami. Shivinfka dufha je fizer boljfhi kakor pa telefne rezhi, kakor poftavim: trava, kame¬ nje, derva, sato, ko shivi, zhuti in hozhe. Pa je vender neisrezbeno flabifhi, kakor pa je zhlovefhka dufha, ktera samore Poditi, po pre- vidnofti in fposnanji hoteti, pametne fklepe delati, refnizo od lashi lozhiti, dobro ljubiti, hudo pa fovrashiti. Pa deliravno je fleherna dufha nekak duh, vender ne fmele savoljo te¬ ga mifliti, de je fleherno bitje neumerjozhe, kterimu fe duh pravi. Jes nozhem, de bi tjc v’ eno van, ampak de bi prav verovali. Bog je le, kar jih je bolj popolnama, prollovolj- nih duhov, sa neumerjozhnoft vftvaril. Shivi- na je po dufhi in truplu umerjozha, ker je nje¬ na dufha nepopolnama duh. Le zhlovekova du¬ fha, ta lepa podoba boshja, je neumerjozha. Te refnize fe tudi lahko is namena pvo- prizhate, is kteriga je Bog dufho shivine, »h — 453 — pa dufho zKloveka vflvaril. Saka j je Bog shi- vini nekako dnfho dal, bodli she kakorfhna koli li hozhe? Sakaj ? Sato, de shivinTko truplo shivine shivi, in de ga po nalomim gnanji giblje. Shivinfka dufha vlada shivinTko truplo po Tvojim obzhutenji, sadoftuje mnogim potre¬ bam sgol sato, de ga ohrani, bres daniga zil in konza. Zhe pa shivinTko truplo pogine, je pa taka shiviTka dufha Tvoj zilj ino konez vshe do- Tegla, torej nima nobeniga opravka vezh, in T’ truplam vred pogine, ker jo-je llvarnik le v’ to vflvaril, kar lim sgorej rekel. Sakaj ali zbirna je Bog kako livar vflvaril lahko fposna- mo is mozhi in smoshnofl, T’ kterimi jo je previdil; in kakor ni Bog nobene rezin bres urshaha vflvaril, ravno tako tudi nobene rezhi bres urshaha vekomej ne obrani. Zhimu pa je Bog zhlovefhko , pamet¬ no, bolj popolnama dufho flvaril ? Sato jo je kvaril (globoko Ti to vtifnite) de refnizo fpo- nava, dobro ljubi, de je po nji truplo sliivo, 'n de ona truplo vlada. Ona je s’ vlinii lafl- noflmi - v’ to previdena, in to je, je pametna. Kedar tedaj zblovek umerje , ali kedar Te dufha od trupla lozhi, je sadnji namen (de dufha truplo osbivlja in vlada) vshe dofeshen , kakor per shivalih; ta namen, pravim preje* nja, preneha zlo do v kajenja inefa; perva dva 'no nar imenitnifhi namena (refnizo liamrezh fposnavati , in dobro ljubiti) pa smiraj The ofla- neta, in dufha jih, kedar fe od trupla lozhi, veliko losheje, in bolj popolnama dofega. Tu¬ di truplo bo per vflajenji nove popolnamafti 20 — 434 — dobilo, de ne bo dufhe per dofeshenji tih na¬ menov vczh motilo, ampak de ji bo po nje¬ nih sheljah, k’ njenimu namenu flushilo, in de je ne bo vftavljalo ali molilo v’ fposnanji refnize, ne v’ ljubesni dobriga. Takrat bo du- fha namen, savoljo kteriga je ftvarjena nar bolj popolnama dofegla, in pametna zhlovefhka du¬ fha bo takrat nar sveftejfhi delala, in od dela nikdar nehala. Ta dufha tedaj, ki je v' meni, je neu- merjozha. Saka j? Ona ne more poginiti, ker fe ne da ras- deliti (ker ni is delov foftavljena.) Ona ne fme poginiti, ker je Bog ne po¬ ko n zha. Sa unajno podertijo trupla ne more tudi nolrajna podertija dufhe priti, ker duh nima takih rasdelivnih delov, kteri fe samorejo lo- zhiti, ftreti, ali pa sgubiti. Dufha je bres de¬ lov, je nerasdelivna, ino nevidna, torej ni njena natura truplu, f’ kterim je f klen jena, zlo nizh podobna. Prebivalifhe fe podere, nek- dajni prebivavez fe pa ne podere in ne pogine. Kar je is semlje, fe fpet v’ prah in pepel sdrobi, kar je pa od. Boga vdihnjeniga, bosh- ja podoba pa more vezhno shiveti, de je Bo¬ gu vfaj nekoliko (v’ neumerjozhnolli namrezh) podobna. Zhlovefhka dufha! nikar fe ne boj fvoji' ga pokonzhanja; nobeniga urshaha ni, nobeni- ga natolzvanja, de bi fe bilo tega bati. Nobe¬ niga urshaha ni per Bogu, de bi fvojo nar lepfBi ftvar na semlji poderl, ji bres namena tak e — 435 — lepe laftnofti dal, in ji njene dari fpct odvsel. Nobeniga laziga urshaha ni v’ dufhi, savoljo kteriga bi mogla po nafhi fmerli nehali, po¬ ginili, in jenjati po liftim namena hrepeneli, savoljo kteriga je ftvarjena. Nobeniga taziga urshaha ni v’ truplu, de bi savoljo njegove po- gimbe tudi mogla dufba poginiti, ktera kar duh bres trupla lahko fhe bolje oblloji ? Is pogimbe ali konzhanja shivinfke dufhe tedaj ne fmemo f klepati, de bo ravno tako zhlo- vefhka dufha poginila, de fe bo njej ravno ta¬ ko godilo, fzer bi mogli rezhi, de je Bog shi- vino ravno is tega namena ftvaril, is kteriga je zhloveka vftvaril, de je Bog proti nefpametnim Itvarem ravno tako dobrotljiv, ravno tako rado- deljin, kakor proti pametnim ftvarem, ali pro¬ ti ljudem. To bi pa Bogu ino nam nezhall delalo, ko bi Bog s’ nami ravno tako ravnal, kakor s’ shivino. Le sdravo zhlovcfhko pamet sa fvet vpra- fhajte; poprafhajte fplohno preprizhanje vfih zhafov, in vfih ljudi; poprafhajte tudi ullno isrozhilo nevernih in divjih narodov, kteri fo fhe na semlji drugi fvet kraj plazhila in fhtra- finge verovali, in upali, de bodo njih vitesi in imenitni moshje boljfhi slavljenje, in sa fvojo krepoft neumerjozhnoft dofegli. Glaf nature, in glaf vere, kteri je vfe zha- fe in vfe narode na semlji uzhil, njih upanje in njih Urah fe fhe zhe« grob istegujeta, glaf, ki naf uzhi Boga moliti, kteri dobro polona in hudo fhtrafuje, ino kteri to, kar ha tem fvelu n e plazha, po tem minljivim slavljenji gotovo 28 * — 436 — plazhuje, ta glaf ozhitno fprizhuje in na sna- nje daje, de fo vfi in povfod neumerjozhnok zhlovefhke dufhe verovali. Nauk od neumer- joziinolii dufhe tedaj ni lash , in flepenje, in domifhijevanje bogabojezhih fanjavzov. Kdor hozhe vezh in boljfhi vediti, kakor nar boljfhi in nar bolj uzheni narodje, kdor hozhe modrejfbi hiti kakor pa fo bili vli modri in fpofhteni ljudje od kvarjenja fveta, kdor bo- zbe fam febe poshiviniti, is Boga pa lashnika koriti, tak zhlovek, pravim, more fvoje nove nauke s’ vkoreninjenimi fprizhleji uterditi, ali pa je njegova neumnok vredna safmehovanja, njegov napuh pa prekletftva. Nefkonzbno modri in dobrotljivi Bog, kte- ri ni nizh bres namena vkvaril, in kteri vfe kvari tako obrazka, de fvoj zilj ino konez do- feshejo, gotovo ni saflonj v’ nafhe ferze vlif- nil natorniga vdajanja, fplohniga upanja, in perrojenih shelj po neurnerjozhnofti. Grisenja veki, ino natorniga kraku pred prihodno fhtrafingo, kteri fe nikoli ne da is ferza isbrifati, k gotovo ni farna natura smilli¬ la, kteriga bi fe vzhafih rada snebila, ampak ftvarnik je ta krah kakor kvarnik v’ naturo Vtifnil. — „Gofpod ! Ti fi naf f’ Tvojimi milokiviffii ozhmi pogledal.“ Pfalm 4 7. ,,Luzh, ktera vfaziga zhloveka rasfvitli, ki na fyet pride.“ Janes ,1,9. — 4 37 — 2 . $. Gotovi sapopadki od popolnamajt boshjih nam kashejo neumerjozhnojt nafhe dufhe. Tifli narodje, ki fo imeli tanine sapopad- l fe per njenih vratih trefe in obupa. On pravi, de je nefpametno vezhnoft verovati , 444 in vfa njegova pamet Te nad njo savsame in ftermi. Hudobija ja farna febe oblagala. Drugizh. Befeda boshja naf uzhi, de je nafha dufha neumerjozha. Kedar f’ pametnim zhlovekam le kakor zhlovek govorim , mu re- zhem: VTe fmefh gotovo verovati, kar Bog govori. Ino zhlovek me ume. Kedar pa f’ pametnim zhlovekam kakor krifljan govorim, mu rezhem : Vfe fam Bog govori, karkoli nam fveto pifmo pove, ker fveto pifmo je od Boga, in Bog nam ga je rasodel. Ino kriftjan mi jo poterdi. Kako pa je to, de fo dan danafhnji taki pametni ljudje, kteri pravijo: Neumerjozhnoft dufhe ni mogozha? Ali pa sakaj fo ref taki ljudje, kteri pravijo: Dufha ni ref neumerjo- zha ? Taki ljudje fo gotovo smed tihih uzhen- zov, od kterih fveli Janes pravi: „Oni fo is med naf fhli, pa nifo bili is med naf, ker bi bili per naf oftali, ko bi bili ref ismed naf; is tega fe pa fposna, de nifo vli ismed naf.“ I. Janes, 2, 19. Nauk od neumerjozhnofti zhlovefhke du¬ fhe je hifhni in uftni nauk fvela od ftvarjenja zlo do te minute, ktero jes s’ vami govorim. Adam je to refnizo veroval in Noe; Abraham in Mosef, Judje ino kriftjani, mi, ino naflu ozhetje. C S’perviga ni bilo potrebno tega nauka sapifovati, ker je bil flehernimu zhloveku vtif- njen, in dovolj globoko v’ ferze vtifojen. Per- vo rasodenje tega nauka je bilo tedaj v’ natu¬ ri, in dokler je bila naturna vera v’ fvoji fvit- lobi, ni mogel ta nauk nikomur nesnan bitu t She zlo malikvavez je Tvojim revnim ma- likam take ftrele v’ roke dajal, ktere fo The zhes grob Tegale; in teshko bofh tako hudob- niga ajda nafhel, kteri od neumerjozhnofti du- fhe zlo nizh ne ve. Kedar To Te pa ljudje tako slo pohujfhali ino ispridili, de To glaT Tvojih rasujsdanih hu¬ dih ftraft bolj kakor glaT nalure pofluThali, kedar To hudobni m e Te ni ljudje luzh, ktera je bila v’ njih vftvarjena, na pol ugaTnili, takrat je The le Bog po Tvoji neTkonzhni milobi gre- ThivThimu zhloveku sapiTano poftavo dal; on mu je Tvojo voljo The bolj ozhitno rasodel, in mu je T’ poftavo taziga vodnika dal, de ga, tako rezhi, tudi T’ lilo ni mogel sgubiti ali pa sgreThiti. Y’ rasodeti beTedi boshji tedaj, ali v’ Tve- tim piTmu, najdemo tako ozhilne in tako pre- prizhljive nauke od neumerjozhnofti naThe du- fhe, de lahko vTakimu zhloveku, ki nad njo zvibla, v’ obras rezhemo: Salaji popred vfe dobro, sataji vjo zhednoji , satciji vje rasodenje , Salaji Jesufa Krijtiifa , salaji Boga , sata ji fam febe , Jizer ji neisrezheno neinnen , in pre- dersen zhlovek , ako hozhef/i nad neumerjozh- nojijo zhloveftikc dujiie dvomiti. To reTnizo (de je duTha neumerjozha) pov- fot berete, v’ novi in ftari savesi, in zhe tudi fposnam, de ni T’ takimi beTedami sapiTana, kakorThne bi vi radi imeli, vender vam mo- r em to-le rezhi: VTe govori v’ Tvelim piTmu od nje, ker bi bilo bres nje prašno vTe govor- jenje, vTa vera iu vTe djanje. VTe je v’ to reT- — 446 — nizo obernjeno, sakaj? salo, ker fe vfe le sa- voljo nje godi, ino ker bi fe ne bil zhlovek na nobeno poftavo, na nobene fhege, na no¬ bene sapovedi vesati dal, ko bi ne bil nobeni- ga prihodniga shivljenja upal, ali pa ko bi fe ne bil nefrezhne vezhnobi bal. On bi fe zlo Boga ne bil bal, bi ga ne bil svetlo flushil, bi ne bil s’ njim nikoli sadovoljin, ko bi mu Bog ne bil vezhniga plazhila in vezhnih fhtrafing rasodel. „Jes fini fvoje ferze sa vfelej k’ fpol- nenju tvojih sapoved nagnil, savoljo povrazhi- la.“ Pfalm 118, 112. Abraham bi ne bil hotel fvojiga fina da- riti , in bi ne bil upanja zhes vfe upanje imel; Isak bi ne bil tako mirno safpal; Jakop bi nc bil fvojih otrok f’ takim vefeljem shegnoval; in ljudje tiare savese bi ne bili imeli urshaha prihodniga odrefhenika sheleti, nad njegovim prihodam fe vefeliti, in vfiga od njega upati, ko bi ne bili ob fvojih zhafih verovali, de bomo po zhafnim minljivim shivljenji fhe v’ prihodnim shivljenji shiveli. Brumni Job je na fvojim gnoji ravno ta¬ ko vefel, kakor kralj na kraljevim ledeshi, ker ve, de bo od mertvih vftal, in v’ prihodnim shivljenji shivel, in ker mu je to upanje glo¬ boko v’ ferze utifnjeno. ,,To upanje je v’ mo¬ jim narozhji f-hranjeno.“ Job. 19, 27. David fe rad boshji f hibi in vli pokori vda, de bi fe le Gofpod vekomej ne jesil, m de bi ga le ispred fvojiga oblizhja ne savergel. Velki Makabejiz Juda bi ne bil ne dnarjev ne darov sa dufhe pobitih vojfhakov v’ Jerusalem — 447 — pofhiljal, ko bi ne bil dobro in brumno od vftajenja miflil. Preroki bi ne bili vezhniga plazhila obe¬ tali, in s’ vezhnimi fhtrafingami shugali. „Ino yeliko ismed teh, ki v’ prahu semlje pozhiva- jo, fe jih bo sbudilo, nekteri k’ vezhnimu shivljenju, nekteri pa k’ vezhnimu oframote- nju, ktero bodo smiraj pred fabo vidili.“ Danjel. 12, 2. Modrolt bi fizer pravizhnim v’ Israelu ne dajala te tolashhe. „Njih lozhenje od naf je bilo v’ nadlogo fhteto, ino njih odhod od naf v’ pogubljenje, tode oni fo v’ miru. Zhe fo tudi oni pred ljudmi bolezhine terpeli, vender imajo popolnama upanje na neumerjozhnoft.“ Modroft. 3 , 2. 3 . 4. Mladi rnarterniki (muzhenzi) liare savese, bi bres upanja neumerjozhnofti ne bili tako ftanovitni. „Ti hudobnesh! nam fzer vsamefh to zhafno shivljenje, tode kralj fveta bo naf, bi sa njegovo poftavo umerjemo, per vftajenji k’ vezhnimu shivljenju obudil.“ II. Makab. 7,9. Ino dobra mati bi fvojih otrok ne bila tako le k’ ftanovitnofti nagovarjala: „Ljubi moj otrok! lepo te profim, poglej nebo, potlej fe pa tega rabeljna ne bofh bal, temuzh bofh vre¬ den, de bofh f’ fvojimi bratmi enak delesh imel.“ II. Makab. 7, 29. „Umri tedaj, de te v’ tiftim ufmiljenji f’ tvojimi bratmi vred fpet dobim.“ — Ali hozhete od te refnize tudi dokonzhav- za ftare in sazhetnika noye savese flifhali ? J' d Potlej bo pa tudi vfak dvom velika oftiulnoft, in vfako drugako raslaganje pravo preklinovanje. Te refnize nal’ Jesuf Kriftuf uzhi. ,,Ne bojite fe takih, ki truplo lizer umo¬ re, dufhe pa ne morejo umoriti, veliko bolj fe tega bojite, ki lahko dufho in truplo v’ pekel pahne.“ Mat. 10, 28. Njegov prihod na fvet, njegovo delo, njegovi nauki, njegove obljube, in njegovo shuganje, š’ befedo, vfe vfe je na to refnizo sidano. To refnizo apoftelni fprizhujejo. „Ko bi mi le v’ tem shivljenji na Krifhi- fa upali, bi bili revnifhi, kakor vli ljudje.“ I. Kor. i 5 , ig. ,,Bog bo pa flehernimu po njegovih de¬ lih povernil. Tiliim fizer vezhno shivljenje, kteri f’ poterpeshljivoftjo v’ dobrih delih zha- fti, ino neumerjozhnofti ifhejo; tiliim pa jeso ino mafhevanje, kteri fe radi prepirajo, in fe ne dershe refnize , ampak krivizi flushijo. 4 " Rimi. 2, 6. 7. 8. Apoftelni f o f’ fvojim shivljenjem in f’ fvojo fmertjo nar mozhnejfhi in nar lepfbi fprizhali, de je prihodno shivljenje refnizhno, in de je dufha gotovo neumerjozha. To refnizo Kriftufova zerkev ozhitno prizha. Mi vfe od febe lozhimo, in jih savershe- rao pravi Lateranfki zerkveni sbor, kteri ter* dijo, de je dufha umerjozha, deliravno ima um in pamet, (Cone. Lat. 5 . Sess. 8.) Tvoja dufha je neumerjozha, pravi f. Au- gufhlin; zhe ima vero, ji neumerjozhnoft shiv¬ ljenje rodi; zhe pa vere nima, je pa neumer- f. n n k n h r '1. (i 1 1 i — 449 — jozha v’ vezimo fldralingo. (S. Aug. lib. 5 . de symb.) Kolibo saflushenje in plazhilo je, pravi f. Gregor, dufho od fmertl refhili, de bo v’ nebefhki desheli vezimo shivcla? (S. Greg. hc- mil. 26'. Moral.) Ko bi mi prihodniga shivljenja ne imeli It’ kterimu naf zerbev vodi , bi ona ne imela nobeniga ziija ino konza, nobene oblafti, no¬ bene veljave. Mi na ravnoft ino terdno verujemo vfiaje- nje mertvih in vezhno slavljenje, To prepri- zhanje je marternikam mozh dajalo, devize v’ dcvifhtvu ohranovalo, fpokornike delalo, osna- novavze po fvetu pofbiljalo, ljudi k’ brunmo- ki vodilo, i.o preprizbanje je vie redilo, kor je na fvetu hvale vredniga, veliziga, lepiga ind zbuda polniga. Vi loki duhovi! nikar naj vaftedaj ni fram tega nauka terdno ino fianovitno dershati fe ; lik ne da premagali; fo le fkufhnja njegove svetlobe, ktera njegovo saflushenje mnoshi; fo Nelepa perloshnoft, de fe brumnik da bolj pod- ozhiti, in de fe pred Bogam bolj ponisbuje. Zvibli ali dvomi terdovratniga grefhnika fo P a le fad njegovih pregreh , ino naftopki nje- goviga fpazheniga ferza, Ker li ne upa pobolj¬ šati f e , torej fi persadeva nad fhtraiingo zvi¬ jati, ino j*o tajiti , ktera ga zhaka, in pred ktc- 10 fc she trefe. ,Sam v’ febi iseovora ifhe, ino meni, (le Bog salo ni pravizhen, ker ima s’ njim vshe toliko zbala poterpljenje. v’ t S’ tem i’e hozhe mirniga delali, in tolaski- S 1 ti, de kres vere, kres koskje flushke, kres Boga n in kres vefti shivi. Skeli kres sopernika kili, ni torej f. evangeli imenuje smifhljene kvante, ve- f) ro vfih zhafov kakjo vero; mifli vfih ljudi, f| kmetifliko smolo; perve nauke nature ino pa- (j meti olrozkje nauke; s'kefedo, vfe kar koli je g na fvetu skasaniga ino fprizhaniga, imenuje J, prašno, salo de ki ne kil vekomej nefrezhen. < p Kako neumen je, kdor fe hozhe pred mafhu- j ( jej ozko roko koshjo f’ predersnimi nauki varo¬ vati, in v’ nefpametnih menitvah pokoja ifka-j p ti! — Kak dokizkek ima neverni neumnesh od r tega? Bomo sdaj sdaj vidiki. Jhe vezhi nefpamet je , nad neurnerjozhnojtjo nefrezhnih ino pregrefhnih dnjh zviblaii ali r dvomiti, ker Jo najtopki njih JhtraJnige nei- * srezheno pravizhni. t So taki ljudje, ljubi bratje! kteri Ivojo [ vero le po dokizhku ravnajo, taki ljudje 1° namrezh , kteri neumerjozhnoft v’ vezhnim ve ' 1 felji v’nebelih verujejo, ncumerjozhnolii v’ vezh' p riim terpljenji v’ peklu pa ne verujejo. Vezimo frezno verovati in upati jih ne o®' la nepokojnib. Vezimo nefrezho pa verovati, in kali i®; jih nepokojne dela ino ftrafhi. r v — 455 — Ta rellti ra sl ozlii k , kteriga taki neumniki v’ eni ino ravno lifti r e kvizi delajo, ozhitno ka- she, sakaj taziga raslozhka shele. Neumerjozh- noft frezhnih ino nefrezhnih dufh je na enake nauke pameti in befede boshje sidana, in jes fhe rezhern, de je grefhnik veliko nefpametni- fhi, kedar fe nefrezhne vezhnofti ne boji, kakor takrat, kedar frezhne vezhnoRi ne upa, sakaj? (Strah pred nefreahno vezhnoftjo mu vezh do- briga rodi, fe namrezh poboljfha , zhe fe je pa nizh ne boji, pa sabrede v’ vezbi nevarnofi, je namrezh smiraj terdovratnifhi. Povejte mi, fofebno vi, ki nad vezhnofljo peklenfkiga terpljenja zviblate! povejte mi, kdo vam je porok, de bo greh bres vezivne fhtrafe? Morebiti vam je Bog to povedal , kteri je pravizhne s a nebefhko kraljeftvo vftvaril? To- de nam na ravnoO: rezke, de ]e nefrezhna vezb- nok, ino nam vedno s’ njo sinusa. Morebiti imate kak napek sapopadik od njegove, dobrote? Totle nam je le tako dolgo diafa milofdjiv, dokler frno na tem fvetu pro¬ di, kedar zhaf pokore mine, bo tudi nafha prokoO: minila, in tudi njegova miloft do naf do minila. Morebiti fe vam dolg greha majhin sdi ? d ode dolg greha je velik ino fhtrafniga she P 1- ed osnanjena. Morebiti upate, de bote v’ neklerih letih v _ peklu 'popolnama poginili? Totle is pekla ref h en ja., v’ Bogu je le ena fodba, in v’ 'ezhnofti ni vezh zhafa. — 454 — Morebiti .... pa kaj bom toliko zliafa vafhih prašnih isgovorov ifkai ? Odlog k’ po¬ kori v’ lo obrazhate, de fhtevilo fvojih grehov f’ fvojo nevero mnoshile. Zhlovefhki olrozi namrezh hudo sato bres ftraha dopernafhajo, ker fe obfojcnje hudobnih ne sgodi hersh per ti prizbi. Pridg. 