a/jk" im i *d držali liesedo in spre jeli so delavce. Mr. Feich je ohveatil voditelje delavstvs, da ne tnore pripraviti mesarskih kraljev do , tegot da sprejmejo odbor organiziranih delavcev in zaiHiW^' i'*^ T" trmoflnfo je povzročila, da so ae organizira ni delavci odločili odposlati depu tacijo v Washington,, da konfe rira a Samuel Oomperaont Kt da pridobe predsednika Wilsona za stvar, da jim pomaga. •Deputacija je odpotovala, medtem so pa organizatorji pridno uu delu za organizacijo. Vaški dat; jo pristopajo delavci v velikem številu v organizacijo in obdrža-vajo shode. v I Delavci so pripravljeni za poganjanje in ae poaluiijo sUvke Ic v skrajnem »l-učaju. To je bil tudi vzrok, ds je deputscija odšla v Washington. Mesarski kralji se niso pokaza li, da so za spravo in poganjanja. & pride do zvezne preisksve. ho »vet strmel nsd razmerami v klavnicah, ki so popolnoma dru-gačne. kot jih opisujejo plačani pisači v buržoaznih dnevnikih, mesarski poMOfnrau ni \ DELAOI BE GIBLJEJO Chicago, III - Dve sto mesar-»kih pomočnikov m delavcev je zastavkelo pri Cavsteo. Peeking konvpaniji v Tscomi. U^hh., ds si izvojujejo boljšo mezdo. I ar. stena, ki jc predalnik mesarske tvrdke, se je Izrazil, da ne razu .ne, da so delavci zaatavkall. Nek mesarski delavec je od^voHl. ^ naj gos,HKlCarstens obleče delsv. »ki jopič in dela za mezdo ki jo dobivsj" dela vet « tomn*»na, preživi sebe in svojo družino. L bo neksj tednov ravnal po Ue. nasvetu. Ik> delavce razumel, M London, 1«. de«. — lz Berlina je prižla neuradna vest preko te-neve, da namerava neiuški kajaer ponoviti lansko mirovno ponudim o Božiču. Vrest se glaai, da to bo rzadnja ponudba ln da "vsa vornost za krvoprelitje v letu pade ua zaveznike, ako zopet e^> bi jejo ponudbo." Poznavalci razmer menijo, da bo mirovno ponudbo Nemčijo spremljala silovita ofenziva na se-padui in italijanski fronti a pa-močjo neštetih divizij,, ki pridejo iz ruske fronte. Na zaveaaižld fronti ai bUo gov*. . vora o miru. Atlantiska Inka, 16. dec. — Polkovnik llouse, ki se je vrnil z a meriško delegacijo iz zavezniške konference v Parizu, izjavlja v lii-tervjuvu, da o miru ni bilo najmanjšega govora na konferenci* House je dalje omeuil, da sprv« zavezniški delegatje niso bili slš žni, toda pozneje so se docela re-dinili v vprašanjih gospo«" situacije, enrberga na izvoa nevtralne države, živeža in fi -nane iu enotnega vodstva morju. Okrožnica, ki ie priila v poživlja delavstvo na ____, vojni m vladi. Same ruske revolucije je padlo na rodovitna tla. "Doli s cesarsko vlado!" Waahington, D. t'., 1«. dec. — Ameriška vlada je dobila v roke iivod okrožnice, ki je bila tiskane in razširjena med delavstvom v Nemčiji Vsebina te okrošnice dokasuje, da ja eem ruaka rovoladjo padlo aa rodovitna Ua v Nemčiji Jedro okrožnice je: "Doli a vojao ia doU s oeearsko vlado I" Da-, iavstvo so poživlja na generalno stavko aa uničenje kajaariama Mir, kakršnega hočejo nemški militarist!, označujejo delavci v okrožnici "mir v interesu milfttaiiema ia imperijeliama ia prolt late-lesom nemžkega ljudstva Okrožnica je prišla v Avico iu od taui je prišel en Izvod v VVaah-ingtoti, kjer ae zdaj nahaja v kongresni knjižnici. Tiskana je ua obeli straneh tu na čelu ima sliko nemškega delavoa, vojska iu žene, ki stoje na roba velike *kalo ln poti njimi zre s ohupuku pogledom obra* kajzerja z oftpičeniuil brki, pogreaajočega ae v globino. Tseblns okrožnice je meti drugim nledeča: BOJ DO KONCA! "Sovrs/iiiki ljudstva so veduo bolj prodrvul in bolj nesrauud Vojni tirani, vojni hujskači in vojni profitarji katerim je mlzerlja ljudatva oblast in dolilček nočejo miru Ljudstva je brez pravic, narod gina v bedi, Ketučija je zaprta od »eb strani iu klanje ljudi traja vedno dalje — toje, kar aam je L Strani tu siauje 1 gosptH ta r .ke ^^ rejaa. izvoz blsiM 1 . ^ iui|nl m^rno Rru um^rig0 naže žene In naši otroci, kako umira naše delovna sila — edino naše aredstvo za bstaitek JH>d t«'^1 Izčrpavanja t I^^^B Tirani nuni obljubujejo večji odmerek brane, de odvrnejo od Scheidemann na skrivnem eeataa.