plačana v gotovini nA «. Abb. postale I gruppo LfiD^ y\) lir Leto XXIX. St. 71 (8473) TRST, nedelja, 25. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB DANAŠNJIH VOLITVAH NA KOROŠKEM^ Nazadnjaške in nacionalistične sile združene v boju proti Slovencem I) anes potekajo na Koro-11 škem občinske volitve, ■1/ ki imajo posebno obe-kom^ležje ler velik pomen za Slovence, za uveljav-jvCjJp njihovih narodnostnih VjJf10, za ustvarjanje in utrje-Ven'l?-rn*rne§a sožitja med slo-Za ln nemškim življem, utrditev demokracije. 2ai anašnje volitve bodo pokava? P°iitično zrelost koroških Vcev, do kakšne mere jih ?e ,Pr!viačujej° nacionalistična Usp*l-ln kak° še vplivajo stare sUev ®’ kakšno moč imajo še ja j^ki so povzročile toliko gor- avst’ • ■ . ki verjeli trditvam vw ,nJskih naj višjih državnih A astavnikov, da namreč v Več f-1’ na Koroškem sploh ni iasističnih sil, toda lanska i SKa, ip.cr»n ia rvrnm^vcl o i nnT1 nacionalističnih, nacistič-Ui rr-ii. g?nJo proti Slovencem Uletk^oovim pravicam. Nekaj Zda iecev se je vse to potuhnilo, Pa je spet prišlo do iz-trjui v Povolilni dobi, kar poda .takratna predvidevanja, Prin° kostni jesenski dogodki Cir^ava na pomladanske ob-Vse volitve na Koroškem, da ke 'jkPpaj spada v okvir široki ra i ? najbolj nazadnjaških Janii koionarnih sil proti izva-bg določb državne pogod-Uia 7;?de pravic narodnostnih ijemJSln *.n Proti tistim vodite-striio ?oct^listične stranke Av-likci h ki so začeli neko- Venčt, -i Pogumno kot prej, Ue č r se Z€l° previdno in tudi koraPvolj odločno, ubirati prve Slovi*6 k priznavanju pravic sti ®nsk'e narodnostne skupno-boiis^L Koroškem in razvijanju . J ih odnosov z Jugoslavijo, ilijj. k Franci Zvvitter, predseduj &veze slovenskih organiza-ki ’iie Predvčerajšnjim v krat-takniJavi za Primorski dnevnik v . ‘® dejal: «Vse kaže, da bo H0v edeljo na Koroškem neki le Nebiscit: Ali bodo zmaga-stičn koroški družbi nacionali-bo^j e ln nacistične sile, ali trpoi, ohranile svoje pozicije a,® demokratične sile. ^Ovpi ^ska ljudska stranka ka a, ki Svobodnjaška stran-Svoin S^e IPPOl vodita vso prJ. Predvolilno kampanjo Piših Zak°nu o dvojezičnih na-Sl0v ln sploh proti pravicam daril n®ev-. To sta izrecno pou-Uikn^^di vsedržavna predsed-prgri 0, eh omenjenih strank na sC^taih zborovanjih. Ljud-So* transa, katere pripadniki Pa io vkljuoeniv Hedmatdienst, cg Ja Prav na dan 35. obletni-SvoipJf^ussa 113. marca) v ho J J? ^ku potisnila nacional-avo, p rasan j e na prvo mesto volilne kampanje. Verice dvojezičnih napisov, Wn*w. Pa tudi glede pravic lo5al kih Slovencev, se bo od-Zakij,’k° bo posebna komisija diisiii a sv°ie del°- v tei ko-hikiJ he sodelujejo predstav-Pronn °vencev- Sedanja volilna PašP.0Sanda potrjuje pravilnost So stališča. Prav tisti, ki Uiis^atevah ustanovitev te ko-bo_ Poznajo eno samo bor-šitvin 8,1061 proti skromni re-pravir,Vpirašanj ter sploh proti Av ,adi Slovenčevi). lčjVp|lska ljudska stranka demoir’ ak.avstrijska krščanska Voijt.