8 , n. Ko bi fmeli flad- nofti tega fveta tako vshivati, de bi fe vam peklenfkiga terpljenja ne bilo treba bati, kdo bi vaf neki samogel pregovoriti, de bi fe sa nebefa f’ lilo trudili? Kaj porezbete, ako vam s’ s v el iz barjem vred osnanim: Ako fe ne J'po¬ korile , bole vjl pogubljeni ? „Nehajte s’ golfijo flepiti fe, ker le farni febe golfate. „Ne pulti, de bi fe tvoje ferze k’ hudobnim befedam nagnilo , ino pregrehe isgo- varjalo, kakor hudodelniki delajo; jes nozhem njih vefelja s’ njimi deliti .“ Pfalm. 140, 4 * Zhe s’ boshjo pravizo bolj po fvoji neuni- nolti modrujete, bolj jo v’ fvoje pogubljenje drasbite. Praviza boshja jo namrezh vezhna ino ne- umerjozha. „Hudodelniki fo pa fmert s’ i>efe- do ino djanjem k’ febi pervabili, ino ker fo jo v’ fvojo prijatliso fhteli, fo bili pa konzh#' ni, oni fo s’ njo floriIi, ker oni fo vredni, d® fo je deleshni.“ Modroft. i, 1 6 . Zhaf f’ p 1 ' 05 ’ nim natolzovanjem tratite, kako fe vam boj ) 11 fmerti godilo, in ta zhaf, v’ kterim bi le labis® pred vfim hudim obvarovali, le v’ to obrazi'* - te, do fe v’ vfe nevarnolli predersno podaj#*®' „Od jutra do vezhera bodo vfi pokonzli# 111. — 455 — in Ierpomozhke k’ svelizhanju v’ fvoj prid oberniti, naj velja kar velja. Vem , de me Bog fhe vfelej sa fvojiga otroka vsame, sa- to ker me k’ febi vabi, in ker bi ga jes f ii- fhati ne mogel, ko hi me ref ne vabil. On me k’febi vlezhe, fzer bij es ne fhel k’ njemu. Nefkonzhno ufmiljeni Bog ! vezhna hvala in zhaft tedaj bodi tvoji, nefkonzhni dobroti in milofti! Dan moje pokore fe je sdaj napo- zhil , nikdar fe no fme omrazhiti. Veliko tru¬ da ho treba, ali pa nifi ti, o Bog! vfiga truda in persadevanja vreden? Bom mogel folse to- zliili, ali pa ne bodo v’ vezhnofti dobro in obilno poplazhane? Bom fzer v’ nevarnolli sadel, ali jih pa ne morem f’ tvojo fveto gnado premagati? Pokora bo fzer grenka, ali pa samore kdaj tako grenka biti, kakor je vezhno terpljenje ? O moj Bog! Bog mojiga ferza in moje dufhe ! koliko zhafa ti bom fhe na tem fvetu flushil, in fvoje pregrehe objokoval? „Moji dnevi fo kakor dim sginili, in moje kofti fo fe kakor glavnja pofufhiled 4 Pfalm 101, 4 » — 462 — Kar fim in kakorThin fim, vfe vTe mi osna- nuje mojo blishno fmertno uro, in she zlo v’ Tebi zhutim, de konez mojiga teleTniga shiv- ljenja she ne more delezh biti. Oh, Gofpod! ti vefh, in tudi jes v’ Tvojo vedno shaloft vem, de ti Tvojo mladotli vezh ne morem darovati, ker je she sgubljena, le s’ sgrevanimi Tolsami ti jo The samorem prijetno in dopadljivo fto- rili. Daj mojim ozhem potoke Tpokornih Tols , de jih bom tozhil; moji grehi To velike sha- lofti, in ToTebniga objokovanja vredni. Druge dni mojiga shivljenja, ktere mi boTh The po Tvoji dobroti dal, pa vTe vTe sa-Te vsemi. t Samimu tebi, tebi morejo hiti pofve- zheni, le sa-te in sa tvojo zhaft morejo biti obernjeni. Nizh vezh nozhem biti proti tebi krivizhen, ali pa proti Tvoji duThi neuTmiljen. V’ prihodno hozhem tebi shiveti, in v’ tebi umreti, naj she umerjeni, kedar koli fi bodi; Tej vem de me ne boTh od Tebe saver- gel, ker fim v’ te veroval ino na-te saupal. — Zhe ljudje toliko Tkerbe, de bi posnejfhi umerli , koliko bi The le mogli Tkerbeti, de bi nikdar nc umerli i S. Ang. Zheterti poglavitni del. e e / P er v o premifhljevanje. t S vet ni ki fo v’ nebelih od vfiga prodi in refheni, in pred vfim obvarovani, kar naf na tem fvetu teshi, in zhes kar tukej toshimo. „Eog bo vfe folse od njih ozhi obrifal; in fmerti ne bo vezh, ne shalo vanja, ne vpitja, ne bolezhine ne bo vezh, ker pervo je mini¬ lo.“ s Skriv. rasod. 21 , 4- Morebiti na nebefa le sato malokdej miflite, ker jih ne morete rasumeti ali sapopafti, jes pa menim, de bi mogli fhe savoljo tega na-nje bolj pogotto mifliti, ker fo nebefa neisrezhene veli- kotli, ino nefkonzhne žene. Vezhna frezha bi ne bila tolikofhna, kolikorfhno nam jo vera popifuje, ona bi ne bila Boga vredno plazhi- lo, ako bi vam samogel kak zhlovek povedati, kaka je farna na febi. Mi 11 jo bomo tedaj, kakor omejeni, fla- bi ljudje, le f’ pomozhjo fvojih pozhutkov ne¬ koliko poozhitili; bomo is vidnih na nevidne rezhi fklenili, sato de bomo fvojo podobnizo nekoliko na kvifhko povsdignili. Miflite fi te¬ daj, moji bratje! zhefar v’ nebelih nizh vezh 3 o — 466 — ni, de bote vfaj nekoliko umeli, kaj fo nebefa. O kako fladka um je sa pravizhniga, ura nje¬ gove fmerti! Koliko vefelje, konez vfiga terp- lenja v’ sdajnim, in sazhetik vfe frezhe v’pri- hodnim sbivljenji na enkrat sagledati! Karkoli je popred Lilo, je sdaj vfe vfe minilo. „Ino kteri je na fedeshi fedel, je rekel: Pole, vfe re¬ zili nove ftorim.“ Skriv. rasod. 21, 5 . Sdaj ni nobene nevarnojii sa sveiizhanje Jveinikov , savoljo kterih nevarnoft fo fe tukej toliko jokali. Bog bo vfe folse od njih ozhi obrifal. Sdaj ni nobeniga ierplenja vezh sa njih tru¬ plo, savoljo kteriga J'o umerli. 4 Smerti ne bo vezli. VJa nesadovoljnoji njih dajhe je minila , Mero Jo jim zhajne rezki delale. Ne bo shalovanja, ne vpitja, ne bolezhinc ne bo vezh. Vfe svesi fo rastergane, in mi fmo refheni; ker, kar je nekdej bilo, je minilo. Oh! kako frezhni fo tedaj, kteri v’ tvoji hifhi, Gofpod Bog! ref prebivajo? Ino kdaj fe bo frezhna ura perblishala, v’ kteri bom tudi jes pred tvoje oblizhje prifhel ? V nebejih ne bo sveiizhanje fvetnihov nikoli vezh v ’ nobeni nevarnojii , savoljo Merili Jo Je na tem fvetu toliko jokali. Bog bo ije Jol- se od njih ozhi obrijal. c Slehern fvetnik je bil na tem fvetu ah smirej nedolshen, de je Boga smirej zhes vfe — 467_ — ljubil, fe ga smircj bal, in ga ni tedej nikdar s’ nobenim vfaj fmertnim greham rasshalil; ali pa je bil fp okoren grefhnik , bteri je fhe na tem fvetu dovolj obshaloval in fe salo pokoril, ker je f’ Tvojimi grehi Boga shalil, bteri fe je tedaj fam febe bal. Nedolshni zhloveh je vidil nevarnoft, v’ kteri je smirej tizhal, in fe je jokal savoljo vedne fkerbi, in savoljo vedniga ■ lirahu, kteriga je predal; Spokornik je fkulil nevarnod, ali fkufhnjavo, v’ kteri je padel, iu fe je jokal nad nefrezhnimi grebi, ktere je fioril. V’ nebelih fo fe pa folse obeh pofufhile, ker fe je tudi njih vir sa vfelej ufufhil. Per pervim je nedolshnod na vekomej obvarovana; per drugim je pa pokora Sa ftorjene grehe sa- dodi velika snajdena. Pervizh , 4 Solse nedolshniga fo fe na ve¬ komej pofufhile. Nedolsbin zhlovek fe je ve- likrat f’ folsami, kakor f’ kruham redil, nje¬ gove folse fo fe po tamnih jamah raslegale, po kterih fe je sato potikal, de je bil dalje od sapeljiviga fveta; po nebelih je, kakor shejin jalen po mersli vodi hrepenel, je ferzhno she- lel is tega fveta refhen ino f’ Kridufam fkle- njen biti. Sdaj je pa popolnama prod, je v ’ prododi boshjih otrok, per zilji ino konzu bojih gorezhih shelj, in per kraji fvojiga terd- fiiga upanja. „Jes tim ga nafhla, kteriga mo¬ ja dufha ljubi, jes ga dershim , in ga nikakor >ie ispudim.“ Vifoka pefem. 3 , 4* Vefelja zhes to, de fo vfe nevarnodi sveli- z ^anja minile, drugi ne more prav obzhutiti, 3o * — 468 — kakor kdor popolnama ve koliko ki kil sgubiti vtegnil, in kdor she v’ refnizi vshiva, zhefar je ske dolgo zhafa pogrefheval. Miflite na vefelje revniga jelniga, kteri je dolgo zhafa v’ ftrafhno taninih jezhah tizhal, kedar fpet ljubo folnze sagleda. Miflite na tolashbo fuslinika, kteri je veliko let terdo uklenjen v’ flushbi neufmiljeniga gofpodarja prejokal, kedar je is fushnofti ispufhen, kedar vfo proftoft doki. Miflite na vefelje preltrafhe- niga zhloveka, kteri fe je dolgo zhafa po ne¬ varnim in divjim morji vosil, kteri je kil s.v voljo velikih viharjev, in Ftrafhnih klezhetov velikrat v’ fmertni nevarnofti; kako vefel je, kedar frezhno is morja na fuho pride. Mifli¬ te na vfe, kar nam na fvetu neprevideno ve¬ felje, tolashbo in ovefelenje dela. Pa vender kako flabe, ino nepopolnama fo vfe te podobe proti frezhi pravizhniga ino nedolshniga zhloveka, ki fe is tega fveta lozlii, kedar is dolge fushnofti, is shaloftniga popot- vanja, is veliziga terpljenja, is doline fols sad- njizh v’ deshelo shivih pride, de ondi vekomej sadovoljin tako rekozh od shivljenja boshjiga shivi, in fvojiga ftvarnika, njega, zilj ino ko- nez fvojih shelja, sazhelnika in dokonzhavza fvojiga miru in pokoja bres vfiga ftrahu g« kdej sgubiti vshiva. Nad njim fe obljuba pre¬ roka Baruha popolnama fpolni, kteri pravi: „ t Serzhni bodite otrozi! vpite na Gofpoda, i 11 vaf bo is roke fovrashnih poglavarjev refhil' c Sej fim vedno upal, de vam bo pomaganO; in meni je dodelil fvetnik vefelje nad miloftjo: — 469 — ktera vam bo dofhla od nafhiga vezhniga sve- lizharja. Ker s’ shalofijo ino s’ jokam fim vaf sgubil; Gofpod pa mi vaf bo nasaj perpeljal s’ vefeljem in rasvefelenjem na vekomej.“ Ka¬ mi]. 4 j 21 . 2 2. 2 3. Drngizh. 4 Solse fpokornika fo fe sa vfelej pofufhile. t Spokornik je veliko terpel, preden je nefrezhne vesi rastergal, ki fo ga na nevar¬ ne kvari vesale; slo li je persadeval, preden fe je dolgih in globoko vkoreninjenih pregrefh- nih navad odvadil; slo fe je mogel premagova¬ ti, de fe je mikanju sapeljiviga fveta, ki ga je ljubil, v’ bran .davil; sdaj je pa fpokornik v’ nebelih v’ takim savetji, kakorfhniga bi fi. ne bil v’ shivljenji tudi per naj ferzhnejfhim vojfkovanji nikdar fveft. Leta in leta fo pre¬ tekle dokler fe je ojdro in proftovoljno poko¬ ril, pa vender fhe ni vedil, zhe je she Bog fvoj mezh v’ noshnize vtaknil, in zhe fo mu grebi she odpufheni ali ne. Ta lirah je nje- govimu duhu veliko hujfhi djal, kakor krisha- nje mefa njegovimu telefu. V’ fvojim pepelu in v’ fvojim fpokornim oblazliilu fe je fhe vedno trefel, ker ni vedil, zhe je ojdrod nje¬ gove pokore velikodi njegovih grehov permer- jena ali ne, in zhe fe bo skaljeni Bog f’ po- nishanjem rovniga posemljifkiga zherva dal sa- dovoliti, ali ne. Sdaj pa dobro ve, per zhim je, sdaj fe je vfe fkerbi snebil. Njegove shelje fo fpolnje- ne, njegova sheja ogafhena , njegovo ferze je sadovoljno. — 47° — Kdo fi pa samore to sndovoljnod prav mi- flite? Kdo sainore raslozhik med jokajozho ino sadovoljno dufho prav umeli? Ubogi popotnik je zvizhal, pobefedah fve- tiga pifma, kakor mlada ladovka, in je grulil kakor golob. ,,Njegove ozbi fo oflabele od na kvifhko gledanja.“ Jsai. 38, 14 . Sdaj fe pa vefel na tifto pot nasaj osira, ktera je bila popred sa-nj llrarhna, in ktero je she frezhno prehodil, in fe vefeli v’ fvojim Bogu, de je v’ teshavah sdajniga sbivljenja le flopinje k’ fvoji zhadi nafhel. Pri j ati i! bratje! kteri fe nad sgodnjo ali pa bolezho fmertijo rajnziga jokate, nehajte jokati, in savoljo nje¬ ga shalovati; nikar fe ne jokajte nad njim, te- muzh jokajte fe raji nad faboj ino nad fvoji- mi otrozi, kteri morete fhe dolg ino nevaren tek tezhi. Rajnik je odfhel vfim nevarnoftim k’ gre¬ hu, torej tudi vfimu vsroku fhtrafinge; vef boj je predal, ino Bog, ljubi Bog mu je she v’ kro ni pravize saftavo vezhne frezhe dodelil. L S vi tli dan je napozhil, ob kterim folnze niko¬ li ne saide in bndi ni mogozhe saiti od prave poti, kjer ni nobene tame. Bog bo vfe folse od njih ozhi obrifaJ, Tretjizh. Vfi fvetniki fo prodi od ediniga vsroka fols, ker fo vfi na vekomej prodi od greha. „Bote refnizo fposnali ino refniza vaf bo fproftila.“ Janes, 8, 32. 4 Svet jih ne more vezh sapeljevati, in mo¬ titi, ker do njih ne more. Mefo fe vezh soper — 47 » — duha ne punta, ker nima nobeniga sela. Pe¬ kel jih vezli ne salasuje, ker nima zhes-nje nobene oblafti. Oni morejo Boga ljubiti, ker ga shele ljubiti, in oni morejo slieleti Boga zhes vle ljubiti, ker ga posnajo, in she imajo. Njih um in pamet nilta vezli flepa. Njih volja ni vezli premenljiva, ona le to hozhe, kar dela, in kar ima. t Serze ni vezh neftano- vitno, ono Te fvojiga saklada, (Boga), ftanovitno dersbi. t Spominj ni vezh posabljiv on fe fpom- ni Gofpodoviga ufmiljenja, in ga vedno sa-nj hvali. Ob kratkim, ferze fvelnikov je le sa Bo¬ ga , in Bog je' le Bog njih ferza; njih dufha je v’ ljubesen in vefelje vfa samaknjena, kar je njeno svelizhanje in frezha, in ker nemore drusiga opravila vezh imeti, tudi drusiga dela nima, kakor frezhna biti. Pokashite mi bratje! pokashite mi kaziga po duhu boshjim shivezhiga zhloveka, kteri svelizhan biti refnizhno sheii, in on bo vfa j nekoliko uinel, koliko frezho zhlovek obzhu- ti, in vshiva, kedar fvojo dufho refnizhno re- fhi, in fvoje svelizhanje popolnama sagolovi. Tak zhlovek je nefkozhno vefelifhi, kot una shena, ktera je sgubljeni denar fpet nafhla, veliko vefelifhi je, kot popotnik, kteri je ne- ufmiljenim televajem frezhno odfhel; veliko sadovoljnifhi je, kol zhlovek, kteri je kak sa- klad nafhel; salo pa tudi Bogu fvojiga sveli- zhanja vekomej gorezhe sahvalne pefmi poje. c She le v’ nebefih prav zhuti, kaj ino koliko ima, fhe le sdaj popolnama fposna, kaj ino koliko bi bil utegnil sgubiti. — 47 2 — ,,Jeft pa bom v’ pravizi pred tvoje oblizh- jeprifhel, in bom nafiten, kedar fe bo tvoja zhaft perkasala.“ Pfalm 16 ', i5. rejn/ja. V nebefih je s a vfelej konez ti/tiga terpl/enja, k ter o fo fvelniki tukej na fvojim trupla ter- peli, ino savoljo kleriga Jo umerli. Ino J'mer¬ il vezh ne bo. Kakor ni v’ nebefih per fvelnikih dufhne fmerti (greha), ravno tako ondi tudi ni telefne fmerti (lozhenja dufhe od trupla), ktera je fhtra- linga sa greh, ino naftopik nafhe pokashene nature, Jes pravim, de v’ nebefih ni rasdjanja in trohnenja telefa, ker nebefh- zhani vezh ne morejo umreti; ne telejoviga lerplenja, ker nebefhzhani ne morejo vezh terpeti; ne telejhih potreb, ker nebefhzhani nizh ne pogrefhajo. „Kedar pa bo umerjozhe neumerjozhnoit obleklo, fe bodo fpolnile befede, ki fopifane: t Smert je posherta v’ premaganji.