| *«be iur2nJo ljudstva lu preprečilo revolucije, kakršna je v Rusiji, i ku z bolševiki Ali hraao je nemogoče povečaMl^iočemo pojeati krompir, kl je /a Stockholm, Hi. dec. "Socjal seme, in živine za rMi^Mi %9a odlt^UaJakorak. tedaj bodo Demokraten", glasilo ivedski^Ufljoni neniikeg^iiHpPPne ln ol^l, M« 11 In v obrez in socialiatov poroča, da je prišel M-Ltradanju na am««bllPnjralmo Bolševiki ekleaiU premirje 1 cen-tralnimi državami do 17. jaa. 1911. Nemčija aa ame prevažati čet Ba vezalki prtpo-aaajo Lenina? BOIlSmi SDBOBQJ KOBA. ftXO BBVOLTO Petrograd, 11 daa. «— ška vlada naznanja, da je v Litovska premirje do 14 Baltiškega do čija je obljubila, H9 šala šat aa draga va, ka je ekij je včaraj iljai o prevaAaaja čet bi n razbila vea pogajanja, neral Hoffmann ja 1 ima Nemčija pravioo e četami kakor hode, toda tčeaoi bolševikov eo trda« j ali pri svoji zahtevi, da ia aa so ea bolševiki najbolj berili. Berila, (via Uradno poročajo, boto i mir je sklad, bolgarskimi oblažčeuoi aa aal drugi itranl. Premirje ea decembra opoldae in tra januarja; aka ai aadaa pbvestila, ea premirje avtomatičao Valja aa orju la r jgadbi l , mir čim ja lip Scheidemann, vodja soaialiati^ čne večine v Nemčiji, v Btock-holm. Prišel j« tajno in najel »>o nekage^Rusu, kjer se zdsj vi aestanki sa zaprtimi v rat mi z zastopnikom vlade bolševikov, ka teri je znan pod imenom Vorov. ekij in tudi Orlovakij. 4Social Demokraten" komentU ra ta setauek a sledečimi besedami: "Zdaj, ko verni, da se iz pogajanje za premirje razvija vprašanje aeparatnega miru — lu pred- vsem imperija 11st ičnl mir na stro- proletartjau. ftke Rusije in vse /spsdne demo kracije, pa prtde izdajelec iz Ber-ina in nastopa kot zastopnik aem* žkega proletarijete. Dejstvo, da da se shajajo ns tsjnib aeetanklh zastopniki radikalnih iu nazad leubargh, N. T. — Samuel Oskley Crawford, boljše poznan P®d imenom rev. Arthur Wart- ki»gton, eden najbolj premetenih ■odernih zločincev, je umrl v je-* ▼ *el0 dramatičnih okolščinah. . Crawford, ki je stsr 12, let, sc io zgrudil ne tla, ko je v njeni Jennie H. HhowalUr iz Wll- »ingtona, Del., spoznala človeka,!*«**«-.-------- » ^terim se je poročila v juliju kaj so zaatavkall pod imenom Charles Uralam iz Dallase, Tez Pohaja um ^ne. Dva meseea kasneje je iz- da organizirani »i.eMtr.k. p» «o ^ * $2.500, njenimi prihranki ; „iki zahtevajo povišanje .. ez.^le _ Crawford j. preživel okoli štl- Muklos i^ing kompanjj..^ ^ let v zločinih. Ošenil -e je ime svoje -i».nj desetkrat In svoje šrtve-.o ac je /^^a osle pa ril za en miljon dolarjev-k^ jo Ja IN VOJAJia BEOUN v X-tila * ' Vlada ne more rešiti položaja drugače kakor ua uačiu, ds a< Slabe rs sine re še bolj poslabšajo. Kajti v Nemčiji ni sadoati krom plrja niti klavne živin«, da bi nam ke živeža ze do konea, Isij proti tejnov svedočijo da ao moraluo našim tiranom — in prineatl mora organizacijo ljudske maae, kl bo biakrotirali ruski Inilševlkl. »na- l»Hila sdr in avo bodo ___________f Svobodo mora iavojavati ljudstvo 1 štrajkom la bojem I čilno je, da Trockij pošilja v Stockholm ua tajne sestsnke tiste ljudi, kl jih je nekoč imenovsl 'izdajalce ruskegs delavstva", ko je bil urednik aoelatlstiČnegs lista v Parizu In Ameriki." POtTSNA KAZEN EA ODBET7-ITVO. Now York, N. T. - Neki ofieir od koujenškegs depart men ta iz 11 'amp Miilaa je prišel na farmo William Jovess v Tniondslu, L. I., Ida kupi aod krompirja. Farmar je [imel polno šupo krompirja, a gs ni hotel prodati, ker je tH»sl, ds Nemški sooialieti aahtevajo ob javljeaje talnih pogodb. Amsterdam, 16. dec. —"Prank futer Zeitung" poroča, da je fttro rher. poslane«- socialistične manj iinm zahteval 11. t. m. v pruskem delil $10 zs aod krmii|ilrjs. l e-državnem zboru, da mora nemškJjal je častniku, ds nlins krotspir taM vee tajne pogodbe ja Oficir m ni da!I ukaaW s laki med centralnimi državami. Htroe- isl l^dsmi .. pokszal je n^ šu-bor Je dejal: "Olavaa nevarnost pa, v kateri je bil hrsujen krom. na »vetu je danes pruakl mIMlarW pir termer