^racija> nastopa na teh Svohnrf 8e bolj šovinistično kot ki ustrahovanjem in grož-rain >,'• <al pomiril, izbruhnejo proti koncu meseca aprila, zlasti pa v začetku maja, na raznih krajih današnje Primorske in Istre uporna žarišča, ki so prvotna tolminska stališča spremenila in jim dala širšo podlago pravega puntarskega delovanja: napad na obstoječi družbeni red. Tako zastavljeni program je dal v drugem delu velikega tolminskega punta pogoje za splošno ljudsko, socialno gibanje. Od konca aprila do začetka junija so primorski uporniki s svojo organizacijo in dejanji predstavljali državo v državi, prezirali sn dotedaj uveljavljene norme družbenega reda, si krojili svoja pota in ustrahovali nemočno oblast. Ko so v spočetkih upora Tolminci pridobili še katere somišljenike med kmeti kanalskega področja, goriške okolice in Brd ter niso uspeli pridobiti kmetov furlanskega obrobja, so kasneje dogodki na Vipavskem, na Krasu in v Brkinih pobudili celo goriške meščane, da so s kmeti simpatizirali; Kraševcem p>a so pri ustrahovanju mitničarja v Zagraju pomagali kmetje iz gradiščanske grofije. Obsegu upora niso bile merilo narodnostne meje, piač p>a solidarnost pripadnosti družbenemu redu, ki ni užival pravic, ki bi jih sicer moral kot pomemben činitelj gospodarske moči države. Zgodovina velikega tolminskega punta še ni povsem dognana. Dogodki upora so nam p>oznam predvsem p>o šabloni, ki so nam jo hote ali nehote vsilila literarna dela; osredotočila so svojo pozornost kmečki organizaciji Tolmincev in tragični usodi njih voditeljev. Potrebna bodo še nova spoznanja, da bo pravično spoznan delež vseh udeležencev, tako Kraševcev, ki so s smrtnimi žrtvami napadali devinski grad, Brkincev, ki so nagnali njih zemljiškega gospoda iz gradu Švarcenek v Trst, podložnikov rihemberške graščine, ki jih je potem, ko so mesec dni ustrahovali svojega gospoda, kruto razgnala krajišniška vojska. Veliki tolminski upor je gibanje vseh Primorcev, je boj z brezupnim ciljem, ki mu je netila maščevalnost, predvsem pa spontana želja po družbeni osamosvojitvi. Dasiravno nam še ni vse znano, pa nam ohranjena dejstva dajejo dovolj podatkov tudi za analogije s časom, ko je primorska upornost znova prekipela v bojevito delovanje. Osvobodilni boj Tolmincev, Bricev, Vipavcev, Kraševcev, Brkincev in idrijskih rudarjev, ki naj bi jih rešil spon fevdalnega sistema, je vseboval mnoge elemente partizanskega boja, ki so ga njih potomci po skoraj poltretjem stoletju znova vodili in dokončali z večjo srečo. 27. marec leta 1713 je konkretni podatek za začetek dejanja, ki ima svojo predzgodovino, kot vsako veliko zgodovinsko dogajanje. Primorci se tega datuma še posebej spominjajo, ker je tolminski punt najbolj naša, najbolj avtohtona in spomina vredna podoba iz starejše zgodovine. Spominjamo se ga v jubilejnem letu slovensko-hrvatskega kmečkega punta ne zato, da bi kazali na našo izjemnost, pač pa zato, da bi pomagali tkati dragoceno tkivo dokazov, da smo v resnici tudi «zgodovinski» narod, čeravno so mu zgodovino ustvarjali nepoznani kmečki upornik ali pa partizan, borec brigade, ki je ponosno nosila ime enega izmed tolminskih upornikov leta 1713. Obujanje zgodovine ne more biti samo sebi namen, zato tudi tolminskemu puntu iščemo mesto v našem času. Preveč je vezi, da bi njegova dvestošestdesetletnica ne odmevala v sodobnosti, ki še vedno potrebuje bodrilnih zgledov zgodovine. BRANKO MARUŠIČ TRŽAŠKI DNEVNIK ZAČETEK POKRAJINSKEGA KONGRESA KD IZČRPNO POROČILO TAJNIKA COLONIJA 0 PEREČIH IN AKTUALNIH VPRAŠANJIH