“ I. Kor. i5,5). Bojezhi ino ftrahoviti kriftani! kteri fe pred fmertjo kakor terft pred viharjem tre- fete, smirej miflile na tiki frezhni zhaf, ke- dar hote fmertni Urah premagali; kedar fe bo vafh rastrefen pepel fpet fkupej sbral, kedar fe bodo vafhe trohle koki fpet oshivele, kedar bo vafhe rasdjano telo fpet kal sagnalo, kedar bole od mertvih vllali, ino ne Lote nikdar vezh I« — 473 — umerli. Beteshniki ir.o hromi! hteri imate she od rojllva ali pa od kake nefrezhe polomljene ude, neprenehama mifJite na tillo dosheljeno minuto, o kteri poidete s’ sdravimi udmi v’ hifho fvojiga nebefhkiga Ozheta. Zhe fle na fvetu od drusih sanizhevani ali pa sapufheni, > (e pa f’ to mifli j o tolashite: V’ nebelih bom tudi jes sdrav; gori fe bom na enkrat vfih kri- shev snebil; jes bom ravno tako frezhen, ka¬ kor bodo uni, ktere sdaj hlagorvam, ali pa kteri me sdaj sanizhujejo. Moje truplo, ktero je sdaj od tolikan j nadlog Itifkano, in Bog ve kako bo fhe nadlegvano, je enako Temenu, ktero v’ semlji salo sgnjije, de potlej tolikanj lepfhi poshene. „Pravizhni bo zvetel kakor palmovo drevo, rahel bo kakor zeder na Liba- nu.“ Pfalm. 91, i 3 . On bo fmerti prafhal rekozh: 4 Smert! kje je tvoje premagajne? 5. 4 Sveti ( Sion! nebefhki Jerusalem! ti pa ni- mafh ne ternja ne ofatja, ne kamnov v’ fpod- tiklej, torej tudi nimafh nobeniga urshaha sdi- liovanja, nejevolje, ino nefpolnjenih shelj. 0 ti lepi sapopadik nafhih sdajnih shelja, ti zilj ino konez nafhiga hrepenenja! ti fpolnenje na- fhiga upanja! ali fmemo tedej ref terdno u- pati, de te bomo dofegli ? Ravno to terdno u- panje nam s h e sdaj nafhe shaloftno shivljenje slo lajfha, sholz s’ medam mefha, ino ternje guli, de naf vezh ne bode, ali de naf vfak ta¬ ko slo ne more boki. Sdajno shivljenje, miflimo • fi ga, kakor koli fi ga hozhemo, je bolj v’ terplenje kakor pa v’ vefelje, ne le sa nafho dufho, ampak tu¬ di sa nafhe truplo. Truplo v’ letih, ktere mu rofhimo, opefha; v’ vefelji, kteriga mi ifhe- mo, oflabi; tcrplenja, pred kterim beshi, fe ne more ogniti; ino kar dufba, to tudi truplo terpi, ino kar truplo terpi tudi dufha zhuti. Salorej ni drusiga nafhe umerjozhe shivljenje kol dolgo premenjanje terplenja, ino nepreter- gana verfta nadlog , ktere le vzhalih sato nekoli¬ ko odjenjajo, de potlej fpet hujfhi poprimejo. Zhlovekovo shivlenje je na fvetu kakor Job pravi, vedna vojfka, in njegovi dnevi fo kakor — 47 5 — dnevi najemnika. ,,Kakor ldapez fenze sheli, in kakor najemnik konza fvojiga dela teshko zhaka, ravno tako imam jes mefze kres pokoja, ino fhtejem nozhi.“ Job. 7, 1. 2. 3 . In pa komu smed naf, ljubi bratje! komu fe ne godi ravno tako? Kakor na divjim mo¬ rji val val pobija, ravno tako fe v’ sdajnim shivljenji krish v’ krish saleta, ino kjer perva nadloga neha, ondi fe vshe druga perzhne. Kako shaloftno bi bilo tedaj nafhe slavlje¬ nje ko bi v’ tolizih nadlogah, v’ tolikim terp- lenji ne mogli vezhne frezhe (v’nebefih) upati! Ino komu bi bilo mozh toliko neismerno ne- frezho sadofli objokati? Kedar zhlovek ne more vezh terpeli, je sa-nj taka frezha, de jo tako rekozh po pra- vizi fmemo nebefa ali raj meja imenovati. , Piavno tako, ljubi bratje! nima zhlovefh- ko truplo v’ frezhni vezhnofti nobenih potreb, sa klere bi mu bilo fkerbeti; ne vefelja, ktero bi mogel fhe le saflushiti; ne kratkozhafov, ktere bi fi mogel zhlovek kupiti. c Svetnikam noben pot ne tezhe po trudnim obrasi, pre¬ kleta semlja jim nobeniga ofata ne rodi; u- bofhtvo jih ne fpravlja drugim ljudem v’oblak; nobena nefrezha jih ubosih ne dela; noben bo- gatinz jih ne tare, nihzhe jih ne sanizhuje; no¬ ben ptujiz jim ni nevofhljiv. Kedar perpovedujete, de je kdo na tem fvetu frezhen, vezlii del tako le pravite: Temu zbloveku nizh ne manka, vfiga ima v’ obilnoki, kar koli njegovo ferze posheli. On ne ve sa na¬ dlogo, ne sa terplenje, ne sa pomankanje. . . . 47 6 t She veliko boljTln li morete tifto Trezho miTliti, ki vaf v’ nebelih zhaka, in v’ saupa- nji na-njo morete v’ dobrim kanovitni ollati. Jas pravim, de ne bo v’ nebelih nobenih telefnih potreb, savoljo klerih ke tukej tako nepokojni, fe toliko trudite, in toliko fkerbite; in vi jfi pa morete sraven tudi vfe nedolshno vefelje mifliti, ki ga truplo vshivati samore. Truplo je v’ nebefih velelja ino zhaki s’ dufho vred deleshno, kakor je bilo tukej njene zhed- nolti ino njeniga saflushenja nekako deleshno. Le terpi tedaj, o ftifkana dufha! le terpi, zhe je tako boshja volja, jokaj bres ftrahu, in sdihuj bres trepeta v’ dolini fols, na Tvo¬ jim sdajnim popotovanji; tode nikdar ne po- sabi na Tvojo prihodno domazho deshelo, kjer boTh s’ veTeljem shela, kar tukej s’ jokam Te- jeTh. Na pol poderta hiTha, v’ kteri sdaj pre- bivaTh, Tlabok tvojiga trupla ti le osnanuje, de je tika Trezhna hiTha she sa-te perpravlje- na, v’ kteri boTh T’ Tvojimi bratrni boshji de- lesh vshivala. Zhe te Bog dalje k’ Tebi ne po- klizhe, vezhi pravizo imaTh do njegoviga de- lesha. Bog ti tvojo plazhilo le mnoshi, kedar ti ga perdershuje. Tukej rake vlijano Teme med ognjem ino mezhem, ino nebeThzbanam Te v’ tem zhaft ali povelizhanje perzhne in Tpolni, kar poTvet- njalti v’ nadlogo ino neTrezho Thtejejo. Kako lepo Te slato Tveti, de Te le nektere minute v’ ognji zhiki! Le nektere leta morefh tukej TkuTh- njo prekati, de Te boTh potlej vTo vezbnoft v’ nebelih veTelila! Krona, ktera veT um preTeshe> ) e b< d b 8 r ! 1 ne« — 477 — je she nad taboj ; osri fe na kvifhko proti liefam, ino f’ lem fe tolashi, de bofh on¬ di gotovo neumerjozha. ,,Salorej fe f’ temi befedami med fnboj tolashite. 44 I. Tefal. 4 , 17. jSlebern sraed vaf, ljubi bratje! naj fvoji- ga brata v’ njegovim telefnim terpljenji k’ te¬ mu upanju opominja; flehern naj fe v’ bole- zhinah fvojiga trupla f’ to refnizO podpira; ino kedar fe bo vafha natura pod fhibami vafhiga nebefhkiga ozheta vpenjala, fi pa v’ duhu fve- te vere režite : t Sej ne terpifh dolgo zhafa : fej ne terpifh saftonj. Satorej fe P terni befe¬ dami med faboj tolashile. Sretja rejnica. V’ nebejih nima dufha fvetnikov nobene ne- sadovoljnojii , ktero fo jim iukej zhafne rezhi delale. Ne bo shalovanja, ne vpil ja, ne bo- lezhine ne bo vezh. Na tem fvetu je nesadovoljnofl zblovekovo naj vezhi ino naj goiovfhi terpljenje. Zhlovek ni sadovoljin ne f’ fvetam, ker njegove shelje nifo fpolnjene, ako ravno ga vsiliva. Ni sadovoljin P fvojim blishnim, ker blish- ni njegovim sheljam nikoli prav ne vflreshe. Ni sadovoljin fam P fabo, ker smirej nad fabo pregrefhke in pomankanje vidi, kar mu teshko dene. Ni sadovoljin (ali finem povedati?) fhe zlo s’ Bogam, ker od njega smirej manj dofesbe, kakor pa sheli, ali pa drugazhi dofeshe, kakor pa bi rad dofegel. Neki kari modrijan je rekel, de sadovolj- noft ni zhlovefhka zhednoft; in po nekakimu umu je pazh prav rekel. Miflite li nar frezh- nifhiga zhloveka na semlji; vfe mu dajte kar je zhloveku mozh posheleti, pa Lote vender vidili, de mu fhe zherv nesadovoljnofti ferze gloda. Zhe ima kraljeftva, pa fhe želih delov fveta sheli; zhe ga ljudje zhafte, pa fhe ho- zhe, de bi ga molili; zhe she vefelje vshiva, pa hozhe fhe vezhiga vshivati. Ohernikovo oko fe ne da f’ krivizo nafititi; ni lit, dokler fe ne ufufhi, in fvojiga shivljenja ne konzha. „Hu- dobno oko je k’ hudimu (nagnjeno) ino ne bo kruha lilo, ampak je lazhno ino shaloflno per fvoji misi.“ £ Sirah, i/ t , 9. 10. Ravno taka je f’ flehernim zhlovekovim nagnenjetn, bodli to ki II hozhe. V’ tej rezki fo li dobri ino hudobni ljudje naj bolj podob¬ ni; nesadovoljnoft je fplofhna, defiravno je ta zhlovek savoljo tega , ta pa savoljo tega nesa- dovoljin. Poboshen zhlovek bi rad tolashbo imel, in kolikorfhno koli mu Bog pofhlje, mu ven¬ der ni nikoli dovolj velika. Vzhafih sheli, de bi ga Bog pred fhtratingami obvaroval; pa ga vender fhe smirej s’ njimi tepe. Bi she rad konez fvojiga terpljenja vidil, pa fe fhe le vfak dan ponavlja. Njegove shelje fe ravno ta¬ ko netezhne nafititi, kakor shelje vfakiga dru- siga, in je nekako nesadovoljin, ker fhe she¬ li, kar nima, in po takih dobrotah hrepeni, ktere fe le v’ prihodnim shivljenji dobe. — 479 — Zhlovek fploh malo zhifla, kar she ima, ker tega sheli, kar fhe nima, ino nikoli io salo ne fkerbi , kar fe sdaj godi , ker ga smi- rej uho fkerbi, kar fe fhe ne godi. Od tod fploh isvirajo njegova nejevolja, ino njegove vedno sivel j e, de bi fe mir drugazhi godilo, kakor pa fe mu ref godi. ,,0h! kaj ko bi bil pazh po- konzban, je fhe zlo poterpeshljivi Job rekel, de bi me oko ne vidilo! (nihzhe ne vidil)!‘ 4 Job. 10, 18. Vzhafih fe nad vfimi ljudmi hudujemo, de na fvetu ne moremo biti vefeli, ino popol- nama sadovoljni; tode fe nekako po krivizi nad njimi hudujemo. Ljudje she vedo, sakaj nifo zhafnih rezhi prav prav vefeli, ino njih popol- nama sadovoljnoh na semlji bi imela ftrafhnej- fhi naftopke, kot njih nadleshni nepokoj. Krik- jani! nafh vezhni poftavodajavez nam ni sado- voljnofti f’ lem fvetam odlozhil: on niprifhel, de bi nam tak mir dal, ampak de nam je rnezh pernefel. Mal. 10, 34 - Zhe farni febe malo bolj preminimo , prav lahko fposnamo , de fo vfe zhafne rezhi sa naf premajhne, de naf ne morejo sadovo- ljiti ino de ako hozhemo refnizhno frezhni bi¬ ti, naf je mogel nafh ftvarnik sa kaj drusiga (kakor zhafne rezhi) nameniti. Druge kvari >iaj bodo sadovoljne, kedar imajo, kar njih natu¬ ra potrebuje, le ti, o zhlovek! ti podoba bosh- ja! fe v’ fvojih sheljah toliko zhafa ne daj na¬ sitili , dokler tike neismerne dobrote (Boga) ne sadobifh, ktero vshivati fi kvarjen. — /,8o — Tvoje ferze naj smirej nekak fvet nepokoj zhuti, dokler tjekej (v’ nebefa) ne pridefh, kjer je (Bog) tvoj fhaz ali saklad. iNaj ti ne bo nikoli sadofti, kar koli je manj kot Bog, ali kar ti Boga vshivati ne da. Saftojn nam vidne saklade ali fhaze na kup fpravljate, de bi naf f’ tem fvetam sadovoljne Aorili; saftojn nam zhaft ino fladno vefelje napravljate, de bi mi na vfe drugo posabili. Kedar bi she imeli shejo ogafiti, naf fbe le sbejati sazhne. Komej fo nafhe ftare shelje nafitene, fe she nove v’ naf vnamejo. s Svet nam vzhafih kako peft po- semljifkiga prahu v’ ozhi vershe, de bi farni fvoje velikofti vezh ne vidili. Pa komej neko¬ liko tega prahu od febe otrefemo, pa she zbu- timo, de fmo fhe delezh od ftudenza refnizhne frezbe. O frezhna vezbnoft! le ti bofh nafhe na- gnenje osdravila, ino ispolnila; le ti bofh na¬ fhe shelje s’ refnizhnimi dobrotami, f’ ftano- vitno zhaftjo, ino f’ zhiftim vefeljem napolnila, in sadovoljne ftorila. Kdaj pa bo tifti velki dan napozhil, o kterim naf bofh v’ fvoje na- rozhje vsela, ino nafho shejo po edino dobrini, ino nefkonzhno refnizhnim Bogu ogalila? Puftimo, ljubi bratje! pravizhnifhi dufhe, kot fmo mi, pred fabo ta dan sadovoljnofti doshiveti. Tudi na uni Hrani groba fo namrezh fhe dufhe, klere fbe tudi nifo nafitene; to je, ti- fte dufhe, ktere v’ ognji v’ vizah po odrefhe- nji in fpolnenji fvojih pervih shelja gorezhe hrepene. Deflih dobro vedo, de boclo lulej — 481 — gotovo v’ nebefa prifhle, vender njih shelje fhe nifo pOpolnama nalitene. Ravno to jih pezhe, de fo fhe Boga gledati sadershane. Pri¬ di tedaj, o Gofpod! hres tebe fo shivi in rnert- vi nesadovoljni. Pridi, Gofpod Jesuf. t Skriv; rašod. f. Janesa: 22, 20. t Sej tedej farni fposnate, moji bratje! de ondi ni shaiovanja, ne vpitja, ne bolezhine, kjer nafha dufha ne more vezh nesadovoljna biti. Kar je popred bilo, je minilo, ino bar je minilo, vekomej vezh ne bo. Minil je vef nepokoj, minile fo vfe nizhemerne, ino pra¬ sne mifli, f’ kterimi je imel nafh um na tem fvetu opraviti. Minile fo mnoge shelje, ktere fo nafhe ferze med faboj delile, ino terpin- zliile. Minile fo vfe ptuje pohujfhanja, nesve- ftobe, svijazhe, natolzovanja, ktere fo naf nad¬ legovale. Minili fo vfi dvomi, ino kar je ne- gotoviga, kar nam je le tamno fenzo od ref- nize pultilo. Kar je bilo, je minilo, in vfe je novo, vfe popolnama. Ako ravno ima nafha dufha od te nbvine fhe tako nepopolnamaVsapopadke, vender she ve, de je novo veliko boljfhi, kakor pa pretezhe- no j ino de je gotovo persadevanja vredno s’ vfo rnozhjo po novim hrepeneti ino sdihovati. Kar fim vam tukej povedal, fveti Avgufh- tin ob kratkim na snanje da $ ker od nebef tako govori : Ondi bo rtaflle shivljenje bres fmerli, nafhe snanje bres smote, nafha ljubeseri bres fpodtikleja. To je: V’ nebelih bomo shiveli, ino ne bomo nikdar uraerli; bomo vfe fposnali, ino 5i fe ne bomo nikdar motili, ali golfali; bomo (Boga) ljubili, ino li ne bomo v’ ljubesni nik¬ dar fpodtikali. Taka frezha je le v’ nebelih gotova, in nihzhe fe je ne more na semlji hvaliti. — Vligamogozhni Gofpod! kako ljubesnive fo tvoje prebivalifha ! Moja dufha po Gofpodovi hifhi hrepeni, in omedluje. Moje ferze ino moje mefo fe v’ shivirn Bogu vefelita. Pfalm. 83, 2 . 3. Gotovo je taka! kedar nadloge tega fveta prav premiflim , to je, kedar premifhlujem fvoje revno shivljenje, fvoje tamno fposnanje, in fvoje nevarno nagnenje, lim perfiljen, f’ fve- tam nesadovoljin biti, ino le nebef skeleti. Ko bi fi te neisrezhene frezbe ne pervofbil , bi fi bil naj vezhi fovrashnik; fam febe bi terpinzhil, ko bi fe v’ desheli fols f’ tem fladkim ino edi¬ no terdnim upanjem ne tolashil. Meni je mozh k’ tebi, o Gofpod! priti, torej hozhem k’ tebi, moj Gofpod! iti. Kjer ni tebe, ondi ni refnizh- niga vefelja ; sunaj tebe ni prave frezhe. Vzhafib pride tako frezhna ura, kjer fe mi sdi, de to veliko refnizo fposnam; pa ven- der, oh! kako nefrezhin lim! kolikrat je moja neftanovitnoft shaloftin fprizblej, de ne moreni frezbin biti, dokler tebe nimam. Donef lizer moja dufba po tvojim vezhnim ftanovanji sdihu- je in joka, jutri pa (oh! de bi fe pazh nikoli ne sgodilo !) jutri pa fe bom fpet na semljo natvesil- Moji bratje! obležite Gofpoda Jesufa Kri: ilufa , ino ne ftresite mefu po njegovih sheljah. Rimlj. i3, i4. — 483 — Kdor fe Gofpoda boji, temu poflednizh dobro poide, in bo nS dan fvoje frnerli sheg- nan (oblagodarjen). t Sirah 1 , i 3 . Drugo premifhljevanje. ( Svetniki v’ nebelih fhe veliko vezhi frezho vshivajo, kakor pa li jo mi mifliti samoremo. Dobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni flifha- lo tudi ni v’ ferze nizheiar prifhlo, kar je Bog tem perpravil, kteri ga ljubijo. I. Kor. 2, g. Kar sdej nafhe oko v id i ti more je le po- semljifko; kar sdej umemo, je le zhafno. Je- suf Krik ul' nam je pa kraljeftvo perpravil, kle¬ lo ni od tega fveta, ktero li tedej tudi prebi- vavzi tega fveta (posemljizliani ali posemljani) ne morejo prav pred ozhi ftaviti, ali poozhi- liti, ne prav zeniti. To kraljeftvo je kraljeftvo koshje, je nebefhko kraljeftvo sa ktero vedno proti m o ; fam Bog, ali pa pofeftvo boshje, je to kraljeftvo. Mi tedej, ljubi bratje! imamo le premi- Hilovati ne le koliko hudiga ni v’ nebelih, am¬ pak tudi koliko dobriga je v’ njih; sa nadlo¬ gami. od kterih naf nebefa refhijo , premifli- mo, kolikor nam je mozh , tudi dobrote, kte- r ih bomo v’ nebelih deleshni. Kef je lizer : Kdo 3i * — 484 — yam hozhe take dobrote prav popifati, kterih ni vidil, ne flifhal, in jih ne vurne ? Ko bi pa Cvetnikov kdo is nebefih priChel, in bi vam popifoval, kake dobrote Cvetniki gori vshivajo, ali miCiite, de bi ga prav umeli ? 1. t Srezha Cvetnikov v’ nebelih je veliko shlahtnifhi , ka¬ li or je pa vCe, kar mi sdej zhutimo. 2. t Srezha Cvetnikov v’ nebefih je veliko vijokejfhi, kakor je vCe, kar mi sdej umemo. 