je edm*>*4a Ima ""m In čw je, da Izvemo, kakšne tem krompir, toda da čeka višje ,™o£ za mir' ime Neisčljs " ee^. flflelr ga je podučil ds .1. D.lie ie rekel dš bodo aieaj. ^ •• sod krompirje $0 laitO /s^^Un SoiMkeU densrjs ba tudi on prejel zs - Htoekholm ns »etsnek s maki-1 krompir. DVOBOJU. . N. K. - Šerif A. L. 7»lg je hotel aretirati Chsrle« «leverj«. ki je bil obtožen, ds *e ' odtegniti vojaški službi. PH-do beja med njima, fcerif je 'io*M| tri kragtje v trebuh in Olo f*r tri ? pnm. Obe ne prežHrita raa. stsvka je bila končana PBOiTA PO TWDBBETIH LE mi bolševiki. Čeprav jim vlade ne dovoli potnih listov. Vlada je se-veils dsls potne liste večinekim »ociaUstom. sied katerimi ao naj. alabši elementi v Neasllji U Kodaaja porečej«, da je Mcheidetnann w»pet odpotoval v Stockholm " Vorwaerte" pile, da deluje Keheldemann U tlate. če Mr ži-li 9» odatotkev \Wlje.|prldnež, ki namreč za mir. Ravnotako so druge fsrnisrje naučili, ds ae ui dobro šaliti strieem Maaiom, ki eo zshtevsll 1« dolarjev ss aežrnj drv. OOSPODOUB POKAŽITE VEA-TA BLBPAEJEM Hartford. Ooaa. - pomiloBtii sim. Ana Ooverner jc Ratbum. »I fhiesgo ,1« ©kolb-si l" rorkejše v pondHjek. v terek oblačno, Uhkl jažni vet revi iftji"*'«« 0ni»tiw. .._ je umorile svojegs ^rogs ^ ^ operator. % rsdfljib }ena je bila t do-rte« i«*- | ^ „ »edela jetride^ W. Ore. — Neki »ualo-is je izdsl za vlsdne ga živllskegs aadaomiks. je eek j goapodinji vzel osem žsr z akitba ni m sadjem Ooepodinjs ae je pri tožile priAlvJUkeis uprsvitelj.i W K. S**'ilu flvlfakl upravitelj je podučil gospodinjo, ds vlada m bo pošiljala aadrornlkov, da poberejo živila, tk^podlsje asj Uke .leparje tzroAe oblatita. UBEtNEOA BANKIRJA BO PRIJELI. Okejreae, Wyo. — tJeorge M RuDonelda, kl je imel privatae banke v Dwyerju, (iletlu iu Chilg vaterju, ae prijeli v Kan Krsnel-seu. Državne bsnke je linel K syce ju, 4"s«perju In Mouroftu, McDonaldove bsnke je zaprl due 24. septendrt s državni nadzor nik, šlcOonsM jo je ns to |Mi|d-hal. Državni nadzornik izjavi js, ds primsujkljaj še nl popolnoma do-guan, toda znašal Im» »koli $M UII0 $10,000 ODŠKODNINE EA NEB-TBNJCO Lafayette, lad. — Porotniki ao pišanalb Frank Haugherju. tesar ju, $10,000 odškodnine tiaugher je delal sa stavbenika Oeorge T. Amsterdam, 16. deu. - V\ časnikarski biro javlja, da eo šoto bolševikov ofcuplrele Rostov, Nevlleven io KeUnrong na teri-toriju dousklh koaakov. Koaaške Čete ao ae podale in generalaJUl-din in Botoekl sta aretirala het-mana Keiedlna 1 obenem sta pove* Mla Župana k Rostove, da gre v f iNovočerkesk, središče koaakov kjer se bodo posvetovali o prane-hunju bujnih operacij proti vlad) sovjeta. Koseška protirovolueija ee je začela pred enim tednom v okolišu tgke Don, jušna Rusija, Mpr va nn poročali, ds Imaju kosakl veliko armado, all sdaj sc je U-kazalo, da so Idle te veeti ade pre. tirane. KalcdUt ln Korniiov ste ituela le nekaj tlsočev konjenikov, tode msujkslo jima je pehote ia srtlferije. Boji so se »ašell med Moskvo ki lila I go rodom in obe •traifkl ats trdili o sma ga h. Bajno brodovja ue Črne« orju $e ja pridružilo liolševlkom In operirala ns reki I >on. ' ■tJsode Kornllovs ni Še edej sns-SR, Pred per dnevi so porošali, ds je bil rsnjen v bitki pri BicL go rod u ln mslonc ujet, e denes je vi js jo, da jš isginil. Eaei la Nemci ladalali mirovao Amsterdam, II, dee. — Is »ter-line Je prišlo uradno poročilo de ao »e nemški lu ruski poobleššen-ei zed In ill glede na pogodbo sa premirje ua plenarni seji, kl ee je vrHls v petek, Po vesteh Is Htoekholme so t. u.,., » V.,,.,,,.. NWI pi«ll«Hll ni6rt ^ii>dh« « d. .1 j. »I. hu*. ..................«rta-J!£S2 S Itaawa.« LJadskl prst aa kajeerja — MVoewaerta" v Berlina poroča, da so pri oUin-•kih volitvah v Mpakem deMH Ha tiati pH iii aedamdr^t odstotkov glssov. (M tek glSMiv ie odpadlo ns issnjšlttake aoelslUte, to je OMineeblove, štiri In š <*obrs, ksjti .e . ___A* niiknvmro daj sem zdrav rima Mflfc fojakw. 