Poseben poudarek antifašizmu, odnosu do manjšine, sodelovanju s Slovenijo, vprašanju meje, levosredinski upravi ter gospodarskim in socialnim vprašanjem Sinoči se je v hotelu ENALC pričel pokrajinski kongres Krščanske demokracije, na katerem je prisotnih 121 delegatov, izvoljenih na sekcijskih kongresih, člani dosedanjega pokrajinskega odbora in predstavniki vseh strank ustavnega loka: Rossetti za KPI Ghersi za PSI, De Gioia za PŠDI, Terčon za Slovensko skupnost, Gargano za PRI in Trauner za PLI, poleg tega pa tudi predstavniki sindikalnih konfederacij. Kongres je začel član vsedržavnega vodstva posl. Cesare Alghesi, uvodno zelo obsežno poročilo, saj je oitanje trajalo dobri dve uri, pa je imel dosedanji pokrajinski tajnik Sergio Coloni. nik dr. Caidassi. Med zasedanjem je prišla do izraza zaskrbljenost avstrijskih go spodarskih krogov zaradi nezadovoljivega delovanja tržaškega pristanišča, saj prihaja do rednih zamud in v določenih obdobjih celo do blokade pošiljk iz in v Avstrijo skozi naše pristanišče. Zato so predlagali, naj bi imelo avstrijsko blago, vsaj živila in pošiljke drugih zvrsti, ki se lahko hitro skvarijo, prednost.. Med sestankom je bil tudi govor o metanovodu, ki naj bi povezoval Tržič z Avstrijo in o nekaterih podrobnostih za prevoz blaga s tovornjaki. DANES V AVDITORIJU proti nacistom Rižarne Danes dopoldne ob 10.30 bo v Avditoriju v Ul. Tor Bandena 6 javno Coloni je izhajal iz splošnega po- | SS*p£t.i,t; ‘SStai" “! Zborovanje ob procesu ljavnost politike levega centra, saj nd mogoče mehanično prenašati formul, ki obstajajo v centru tudi na periferijo. V tem okviru je Coloni orisal tukajšnji politični položaj, pri čemer je podčrtal izreden pomen proglasitve Rižarne za nacionalni spomenik in nato govoril o nevarnosti obujanja fašističnega nasilja. V tej zvezi je bil jasen, saj je ugotovil, da nasilje koristi samo desnici in njenim poskusom, da ustvarja zmedo in tako pride na oblast. V tej zvezi je podčrtal o-dločno voljo KD, da se upre neofašističnim poskusom, kot je to bilo ob priliki velikega protifašističnega zborovanja, ki sta ga vodila župan in predsednik pokrajine. Naslednje poglavje govora pokrajinskega tajnika KD ie bilo posvečeno vprašanjem avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. V tem okviru je Coloni obsežno govoril o vprašanjih slovenske narod- zborovanje, ki ga prireja združenje deportirancev v nacistična taborišča ANED v zvezi s procesom proti nacističnim zločincem, ki sc odgovorni za kriminalne pokole v tržaški Rižarni. Proces bi mora) biti v kratkem pred tržaškimi sodniki Na zborovajnu bodo govorili član višjega sodnega sveta sen. Gian-franco Maris, v slovenščini dr. Ernste Arbana in veronski podžupan general Ardi. Predsedoval bo predsednik tržaškega združenja političnih preganjancev ANPPIA Giovanni Postogna. Veliko političnih in kulturnih ustanov je že najavilo svojo prisotnost na današnjem zborovanju: med drugimi naj omenimo predsednico e-notnega pokrajinskega odbora proti fašizmu in zatiranju prof. Hack, državnega predsednika združenja pripadnikov italijanskega osvobodilnega korpusa polkovnika Uga Longa, veliko delavskih, partizanskih in VAZNA OBVESTILA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE kulturnih