3 . t Srezha Cvetnikov v’ nebefih je veliko ve- zhi, kakor je vCe, kar mi sdej saClushimo. S’ befedo: V’nebefih Co vfe dobrote sedinjene. V’ nebefih boie vfe imeli, kar skeleti lju¬ biti samorete. Bote Che boljf'hi dobrote imeli, kakor jih sdej umeti samorete. Bote fhe vezli imeli, kakor hoteti morete. t Srezha fvetnikov n’ nebefih je veliko slilahlnej- fhi kakor pa je vfe, kar mi sdej zhutimo. Kake obzhutleje imamo, moji bratje! na semlji ? Imamo ielefne obzhutleje kteri truplo, ino diifhne obzhutleje, kteri pa dufho šadenejo. ZhloveChko Cerze, kakor fim rekel, ino kakor Cami zhutite, Ce ne da v’ nobenih (ne v’ telefnih, ne v’ duChnih obzhutlejih) nafitili; in° vender v’ ob dvojih Cvoje Crezhc in Cvoje sado- voljnofti iChe. Te Crezhe pa nikoli nikjer dru¬ ge ne bo dobilo, kakor v’ nebeChkim vefeljh kjer bodo vCe nafhe mogozhe shelje po neisre- — 485 — zheni shlahtnoAi popolnama nafitene; kjer bodo vfe dobrote bres hudiga, vfe popolnamafti, bres nepopolnamafti, vfe prijetnofti fladkofti? bres Huda, vfa frezha bres preneha. Bog me vari, ljubi kriftjani! de bi vam jas le telefne ali mefene nebefa obetal, kakor fo jih lashnivi preroki golfanini ino mefenim narodam osnanovali. Jas le toliko rezkem, de bo po uku lvete vere tudi truplo, ta revni del zhloveka dufhniga plazhila deleshin, ker je tudi truplo dufhi k’ saflushenju pomagalo, ino de bodo v’ povelizbanji zeliga zhloveka (dufhe ine telefa) tudi vli zhlovekovi pozhutki fvojo frezho vshivali. Jesuf Krikuf bo nafhe revno telo fpreme- nil, ker ga bo po mozhi, f’ ktero li saniore vfe rezhi podvrezhi, podobi fvojiga telefa ena- ziga ftoril. Filip. 3 , 21. To prenovljenje, moji bratje! in to fpre- menenje nafhe sdajne nepopolnomalli nam bo mozh dalo, de bomo fvojo ondotno frezho (v’ nebelih) popolnama zhutili in vshivali. Sdaj je nad nami fhe vfe nepopolnama: nepopolna- ma fo pozhutki, f’ kterimi zhulimo, rezhi, k te¬ rc zhutimo, vsroki, savoljo kterih zhutimo, ino poganjki, kteri is nafhih obzhutlejev isvirajo. Jas vaf pa nozhem previfokih ino nesapopadli- vih refniz uzhiti, temuzh vam le rezhem: Mi- flile na povelizhanje fvojiga telefa, ktero je sdej tako revno, na popolnamaji Jvojih pozivni¬ kov , kteri fo sdej tako flabi, na rasjvitlenje fvojiga uma in fvoje pameti, ktera Aa sdej tako omejena, potler hote pa farni lahko fkle,- — 486 — nili, de more vafha prihodna frezha (v’ nebe¬ lih) shlahtnejfhi biti, bakor pa je vfe, kar sdej zhutite , a!i pa zhutili samorete. Truplo je sdej sa dufho, kakor tesbko breme, kakor sadirshik njenih mozhi, kakor ježka, is ktere sheli re- fhena biti. Ali bo truplo dufbo per frezhnim od mertvih vftajenji lih tako nadlegovalo? Ne bo je ne, ljubi bratje! temuzh takrat bo tru¬ plo s’ dufho vred dufhne zhafti, dufhne to- lashbe ino dufhinga vefelja deleshno. Gofpod ga bo podobi fvojiga telefa enakiga ftoril. Be¬ rite fveto pifmo, ktero nam na toliko krajih truplovo fvitlobo, njegove Iaftnofti ino njegovo zhaft tako lepo popifuje. Pravizhni, pravi vezh- na modroft, fe bodo fvetili, ino kakor ifkre med fternifham femtertje fkakali. Modroft. 3, 7 . Uzheni, pravi Danijel, to je, v- Bogu uzhe- ni fe bodo fvetili, kakor fvetloba neba, ino kteri veliko drusih v’ pravizi poduzhe, bodo kakor svesde na vfe vezhne zhafe. Danijel. 12 , 3. Takrat, pravi fnm nafh isvelizhar, fe bo¬ do pravizhni fvetili, kakor folnze v’ kraljeftru fvojiga Ozheta. Kdor ima ufhefa poflufhat, naj poflufha. Mat. i5, 43. To bo tedej gorivsetje med otroke boshje, na ktero nam f. apoftel zhakati veli, in odre- fhenje nafhiga telefa. Rimi j. 8 , 23. To truplo bo tako rekozh kakor duh s’ du¬ fho vred delalo, deflih ne bo duh. To flabo truplo bo fvoje odrefhenje sadobilo, in vfe po- polnomafti imelo, ktere mu je mozh imeli. V’ takim fpremenjenim ino pcpolnama tru¬ plu fi morete, moji bratje! tudi neisrezheno — 48 7 — bolj popolnama pozliutke miflite, kakor pa jih sdej imamo. Oko fe ne bo {pregledalo, ne uho preflifhalo r noben pozbulik ne bo terpel, no¬ bena mifel naf ne bo shaloAnih delala. c Svet- niki ne bodo vezh lazhni, ne shejni. Ino folnze jih ne bo vezh peklo, tudi nobena vrozhinja. Ker bo jagnje ktero je v’ fredri fpdesha, zhes nje gofpodovalo, ino jili vodilo k’ fliidenzam shive vode, ino Ecg bo vfe folse od njih ozki obrifal. t Skriv. rasod. 7, 16. 17. Na fvetu fo tako rekozh, le kalni Auden- zi, is kterih nam vefelje isvira, fhe zlo zhifta ino duhovna tolashba, ktero nam Gofpod da¬ je, nam ne tezhe, ampak le kaplja. K’ vezhi- mu komej pokufimo, kako fladak je Gofpod j ino ta pokufhn ja, ktero Gofpod isvoijenim du- fham she v’ shivljenji daje, je le hladin poshi- rek na popotovanji, le fpominj tifte ftotere hrane (ali shive vode) -ktera jih na konzu njih popo¬ tovanja zhaka, je le podoba tiAe neisrezhene frezhe, ktere bodo v’ nebelih delcshni. Oni bodo rtafiteni od obilnoAi tvoje hifhe, (Gofpod!) ino ti jih bofh f’ polokam fvojiga vefelja na¬ pajal. Ker per tebi je Audeniz shivljenja, in v’tvoji luzhi bomo ljuzli gledali. Pfalm 55 , g. 10. Takrat bo flehern pozhutik popolnama, flehern pozhutik popolnama vefel, popolnama frezhen , in flehern po Tvojim bo imel nor po- polnamfhi rezhi, nad kterimi fe bo rasvefelil. Oho bo v’ lem vefelo ino frezhno, kar bo gledalo; uho pa v’ tem, kar bo poflufhalo h t. d. Ponovljeni zhlovek bo v’ vfih delih isve- lizhan , ali frezhen. Ondi fe ne more nizh po- — 488 — grefhati, pravi f. Avgufhtin, kjer je Bog, kte- rimu nizh ne manjka. Bog je poterdil, l L Petr. 1 , 12 . V' nehejih bomo Boga ljubili. Draga jiopinja J'rezh e Jbelnikov , Nefkonzlma frezha je, Boga refnizhno lju¬ biti , in od Boga refnizhno ljubljen bili : ne- fkonzhno dopadajenje nad Bogam imeti, ino veden sapopadek boslijiga dopadajenja biti. Ino pa ref! ljubi bratje, kako bi bilo mo- gozhe, de bi nafiie oživi Boga, nefkonzhno 5 11 dobroto, ino isvir vlih dobrot zhifto gledale, ino de bi fe nafhe ferza vender nad njim ne vefelile ? Kdo bi santogel, njega, nefkonzhno lepoto bres ljubesni gledati, ali ga pa bres ve- felja ljubiti ? To refnizo morete prav dobro umeti saka j po tem fe fklene: Zhe umerjozhi zhlovek fhe kako minlivo livar, ktera fe mu dobra sdi , vzhafih tako filno mozhno ljubi, kako mozhno more fhe le neumerjozhi zhlo¬ vek Boga livarnika vfih kvari, njega edino ino popolnama, nefpremerdjivo dobroto ljubiti, ke- dar jo prav fposna? Ljubesen (de mi namrezh koga ljubimo, in fmo od njega ljubljeni) je na- fha frezha; nar vezhi frezha je tedaj, kedar Bo¬ ga, nar vezhi dobroto, nar bolj prav ljubimo, ino fmo od njega ljubljeni. Kedar bomo tedaj Boga sagledali, fe bo v’ nafhim ferzu tako go- rezha in shiva ljubesen, in toliko vefelje vne¬ lo, do njune mozhi ino velikofti noben zhlo¬ vek sapopalii ne more. Toliko pa vender ve¬ mo, c!e bo ljubesen, f’ ktero bomo Boga lju¬ bili , in s’ njim fkleneni nafho dufho s’ nei- srezhenim vefeljem napolnila, ali pa de je fa¬ rna ljubesen titlo vefelje, ker vefelje drusiga ni, kakor ljubesen, ktera to vshiva. kar ljubi. Is boshje velikofti, is boshje zhafti ino frezhe bo tedaj vefelje fvelnikov isviralo, ino ker fe jnn Bog nesapopadljivo vshivat da, jih bo tako terdno f' faboi fklenil , de bodo tako rekozh v a - n j vtopljeni, ino njegove velikofti, ino ne- fkonzhne frezhe deleshni. V’ vezhnofti bomo Boga ljubili, ino fizer ,s zeliga fvojiga ferza ljubili. Vfe nafhe nag- 5l2 nenja, obzhutleji, ino fposnanja fe bodo It’ nje¬ mu povsdignile, ino pa fhe f’ kako gorezhno- iljo? Kamen, kteri k’ tlam hiti, ino ogenj, kteri na kvifhko puhli, fta le flabe podobe tilie gorezhnofti in mozhi, f’ ktero nafha du- fha po Bogu hrepeni, ino k’ njemu hiti. Ta¬ krat bo Bog, Bog nafhiga ferza; takrat bo fpet dobil, kar nam je dal, ino ker bo vfe nafhe ferze v’ laft dobil, ga ne bo vekomej zlo nizh sgubil. Boga bomo ljubili, ino fizer le njega fa- miga , in vfe druge rezbi bomo le v’ njem, in savoljo njega ljubili. INagnenja nafhe dufhe fe v’ nebelih vezh ne raslozhijo ; vfe je v’ du- fhi le ljubesen, ino Ijubesen nam je vfe. Nag- nenja fe ravno tako, kakor dufha, ne dajo rasdeliti. t S. Gregor pravi: fvetniki Boga bres truda shele, ker sa sheljami litoft pride; in oni fo nafiteni bres ftuda, ker fe is litolli fpet nove shelje (po Bogu) vnemajo. Boga bomo ljubili, in pa is zhifte bres do- bizbka sheljne ljubesni ga bomo ljubili, ljubi¬ li ga bomo savoljo njega , ino pa salo ker je on edina, ino farna na febi vfe ljubesni vredna dobrota. Kihzhe ne bo vezh gledal na plazhilo, in vfak fvetnik bo she v’ ljubesni fvoje pl«' zbilo dobil. Nibzbe ne bo Boga savoljo febe ljubil, in vfak bo v’ ljubesni frezhen. Mi b» raji imeli, de bi naf ne bilo, kakor pa de bi Boga ne ljubili; in mi ga bomo mogli is vfe mozhi ljubiti, in v’ tej ljubesni vekomej odah- Boga bomo na vfo mozh ljubili, ino nam ne bo mogozhe, ga kaj manj ljubiti. r n 8 b t< k f, d ii it n 1 ) b. h 8 ' k ti je ir n lj L. b d fv fr ri 5i3 )- e o e 9 <3 y- 5 O 3S tl 3t 0- i- ie ta Oj a- )e bi bi fe ti. m Ker dufha ne more sunej Boga nobene rezili najdili; ktera bi bila farna na lebi ljubes- ni vredna, torej je tabo rekozh perfiljena, Bo¬ ga • proftovoljno ljubiti. Ker fe dufha ne bo vezli mogla gdlfati, torej fe bo mogla v’ refrii- zo v topi It . Gnatuv natore, gnade ino zbafti, bo le v’ ljubesni nefbonzhne refnize in dobro¬ te nalitena, in je k’ njej bolj naganjana, ka¬ kor je pa ogenj goreti nagnen, V’ Bogu, pravi f. Tomash, je taka fladkoft in 1 jubesnivoft,' de dufho, kedar ga fposna, prezej k’ febi potegne, in jo mozhno v’ fe vtopi. Boga bomo ljubili, m pa kakor je vreden ljubljen bi ti, in v’fkle- njenju f’ tiffco ljubesnijo, f’ ktero fe farti febe ljubi; jas hozhem rezili, de ga bomo ljubili bres sadershika, bres fkerbi, bres konza. ,,Nafh- la fini ga, kteriga moja dufha ljubi. Dershirh ga, in ga nikdar vezli ne ispuftim.“ Vifoka pe- fem. 5, 4. Jas fizer upam , de Boga she na tem fve- tu ljubimo, tode kako flab ino nepopolnama je ta sazhetik ljubesni! Vzhafih fhe sdihujemo , in shalujemo savoljo fvoje flabe ljubesni. V’ nebelih bomo pa nafproti Boga bres tesbave ljubili, ker bomo per njem ; is vfe mozhi ga bomo ljubili, ker nam bo zheš vfe ljub, in ker bomo vfi va-nj samaknjeni. Na tem fvelu vfaj shelimo Boga ljubiti, deflili fi nifmo fvoje prave ljubesni do njega hefti ? ker farni febe prav ne posnamo. V’ Irezhni vezhnofti nam bo pa lili ljubesen po- 1- ok, de ga ref ljubimo, in de fmo od njega ljubljeni. To sagolovljenje je vezbno shivlje- 33 — 5i4 — nje, shivljenje miru, shivljenje luzhi. S’ tem nam Bog da vczhin pokoj, in vezhria luzh nam v’ Bogu fveti. Boga bomo ljubili, in fe s’ vfmi fveinihi in angeli fklenili, de ga bomo bolj fpodobno, in bolj popolnama ljubili. V’ nebelih bomo vfi fkupej in vfak pofebej Boga. hvalili, in ta zhalt in hvala bo le is nafhe ljubesni, is nafhiga sa- maknjenja, in vefelja isvirala. Hvalo mu bo¬ mo dajali savoljo njegove nefkonzhne veliko tli, f V e l o fl i , milobi, pravize , in vfigamogozhnofti. Hvalo mu bomo peli savoljo vfih borjenih zhu- desbev. Hvalili ga bomo sa vfe gnade, ktere nam je fkasal, ino sa ufmilenje, ktero je nad nami, ino nad vfimi isvoljenimi boril. Vfak fvetnik ga bo savoljo febe, ino sa¬ voljo vlih drusih fvetnikov hvalil. Vli fvelniki fe bodo brinih, in ufmiljenje neprenehama pre¬ pevali, ktero jim je Bog fkasal. Vedno fe mu bodo v’ fvojih ferzih kakor darovi ljubesni da¬ rovali. Ino ker bo Jesuf Kriftuf fvoj ofer, s ofram fvetnikov, fvojih udov fklenii, bo fvo- jimu nebefhkimu Ozhetu smirej ljubesniv ofer daroval , kteri mu more grosno vfhezh bitu „ t Srezhni fo, kteri v’ tvoji liifhi, o Gofpod! prebivajo; oni te bodo vekomej hvalili.“ Pfabu 83 , 5 . Kakor pa bomo Boga v’ vezhnofti ljubili' tako bo tudi Bog naf ljubil. Moj ljubek je moj. in jas fini njegova. (Vifoka pefcni 2, 16.) Ljubimo, in fmo ljubljeni; Boga, kakor ciro¬ zi oziieia ljubimo, ino Bog naf kakor ozke otroke ljubi. — 5 1 5 — Oh, ja, ljubi bratje! boshja ljubesen do naf jc she sdaj refnizhrio nefkonzbna; nefkonzh- oa je v’ fvojim sazhelku , v’ Tvojim fadu, in v’ Tvojih perpravah. To de tukej dvojno lju¬ besen raslozhimo; to je, 1 ljubesen ufmiljenja , P ktero nal Bog she v’ lem sbivljenji ljubi, in ljubesen dopadenja , T’ ktero naT bo v’ vezh- nofti ljubil. „S’ vezhna ljubesnijo, pravi GoTpod zhlo- veku, fim te ljubil; sato tim le is uTmiljenja k’ Tebi pervlekel.“ Je.rem. 3 i . 5 . On je pa le farnimu Jesufu Kri it is Tu , Tvojimu tinu rekel: „Ti li moj ljubi lin, nad tabo imam Tvoje do- padajenjeJ 4 Luk. 5 , 22. S’ ljubesnijo dopadaje- nja samore Bog Je poj) o 1 nam a podobo boshjo ljubiti; s’ ljubesnijo ufmiljenja pa Bog tudi nepopolnama podobo boshjo ntnie. „VaTh ozhe val’ ljubi, je nafh isvelizhar Tvojim uzhenzam rekel, ker tle vi mene ljubili, in verovali, de lim od Boga prifhel. 44 Jan. 16, 27. Kako nc- I sapopadljiva bo pa The le ta frezha , kako nei- srezheno mozhria bo svesa ljubesni, kedar v’ vezhnoft kakor jerbi boshji, ino ravno jerbi Jesufa KriftuTa pridemo, kedar pridemo kakor olrozi k’ Ozbelu, kteri ima vtiga obilno, ka¬ kor bratje k’ JesuTu Kriftufu, kterimu je v.fa oblati dana! Tudi ti, fpreobernjeni, Tpokorni grefbnik! ja tudi ti k Tpel otrok po volji Tvojiga dobrot- Ijiviga ozheta, vezhin sapopadek njegoviga do- podajenja! Ozhe pa je rekel Tvojim hlapzam: »Hitro pernelite naj boljTbi oblazbilo, in oble¬ žite ga, ino dajte mu perftan na njegovo roko, 35 * VI — 516 — ino zhevlje na noge. Ker ta moj fin je bil merlov, in je fpet oshivel; zgubljen je bil, in je najden.‘ £ Luk. i 5 , 22. 24. Sakaj pa bi she sdaj ne mogel ta žiga ozhe- ta zhes vfe, in fzer njega farniga ljubiti? Jas te hozhem ljubiti, o Gofpod! moja mozh. Pfalm, 17, 2. V' nebejih bomo Boga imeli, in vshivali. Tre¬ tja Jiopinja frezhe fčetnikov. t Smemo rez,bi: Ker fvetniki v’ nebelih Bo¬ ga ljubijo, ga tudi imajo, in ker ga gledajo, ga tudi vshivajo. 4 She bolj umevno fmenio re- zhi: Je ni vezhi frezhe, kakor je ta , klere rie moremo nikoli vezli sgubiti, in sraven ktere fi ne moremo nizh boijfhiga vofhiti. Le ti dve laftnofii vezhne frezhe, ljubi bratje! dobro pre- miflite: Ne morem manj frezbin biti, kakor fim she; ne morem fi vezhi frezhe vofhiti, kakor pa jo she vshivam. Vfelej imam vliga obilno, ker imam vfe, kar imeti hozhem ; in« nikoli fe mi ne perftudi, kar imam, ker tega smiraj shelim, kar she imam. Ker bodo lede) fvetniki Boga imeli, bodo vfe, njih potrebe i' 1 shelje ispolnjene, ino njih ljubesen, in njih shelje bodo tako nafifene, de sunaj Boga ne bodo nizh drusiga ljubili, ker v’ njemu vfe najdejo, in ker jim je Bog nameft vfih rezki. Nebefhko shivljenje fe ne more spreme¬ niti, ino ni mogozhe Boga gledati, ino pa g a P- P' ti m ki m i e bc ni n< ni di ni n c vi sd en so vo fr, na in in, ob bo bri do! zb; VC! felj 5 1 7 bil in h e- Jas m, 're- Eo- jjo, re¬ li e tere dve pre¬ di or lilij figa ino tega edej e in njih i ne vfe ezbf i rn e- r g a vender ne ljubiti, bab or ga tudi ne morefh prav popolnoma ljubiti, zhe ga ne vidifh. Is pogleda boshjiga more tedej ljubesen poganja¬ ti, is ljubesni pa hvala, ino ljubesen in hvala ne bole imele konza, ker v’ Bogu ni nizh ta- biga, kar naf na tem fvetu per flvareh k’ fpre- menjenju ali isberanju perganja. ^Stvari na semlji fo pomankljive in ome¬ jene, sato le jih navelizhamo. Per pogledu boshjim pa ni taka. Ker ni nad Bogam zlo nizh pomankljiviga, sato fe ga tudi fvetniki ne morejo nikoli navclizhati. Ino ker fe ga nikoli gledati ne navelizhajo , ino ker je Bog dufhi vfelej prizhijozh, salo dufha ne more nikoli nehati ljubiti, ino hvaliti ga. Kako shlaht- nc ino kolike žene je nebefbko kraljeftvo, pra¬ vi f. Avgufhtin! ondi fe mladofi: ne pokara, sdravje fe ne sgubi; ondi fi je vefelje smiraj enako, ino shivljenje nima konza. (S. Aug. in solilogu. cap, i5.) Pa kdo bo umel, koliko vefelje fvetniki sa- voljo tega vshivajo, ker gotovo vedo, de njih hezha ne bo imela ne konza ne kraja , de bo namrezh vezhna? Nebefhzhani bodo s’ Bogam in v’ Bogu toliko zhafa veliki, bogati, vefeli 'no neisrezheno frezhni, dokler bodo nebefa obdale, in one bodo vekomej obftale, dokler ho Bog mogozhin in dobrotljiv, in on more kres konza mogozhen in dobrotljiv biti; ino dokler bo dufha shivela, in ona je nevmerjo- dia. Vfako minuto fe jim bo sdelo, de fe njih 'ezhnoft perzhenja, in vfako minuto bodo ve- helje žele vezhnolli vshivali; ker njih frezha 5i8 \ isvira is ftanovitne rezlinoili dobotljiviga Boga, kteri je njeni budenz; njih rezhnoft je v’ neis- merni frezhi vezhniga Boga, kteri je njeni delesh. Vezli na frezha, v’ kteri bodo fvelniki Bo¬ ga imeli, tedej ne more boljfhi biti, ker ni nobene boljfhi rezili, kakor pa je Bog. Vezh- na frezha, v’ kteri bodo fvelniki Bogn vshi- vali, ne more per vflh fvetnihih enaka biti, ker fe Bog vfakimu po njegovim saflusbenji vsbivat daje« To vshivanje nefkonzhne dobro¬ te , more v fazi ga fvetnika nefkonzhno frezhni- ga boriti 5 ta nefkonzhna frezha more vfaziga fvetnika sadovoljniga boriti; po tej sadovoljno- bi, ktera je le v’ nebelih mogozha, bi mogle she sdaj vfe pametne bvari hrepeneti, fe sa njo trudili, in je upali; in zhe fe v’ refnizi sanjo trudile, ljubi bratje! imate she v’ tem shivlje- hji vefelje ino gotovo upanje, de ho Bog vafh dejl , ino de bodo nebefa vafhe plazhilo, de ho¬ te tedej neisrezhene frezhe v’ nebefih delesbni. Jas Cm tvoj varh in tvoje obilno plazhilo.