0. - Kar ničsn obljubi, to gotovo tudi stori. V zadnjem dopisu sem obljubil, kadar bom imel nabranih ksj novie, da jih bom aporotiL Novic •ker nimam, ksr ee tn ne dogodi ni* posebnega. Kako m godi vojakom v našem taborišču, pa aedaj va še vaak otrok. Zanlmivoatl torej nimam. Če povem, da je t. decembra zapadlo en čevelj onega, drugi dan je pa zagospodovala burja, bo i približno vae, kar je tukaj novega. Toda naša burja je bila vseeno zanimiva; da ste videli, kako silovito naglo je zaai-pala tukajšnje ceetne jarke in kako je vae izravnala. Ko aem opazoval njeno delo, sem aa apomnil loške pravljice o pridnemu km* tn, ki je na čudovit način redil svojo krsvico: tam, kjer je prej štrlela kravi keet, je naetala ja-ma, tam, kjer je bUa prej jama, je pa naatala "bula"in tako je bilo po vsem cenjenem kravjem tole-su. Če je postal kmetič, ki ae jo tako iavratno razumel na živinorejo, kdaj bogat, tega pravljica ne pove. To za naa aeveda tudi nima pomena. .. .;.!] • Kakor na omenjeni kraviei, tako ae je spreminjala tudi tukaj -šnja goličava. Ko je okoli desete ure zopet posijalo ljubo Oolno^ me je hitro premotilo, da sem pustil bolnike, da so delali, kar ao hoteli, jaz pa aem ae odpravil na zrak. Podal aem ae proti železniški progi v upanja, da morda naletim na kako vijolico, četudi je zima. Nisem hodil dolgo, ko me po avoje uatavi trnjeva lesnika Ko jo po ribniško, pa tudi po kra-ševsko, prav podomače pozdra vim, zagledam, kako aa mi z nje nega vršička ameje par žlahtnih sadov. Nieem dolgo premišljeval, pobral aem v bližini ležeče krepeleo in ga nameril na smrzlo jabolko. Nieem ša izvršU svoja namere, ko začujem sadaj glas Vae atrele, Ribničan, kaj vendsr delaš v takem hudem mrazu ln pohajaš po tem grmovju Ur klatiš toga kialega hu.. .t" Obrnil aem se a naglico, kot da aem na plesu ln podal roko mojemu kraševakO; mu tovarišu. "Vprašaš, kaj da delam tukaj. Nič ae ne jezi. Mraz ml' ne more škodovati, ker sem dobro oblečen, pa tndl nobenemu ne delam škode, ker za eno leant-ko ne pomeni doeti, če segnije v jarku ali pa na dreveeu. Pač pa bom jaa tebe vprašal, JNp iščeš tod okoli f Sej vendar nial bolan! Poleg tega jO tvoja baraka oddaljena od tu par mš!*."' "Tebe iščem," ml odgovori. "Zakaj pa»" . 1 *" Konzumna družba ima $12,000 n zerve. Uitanovila je mesnico, kateri sta dva uslužbenca. USPEHI KOVINSKIH LIKAL CEV Oinoinati, O. — Mednarodn organizacija kovinskih likslcev j v kratkem dbsegla te-le «apdw: V St. Louisu je bila mezda n uro povižana od 40 na 50 centat delovni čas je bi znižan od A n 49 in pol ur. V Rocheatru ao dobili kovin«! likalci povišano mezdo zs 2 in P* cents ns uro, v New Bedfon .. 10 odstotkov in v Sprin^M;1<1,, ? 10 odstotkov. PLIN EAN0NW »OPAEJ^ ZNAiA $46,700. Chicago. DL — Kssnejšs por čila naznanja jo, ds soplen rop« jev, ki ao oplenili r U Orangn, prenizko ocen. $15,800. , IWakajenajeUmč«no^« tirtmlodsio knjige «• natančno • ditox'. Plen roparjev le nljo na H«-000 J4 Bandit je so orlneslt fnntov In «0 v srebru , Polieija nasnsnjs kot P-da tolovaje kmalu izs*di ...... "" * f?? KADITI TILUCAH OIOABB. llnlj.ko tadtUa« tal NMi «ordA i« M da ji dntmtk "Pum*" mto prUJub. prt ivojih čirtdjih. Oposo rlUftl KDKAVKIK - SP10IAUST SA SL0V1H01 411—-4th Avenue (VA SPBOTI POlTI) PITTSBUEOB, f k. NORTH SIDE STATE BANK HOC K ST*!/iOS. wyo. IMA KAPITALA IN KEZEKVE IIH,HM» ♦M......t............. . jl --------------. m j TRIJE RODOVI. ijtktmL- SfUl 1 'niMMiiimntfrff,ii*i............ Zašumelo je, zahreščalo, počilo. Voda ee je dvignila v visokih, razpenjcnih valovih. Kupi na-plavljene navlake ao »e aunkoma premaknili naprej. Zapluaknilo je vodovje, kakor da se je po-gre/,nil vanje aklad kamenja. Zavalovila je Kolpa daleč naokrog. Ljudje ao gledali atrme. Nekaterih ae je polastila groza, da ao zbežali proti mestu. In ko ae je zopet valovje umirilo, da je hitelo dalje pokojne Jše, ni bilo mostu več. V kose razdejau »e je potapljal v valove in se zibal naprej in naprej* Kmalu se je razvedelo po mestu, kaj se rje pripetilo ob Kolpi. Ns griče je stsls Zavinščekova pristava. V nji je gospodovsl oskrbnik, ki mu je stregls Mar-kova žena. Hkozi