združenj. ....................................lunini................n SINOČI V POLNI DVORANI KULTURNEGA DOMA Zaključen nastop letošnje revije «Primorska poje 73» \ imenu prirediteljev, Slovenske prosvetne zveze in Združenja pevskih zborov Primorske, sta se pevcem, pevovodjem in organizatorjem zahvalila za trud, prizadevnost in uspehe Miro Kapelj in Ivan Silič Profesorji v deželnih lestvicah in nastavitev nestalnih profesorjev 1. Vključitev profesorjev v stalne ju, potrdilo o študijski diplomi na kolkovanem papirju ter službena potrdila o najmanj dveletnem službovanju na kolkovanem papirju. 2. Nastavitev nestalnih profesorjev za šolsko leto 1973-74 na srednjih šolah. Po ministrski uredbi z dne 5. marca 1973 zapade rok za vložitev prošnje za sistemacijo ali za dopolnitev umika/ za premestitev ali tudi za novo imenovanje za nedoločen čas 7. aprila. Prošnje na kolkovanem papirju C v slovenščini) je treba nasloviti na šolsko skrbništvo. Do 30. marca je treba zaprositi potrdila o lanskoletnem službovanju s kvalifikacijo in o letošnjem službovanju brez kvalifikacije. Do 15. junija morajo javiti ravnatelji razpoložljiva mesta na šolah. Prošnje za nadomestna mesta je treba vložiti na ravnateljstva do 15. septembra. Za vsa morebitna pojasnila je tajništvo Sindikata na razpolago v torek, četrtek in petek od 17. do 18. ure. 3. članski sestanek Sindikata bo v torek, 10. aprila, ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Na dnevnem -edu bodo: razprava o zakonskem osnutku za slovenske šole, o zakonskem osnutku za ureditev pravnega in gospodarskega položaja šoiskega osebja ter razprava o sindikalnem gibanju. 4. Na včerajšnjem sestavku s šolskim skrbnikom je tajnik Sindikata razpravljal o nezasedenem mestu didaktičnega ravnatelja pri Sv. Ivanu, o srečanju dijakov 28. aprila v Tolminu, o priznanju srednješolskih diplom, o pomanjkljivostih v ministrski uredbi z dne 5. marca 1973, za nastavitev nestalnih profesorjev za šolsko leto 1973-74. deželne lestvice po čl. 7 zak. 6.12.1971, štev. 1074. Profesorji, ki so opravili didaktično habilitacijo po ministrski u-redbi z dne 12.12.1970 in so učili 2. januarja 1972 ko je bil uveljavljen zakon z dne 6.12.1971, štev. 1074, najmanj dve leti na šolah s slovenskim učnim jezikom ter so prejeli najmanj kvalifikacijo «do-bro», imajo po čl. 2 ministrskega odloka z dne 30.1.1973, ki je bil objavljen v redni prilogi Uradnega lista št. 69 z dne 15.3.1973, pravico do vključitve v stalne deželne lestvice. Za vključitev v stalne deželne lestvice lahko zaprosijo tudi učitelji praktičnega in tehničnega pouka na slovenskih srednjih šolah. Prošnjo za vključitev v deželne lestvice je treba napisati (v slovenščini;) na kolkovanem papirju za 500 lir in jo nasloviti do vključno 13. aprila na šolsko skrbništvo v Trstu. V prošnji morajo prosilci navesti priimek in ime, rojstne podatke, stalno bivališče, vrsto habilitacije ter izjaviti, da so italijanski državljani, da so vpisani v občinske volilne sezname in da niso bili kaznovani. Prošnji je treba priložiti potrdila o opravljeni habilitaciji na kolkovanem papir- <. da o teh vpraša■ niin- P°ročilo, ki spremlja dopol-g; -l zakonski osnutek, strogo mol-vršin ne- navaJa ruti približnih po-so namenjene zaščitenim za si!