- O fveti t Sijon! O prelepo Koshje mebo! zhabitljive rezhi fe od tebe govore. Pfalm 86 , 3. Tode fhe vfe, kar nam more kdo od nebef povedati, ino vfe, kolikor nam je od njih lime¬ ti rnozh , ni drusiga kakor fenza proti temu, kar bomo kdej v’ vezhnofti gledali, ljubili, imeli, in vshivali, Kedar tebe moj Bog! imam, koliko pazh imam, kako bogat fim! Ali pa kaj nek samorem imeti, kar bi v’ tebi ne nafhel! Kaj fo nek vfe bvari proti tebi, fvojimu bvar- niku ? Kako malo je, kar mi fvet obeta, proti — 5ig — tem, kar mi ti obljubifh? Jas fim tvoj varil, iuo tvoje obilno plazhilo. Revni fvet mi go¬ vori le otl minlivih, ino posemljifkih dobrot, deflib je moja dufha neumerjozba ; vfe, ltar mi samore' sapeljivi fvet dati, je fhe neisre- zheno flabfhi in revnifhi, kakor fim jas; ubo¬ gi fvet mi ne more nizh taziga dati, bar bi mi ti ne dal. Rabo slo tedaj salajim fvojo pamet, zhe fvoje zhafne, ali pa zlo fvoje vc- zhne frezhe od kod’ drugot, kakor od tebe upam, in shelim ? De bole fladkoft nebefhkiga vefelja fhe bolj fposnali, poflufhajte, kaj nam f. Augufh- lin od njega pove. On pravi: Prihodna zhaft je tako fladba, de, bo bi le ena kaplja od nje v’ pekel pertekia, bi vfo grenkoft pogu¬ bljenih dufh ofladila, (_S. Aug. serm. 7. de sransfig.) Ker je tedaj vezhna frezha tolika dobrota, je grosno flabo, zhe na-njo ne miflifh, ker f’ tim kashefh, de llvari ljubifh, ktere fe v’ tvoje ferze vrivajo, ino duhovne rezki is nje¬ ga isganjajo; ino od tod pride veliko nafhih nadlog, ker na nebefa ne miflimo. Ro bi na vezimo shivljenje, ktero nam je Bog obljubil, fpodobno miflili, bi vfe pofvetne dobrote ino nadloge ispred ozhi sgubili, ker nifo ne dob¬ rote, ne nadloge tega fveta vezbni zbafti per- merjene, ktero je Bog fvojim prijallam per- branil; ker pa na nebefa ino na vezimo shiv¬ ljenje fpodobno ne miflimo, sato dobrote te¬ ga fveta toliko ženimo, ino sato nadloge tega shivljenja f’ tako nepoterpeshljivoftjo terpimo. Kdor je tedaj koljkaj per e tl ra vi pameti, is ve- likiga sapopadka, kteriga nam vera od frezhe prihodniga shivljenja da, prav lahko fposna, de je prihodno shivljenje nafh zilj ino konez, v’ kteriga moremo vle fvoje djanje, ino neha¬ nje v’ prizhijozhirn shivljeni obrazhati, ino fi- zer salo fhe toliko bolj, ker na fvojim popo¬ tovanji lahko na liflo pot sajdemo, ktera v’ pekel pelje. Pomagaj mi, o Gofpod! ker Cvetniki fo prefhli! refnize fo med zhlovefhkimi otrozi redke portale. Pfalrn 11, 2. Nebef sato ne ve¬ mo prav zeniti, ker ti hozhimo is tega Cveta revne nebefa ftoriti. Tebe, moj Bog! ne sna- mo prav ljubiti, ker fmo ti farni fvoji maliki, ino ker fmo navaieni fvoji lartni ljubesni ftre- zhi. Moj Bog! nefkonzhna dobrota! ali bi ne bil she ta fvet nekak okuf nebefhkiga vefelja, ko bi mi tukej tebe prav ljubili, ino ti sverto flushili V V’ tej dolini fols nam le fpominj na-te vfe grenkofti ofladi, f’ kterimi je nafhe shivljenje napolnjeno. Jas fe fpomnim na Bo¬ ga, ino to me rasvefeli, jas ga premifhlujem, in moj duh flabi. Pfalm 76. 4 * (Stori, o Go¬ fpod! de bom le na-te miflil, sato de fe bom smiraj bolj ino bolj v’ tebi vefelil. - 52 1 - Zheterto premifhljevanje. t Srezha fvetnikov je neisrezheno velika, fofebno zhe jo permerimo s’ malim ino kratkim terpljenim, ktero fo tukej fvet- niki sa-njo terpeli. afha sdajna zlo kratka ino lohka nadloga nam pernefe vezhno ino vifoko zhaft, ktera vfe prevaga in prefeshe. Sato ne gledamo na vid¬ ne, ampak na nevidne rezki. Ker to je zhaf- no, kar fe vidi; kar fe pa ne vidi, pa je vezhno. 2. Kor. / t , 17, 18. JNesapopadljiva, ljubi bratje! je frezha fvet- nikov v’ nebelih, kakor fim vam she sgorej povedal. Pa fhe bolj je nesapopadljivo, kako fo namrezh fvetniki mogli na tem fvetu toliko frezho saflushiti. Bog je tizer nefkonzhin v’ plazhevanji, kako pa samore zhlovek tako rekozh nefkon¬ zhin biti v’ saflushenji? Zhlovek bi kmalo miflil, de ima boshja praviza le v’ fvojih fhtrafingah px-avizhno mero, v’ plazhevanju je pa bres vfe mere. Oh! moj Gofpod, in moj Bog! kaj je nek zhlovek, de ga tako povik- fhafh, in ga vekomej med fvoje prijatle, in otroke, in vshivavze fhtejefh? Kaj fo nek zhlo- vekove dela, de jih vezhne krone vredne fbte- 022 jefh? . . Ufmilenje boshje je saref vezhi, ka¬ kor pa fo vfe druge boshje dela. Nehvaleshni ljudje! kteri vede, koliko vam je Bog perpra- vil, sdaj fe mi fhe kdaj pertoshite zhes maj- hine nadloge, ktere vam Bog vzhafih v’ fku- fhnjo, ali pa sato pofhilja, de bi vaf losbej nefkonzhno frezhne ftoril. Le pcrpovedujte mi kaj ftorite, koliko terpite, in jas vaf bom vprafhal, kako plazhilo sa fvoje terpljenje ter¬ jate, ino koliko od fvojiga terplenja upate? Moram vam le povedati, de med delavzovim polam, ino med gofpodarjevim plazhilam ni nobene permere; nobene enakofti med vojfko- vanjem in med zhaftjo, nobene enakofti med fetujo in med shetvjo. Ti, Gofpod! naf prav sa prav, kakor Bog plazhujefh, nafhe saflu- shenje je per tebi le zhlovefhko saflushenje; to de tvoja nefkonzhna dobrota, ino nefkonzh- na zena Jesufove kervi napolnite nefkonzhno prasnoto med nafhim saflushenjem, in tvojim plazhilam. t Spomnite fe fvetnikov, in vfe fkupej de- nite, kolikor koli fo tukej sa Boga ftorili. Ve¬ liko morem rezhi, veliko fo sa-nj ftorili. Sa- to pa sdaj fvetniki Boga vfo vezhnoft vshivajo. In to ie nefkonzhna frezha. Miflite farni na-fe, ino permerite fvoje sdaj no terplenje f’ fvojo prihodno zhaftjo. Baj je nek nafhe sdajno terplenje? Nafhe sdajno terpljenje, kar zhaf sadene, je fila kratko proti vezhnofti. Nafhe sdajno terpljenje, kar nafh trud sa¬ dene, je grosno lahko proti plazhilu v’ vezhnofti- — 525 Kaj je tedaj fploh nafbe saflushenje, na- fhe terpljenje, ino nafbe delo na fvetu proti plazhilu, ktero sa to v’ nebelih dofezhi upamo? Zlo nizh ni; perpullile mi, de vam ref- nizo povem na ravnoft. Sdajni zhaf ni nizh proti vezbnofti. Nafbe terpljenje ni nizh proti plazbilu, ktero fvetniki od Boga prejemajo. O vezhni Jerusalem ! o preljubi dom ! ali nifi nafhiga truda vreden ? Ali pa raji vprafhaj- rno, kako te f’ Ivo ji m malim ino fiabirn de¬ lam saflushimo? Gorje zhloveku, kteri fe te¬ be, moj Bog! salo ne dershi, ker li mu pre¬ malo! Gorje zhloveku! kteri kaj vezli, ali pa kaj drusiga, kakor tebe ifhe ! Gorje pa tudi takimu zhloveku, kteri je tako flep, de kaj manjfhiga sheli, kakor pa li ti Gofpod! £Per va rejnica. TJiaf vi klerim takej l trpimo , ni nizh proti vezhnojii, v' kteri bomo potlej JrezhnL Dolgoft terpljenja je nar vezhi terpljenje, ino dolgoft frezhe, je nar vezhi frezha. Te refnšze bi vam ne bilo treba fprizhevati, am¬ pak le v’ djanji pokasati. — Pa porezhate : t Sej sa nebefa je vender le treba veliko terpeti. Ker zhlovekovo shivljenje je dolgo, pa li zhlovek ni smiraj enak, Krislii fo vedni ino zhlovek ne more smi¬ raj poterpeshljiv biti. — 5a4 —- Nevarnoft je vedna, je vfakdanja, ino zhlo- vek fe je ne more vfelej prav varovati, (fe je ne save). Pervi isgovor. Zhlovehovo shivljenje je dol¬ go , ino pa kdaj fe vam tako dolgo sdi? Ta¬ krat namrezh, kedar bi ga imeli sa Boga in sa svelizhanje fvoje dufhe obcrniti. Kedar Cve¬ tu flushite vam je shivljenje fhe le prekratko. Nafhi nameni fo tako slo rasprofteni, de jih fhe vef zhaf fvojiga shivljenja ne dofeshemo; opravkov imamo toliko, de jih na fmertni po- fteli fhe polovizo neopravljenih popuftimo: Na- fhe fkerbi fo tako velike; kakor de bi nam bilo fhe tavshent let shiveti. 4 Smert nam te- dej vfelej presgodej pride, naj she pride, ke¬ dar koli ti bodi. Vfelej zhes-njo godernjamo, in fe pertoshimo , sakaj de naf ne pulti fhe nektere leta shiveti , de bi fvoje rezki porav¬ nali, ino fvoje namene ispeljali. Shivljenje je dolgo , ino pa zhigavo shiv¬ ljenje je tako dolgo? c Sej ljudje vezhi del, v’ fvoji mladolii, kakor roshize v’ fvojim zvetji svenejo. V’ mladolti nar vezh ljudi umerje. Tihi ljudje pa, ki fo v’ fredni Itarofti, fo ta¬ ko vfim nevarnoftim fmerti isdani. Le malo ljudi vifoke ftarolti doshivi. Vfi nafhi dnevi fo le kakor otrozhje leta proti vifoki ttarolti nafhih pervih tlarfhev. Mehkushnolt in pre¬ grehe, in praviza boshja, ktera fhtrafuje, ve¬ zhi del nafhe shivljenje prav sgodej perkraj- fhujejo. Vfi nafhi dnevi fo pretekli, pravi kralj David, ino savoljo tvoje jese fmo omagali. Na- — 020 — fhe leta fo kakor pajzhine. Nafhe shivljenje terpl fedemdefel let, ino per naj mozhnej.fhih ofemdefet let, ino lje ni •a- 3l ) la 10 ia i- v- i- i- *- h — 535 — ino me f’ Cvojim govorjenjem trudili ? i( Job. 1 9 a i- Nad Cvetniki fe morete tedaj savoljo pn- meli zbuditi , ki je bila s’ nauki Cvete vere ozhiChena, po kteri Co Ce ravnali; morete Cjios- nati, de Cvetniki Co nekoliko tvoje modrotli C’ tem na snanje dajali, de Co Cvoje krishe bolje in bolj po kerClianCko, kakor mi, notili, ino Ce martikake nepotrebne shalofti ogniti vedili, ktere ti pa mi Cami delamo , in jih tudi med krishe Cbtejemo , ker Ce s’ njimi laremo. „Ker moder mosh je terden, in uzhen zhlovek je mozhan, in veliko samore.“ Pripovitl. 2 /j, 5. Jas pravim , ljubi bratje ! de zhlovek kar kritijan veliko losheje terpi, kakor pa kar zhlo- vek; ali pa de imamo kar kriftjani veliko manj nadlog, kakor pa le kar ljudje. Zhc Cvoje shivljenje le po naturi, le po pameti premiCli- mo, je revno, nadloshno shivljenje pazil maj- hina dobrota; zhe pa po naukih vere miClimo, pa ni sunaj greha nizh hudiga, nobene neCre- zhe. Vera nam rezhi vCe drugazbi kashe, ona nam na ternji veliko obilniChi dobizhek kashe, kakor pa na roshizah. Vera nam nadloge tega slii vi jen ja. slajCha , jim da nekako prijelnoft , ženo, ino tolashho , ktere hi (izer nihzlie v’ kri s h i h ne iCkal: in pa salcaj jim da tako že¬ no? ker mi vera pove, de mi moja nadloga k’ moji prihodni Crezhi neisrezheno slo poma¬ ga; vera rili pokashe vir mojih Cols, in me u- v.lii, kako saniorem ChtraCingo , ki jo terpim , v’ Cvoj prid, v’ Cvoje saClushenje oberniti: ve¬ ra me uzhi, dc C’ krishem. C’ ktorim me Go- 556 — fpod ftrahuje, lahko njegovo jeso potolashim, sa fvcje grehe pokoro delam, irio fi proftor med fvetniki flushim 5 vera mi sadnjizh nad linam boshjim , Jesufam Kriftufam , kteri je is ljubesni do mene na krishi umeri, nepreneba- ma isgled pred ozhi ftavi, in mi koshe odper- to nebo, neisrezheno plazhiio sa moje delo. frezhno vezhnoft, v’ ktero fe le fkosi voske duri pride. Sdaj , tukaj fe fhe le sazhne od¬ pirati in tolashiti shaloftno ino pobito ferze; kelh terpljenja fe fzhafama flajfhi, ino naturni Urah pred terpljenjem sginja, ker fmo prepri- zbani, de nam velik dobizhek pernefe. Zhe ima¬ jo tudi rabelni kolefa, gavge, ino mezhe in noshe perpravljene, jim vender kriftjan le fvo- jo vero v’ bran poflavi, ino premaga. Kriftjan v’ fvojim sanizhevanim, in nad- losbnim slavljenji bolj upa frezhno vezhnoft dofezhi, kakor pa ko bi vefelo ino sloshno shivljenje sbivel; ino to njegovo fladko in go¬ tovo upanje je v’ njegovo vero vsidano. On shivi, kakor bi mu bilo umreti, ino umerje, kakor bi fhe le shiveti sazbenjal. Njegovo notranje preprizhanje je njegova frezha, in vezh pa ne moremo od njega rezbi, kako ravno de mu je. Sato pofvetnjaki vezhi del krivo fodijo od sbivljenja brumnih ino isvolje- nih ljudi. Oni jih vidijo v’ ponisbnirn in so- pernim sbivljenji, in jim le, kar je shaloftni- ga in firafhniga nad njih shivljenj.em v’ ozhi fbine. Pa ne vedo, de vera bogabojezbim du- fham vfe njih sopernofti P.fvojo tolashbo flaj- fba, ino de v’ fvojih sopcrnoftih doftikrat ve- — 53 7 -—- felje najdejo. Vfa druga je pa s’ sopernohimi, ino nadlogami, ktere Bog pofvetnjakam po- fhilja, kteri jih f’ tako nepoterpeshl ji volijo nofijo. „Rane, f’ k t eri mi jih Bog rani, fo kakor od fovrashnika dane rane.“ Jerern. 3o, i4> Take nadloge fo bres tolashbe, ker fi pofvetnjaki ne delajo upanja, de jim bodo njih nadloge k’ vezhnimu svelizhanju kaj perpomogle, zhe Bog nadlog v’ to ne oberne, de bi pofretnjake fpre- obernil, in jih k’ fvojim ovzam perpeljal. Koliko nam gnada boshja v' lerplenji po¬ maga ? » Sdrava pamet, vera, s’ befedo , vfe kar je dobriga v’ naf, ali samore v’ naf biti, je gol dar, ino gnada milohljiviga Boga. To de tu¬ kaj menim le tiho notranjo gnado podpore, fklenenja ali ferzhnofli, in poinozbi v’ terple- nji in v’ nadlogah, od ktere je f. Paul rekel: „Vfe samorem v’ tihim , ki me mozliniga flo¬ ri,“ Filip. 4, i3. Nauzhil fim fe f’ tem sado- voljn biti, kar imam. Lahko shivim v’ po- nishnohj, pa tudi v’ oliilnohi; oboje fim fku- fil, lahko fim fit, pa tudi lazhen; v’ obilnohi in v’ pomankanji lahko f-hajam. Ta velika uzhenoh, de fe zhlovek v’ vfe vda, in v’ vfih okolifbinab , zhe fo ravno fhe tako raslozhne, fhe tako nevarne, vender frez.lmo f-haja, ta uzhenoh ni sgol zhlovefhko delo, ampak fpremljajozha, pomagajozha, in premagajozba gnada boshja naf more h’ pre- maganju voditi. Gnada boshja dela isvoljene boshje v’vojfkovanji, mozline , v’ delu neutru- dene, v’ nevarnohi nepremagljive. Vfe samo- 538 rem v’ fibim , ki me mozhniga flori. Ta smoslmofl fe nad vfe rastegne, kar je teshkiga na fvelu. Sgodbe fvetnikov fo le sgodbe le vligamogozhne gnade boshje , in vzhalih bi kmalo zhlovek miflil, de nifo isvoljeni nizh lerpeli, temuzh de je gnada boshja sa-njevfe preterpela, in de oni nifo bili vojfhaki, am¬ pak le gledavzi vojfke. t Sej vidimo fila mlade kribjane , kleri fi s’ marternimi vejami, in s’ vezhnimi kronami igrajo, ker fo s’ notranjo in zbesnalnrno rnozh- jo (s’ gnado bosbjo) poterjeni; vidimo na pol merlve vilese, kleri fe v’ rokah rabeljnov ve- fele nad ognjem, ki jih sbge. nad mezhmi, kleri jih prekinejo, ino nad sverinami, ktere jih tarejo; vidimo mlade devize, ktere na brafhne morifha s’ vezhim vefeijem gredo, kot nekteri na gledalifha ino kraje vefelja. Je morebiti to. o Gofpod! tiflo flrafhno lerplenje, sa ktero fi ti ljudem vfe fvoje sakla- de v’ nebefih, ja zlo fam febe sa plazhilo ob¬ ljubil? Zhe je taka, gremo pa tudi mi na voj- fko, tudi mi gremo pod tvoje bendero. Do¬ deli nam le fvojo fvelo gnado, sa ktero te profitno, potlej bomo pa she fvoje bare padze s’ vednim premaganjerfi popravili. ,,S’ Bogam hozhemo mogozhne rezili boriti , in on bo na- fhe fovrashnike pokonzha!. i£ Pfalm 5g, 1 'Fo hozhemo boriti, in Bog bo fkosi naf boril, rni fe bomo fovrashnika lotili , on ga bo pa po naf pokonzhal. t Svojo glavo borno pod nje¬ gov jarm uklonili, njegov krish bomo ferzhno na fvoje rame sadeli, in on nam bo na snanje — 53.9 — dal, de lak zhlovek riar tesheje noti, kteri ho- zhe fvoje breme s’ febe vrezhi, de tak pa nar losheje hodi, kteri v’ njegove kopinje kopa. Pot k’ Bogu je le takim terda, kteri siniraj v’ tla na ternjavo semljo gledajo; kdor pa na kvifhko gleda, pa le vidi , kar je vefeliga, dobriga ino lepiga, ino gnada boshja mu no¬ ge od kamna, do kamna vlada, de Te nikjer ne fpodtakne, de mu nikjer ne fpodleti. ,,S’ fvojim glafam tim h’ Gofpodu upil, k’ Bogu tim jiovsdignil tvoj glaf, in me je vflifhal. Ob zhafu nadioge tim ifkal Gofpoda , ]>o nozhi tim roke proti njem kegoval , in fc nilim gol¬ tal.“ Pfalm. 