okus nizksga poslopja je bilo videti, kako se je razlila Kolpa v jezero, kako so prihajali in odhajali ljudje. Markova žena je slonela na oknu in gledala dol po cesti. "O, bože moj, ksko je strsšno!" je govorilo polglasno. Zsmrszilo jo je po hrbtu, kskor ds se je ob veličsstnem prizoru spomnile neznstnosti, neskončne ničnosti ubogegs človeks. Nič ni čuls, ko se se dprls vrsts zs njenim hrbtom, ssmo zsbplelo jo je, da je jeknil iz prsi bolesten, polglasen vzdih. Nagrbila je hrbet; pripravila se je na nov udarec. Niti ozreti se ji ni bilo treba, saj je vedela, da stoji za njo oskrbnik, mož z bičem. , "Stokrst sem ti že dejal," je zarohnel, da ne smeš asms nikoli v mojo sobo! Sama tedaj moraš priti, kadar ti uksžem. To sem ti dejal že stokrat, in zdaj mi zopet visiš na oknu! Ali si človek ali žival!" ........, . Žena je hotela reči, da je ona človek, a on Žival. Toda bala se je njegovegs biča. Mož je bil vinjen in takrat je bil krut in sirov. Povesila jc oči in hotela do vrat. "Prinesi mi vina!" je ukazal, "toda naglo, ker me žeja I" Tiho in naglo je odšla. Zunaj si je otrla sol-zo, ki ji je sama ob sebi porosiia oko. Vedoms ni nikoli več joksla. Navajena je bila vsemu. Tisti čas je doznsl tudi Msrko, ksj se je dogodilo na Kolpi. Tudi voda njegovega potoka je narasla tako, da je morala žsga počivati. Nocoj ne bo gotovo nikogar na žago, zato gre lahko tudi en, de vidi, koliko je reanice na tem, kar so mu prsvili. Spotoma pogleda tudi k ženi, saj jo vidi Uko rsdkoma. Marko ae je dvignil in se odpravil na pot. fiel je zadaj za meatom, med njivami, da bi ga nihče ne videl. Na pristavo je prišel od zadnje strani it) je stopil v hišo. Na veži na stopnicah je čepela žena. Zavzela se je, ko jc zagledala moža. Stopila je k njemu in mu položila roko na usta. "Kaj je f" je zaiepetal Marko. ^ "Tihol Pet!" je rekle žena, ga prijela za roko ln potegnila za seboj v kuhinjo. "Tiho bodi!" je rekle glasneje, "dsnes je pi-jsn in ves je divji. Čepeti moram na stopnicah iti čakati, kdaj me pokliče, florje mi, če ga ne čujem takoj!" "Ta človek tepe, kajne, kakor bi jaz ne mo« gel psa," pravi Marko. "I", javkne žena, "tepe, tepe!" Z roko seže ue ramo ln ai pogledi bolečino. "Ali te je danes spet!" vpraža Marko. Pristopi in odkrije ženi ramo s Dolga, rdeča proga je pričala, da nI še dolgo od tedsj, odksr je za-zvlžgsl oskrbnikov bič. V Marku se js neksj zagibslo in zatrepetalo. Kri se mu je vnela in mu stisnils pesti. "In kje je ts zverina! Tisti človek — kje je, ki naju pretepa in nama krade zaslužek! Kje je!" Je vprašal v eni sapi. "Marko, za Boga, tiho, da naju na čuje!" je prosila žena in prijela moža za roke. "Pusti me in samo povej mi, kje je!" je de, jal Marko, in oči so se mu zasvetile, ženi se je iz vil liTrok iu atopll na velo. "Ali je zgoraj v sobi!" je vprašal. Žena je prikimsla. Hotela je planiti za Markom, a nekaj ji je zsšibilo noge, ds ni mogls z mesta. Marko je zdirjsl po stopnicah in odprl sobo. Oskrbnik je sedel zs mizo, in vino je stalo pred njim. Presenečen je pogledsl, ko so se vrata odprla tsko neusdoma in ko se je prikazala na pragu tnošks post s vs. Ni mogel razločiti tskoj, kdo je. llotel je vststi s stols, n vino ga jr prema-gulo, da je omohnil nazaj. "Kdo Je!" je vpraša I k'anno. "Prišel sem po ohranjeni saslužsk," je dejsl mož lis prsgu iti stopil korsk naprej. "Marko!" je vzkliknil niti. "Ali ne veš, ds motaš potrksti, preden stopiš pred mene! Takoj tui kreš nazaj!" "Kadar dobim zaalulrk' Prej *e iic vmakiiem z mesta!" jc rekel Marko. "In ps leno ai mi pretrial prej iu tiali mene ai ie pretepal! Ali misliš, da amo p«i?" "Ksj gnvoria," je zakričal oskrbnik, "kako govoriš! Ti me tikaš! Ti garjeva koza! Čakaj, takoj ti'dam plačilo, takoj ii pokažem, dn ni ac manj kot pes!" tkakrbnlk ie je dvignil a atola in ae opote-kel do alene, jer jr viaela piiaa. fcena je spodaj trepetala Rada bi raklirsla, h ni bilo kUnii i/, grla. Marko je atopil do mize in prijel stol V tem je oakrbnik snel a stene puško. "Tskoj vidimo, kdo je pe«.'" je