76, 2, 3 . Notranji mir v lerplenji. Kedar krikjan upa, de je fkosi vero v’ gnadi ino prijašnoki bosbji, mu to upanje du- fho s’ miram in pokojem napolni, ino ta mir bosbji v te delezb prefeshe, kar fi samoremo na tem fvetu dobriga mifliti. „Mir boshji, kteri vet um prefeshe , obvari vafhe ferza, in vafho pamet v’ Jesufu Krikufu.“ Filip. 4 5 7* Notranji mir, ali mir boshji fe polaki zhlovekoviga uma ino ferza; umu daje fpri- zhevanje, de fino olrozi boshji; ferzu pa daje zli u ti ti , de drusiga ni dobriga, kakor Bogu podloshen biti, ino po njegovi volji shiveti. Mir boshji je tako rekozh pred nebo, ali perve nebeja ; ima vfe tolashbe v’ tebi, kterih samore umerjozhi zhlovek deleshen bili, ima tudi sunaj vezhniga vcfelja, vfe vefelje v’febi. Ta mir dufhi pernefe vfe dobro f’ fabo, red, vefelje, pokoj, tolashbo ino sadovoljnok. Zhlo- — 54o — vek shivi s’ Bogam, ino je sadovoljn., de je sli’ njim fklenjen. Takimu zhloveku ni snan nadleshen nepokoj, ne grisezha nejevolja, ktere le takrat zhutimo, kedar ni nafha volja s’ bosh- jo voljo fklenjena. Dufha je v' fe sarnaknjena, fe Bogu vfa vda , ljubo, vefelo tihoto vshiva, njene hude k rafti pa molzhe. Ona Gofpodu pravi: Tvoja volja fe sgodi, ino fe sgodi. Pa fe tudi njena volja sgodi, ker fkorej vezh ni¬ ma lahne volje$ ampak le Gofpodovo voljo sa fvojo voljo fposna. Prav ji je, kar koli Go- fpod flori, ona l)i nikoli ne vedla kako rezh holjfhi (ko Bog) koriti, ker fe nizh taziga ne sgodi, kar bi ne bilo njej v’ dobro, njej v ? prid. ,,Vemo, de tem, kteri Boga ljubijo, vfe k’ dobrimu perpomore, <£ tem namrezh, kteri fo po (njegovim) fklepu k’ fvetohi poklizani.“ Rimi j. 8, 28. „Taka dufha ima filno veliko vefelja v’ vli nadlogi.‘ £ II. Kor. 7 , 4. Ona je enaka velikimu, dolgimu ino fhi- rokimu morju, ktero je lepo tiho. Neismernoh morja je podoba velike mo- zbi, f’ ktero dufha farna zhes-fo gofpodari. Globozhina morja da na snanje vefelje bres fkerbi, ktero dufha v’ fvojim notranjim zhuti. Obilnoh vode, ktera je v’ morji pomeni ncsa- popadljive dobrote, na kterih dufha fkosi bo- shji mir bogati. Vfe reke teko v’ to morje, pa morje vender fvojih bregov ne prekopi. Taka dufha krishe ino lerplenje le toliko zbuli, kolikor jih jc zhutiti treba, de fi per Bogu f’ terplenjcm saflushenje nabira, ino kc- — 54i — dar ima v’ popolnama vefelje fvojiga Gofpoda iti (ali umreti) ji ni vezh treba nobenih ne¬ varnih ofrov darovati, ino nobenih drusih sves, h a bor le svese shivljenja rastergati. Bog jo ima popolnama vfo, tedaj le fhe tifte ure zhaka, v’ bteri bo tudi ona Boga popolnama imela. Ref je, ljubi bratje! de tega notranjiga miru fhe nimamo; oh! fhe le prevezh je ref, de ga fhe nimamo, sato imamo fhe toliko kri- shev ino terplenja, in v’ krishih iho nadlogah tako majhino poterpeshljivoft, tako majhino to- lashbo , in tako majhino saflushenje. Ali fe je pa kaj zhuditi, de fhe nimamo boshjiga miru, ker fino fhe tako delezh od žhednotli, torej tudi od dobrot zhednofti , in od posemljfkiga plazhila zhednoflnih ali brumnih ljudi? Kaj pred li persadevajmo refnizhno dobri kriftjani biti, potlej bomo pa tudi tifti rriir, ki ga Rri- fluf fvojim uzhenzam daje, obilno vshivali. „Gnada ino mir naj fe vam namnoshitad" I. Petr. l, 2. Koliko nam v? ierplenji fpominj na krono v' nehefih pomaga . „Duh bosliji, pravi f. Pavel, nafhimu du¬ hu prizhevanje daje, de fmo otrozi boshji. Ako fmo pa otrozi, fmo pa tudi erbizhi, raven- erbizlii pa Kriftufovi, pa vender tako, de, ako s’ njim terpimo , bomo tudi s’ njim vred zbali dofegli. Ker klenim, de terplenje sdajniga zhafa ni vredno prihodne zhafli, ktera ima nad nami rasodeta biti.“ Rirnlj. 8, 16. 17, 18. Samorete li, ljubi bratje! kako zhaftitfhi upanje najditi, ko je to, ali pa kak fklep bolj naravnoft fkleniti? Zhe s’ Jesufam vred terpi- nio, v. h e s’ njim krish nolimo, bomo tudi rayen- erbizhi Jesufa Kriftufa; verbizhi boshji fmo, zhe fmo v’ terplenji Bogu pokorni, in fe v’njegovo fveto voljo vdamo. Stava sa nafhe terplenje, plazhilo sa nafhe nadloge je erbfhina boshja, je raven — ali fo erbfhina Jesufa Kriftufa. Kaj drusiga vam samorem od tega povedati, kakor kar nam je veliki apoftelj f. Pavel povedal? Menim, de fe zhes to (lavo nihzhe ismed naf ne ho pertoshil; miflirn, de fe nihzhe ne bo jesil, zhe Bog nekoliko zhafa na semlji s’ nami lih tako dela , kakor je f’ fvojim linam Jesufam Kriftufam savoljo naf delal; vem, de nebefhkimu Ozhetu ne more nihzhe sa hudo vseli, de s' grefbnikam, kakor f’ fvojim edi- norojenim linam ravna, de nevrednimi! hlapzu, kteri le is njegove dobrote shivi, pravizo do fvoje erbfhine da. Menim de terplenje sdajniga zhafa ni per- merjati s’ prihodnjo zhaftjo, ktera ima nad na¬ mi rasodeta biti. Vafhe vezhno memranje zhes nadloge tega minljiviga shivi jen ja; vafhe vedno godernjanje zhes previdnoft hoshjo; vafha bojezhnoft, vafhe ohupanje v’ sopernih pergodbah ne le vafho zhednoft, ampak tudi vafho vero negotovo flo¬ ri (kaslie). Ali posnatc vczhniga Boga, kteri vfe vlada? Vefte li njegove namene, klere ima vlak zhaf pofebej s’vami? Ali fe sanefele na obljube, ktere vam je ftoril ? Menite mo- rebit, de je vafhe delo toliko, kolikorfhino je njegovo plazhilo? Nikar fe odlihmal krifljane — 5,3 — ne imenujte, zhe ne snate raven - erbfhine Je- sufa Kriflufa prav zeniti, ali zhiflati, ali pa zlie hozhete k’ svelizhanju kake druge poli ifkati , sunej tike, klero vam je Jesuf polčasa], in fam pervi pred vami po njej fhel. ,, 0 n naf je, ne is del pravize, ktere fmo ftorili, ampak po fvojim vfmilenji fkosi kopel prerojen ja, ino ponovi jen ja fvetiga Duha isve- lizhal ... de mi fkosi njegovo gnado opra- vizheni erhji poftanemo po upanji vezlmiga shivljenja.“ Tit. 3, 5. 7 . t She ni dovolj. Jas menim, de bi vfe terplenje tega fveta ino tega shivljenja zlo nizh ne bilo, ko bi nam lih sa-nje ne bilo isveli- zhanje fvetnikov obljubljeno, ino ko bi fi lih s’ njim drusiga, kakor to, ne saflushili, de bi le f’ tem terplenjem vezhniga terplenja ognili, kteriga fmo vredni. . . . Menim , de bi fmela bosbja praviza sbe sa nafhe vfakdanje, odpuftljive pomankanja kaj vezb od naf terjali, kakor pa je nafhe navad¬ no terplenje, ino kakor fo nafhi domifhljeni krishi. Ti pa, moj Bog! nam fbe sa nafhe terplenje zelo erbfhino otrok boshjih ponujafh. 544 Peto premifhljevanje. Bog je frezho fvojih fvetnikov v’ vfih fvojih delih pred ozhmi imel. Bog je zhloveka neumerjozhiga fivaril, iho ga je k’ fvoji raven-podobi /torih c Skosi hudizhevo nevoflsijivoft pa je fmert na fvet prifhla; ino kteri fo na njegovi Hrani, po njemu pofnemajo. Modroft. 2, 23 . 24. 25 . Zhlovek je podoba boshja; ta je njegova v.elikoft, ali viTokoft. Zhlovek kar podoba bosh¬ ja je neumerjozh, ker ima dufho, ktera samo* rc Boga fposnavati, ljubiti in vshivati; ta je zlilvekova /rezka. Zhimu nam je neumerjozh- noft, zhe ne sato, de bomo vfelej per Bogu? Zhimu nam je smoshnoft Boga fposnavati. in vshivati, zhe ne sato, de bomo vfelej per Bogu frezhni ? Tufiej she refnizo. ktero sdej pre- mifhljovati ntiflimo, nekoliko fprizhano vidi¬ te, to le refnizo namrezh, de je Bog frezho fvojih fvetnikov per vfih fvojih delih pred ozh¬ mi imel. ,,Sclaj fizer le nekdiko fposnamo, nekoli¬ ko pa prerokujemo. (Pa nafhe fposnanje in prerokovanje je fhe nepopolnama.) Redar ko pa prifhlo, kar je popolnarna, ho nehalo, kar je riekolziga‘ £ (nepopolnama). I. Kor, i 3 , g. 10. t She le v’ vezhnoJU fe bo prav isjafnilo ino isvedilo, kake namene Bog s’ nami ima- — 545 — T)ndi bomo fvoj zhesnatorni pokliž dofegli; on¬ di,'V’ vezhnolti fe rasodenejo fkrivnohi boshje vezhne prividnohi; V’ veztmohi fe pbkashe do¬ brota njegovih fklepov, ino zilj ino kondis nje- goviga sdajniga vladanja. Mi pa she sdaj, lju¬ bi bratje! vfaj toliko vemo, ziiimu naf je Bog vftvaril $ dohi dobro posnamo fvoj shlahtin ih frezhin nanien; kaj ko bi pazh ravno tako ref- nizhno po njem hrepeneli , kaj ko bi pazh fvojimu velikimu ! 'poklizu svefti 'bhali! Zhe bo¬ do ne kteri ismed naf vezhno nefrezhni, njih nefrezha ne pride is'hvarnikove, ampak is njih volje. Nafha 1 alt na volja naf na hudo Hran vlezhe, ino naf perdrushi k’ tihimu ' sapcl jivzu, fkosi zhigar nevofhljivoft je frnert na fvet prifhla. Ker Bog je zhlovekti neumerjozhiga hva- ril, ino ga je k’ fvoji raven-pOdbbi horil. (Skosi hudizhevo nevofhlivoh pa je fmert na fvet prifhla, ino kteri fo na njegovi hrani, po njem pofnemajo. Modroh 2, 23, 24 , 25. Kteri tedej na Boga saupajo, bodo to re¬ brno fposnali, ino kteri fo svehi v’ njegovi ljubesni, bodo s’ njim fklenjeni ohali; ker dar ino mir ha sa njegove isvoljene. Modroh. 3, g. Tudi pogubljene dufhe bodo to refnizo ; v’ fvojo shaloh in fhtrafimgo fposnale, ker pa nifo bile svehe v’ ljubesni boshji, sato ne bo¬ do ne one s’ Bogain fklenjene, ne d h s’ njimi, ino torej ne bodo vekomej ne daru, ne miru imele. Ljubi poflufhavzi! povsdignite fvoje glave is prahu semlje! obernite fvoje ozhi in shelje proti tihi, frezhni desheli, po kteri mleko ino med tezheta, ino htepa je vam ibo 35 — 546 — vafhim ozhetam namenjena. ^Stvarnik vaf jc prav sa prav le sa nebela namenil. Stvarje¬ nje vaf je florilo sa nebefa perpravne; odre- fhenje vaf je llorilo nebef vredne; pofvezhe- nje vaf v’ nebefa popelje. Stvarnik, pravim, nam jc dal nalorno perpravnob; in shelje po frezhi fvetnikov, Odrefbenik naf je sato od vezhniga po¬ gubljenja odrefhil, ino sa r.af terpel, de nam je zhesnatorne pravize, ino perpomozhke li’ frezhi fvetnikov saflushil, Nafhe pofvezhenje fkosi gnade fvetiga Duha nam sagotovi leruno upanje, de bomo frezlio fvetnikov dofegli , in vshivali. ,,Ako kdo meni breshe, naj sa mano hodi, ino kjer fim jas, ondi bo tudi moj flushabnik. Ako bo kdo meni ftregel, tega bo moj Ozhe pozhabil.“ Jan. 12, 26. J 0 JSlvarnik nam je dal nalorno perpravnoji li frezhi fvetnikov, ino shelje po njej. Kaj je okrog mene? Kdo fim jas? Sakaj fim na fvetu? Pervizh, Vfe, kar je snnej mene , je ne¬ kako s ’ manoj fklenjeno. Dobrotljivi bvarnik mi da bvarjene rczhi v’ moje ohranenje, de fe jih po fvojih potre¬ bah, ali pa v’ fvoje vefelje, ali v’ fvoj pobolj- fhik poflushim. S°^ nzc m eni lija ; sendjo sa- voljo mene rodovitno dela; shilo ino fadje sa- voljo mene rabe. Shivina je v’ moji oblafti, de fe je per delu, ali pa v’ fivoj sliivesh poflusbim; nek- tera. shivina me fhe zelo varije, liektera mi vefelje ali kratek zhaf dela, nad vfo shivalijo pa fe morem zhudili, kedar jo bolj na tanko premifhlujem. Vfaka roshjza doji ino tako lepo difhi sa¬ voljo mojiga duhanja; v fak lep glaf le savoljo mojih ufhef tako. prijetno sgoni; vfaka vidna lepota, le savoljo mojih, ozki tako slo rasvefeli; vfaka dobra jed je le savoljo mojih ufl: tako dobra; telefno ino dufhno vefelje mozhi, obzhu- tenja, ferzhnofti, fposnanja s’ drugimi vred je gola dobrota boshja sa nafhe truplo in sa na- fho dufho. Vfe je tedej flvarjeno meni k’ lju- himu, v’ moj prid, v’ moj shivesh. ,,0 Gofpod! nafh Gofpod! kako zhuda pol¬ no je tvoje ime po vfim fvetu; ker tvoja zhalt- 1 j i v o ffc je zhes nehefa povsdignjena.“ .Pfalm 8. Ako pogledam dela tvojih rok: nebo, luno ino svesde, ktere fi ti ftvaril, in premifhlujem tvo¬ je namene, me more vfe na-te, ino na-me, na tvoje vfmilenje, ino na moj zilj ino konez fpomniti. w Ker kaj je nek zhlovek, de fe ga ti fpomnifh? ali kaj je zlilovekov fin, de ga ti obifhefh? Ti fi ga malo manj ftoril, kakor angele, ker fi mu flabo truplo dal. Pa fi ven- der fkorej vezh sa ljudi, kakor pa sa angele ftvaril, ino fkerbel; f’zhalljo ino hvalo fi zhlo- veka kronal , ino ga zhes dela fvojih rok po- ftavil. Vfe fi njegovim nogam podvergel, ovze ino govedo vfo fploh, verh tega tudi sverine, tize neba, ribe morja, ktere fe po zeftah morja 35 * — 548 — vosijo. O Gofpod! nafh Gofpod! kako žhuda polno je tvoje ime po vfim lVetu . 44 ■Zhlovek ne more savoljo fveta, ali sa ta fvet vkvarjen biti, ker je vef fvet savoljo njegai ali sa-nj livarjem Ti Gofpod! fi zhloveka go¬ tovo sa kaj vifokejfhiga, kakor pa le sato na¬ menil, de bi zhlovek le nekoliko zhafa semljo gledal., inči na njej shaloval; ino ker je zhlo¬ vek shlahtnejfhi, kakor je semlja, salo bi fe zhlovek nefpodobno fam febe ponishal , ko bi fvoje veliko in nenafitljivo ferze, shivim ena¬ ko, le na posemljfke rezhi natvesal. Zhloveka fo vfe rezhi na fvetu fvef fvet) premajhine, ker fo minljive ino nizhemurne. To mu ti vfak dan pred' o Z hi llavifh, in ga f’ tem , de zhlovek ne ve. kdaj , k’ fposnahju ino k’ sheljam po tebi j nefprernl jivim ino tla- novitnim Bogu peljefh, hteriga zhlovek sl)e ta¬ ko rekozh od delezh zbuti. Zhlovek more sbe tvoj namen posnati, salo je s’ vfimi prizhijo- zhimi rezhmi nesadovoljn-; more vfako red' globoke j fhi premifliti i, ker fi njemu farnima med ■ vfimi ftvarmi na semlji pametno dufh° dal, ktera mifli, ino fodi, ino fklepe dela! in vidi, de ni nizh sallojn fivarjeniga, de fe nizh bres namena ne sgodi, de ni nobene n>°' zhi, nobene smoshnoki, bres perve mozhi, k reS perve smoshnoki; ino de ima nefkonzhno mo¬ dri ilvarnik vezbi pravizo od zhloveka terjal' bvalesbnoil ino fiushbo, kakor pa jo ima zhlo¬ vek terjali, de bi fe fmel v ti h poflusbiti. vfe kvari vsili vati, in de bi mu bile vfe kvari " 9 semlji podlosbne. Sdrava pamet mu pravi , l ^ e ni pul de san dul ino ne me do' po inc no fk( di na fei g° ftv zh le P ( n v< ri n v n n s. c I da ta i a > ra- jo lo¬ te bi la- el) ie. g a lj.1 ta- ta- he jo- ich n n ho 'a, fe ] 0 - res 10- ali lo- tb n» de — 549 — ni sa ta fvet Hvar j en, kteriga more kmalo sa- puftiti, iao na k ter im vzhalih fkorej nizh nima, de je njegovo, hetcshno ino trohljivo truplo le saoizbljivfhi del zhloveka; de ti more tvojo dufho, sa kaj vifokejfhiga namenjeno mifliti, ino she is njenih opravkov fposnati, de ona ne more biti le sa vshitek zhafnih rezhi na¬ menjena. Zhloveka tkufhnja uzhi, de njegov duh, dokler shivimo, smiraj brihtnejfhi ino bolj po- polnama . perhaja ; de 11 j egov um smirej nove ino pridne snanja dobiva, fpominj fe mu s’ novimi, nefnanimi sapopadki saklada, volja fe fkosi dopernafhan je zhednoft, zhednoki perva- di, de zlilo v ek loshej bogabojez'he shivi. t Sama natora naf tedaj lili, boljfhih prihodnih zha- fev zhakatinotranji obzhutlej vshigajo v’ naf gorezhe shelje po popolnama shivljenji, ino ftvarnik naf tako rekozh fili nafhe ferze od zhafnih rezhi odkrufhiti. Bog naf na tem fvetu le nekaj zhafa pulti, ino kakor naf na-nj per- pelje, tako naf is njega vsame. Oh! v’ nekterih letih, ali pa morebit v’ nekterih dneh bomo fvoj tek dokonzhali. Zhlo- vek komej sazhne sliiveti, she sazhne tudi umi¬ rati, Donef mi druge merlizhe v’ jami vidi¬ mo, jutri bodo pa morebit drugi ljudje vaf v ’ njej gledali. Ako hi bil tedaj jas tako nefpa- nieten, de bi fvoje ferze na tako shivljenje natvesval, velike, dolge ino fhiroke namene sa to shivljenje narejal, ino fi dolgo shivljenje obetal, bi mi mogla she farna sdrnva pamet moje neumno sadershanje ozhitati. —* 55o — Drugizh. Kdo Jim pa jas? Jas iim le po truplu umerjozh ; po dufhi pa firn neumerjozh. Jas fim tedej le po dufhi podoba boshja; ta podoba boshja fe ne isbrifhe, ne neha shiveti, deflih ji ni smiram na tem fvetu biti. Savoljo te podobe me je ftvarnik tako pozhafi.il , in me gofpoda semlje poftavil. Ta podoba ima tedej nekak fofeben namen, ker je salo ftvarjena, de bo vezhnofii fvojiga ftvarnika nekoliko deleshna. Jas pravim, de bomo vezhnofii bosbje ne¬ koliko deleshni, ino sakaj? ker fe je nafha vezhnofl; fizer sazhela, pa ne bo nikdar kouza imela; vezhnofl: boshja pa nima ne sazhetka, ne konza. Ta je prava vezhnoft. Bog, kteri je po fvojim bitji fam is febe, more tudi fam v’ febi bres sazhetka , ino bres konza biti. Mi pa, podobe nafhiga Boga, frno le neumer- jozhi, vezhni frno pa le v’ tej saftopnofti, de nafha dufha ne bo nikoli biti nehala. t She ne- umerjozhnoft ni potrebno s’ nafho natoro fkle- njena, ampak nafha dufha bo le savoljo volje in is gnade boshje