reJ.al. Marko je čul, kako je napel petelins. Koks je dxlgnils stol in sn apiiatils z vao telo ns oskrbnike. Ta jr zakričal in «r rgmdil ns tU. Puška js počila. Zasvetilo se je po tleh, kakor bi kdo brizgnil iz cevi gorečo tekočino. Žena Markova si je zatisnila oči. Zbežala je ven, preko vrta je bežala, ua cesto je prisopi-baJa, zamešala ** je med ljudi, rsdovedne gledal <-e, ki so odhajali iu prihajali. Dosti se niso zmenili zanjo. "Ali te zopet preganja? Ali ai bila zopet te-pena!" jo je vprašal ta in oni. "To je strašno, to je grozno!" je javkala iu si tiščala ušesa. Ko je Marku zamahnila roka s stolom in se je oskrbnik zgrudil ns tis, je odšel iu okreuil pot proti mlinu, l^shkegs se je začutil kskor bi izpolnil dolgoletno obveznost, sveto dolžnost. Mirno je legel v seno. Ob njem so šumeli vslovi, s Msrko jih ni čul. Zsspsl je. Komaj je odšel Marko, je prijezdil na pristavo ZavinŠčak. Privezal je konja h kolu, ker se ni na njegov klic oglasil nihče, da bi odvedel žival v hlev. Čudno se je zdelo Zavinščaku, da ni nikjer nikogsr, hiša pa je odprta. Stopil je vanjo. "He, kje je kdo!' 'je zaklical. O lasno je odmevsl klic, a ni bilo odziva nanj. ftel je po stopnicah. Tudi vratu v oskrbniko-vo sobo so bila odprta. "Tskšne ljudi ima človek! Vse mi lahko po-kradejo!" , Stopil je v sobo in otipal pri oekrbnikovi postelji svečo. Užgal jo j'e in se razgledal po sobi. Sveča mu je skoro padla iz rok, vrglo ga je za dva koraka nazaj; na tleh je ležal oskrbnik ves v krvi, poleg zdrobljen stol in izstreljena puška. Črno se je začrtala zled strela na belih tleh. Od zunaj se je začul hrum in šum. Plašno je namreč begala Markova žena med ljudmi in klicala venomer: "To je strašno, to je grozno!" ' Naposled je zbudila pozornost ^bčinstva, da so začeli izpraševati, je li se ji zdi Kolpa tako strašna in tako grozna, da je videti žena vsa spla-šena in zbegana. "Nekaj se je zgodilo, pri nss se je nekaj zgodilo!" je vpila. "Jezus, Jezus pomagaj! Tam zgoraj se je nekaj zgodilo!" In kazala je na pri-stsvo. Okna so se zasvetila v lučih. "Jezus, Jezusi" je kričala, "in zdaj že luč! Sam Bog vedi, kaj se je zgodilo! O, pojdite gledat, pojdite pomagati!" Ljudi se je polastila radovednost. Šli so za ženo, ki je klicala venomer Boga na pomoč: . \ Na stopnice je padala iz odprte sobe bleda luč. Markove žena je pokazala z roko tja gor In se je stisnila v kot. Nekaj moških je stopilo gor. Ostrmeli so pri vratih, ko so zagledali Zavinščaka s svečo v roki, ki se je sklanjal k oskrbniku, ležečemu v krvi na tleh." ' ! "Pomoč, pomoč!" je klical ZavinŠčak. Ljudje so se obrnili. Nič niso hoteli videti. Obšla jih je groza. "Gotovokjita se sporekla," so si šepetali. "Zvedel je, da ga krade in zabavlja črezenj," so govorili, ft • "In prišlo je od besede do dejanj," so sodili: Bliskoma se je razvedelo po mestu, kaj se jfe zgodilo na Zavinščakovl pristavi. Posli so pritekli h gospe Lenki in jI trepetaje pripovedovali o krvavem dogodku. Novica je dospela tudi do orožnikov, ki so se nemudoma odpravili na Zavinfčakovo pristavo. Tam so dobili Zavinščaka in Markovo ženo. Prvi se je rotil pri živem Bogu, da ne ve nič, .kako se je zgodilo, druga je bila zbegana, da ni mogla nič govoriti. "Jezus, Marija! Jezus, Marija!" je klicala brez prestanka in s prsti segala v lase. Nič ni vedela, kdo je kriv, nič ni vedela, kaj se je zgodilo. Plašno so gledale njene oči kakor da iščejo iz* hoda iz stiske in muke. Zakon in pravica ne poznata ozirov. Ni bild nobenega izgovora, ker ni bilo v prvem hipu nobenega dokaza zs nedolžnost in nekrivdo. Oglasilo se je trdo, neizprosno povelje, ds morata oba — ZavinŠčak in Markova žena — v preiskovalni zapor. Samo eno si je izprosil ZavinŠčak; naj ne povedo ženi, kje je nocoj. Naj ji sporoče, da mora ostati na pristavi, ker ni nikogar, ki bi čuva! hišo. — Drugi dan, je mislil, morajo dobiti kriv-, va, in tako se izpriča njegova nedolžnost. VI. In izpričalo se je takoj drugi dan. Marko se je zbudil zjutraj zdrav in vesel. Spanec ga je okrepčal in sinoči je storil dobro delo. Tako je zatrjeval samemu sebi, ko se je umival drugo jutro na potoku. Prišel je grajski hlapec ln vprašal Marka: "Ali veš, kaj se je zgodilo sinoči!" "Kaj bi ne vedeli" je odgovoril Marko, "Kolpa je odnesla most t" "To je res!" je rekel hlapec, "in ljudje pravijo, da je bilo to zusmenje, ds se bo zgodilo še ksj strsšnejšegs." "Ps se je tudi zgodilo ksj strašnejšega, ds ni oetala prssns vers ns Isži!" se je šalil Msrko. "Ds, sgodilo se je!" je dejsl hlspec. "In ksr ne je zgodilo, je strašno ln grozno." "Ali m« morda koga ubili!" je vprašal Marko kar tsko. "Ubili ao ks. da! JSašegs oskrbnika so ubl-li! ln našegs gospoda so zaprli, ker mislijo, da ga je 011 ubil." Marku je bilo, kakor da je začutil na rokah človeško kri < »gledal ae je in videl je na srajci, ns rokavu, rdečo lino strjene krvi. Pokazal jo je hlspeu: "(llej, to je njegova grešns kri. Oskrb-niks ni ubil gospod, smpak ubil sem un jaz." Hlapec je zazeval, oprijel se je oboja, da nI padel po tleh. "Marko — ubijalec!" je vzkliknil in se obrnil in zbežal "Marko - ubijalec!" je zaklical za bežečim hlspi-em Marko, M s tebe ne bom, ne boj ne! ln *dsj grem in ar nsjavtm sam!" (Dalje sledi). I 1 . I I»apl2U iiMii KAKO JE NABTALA NAftA /UnCriSKC Voli. ZXMUA IV KAKO SO NA DRUŽABNA LUČ V MOČVIRJU Chicago, Itt. — Ko je policij* obiskala sumljive hotele, je po gledala tudi v hotel v Albany, ki je znau v grešnem Babelu kot hotel "zaljubljenih" ljudi. Tam so detektivi nažli v družbi tujca mla do, ločeno žeho, ki igra veliko vlogo v družbi višjih sto v St. Louisu in Chieagu. Krasotics ni bila prav nič že lostna radi tega dogodke. Ko so detektivi čakali, da jo odvedejo na policijsko postajo, je stopils k telefonu in poklicala "Douglas 1575." Poklicala je Gttelsona, mestnega pravnega svetovalca. Nekaj minut kasneje se je Kttelson že peljal na policijako postajo na East Chicago ave, da reši lepo bogatin-ko iz zadrege. Ko je Kttelson prišel na poli cijsko postajo, je bil že tamkaj parček. Ettelson je šel k lajtnan tu Hoganu in ko ata izmenjala nekaj besed, so parček izpustili Kttelsona so sitni prijatelji iz-praševali o ponočnem doživljaju in končno jim je odgovoril: "Ne, imena gospe ne povem Naj zadostuje, da prihaja iz zelo prominentne družine v St. Louisu in da jo radi vidijo v druŽbinih krogih v Chieagu. Sinoči je napravila nemnoat, spravil aem jo iz za drege, ko so jo hoteli odgnati, pred moralno sodišče." Policijski lajtnaut Hogan ne bo posvetil v misterij. On pravi, da ne pozna njenega imena in da je strauUa prišla tje, da vidi policij sko postajo. — Tableau! Policija je prijela še štiri parč ke isto noč, a ti niso imeli prija leljcv med buržoaznimi političar ji iu morali so pred moralno so dišče. « Ljudstvo začudeno vprašuje, če jc moralno sodišče le za proletar ce in take ljudi, ki nimajo prija teljev med buržoaznimi političar ji- Taki dogodki jasno dokazujejo, da nismo pred zakonom vsi enaki, in da pravica ni slepa dama, ampak, da dobro vidi, kdo stoji pred njo: Proletarka v obnošenem krilu, aH bogatinka z diamantnim nakitom. STALA MA ZEMLJI ŽIVA bitj£T DVAKRAT V TEDNU NE BODO ULICE RAZSVETLJENE. Washington, D. 0. -r Odksr so Iznsšli električno razsvetljavo, bo do prvikrat v mestih ulice zavite v temo. Dr. Garfield, kurivni upravitelj, je izdal odredbo, da morajo biti ob nedeljah in četrtkih ponoči u-gasnene vse luči na prostem, iz vzete zo le svetilke, neobhodno potrebne za ulično razsvetljavo, ali če zakon zahteva, da gore. Ravnotako priporoča, da ljudje hranijo z razsvetljavo doma in prižgo le luči, ki so neobhodno potrebne v stanovanju. Kurivni upravitelj je izdsl to odredbo, da prihrani na premogu. KONJSKE PODKVE SO OA IZDALE. Troy. N. Y. H. A. Tesl, čuvaj divjačine, je našel sled, da je ne kdo ubil smo. Sledil je do ceste, a tu ni opazil drugega kot štiri odtiske podkev. Tri so bile nava dne podkve, četrt je bila poostrena. Tem utisom je sledil enajst milj daleč in prišel na dvorišče, kjer je našel v enem sodu srno, v drugem pa kožo. Lovec je plačal £H.50 