neumerjozha, kteri jo je bres preneha ohranili obljubil. Mi lizer, kar podobe boshje nimamo nizh taziga nad faboj, de bi mogli ftrohneti; pa tudi farni is febe, ino bres volje tega, kteri naf ohrani, nimamo nizh taziga v’febi, de bi mogli vezimo shiveti. Stvarnik tedaj , kteri naf je po fvoji po¬ dobi ino neumerjozhe vfivaril, tudi hozhe, de moramo smiraj biti ino shiveti; on naf hozhe pred feb oj, in per febi imeti, ino f’ fvojo vti- gamogozhnoftjo flori, de samoremo njega vshi- vali. Veliko ljudi pa jih sgubi frezho fvetni- kov, ino fe vezh.no nefrezhne flore, ker farni febe ne posnajo. Oni ne vedo, kaj fo, koliko premorejo , ino kaj jih zhaka. Golfamo fe, zhe miflimo, de je nafhe truplo, kar fmo mi. Ta is jilovze Itorjena podoba nafhiga tru¬ pla je kaj drusiga, kakor pa to, kar fmo mi; truplo je le nafha jezha. Nafha dufha je ref to, kar fmo; v’ njej je nafha velikoft. Jas jim neumerjozh vftvarjen. Torej lim imenitnifbi, kot vfe druge dela boshje na sem- lji; shlahtnejfhi fini, kot vfe bogaftvo fveta, in shlahtnejfhi, kot vef fvet; zhaftitlivfhi fim, kakor vfa imenitnoft in vifokoft tega fveta. To je moje zhaftito ime, pred kterim vfe drugo na fvetu sgine. Kralj je kralj sa ta fvat, flu- shabnik je flushabnik le sa ta fvet; ker lim pa neumerjozh, fim pa s’ vfimi ljudmi na eni ino ravno tiffci ftopinji; jas fim sa vezhnoft na¬ menjen, v’ kteri je flushabnik gofpodu enak, neumnik modrijanu, ino revefh bogatinzu. Jas Jim neumerjozh, Sato je Bog t Sin sgled mojiga shivljenja, zhednoft je moje o- pravilo, gnada boshja moje shivljenje, nebe- fa moja erbfhina, ino boshja frezha, moja frezha. Le deshela neumerjozhnofli samore moja domazhija, moja domazha deshela bili, ino kar mine, ni mene vredno, tudi jas nifim fvo- jiga pokliza vreden, zhe hozhem le s’ min¬ ljivimi rezhmi sadovoljin hiti. Jas jim neu/nerjozh. S’ tem, premifhlo- vanjem sazhncm fam febe fposnavali. ino v’ zliaiti imeti, fe sazhnem greha ino gerde fush- nofti hudih krak. ktpre me ob zhak perpra- vijo, bati ino pred njimi beshati. Kdor je od te refnize preprizhan, more fvoje slielje proti vezhnoki obernili, ino fvoji pameti nezhaft ko¬ ri , zhe fi ne pcrsadeva ziij ino konza dofezhi, kteri ga samore vezli na frezhniga koriti.. Jas Jim neumerjozh. Ta gotova,refniza, od ktere tim dobro preprizhan, more vfe mo¬ je dela pofvelUi. Ko bi jas per Tvojih delih na ta nagibek posabil, bi biIi vfi drugi zhaTni nagibki mojiga djanja ino nehanja, le revni ino preplitvi nagibki. Zhednoki, ktere le is zhafnih, minljivih nagibkov isvirajo,; To le ldinifhka. deshelfka ino hinavfka fen z a zhed- nQfli; takrat je fpofhtenoft le hinavfhina, pri- j.asna obnalhanje le lakna ljubcsen, sdershlji- vok le zhafti sheljnok. Jas Jim neumerjozh. Ta mifel mi mapj- fha vfe nadloge tega umerjozhiga shivljenja, Mi Tlim, de bom is tega fveta kmalo refhen, krpalo bom pretekel dolino fols; prijati i in fovrashniki imajo, kakor jas, odlozhene dni; vfak dan fe sna dufha od terpijozhiga trupla lozhiti, fmert je vfako uro blishej. vfako mi¬ nuto bolj gotova. Jas pa vcnder fhe le oka- ncm, zhe ravno vfe drugo mine. Jas Jim neumerjozh. Torej fhe kaj dru- siga upam , kar ni od tega fveta. Jas ne mo¬ reni saflojn neumerjozh biti, ino kar me fhe zhaka, more mojim sheljam bolj permerjeno 555 biti, kakor pa fo jim le ftvari, Id ere tabo na¬ glo iiiinejo. Moj neviden duh v’ vidnih re- z h eh, ne najde fvoje sadovoljnofti, ino salo more moj ftvarnik, kteri me h’ febi klizhe, fhe nevidno vefclje imeti, ktero mi bo fhe le takrat dal, kedar ref k’ njemu pridem. Tretjiih. Sakaj fun na fvelu? Nifim bil smiram na fvelu. torej tudi na njem nifim zelo potreben. Ne bom srni raj na fvelu oftal; torej tudi fvet meni ni zelo zelo potreben. Sdaj fim fizer na fvetu, pa nifim savoljo fvela tukaj, torej tudi fvet ne more moja frezha biti. Bog, nefkonzbno, ino nevidno bitje, on, isvir vfih rezki, je meni, neumerjozhi kvari le vezhen zilj ino konez poftavil, je meni le fam febe v’ zilj ino konez poftavil. Kakor is njegove volje vfe rezki pridejo, tako fe more po njegovi volji vfe goditi. Njegova volja je moja frezha; moja volja je njegova flushba. V’ nje¬ govi flushbi najdem njegovo voljo; moja flushba mu da perloshnoft, de me frezhniga ftori. Torej na fvet nifim v’ fhtrafingo prifhel, ampak sato fim tukej , ker fim vftvarjen, in ker fim mogel lih tako, kakor fim, vftvarjen/ biti, de Boga fposnavam , ljubim, mu flushim in enkrat k’ njemu pridem. Miflim, de mi ni mogozhe pamet imeti, in ftvarnika vender ne fposnali is febe, in is ftvarjenih rezili; ni mi mogozhe Boga fposnali, pa ga vender ne ljubili; ni mi mozh, ljubili ga, ino mu vender ne flushiti, deflih jas, ker fim neumerjozh, sunej njega nimam nizh upali. — 554 — Bog je bil, predep je mene kvaril, Tam v’ Tebi nefkonzhno frezhen, ino fkosi kvarjenje ftvarjenih rezhi ni nizh frezhnejfhi pokal. Ke- dar je tedaj mene vkvaril, je bolj, de tabo rezhem, na moj, bakor pa na fvoj prid gle¬ dal; Bog fizer hozhe savoljo Tvoje zhaki, de morem vef njegov biti, pa lih to, de Tun vef njegov, je vfa moja Trezha. jSlie vezh. Ke- dar je Bog mene kvaril, je vidil bres Thtevila veliko mogozhih kvari, ktere bi bile njegovo zhak, kakor jas, povikfhevale, ino njegovo voljo, fhe sveftejfhi, ko jas, Tpolnovale. Le mi- lok boshja, ino boshja ToTebna Ijnbesen do mene kje vsrok, de lim jas na Tvetu vftvarjen, Milok boshja me je ismed veliko drusih isvo- Ijila; me je neumerjozhiga korila; me hozhe vezhno frezhniga koriti. Ko bi bil ti moj Bog! famiga mene vkva- ril, sa koliko dobroto bi bil jas mogel to gna- do ino to fofebno ljubesen Tposnati? Ali je pa sdaj ta dobrota kaj manifhi, ker jih je nje vezh ljudi deleshnih? Ali salo meni kaj manj dafh, ker hozhefh drugim lju¬ dem lih toliko dati? Vezhno hozhem prepevati Gofpodove u- Tmilenja; tvojo refnizo (o Bog!) bodo moje li¬ ka od roda do roda osnanovale. Ker ti fi re¬ kel: Ufmilenje bo v’ nebelih vekomej terdno okalo, v’ nji je tvoja refniza vterjena. ,,Jas fim (pravi GoTpod) f’ Tvojimi moljenimi sa- veso koril. 44 Pfalm 138, 2 . 5. 4- Tudi mi, ljubi bratje! Trno v’ tej savesi, tode gorje zhloveku! f r> r* — 5 oo — kterl se ji odpove, ino nafproti dela namenu, savoljo kteriga je livarjem a r Odrefhenje po JesuJ\i Krijiiifu nam da zhes- nalorne pravize, ino perpornozhke h' Jrtzhi [vel/tikov. Stvarnik je v le dobro vlivaril , Hvar fe je pa farna fkasila, ali fpridila. Grefhili fmo, ljubi bratje! in s’greham zilj ino konez savolji kteriga fmo vftvarjeni, od fvoje Hrani k’ nizh ftorili. Greh fizer ni mogel v’ naf podobe bosh- je popolnama isbrifati, temuzh le fkasiti; nam ni mogel nafhe neumerjozhnofli vseli, ampak is frezhne je nefrezlmo nenmerjozhnoft ftoril. De bote lepi fad odrefhenja po Jesufu Kriftufu prav fposnali, morete popred shaloft:- ne naftopke poerbaniga ali isverniga greha bolj na tanjko premifliti; pod naffcopki poerbaniga greha saftopim fofebno sgubo gnade boshje, otamnjenje pameti, ino nagnjenje nafhe volje k’ h udi mu. Sgubljeno pravizo do nebef nam je nafh odrefhenik s’ nefkonzhno ženo fvoje kervi fpet kupil. Smole nafhe pameti je s’ umetnimi nauki fvoje fvete pdftave pregnal. Nafhi flabi nalori je s’ mozbjo perpo- mozbkov nafhe fvete vere na pomozh prilhel. Nafh dolg je bil fizer tila nefrezhen, pa kako frezhni fmo fpet bili fkosi fvojiga sveli- zharja ino poroka sa svelizkanje nafhe dufhe? 556 ,,Ker ako fmo 'bili .s! Boga m fkosi fmert njego- viga fina fhe takrat fpravljeni, k e d ar fmo bili njegovi fovrashniki, kolikanj vezli bomo sdaj, ker fmo fpravljeni, fkosi njegovo shivljenje isvelizhani? Ne pa to farno, ampak mi fe tu¬ di s’ Bogam hvalimo fkosi Gofpoda nafhiga Jesufa Krikufa, fkosi kteriga fmo sdaj fpravo sadobili. £< Rimlj. 5, 10 . 11 . Tega lizer prav ne vem , kako frezho bi bila moja neumerjozha dufba vshivala, ako bi bila v’ pervi nedolshnoki oftala; to pa dobro vem, de ima v’ kanu odrefhenja in.o pofvezhe- nja pravizo vfe dobrote vshivati, . kte.ro ji ne- fkonzhna refhnina saflushili, ino nefkonzh- na dojbrodeljnok dati samoro. Ofer ali dar Jesufa Krikufa, t Sinu bosbji- ga, Boga ino zhloveka fkupej, ji je novo že¬ no ino lepoto dal; dolsbno pifmo fmerti, je na krishi popolnama isbrifano ino pretergano: Rvarnik gleda le na obras (Krikufa) fvojiga po- masiljeniga; in ker je Krikuf med ljudmi shi- vel, ino sa-nje terpel , salo. je nebefhki Ozhe perpravljen savoljo njega vfe ljudi v’.fvojo gna- do, in v’ fvoje prijatle vseli. „Poglejte, koli¬ ko ljubesen nam je Ozke fkasal, de fe imenu¬ jemo, ino fmo otrozi boshji. ££ I. Jan. 5, l, Ta velika laknoft; to vsetje v’ otroke bosh- je ta bratovfhina s’ Jesufam Krikufam, linam bosbjim vam da vfe pomozhi na snanje , kle¬ nih v’ dofesbenje vezhne frezhe polrebujete. Kaj kori ozbe fvojimu finu , kar vam ni Gofpod koril ? Kaj samore otrok sheleti, de bi vi per takim ozhelu ne dobili? Miflite nefkonzbne dobrote, Ictere vera krilljanu vef’zhaf njegoviga shivljenja deli, ino ktere bi mu fhe oliil- nifhi delila, ko bi fe krilljan po naukih Jesu- fa Krillufa sveltejfhi ravnal. Miflite, pravim: Na nauke , is kterih Te nevedni zhlovek fvojih dolshnoll nauzhi; Na perpomozhke, P kterimi flabi zhlo¬ vek fvojo flaboll podpera, Na ref/iila, 1’ kterimi grefhnik fvoje pad- ze poravna, in fe pred vezhnim pogubljenjem ref hi. Ti nauki, perpomozhki i. t. d. v’ na¬ lomi p o flav i nifo bili tako pogoltni, v’ ftari savesi ne tako rnozhni, le dokonzhavez vere je tudi, tako rekozh, dokonzhavez gnad, obil- nolt dbbriga ino filno velika obilnolti frezhe. Jesufova vera vsaine, tako' rekozh, zhloveka (kedar je rojen) is' ftvarnikovih. rok, ga fkosi njegovo slavljenje sa roker pelje, in ga v’ vezh- nolli fpet ftvarniku isrozhi. De je le rojen, je prezej prerojen fkosi vodo ino fvetiga Du¬ ha, de samere v’kraljellvo boshje iti. Jan. 3, 5’. Karlt ga is otroka jese boshje libri otroka bo- shjiga, in erbizha boshjiga kraljeltVa; ga per- pelje v’ obzheltvo fvetnikov, in ga perdrushi k’ Jcsufovi zhedi. Zerkev , ta na fkalo , ki je Kriftuf, issidana zerkev ga vsame v’ fvoje ma¬ terno narozhje, ga med fvoje isvoljene otroke fhteje, ga varije ino V’ njegovi mladofli Vedi f’ fvojim mlekarn , kedar bolj odralte mu daje jed mozhnih, mu odpira fholo popolnama lju¬ di, f’ zhillimi nauki mu odvsame njegove pred- fodke, f’ fvojim shuganjem pretrefe njegovo mraslolo , s’ mozhnimi perpomozhki podpira 558 njegovo Tlaboft, ga v’ shalohi tolashi s’ boshji- mi obljubami, poTvezhuje njegove shelje f’ zhihejThimi nameni, in mu daje upanje bolj- Thiga prihodniga shivljenja. Po tem je ta revni zhiovek, kteriga bi bili, po njegovi natori Poditi, naj flabfbi Tov- rashniki premagali, s’ zhesnatorno mozhjo po- krepzhan, s’ gnado boshjo poterjen, s’ boshjo vfigamogozhnohjo, tako rebozb, previden, sato Te lahko naj hujim viharjem v’ bran ftavi, lahko Tvojo lakno ljubesen satira, in lahbo naj huji TkuThnjave preftoji, in lahbo premaga Tam Te¬ be, Tvet, ino peklenfke mozhi. Ino babor de bi mu te gnade k’ Trezhni vezhnoki The dovolj ne pomagale, mu vera The verh vfiga tega pot kashe, de pride k’ sa- zhetniku vfih gnad Ta mi mu v’ Tvelih sakramen- tih. Mu pokashe kudenez svelizhanja ino shiv¬ ljenja, kjer samore predrago telo, ino preTve- to kri Jesufa Kri (Inf a , kakor hrano Tvoje du- The vshivati, sato de je nekako v’ noviga zhlo- veka ponovljen, de novo shivljenje sadobi, in de Trne T’ Tvelim apokeljnam Paulam rezili: „Jas shivim, vender ne vezli jas, ampak Kri¬ ku! v’ meni“ (shivi). Galaz. 2, 20, Vera kashe kriftjanu duhoven Todin kol ali Tpovednizo, ktera je njemu v’ prid smiraj odperta , ino kjer s’ reTnizhno Tpokornimi Tol- sami odpuThenje Tvojih grehov dofeshe. Vera ga uzhi, kako more v’ Tlehernim kanu, v’ kteriga koli ga Bog poklizhe, po vo¬ lji boshji shiveti. S’ befedo: Vera ga uzhi, kako more sa Tvoje svelizhanje Tkerbeti, kako ga sna nar bolj gotovo dofezhi, ino kaj ima upati, ako svelizhanje dofeshe. Taka je s’ kriftjanam vfe njegov r e sliive dni, in per njegovi fmerti fe dobrotljivi Bog tako slo ponisha, de pod njegovo ftrebo pride, mu fam pod podobo kruha na pomozh pride, njegove sadnje sdihleje /prejema , ga v’ boji poterduje, ino je njegova odhodniza is popo¬ tovanja v’ frezhno vezli noti. Bratje! te dobrote nifo natopne dobrote, nimamo po kvarjenju ; te dobrote fo sgol fad Jesufoviga odrefbenja; fo gnade nove savese; fo delo vezhniga /rednika med Bogam ino zblo- vekam , kleri naf je vfe v’ fvojo zbali poklizal. Po nalori samore le nafba dufha, nafba neumerjozha dufba vezbno frezho in vedno plazhilo vshivati. Po odrefhenji bo pa tudi nafhe trobljivo truplo vezhne zballi deleshno. Nafhe truplo bo fpel vdalo, bo fpremenjeno, bo fpremilo du- fho k’ njenimu sadnjimu zilju ino konzu, in bo vekomej frezhno. Gnada in mir naj fe tedaj per vaf mno- shita v’ fposnanji Boga, in Krikufa Jesufa Go- fpoda nafhiga: kakor fo nam bile vfe rezki njegove boshje rnozhi darovane, ktere k’ shiv- Ijenju, in k’ brumnolli perpomorejo, fkosi fpos- nanje tega, kleri naf je fkosi laflno zbali ino mo z h poklizal, fkosi kleriga nam je vezlii, ino naj drasbifbi obljube podelil, de bote po njih boshje na tore deleshni podali, ker fe bote sder- sbali od fpazheniga posheljenja , ki je na fve- tu. JI. Pet. i, 2 . 3. /j. 56o ti E Mi imamo tedaj, ljubi bratje! fhe eniga famiga fovrashnika, kteriga vfi stned naf ne fl smagajb; in pa kteriga fovrashnika fhe ima- J 'mo? ^ami "febe. t She eno nefrezho imamo , r ktera fe nam napoveduje, ktera nam pa lahko farna na febi v’ naj vezhi frezho flushi. Ima¬ mo prolto to je frej voljo, ali fvetu ali pa Kriftufu flushiti ; profto voljo imamo jaerpo- mozhkov k’ svelizhanju poflushiti fe, ali pa jih v’ nemar pulliti. Kdo smed naf bi ne mi- flil, de pametnim ftvarem taka proftoft hi no¬ bena prolloft; de fe zhloVek per ti isberi ne more motiti, ker je dobro in hudo tako ozhitno; ino de bo odrefhena, nehntbrjdzha dufha le po farnim, edinim vezhnim vefclji hrepenela , ' le 'njega ifkala ? fpazhenoft poshe- ljenja gofpodari fvet, ino fzer tifti fvet, kteri je s’ nami tako vofko fklenjen; sihigar delj fmo tudi mi. ,,Vi fte od sdolej, pravi Jesuf, jas pa fim od sgorej. Vi fte od tega fveta.; jas pa nitim od tega fveta. £t Jan. 8. 23. jShe shive ljudje, kterim bi bilo boljfhi , de bi nikoli rojeni ne bili; fhe shive ljudje, kteri v’ Jesufovim kraljeftvu ne bodo imeli de- lesha; fhe shive per vfi frezhi nefrezhni ljudje, kteri fe fvoji pravizi do frezhe fvelnikov savo- i j o kratke fenze zhafniga blaga, ino mefeniga velelja bres premiflika odpovedujejo, ino fe od ubosiga kazhniga obetanja she v’ drugizh oflepiti dajejo. Bole kakor bogovi. To de tukaj raji premifhljujmo zhudne po¬ ta, po kterih Bog fvoje lvetnike vodi, kakor pa lhtra fin ge, f’ kterimi ftrafftho moshtujozhi Bog 56 i terdovralne grefhnike fhtrafuje: poglejmo, kako Bog pravizhne po ravni poli vodi, jim kralje- ftvo boshje kashe, ter snanje fvetnikov daje ; kako jih per njih truden ji bogate dela, ino njih delam obilen fad perdaja. Modroft. 