denarne globe. ŽELJA PO KITAJSKIH KU- LUflL Sacramento, Oal. — Tukaj so obdržavali sadjerejci konvencijo, ki imajo druge ljudi najete, da de Isjo zanje, ns kateri so se izrekli za uvoz kitajskih kulijev. V Kaliforniji ne primanjkuje delavcev, ali kitajski kuliji dtla-jo cenejše kot ameritki delavci. To je vzrok, zakaj se bogsti srd jerejei nsvdušujejo za uvoz kitajskih kulijev. IIBBDNB DIVIDENDS Chicago, Ol. — Korporacije prav atokaj« o slabih dohodkih, seveda dokazujejo izredne dividends nekaj drugega kot stsks-nje korporscij. Weatern Union Telegrsph kompanija bo letos ijpJečsls enoatot-no izredno dividsndo. Ravno to St\eda n.l^rvi pogled s* zdi ls doktrina dokaj neverjetna, oziroma nemogoča. Vata 1 i so razni u-čenjaki in skušali dokazati, da veti katastrofe valed kolizije svetov, ker v slučaju take eksplozije mora uaststi silna vročina, ki u-mori vsako življenje. Življenje na zemlji mora v trenotku poginiti, če naš planet le naenkrat ufataue na svojem potu okrog solnca bre.' vsakega trčenja ob drugo telo kajti v tem slučaju bi ae zemlja at reels s tako silo, da bi vulkanič-no jedro bruhnilo na dan in silna vročina bi kar rasstalila povnšino. V slučaju trčenja dveh teles je pa učinek še ailnejAL Izluščena ognjena masa v središčih. enega ali drugega telesa mora v hipu spremeniti rse&bito dkorjo V plin vsled vročine in v tem procesu mora vzeti konec vsakqjpgiva stvarca. Arrihienius se pa ue da ugnati On študira hipoezo pauspermije v luči moderne fizike in tako je pr&el do zaključka, da oi potre ba, da bi bil iživljeuski bacil od visen od meteorjev, ki fi ga vozi li od sveta do sveta, niti ni treba, da bi šele eksplozija dveh 8vetov vsled tnčenja pognala bacile na poit. Po njegovem -mnenju zamorc živyenaki bacil sam na pot in edina pomoč, ki jo ralbi, je sve tloibih tlak, o katerem sem govoril v začetku. Tlak ali pritisk svetlobe in o-grevanja na površini predmeta, ki meri v prerezu 0.00016 (0.16 mikron4) je - kakor sem že rekel -*r desetkrat močnejši kot pa privlačna sila, ki je posledica vesoljne težnosti. Učenjaki pa po znajo ničlo tekom treh milionov let večjo gotovostjo kakor pa en da v temperaturi deset pod ničlo. Mraz torej ne tnore čiato ui škoditi življenskemu bacilu. K, pa starost T Ali zamore plodna po dofrgem času, recimo več st« letij, zastarati in izginiti! Doki zano je, da ne. V rimskem sarko fagiju (trugi), kateri je ležal i zemlji nedotaknjen 1800 let, » našli živo bakterijo, katera je b la po tolikem čaau še popolnon »pogubna za oploditev, f Daljna nevarnost poleg uru in cana bi bila absolutna susa, ki tera vlada v medavetovju. Ali tu di suša ne fikodi potujoči bakter ji. Shraider jt dognal, da zam« ro bakterija z imenom "pleure caucus" živeti tri mesece v pri štoru, (kateri je bil izčiščen i žvepleno kislino. Profesor Mkju ennc v Parizu je šel še dalje in i lastnimi poizkušnjauii ter opuu vanjem dokazal, da zaiuorejo« mena v Crookesovi cevi — tj« je popolna praznota — več let i Hiraniti svojo plodovitowt. To j dokazal tudi Peul Becpuerei. ki teri je v Leydenovem laboratoriji v Parizu izpostavil (bakterijo tt tedne mrazu 2S3 pod ničlo in ab »olutni praznoti ter sijši. Življen ska sila bakterije je bila popoino m a nedotaknjena. Iz tega je razviduo, da raztne re vladajo v inedsvetovnem pi? štoru, nimajo slabih učinkov m živijenske mikrobe, ki plavajo'i planeta na planet. Pomisliti ju moramo tudi, da vaak trenotei lahko zapusti zemljo aiilione ii milione teh mikrdfoov in od«li z Vašimi romani ne zlatih gora in vendar ste ohogr znsša" manj kot 220 stopinj poj I H. ksko to!" ~ «* ničle. AH ssmore bacil v tem "Cisto enostsvno. mrazu podleči sil ssj izgubiti avo- knjigo "Ksko pos^nsm jo zs rajajoče oziroma plodno si- nar!" in to mi je P*"" lat stvo, Uaf^jalHjtg«*^ Modemi fiziki in fiziolog' od (»dgovsrjsjo smagonoano, da ne. V laboratoriju Jeimerjevegs za izvrši Ureenhsnm Sons Bsnk snd v od s v Londona so učenja« i predi Trust kompanija. I kratkim deli več živHi bakterij v ' Vojaki! Vsemits seboj e vojsUd a starim vredš**