10, 10. Nafhe pojbezhen/e fkosi gnado fveliga Duha nam da lerdno upanje , de bomo Jrezho Jvei- nikov dojegli, in vezimo vshivali. Oh! ljubi bratje! kaj ko bivam pazh mo¬ gel v’ tolashbo in poduzhenje vfaj kolikor to¬ liko zbudnih potov rasodeti ino pokasati, po kterih previdnoft boshja isvoljene boshje k’ do- feshenju njih zilj ino konza vodi! Oh! de bi vam pazh mogel pokasati fkrivno nitko, f’ ktero ona vzhafih tudi naj vezhi grefhnike na- fe vlezhe, de is njih, kakor is gerdih pofod, lepe pofede zhafti flori! Zhudimo fe nad fpre- obernenjem nekterih grefhnikov; zhudimo fe, de gredo pfuji otrozi ino trume nevernikov s’ Abrahamam, Isakam ino Jakopam v’ nebefhko kralieflvo; to de vezbni Bog jih je poklizal ^ ino ker on na nje ni nikoli posabil, deflih fo oni na Boga posabili, ino ker jih ni nikoli ispred ozbi sgubil, deflih fo grefhniki ne¬ koliko zhafa pred njimi bejsbali, salo vidi¬ mo, kako zhudno je njih fpreobernjenje, ka¬ ko tolashljiva je njih flanovitnnoft ino poter- peshljjvoft v’ njih' fkufhnjah, ino kako vefelo ino milofti polno je njih vsetje v’ narozhje na- 56 f — 562 — fhiga nebefhkiga Ozheta. Ta dobrotljivi ozhe nektere terdovratne otroke f’ fhibami, nektere bojezbe f’ prijasnoftjo in ljubesnivofijo, ino nektere frezhne otroke s’ vednimi fkufhnjami na-fe vlezhe. Nekterim otrokam telefne nadlo¬ ge njih zhednoft prefejejo in ozbiftijo; nekte¬ rim fhe zelo greh, k Jeriga Bog nekaj zha.fa perpufti, perloftnofi; da, de fo ponishnifhi, in de fvoje pregrehe 1 ’’ folsami refnizhne pokore perejo , in isbrifujejo. Peter je v’ greh padel, ker je prevezh v’ fe saupal; pa njegov padez mu more v’ to flu- shiti, de potlej fvoje flabe brate poterduje. Magdalena je fizer velika grefhniza, pa je po¬ tlej ozhitna fpokorniza, in fvojiga odrefhenika toliko gorezhnifhi ljubi , koliko vezh grehov, ji je Jesuf odpuftil. Avgufhtin fe noterdajanju in gnatvi gnade bosbje dolgo zhafa v’ bran ftaVi, po fvojim fpreobernenji je bil pa uzhe- nik od gnade bosbje, ino upanja poln isgled, kako mozhna je gnada. Gofpod-Bog vfe fvo¬ jim isvoljenim v’ prid obrazha; fhe zelo is hudiga kaj dobriga ftori; vfe zblovakove per- godbe v’ fvoje namene napeljuje; tudi grehe greflinikov v’ dobro obrazha, in vezhkrat, kjer je greh obiin, ondi je gnada boshja fhe obil- nifhi, de, kakor je greh gofppdoril k’ fmefti, tako tudi gnado gofpodari fkosi pravizo k’ vezhnimu shivljenju fkosi Jesufa Krihufa Go- fpoda nafhiga. Piimij. 5 . 20. 21. Zhe to rezh kolika j premiflile , hote kma- lo fposnali, de bi fvet ne mogel obllali bres nadlog, f’ kterimi Bog grehe fbtrafuje, in de w yr ; — 563 — fo te zhafhe nadloge nar vczhi perpomozhki, kteri naf pred vezhno nadlogo 'varijejo. Delo, poftavim, je potrebno, de imajo ljudje f’ po¬ trebami fvojiga shivljenja kaj opraviti, ker bi pil z er v’ mnoge pregrehe sabredli. Bolesni fo potrebne, de ljudi na njih umerjozhnod opo¬ minjajo, in de f’ flaboftjo, ktero v’ ljudeh sa fabo pufhajo, njih napuhu mejnike davijo. jSmert je dobra, ino zelo potrebna, de fvet od hudodelnikov, ino nesnabogov ozhi- fhuje, ino de dobrim ino brumnim k’ njih plazhilu pomaga. Ravno taka je s’ vfim drugimi nadlogami, ktere fo naftopek poerbaniga ali isvirniga gre¬ ha, ali pa fhtrafinge sa nafhe djanjfke grehe. : Ako fo pa nadloge salo dobre, de hudobijo grefhnikov vftavljajo, in jo v’ nekakih mejni¬ kih dershe; fo pa tudi pravizhnim sato dobre, de li vezh zhednoft perdobe, fe v’ njih vadi¬ jo, in jih ohranijo. Vfe sopernofti sdajniga shivljenja jim dajejo perloshnodj, v’ poterpesh- ljivofti vaditi fe, pokoro delati, in njih napuh v’ bersdah dershati. V’ sopernodah fvet nima vezh taziga mika, f’ kakorfhnimi je fizer njih j ferze na-fe vlekel; fhe zelo dudi ino graja fe jim nad fvetam , ino shelje po pribodnim, bolj- fhim shivljenji fe v’ njih vnemajo. Dobrim ino brumnim ljudem je fhe zelo njih hudo nagnenja v’ prid. Vedo rfamrezh, de bi fe f’ flebernim radovoljnim hudim rasvcfelenjem, s’ vfakim fhe tako kratkim pervolenjem v’ greh Bogu samerili, in fi fhtrafingo saflushili, sato fo pa smirej v’ nekakim fvetim drahu, kteri , 3S * — 564 — ftrah grehu v’ ferzu nobeniga proftora ne da, in brumnim brani, de fe ne povikfhujejo, ino nizhemurniga šaupanja v’ fe ne ftavijo. Nizhemurne radovednofti fe fkerbnb vari jejo, ino pa prasniga preifkovanja ali poprafhevanja, ktero le um veleli, ferze pa lahko fkasi ali fpridi; radi fe vfirnu odpovedo, kar je prašno, ino nemarno, in raji take rezili premifhljuje- jo, ktere jim vekomej oftanejo , in jim k’ do- feshenju njih zilja ino konza kaj perpomorejo. ,,Torej vemo , de tem , ki Boga ljubijo, vfe k’ dobrimu perpomore“, tem namrezh, kteri fo po (njegovim) naprej vselji k’ fvetofti poklizani. Rimi j. 8 , 2 8 . Vemo, de, ako po veri shivimo, fe nam ne mora nizh taziga na fvetu pergoditi, kar bi nam ne pomagalo f’ Kriftufam terdneji fkleniti fe, v’ kterim frao tudi mi k’ erbfhini poklizani, ino po naprej- vsetji tiftiga, kteri vfe po fvetovanji fvoje volje ravna, v’ to odlozheni , de bi bili mi, ki fmo poprej na Kridufa upali, k’hvali njegove zlia- fti. Efesh. 1, 11. 12. Ne vem, ljubi bratje! zhe vam fmem to le povedati: Sazhetik pofvezhenja isvoljenih na semlji je ravno tako zliuda poln, kakor nje¬ govo dokonzhanje v’ nebelih. Tukaj fe mo¬ remo zhuditi nad dobroto in modroftjo, f’ kte- rimi Ozhe ufmilenja fvoje isvoljene po nesa- popadljivih potih vodi ino varije; tam pa (v’ nebefih) moremo nad radodeljnoftjo ino vliga- mogozhnolljo boshjo Ilermeti, f’ kterimi Bog fvetnike lcrona ino plazhuje. Tukaj jim je Bog po dnevi v’ fenzo, po nozhi pa nameft fvitlobe — 565 — svesd; Modroft. 10, 17, tam bo pa Bog njih dan , njih luzh, njih vefelje ino njih vfe v’ vlih rezheh. I. Kor. i 5 , 28. Bog je she v’ tem shivljenje njih (to je, brumnih ljudi) pa ga fhe ne vshivajo od oblizhja v’ oblizhje; brumni fo pa boshji, pa jih vender Bog fhe nima sa vfelej v’ fvoji ob- lafti. Negvifhnar negotova vezhnoft fhe Ijube- sen brumnih ljudi martra , ino naj brumnifhi dufha sadnje fodbe fvojiga fodnika teshko zha- ka. „Vfe to, pravi Pridgar, fim fi k’ ierzu vsel, de bi prav svejdel: c So pravizhni ino modri in njih dela fo v’ boshji roki, pa ven¬ der zhlovek ne ve, ali je ljubesni, ali ferda vreden". Pridgar. 9, 1. Torej fmem rezhi, de je v’ nebelih ta nar vezhi frezha fvetnikov, ker fo fi'fvojiga svelizhanja popolnama fvefti, ker gotovo vedo, de bodo vezhno svelizhani. Ko bi oni tega ne vedili, bi ne mogli biti sa- dovoljni, bi ne mogli nebefhkiga vefelja po¬ polnama vshivati. V’ nebelih pa /im /i fvojiga svelizhanja fvell od fvoje Jtrani, ker vem , de Bogu ne bom nikdar vezh nesveft. t Sveft fim fi fvojiga svelizhanja od Jtrani fvojiga refnizh- niga Boga; ker vem, de bo on moj del. t Svell fim fi fvojiga isvelizhanja od Jtrani nebefhke zhajti , ker vem, de fi bo smiraj enaka. „Dar boshji ollane pravizhnim, ino kar od njega pride, bo na vekomej tek imelo." t Sirah , 11, 17. To frezho, ktera is gotoviga svelizhanja isvira, naj fi fofebno pred ozhi ftavi, kdor sa- voljo tega mozhno shaluje, ker pa ve, kako fe 566 ■■■ 5 mu bo v’ vezhnofti, dobro, ali flabo, godilo, kdor v’ tem m e rjo zli im shivljepjt vezhi nefre- zhe ne posna, kakor je redna novarrioft Boga s’ greham shaiiti, ino gasgubiti; kdor po po¬ ti pofvezhenja s’ velikim ftraham proti sveli- zhanju gre. Ko bi lih tak krhlja n snal zhudeslie dela¬ ti, ko bi bil v’ tretje nebefa samaknjen, ko bi vfe fvoje shive dni ali v’ fveti nedolshnofti, ali pa v’ lila ojftri pokori presbivel; vender ni nikoli bres ftrahu pred vezhnim pogublje¬ njem. Ker vidi, de angeli is nebef v’ pekel padejo, de ljudje, ki fo zhuda polne zhedno- fli dopernafhali, v’ greh sajdejo, de le zedri na Libanu majejo, je tudi on v’ ftrahu, in vpije s’ otrpzhjim ftraham ino P fveto ijubes- nijo k’ nebefhkimu Ozhetu: ,,Gofpod! refhi naf, lizer poginemo . 44 Mat. 8 , 26 . „Kedar bo pa vera is del popolnama ftor- jena 4 ‘, Jak. 2 , 22 . ,,kedar bodo brumni, kakor nafh isvelizhar, delo dokonzhali, ktero jim je bilo ftoriti dano 44 , Jan. 17 , 4. jjkedar bodo, kakor f. Pavel, dobro vojfkovanje isvojfkova- li, in fvoj tek dokonzhali 44 , II, Tim. 4, 7 * °h kratkim, kedar bo vezhnoft njih zhednoft sape- zhatila, takrat 6 bodo fvoje frezhe fvefti, fvo- jo frezho bodo v’ miru vsiliva!i, takrat bo njih frezha popolnama. Takrat bomo ref imeli fre¬ zho Cvetnikov, bomo v’ Gofpodovim vefelji, v’ ozhetovim narozhji, v’ frezhi fvojiga Boga. Te neisrezhene frezhe, ktera je v’ tih befedah sa- popadena, sdaj fhe ne moremo umeti. -<• — 567 — Ljubi bratje! vligamogozhni, nefkonzhno milostljivi Bog naf je is nizh kvaril, de bi bili frczhni; on nam je fvojiga t Sina dal, de naf je od vezhniga pogubljenja, od vezhne ne- fiezhe refbil; Bog je nebefa vltvaril, kjer ima¬ mo fvojo frezho vshivati. Bog tedaj nafhe sve- lizhanje v’ refnizi hozhe; njegov namen, je k’ nafhimu pridu dober namen; zhe fmo fe mu lih v’ bran davili,'ino njegovo gnado sametva- li , vender jo samoremo fpet sadohili. Bog nam je namrezh soper fvoje rassbalenje fhe nekako refhilo, to je sakramente mertvih dal; Bog fe fhe da potolashiti, ino fvoj mezh fhe nasaj perdershuje. V’ novizh ga bomo shalili, zhe vfe njegovo u Smiljenje sanizhujemo, zhe fe fvo¬ je proftodi napak poflushimo, ino s’ njo bosh- jo dobrotljivo, shegna polno roko od febe pah¬ nemo* ino zhe ga tako rekozh tilimo, de fe bo fkosi nafho proftovoljno nefrezho salo nad nami moshtoval, ker fmo njegov pokliz sani- zhevali, ino savergli. Pa vender nikar tega! Ozhe! kteri li v’ nebelih, ti naf veliko bolj f’ fvojo ljubesnijo k’ febi filifh; ti nafh lilifh f’ plazhilam; ti naf lilifh s’ isgledam fvojiga edinorojeniga fi¬ na, ino vlih svelizhanih nebefhzlianov, kteri fo she ref pred nami fvoj ziJj ino konez frezh- no dofegli. Komu fe hozhe kaka rezh sunej tebe ljubesni vredna sdeii? Kdo hozhe boljfh- nimu Gofpodu, kakor fi ti, flushiti? Oh! kaj ko bi fe pazh nafhih ferz gorezhe shelje po tebi, Cofpod! popolnama poladile, ino v’ njih toliko zhafa gofpodovalc, de bi nam -tvoje kra- 568 ljeftvo prifhlo, ktero je le kraljeftvo ljubesni, ino dopadenja eniga nad drugim. V’ tem kraljeftvu, ktero naf zhaka, lju¬ bi bratje! bodo nehale vfe posemljifke re- zhi, vfe pergodje tega fveta, vfe gibanje ne¬ bel, vfe fpremenenje letnih zhafev, vfe fpre- menenje vekov, (Poletij) vfe nepokojno persa- devanje ljudi, vfe fkufhnjave hudih duhov, vfa notranja in unanja poftreshba dobrih ange¬ lov. t She zelo previdnofti bo konez, f’ ktero sdaj Jesuf Kriftuf fvojo zerkuv vlada, tudi fker- bi, ktero Jesuf sdaj sa zerkuv ima, takrat vezli ne bo; ker mu je od Ozheta fkerb sa zerkuv le toliko zhafa sapovedana, dokler ne bodo vli njegovi fovrashniki ponishani, ino njegovim sapovdam podversheni, to je, do fodnjiga dne, o kterim dnevu bodo vfe posemljifke ino pe- klenfke mozhi premagane, in mozh fmerti ras- djana. Takrat bo premagajozhi odrefhenik fvo- je duhovno kraljeftvo, zerkuv in drufhino fvet- nikov, ktere bo v’ vezhno svelizhanje perpe- ljal, fvojimu nebefhkimu Ozhetu isrozliil, sato de bo Bog vfe v’ vlih rezheh. Tako fe bodo tudi befede fveliga Pavla fpolnile, kteri pravi: ,,Sdajno ali prihodno: vfe je vafhe, vi Ite pa Kriftufovi, Kriftuf pa boshji, I. Kor. 3, 22 , 23. Ino kaj, ali koliko je treba plazhati sa to duhovno ino vezhno kraljeftvo? Na to vprafha- nje vam f. Avgufhtin odgovori, ino njegov lep nauk naj bo fklep vfih nafhih prizhijozhih premifhlovanj. C S. Avgufhtin namrezh pravi: Nebefhko kraljeftvo nozhe sa-fe nobene druge žene, ka- kor le tebe, o zhlovek! daj tedaj fam febe, bofh pa nebefhko kraljeftvo saaobil. ( 8 . Aug, serm. 37. .de Sanctis), Gofpod! bolj ko velike refnize nafbiga svelizbanja premifhlujem, bolj fposnam fvo- je delidanje smole, ino fhkodljive predfod- ke, kteri fo me dofihmal sapeljevali in golfaii. Bolj ko tvoje dobrote in ufmiljenja premifh- lujem , bolj shivo zhulim fvojo nehvaJeslmoft, ino nesvellobo do tvojih fvetih namenov. Vem, de me fhe shelifh svelizhati, fizer bi mi ftrafh- niga zherva moje vehi ne budil. Verjem, de samorem fhe tvojo gnado sadobiti, fizer bi mi ne bil toliko zhafa persanafhal. Upam, de imam fhe zhaf h’ pokori, fizer bi mi ti ref- nizhne volje, poboljfhati le, ne dajal. Ljubim te. Ah! nefmem rezili, de te ljubim; pa vfaj moje sgrevano ferze mi fprizhevanje daje , de te hozhem odfihmal vfelej ljubiti. Ako bi te bil jas ljubil, bi ne bil tako delezh od tebe safhel. Kaj mi pomaga tvoja nefkonzbna Iju- besen do mene, zhe pa ne ftorifh, de bi tudi jas tebe ljubil? Vsami mi tedaj moje ferze, in vtopi vfiga fam v’ fe. ,, t Spomni fe, lepo te pro- fim, de fi me is jilovze ftvaril, ino de me bofh fpet v’ prah isdrobikh Job. 10, g. Ti tedaj, boljfhi, ko jas, posnafh mojo nadlogo in mojo flabclt, to de persanefi me¬ ni, fvojimu flushabniku, ker pred tabo nizh nifim, „ 4 Startiga terfta nikar ne slomi, tudi ne vgafni prediva, kteri fhe tli“. Isai. 4 2 , 3 . t Svoje mozhi nikar ne kashi nad lilijam, kte- riga veter vsame, ino ne preganjaj fuhe bilke.“ Job. i 3 , 2 5 . t Spomni fe, o ufmiljeni Jesuf! de tim jas, vsrok tvoje kervave poli , tvojiga vzhlovezhe- nja, tvojiga terpljenja, ino tvoje grenke fmer- ti; ino tifti ftrafhni fodni dan me nikar ne saversi. Tvoja kri je moj fhkit , tvoj krish moja mozh, ino tvoje rane moja refhnina. Odpulli tudi meni, ker tudi jas nifim vedil, kaj tim delal; bodi ti moj Odrefhenik, in refhi me. Grefhnik! ali grefhniza ! mifli na jeso (v’ dnevi konzhanja;) ktera bo fodni dan , ino na zhaf povrazhila, kcdar bo Gofpod fvoj obras od tel>e obernil. Zhaf fe od jutra do vezhera fpreminja, in vfe te rezhi fe pred bosbjimi ozhmi naglo gode. ,,Modri zhlovek fe bo tedaj per vtimu bal, in ob zhafu grehov fe bo sanikernofti varoval. 44 t Sirah, id, 24. 26. 27. m A S A & ®. Pervi del. t Smert. ,Stran. I. Ji remifhljevanjc: ,Smcrt jesavfe ljudi imenitna I II . Vedno fmo v’ fmertni nevarnotli ...... 22 III. Mifli pogofto na fmerfc.42 IV. V’ fmerti fe /ddovekii prav o/dii odpro .... 63 V. Huda fmert girefhnika.go VI. Vefela ino frezdiua fmert pravi/diniga . . . .111 VII. Sakaj v’ fmerti fvet neradi sapuftimo? .... 1,34 Vlil. Pcrprava k’ dobri ino frezlmi fmerti . . . . i58 XX. Nevado a fmert ljudi.i33 X. Zlilo vok v’ grobu.202 Drugi del. t Sodlia. I. Zlilovek v’ ve/dmofti.225 II. Grefliuik pred fodnikam.'. . . 244 III. Zlilovek, kteri po fmerti she fploline ali gmanj fodbe /diaka.267 IV. Grefliuik bo oframoteu vpri/dio vfiga fveta . . 288 V. Grefliuik per fodbi permerjeu s’ drugimi ljudmi . 3o4 IV. ,Sodba bosbja, ktero bo Bog fodni dan uad zlilo- vefhkim rodam fklenil.327 VII. ,Šodba bosbja, f’ ktero Bog sdajni fvet she s d a j fodi.. ..3.ii Tretji del. Pekel. I. Kaj fo peklenfke martre?.365 II. Peklenfke fhtrafinge fo vezlme.384 III. Pogubljeni grefbnik ii je fam fvoj pekel . . . 4°3 IV. Nauk, kteriga nam pogubljeni grefbnik is pekla daje 416 V. Neumerjozlmoft Prezimili ino nefrezhnib dufh . . 4 2 7 Zheterti del. Nebefa. I. (Svetniki fo v’ nebelih od vfiga profti, in refheni, in pred vfim obvarovani, kar naf na tem fvetu tesbi, in zhes kar tukej toshimo.465 II. (Svetniki v’ nebefrh fbe veliko vezhi frezlio vshi- vajo, kakor pa ft jo mi mifliti samoremo . . . 4^3 III. ,Srezlia fvetnikov je zbes vfe velika, ker je fam Bqg njih frezha.*.5o3 IV. (Srezba fvetnikov je neisrezheuo velika, fofebno zbe jo permeriino s’ malim in kratkim terpljenjem, ktero fo tukej sa-njo terpeli . . . . . . .521 V. Bog je frezho fvojih fvetnikov v’ vfib fvojih delih pred ozluni imel ..1 . 544 ■ . . & ' 2'*- ; l' 1 j . /■>\ fr tm . v' d M :r< r '. X '' ;:V'- . i ' r.'/ .O" o ■ - • •• ■ K W v’*?- r/, ; ,y'K„: : \ \ f' ' ■ . '• " ':z ^, 7 ' > ti. -v:'' 1 -’ i ?| ' r IftŽ* o- ( 77 ' ! ?. : ^ ( . 0 - v;' v , ■ y . .7 X‘t V 7 -X' X *- i,.y ' ;,f.■ * -v >. :< 2/k J A ■ z-' 1 ' ■ • •S: :*V ;,y; x . ■ ' r >, ?v' . •■■•" > ', j . ~U* <:•■ ■>; V 1 .. v t s ' . ' f v rVi r ■ -‘v • \ "•: *• if .. .' . U .-.' v V, * '■■JT-J-** .fot /•>•' x-‘ -.-'n .. i »0 /V v ■ ’ ' \ x ' < ■':■ • • ■ ' ■ y ■ v\v,tt' '■ T, ■ • "V*:v ... .' .• .. ; ./ . i '■•■'. . 7 X * . . ' S; ' v) -jv,w / j ,* . ■' v H r ; ' ' ' > f 7 lx- 1 7 r.-Sfv ' ■ . I ■■ X ■ ;: * j-V 'V. . X ...JV. / j - • ■ V . . .. V 'V ?>. ; ■ ''', v v 'vc.vV"-« v/....,*' ■ -vj, ; ;■ '..x : ■ ■ 'v. .>•/'; : -sv ., fJ.j 'V'it I L'j •V. ' ‘ . H \;V'. J....;., .-i-’ • v ■ , - V ■ v j ’ , : A -< - - - 'A • • . • , - ' , ' l^v fl R-v ■.■HHIHRi ?/■-' . - X rs : ■■ ./ X xy • v - 1 . .-X ■ ■ . ' ; . • ' . ■ ht.‘ r r : ' ' r V- V . .-'V. . V . ■ .. ZA. • ' h V , 4 f * N. 1 . * ‘ 4 '! . .. , - ■ ' Vv.-X; ■■ IX ■ v-.;.' .vvX ■ v'.X' J,r■ ’ '’ C V. ! r'‘ '“'J' ■J t V : Z ■ .... f:'’. v. ' ;&‘lif«x>s .. v „ ■ -fXttt.jv.jfj.j-x: « ' ’ ' ' V- . V ■ •; ■' t<; . *s. f'. ž . . *.v' f ..-Xv ! • < /V/ - ■ ••* 5 . • ‘ .•••;. .«• ' •• 7 f ' ■ .