*,60"1' Najmanj kar bi bilo kolikeaerno. proučitev potrebno je stalniu toliko ažuren zbor kata-stit«,h Podatkov in njihova razvr-Ustan 1)0 lastništvu. Kako bo le rala °Va načrtovala in programira • 111 kako bodo pristojni orga-tamn ?dbori zavestno odobravali haim • drugačne programe brez hie uV. °Pore na obstoječe sta-kultur, lastništva, itd.? dolčf. otrehno je že takoj usposobiti nad? cvetja. Potrebno bo hega ^P^zžsliti o pripravi primernih n vda Prostovoljnih priuče-°blasKrornikov z ustreznimi po-Prostn ''i- NaJ omenimo, da tak bocpn!i° Jra korpus dobro deluje v kar .Pokrajini, kjer so prav-haivJi u ...nov zaščitni zakon z ljivo oohnejšimi pogledi. Priporoč-Prinr ■ da se nadzorništvo čakaaV1 ^akoj. brez nepotrebnega 2ervatih na izvaianie zakona o re- Potrebna je ustrezna propa-itd cr0 vPrašanjih zaščite okolja gj \ hvaležno bi bilo v tem po-n ah obrniti predvsem pozornost v, šolsko mladino. Plakati, ki so ^nazorjevan v sliki in besedi za-nt-r, n° Loro, so skoraj izginili iz °meta in ji lahko vidite le še Planinskih kočah in v kakšni go-uni. Enkrat toliko bi lahko tak opagandni material priredili tudi v slovenščini. g L O čiščenju Krasa je bilo izre-nih že mnogo besed. Drugod (n. ■ ' v narodnem parku Belopeških ®zer - državna last) so odobrili p sebne fonde izključno za preči-,cenje parka. Naj bi se dežela, po-rajine in občine ne opirale samo aa dobro voljo taborniških in planskih organizacij pri prostovolj- čiščenju, pač pa naj bi u-edle stalno tozadevno službo. Prepričan sem, da bi samo globe za rsitelje prinesle toliko, da bi kri- le vse za te namene vložene stroške. Mnenja sem potemtakem, da bi bil potreben, (zlasti zaradi zagotovitve potrebnih finančnih sredstev) začasni prehodni zakon («leg-ge stralcio»), ki bi upošteval vse opisane in druge nujne potrebe. Sicer že obstajajo, kakor sem mimogrede omenil, vsi pomožni zakonski inštrumenti. Pristojnost dežele je na tem področju popolna. Dežela razpolaga prav tako, zlasti na področju kmetijstva in gozdarstva s tehničnimi organi in z osebjem, ki bi brez dvoma lahko izpeljali začasni nujni program, brez čakanja na uresničitev dokončnih ciljev, ki so predvideni v «Belcijevem» zakonu in brez nujnega ustanavljanja vsekakor druge ustanove. Zakon o kraških rezervatih bi na ta način lahko mirno in preudarno prehodil svojo pot do odobritve. St. Oblak v dveh vojnah preveč trpele, da bi lahko ostale hladnokrvne na klic pomoči ponosnega vietnamskega ljudstva. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1972 Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 9C0 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos, kot običajno, izpolnjuje v uradnih urah (S—14, ob četrtkih, 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so na prodaj), s seboj morajo pa prinesti davčne kartele za leto 1972, potrdilo delodajalca o plači v letu 1972 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov. Priporočamo vsem, da prijavo opravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca. Zaključni sestanek pustne skupine z Opčin Skupina Opencev, ki je pripravila alegorični voz o onesnaženju morja in ki je nastopila na letošnjem pustnem sprevodu na Opčinah, nato v Divači in Skednju, se je sestala v petek v domači gostilni in pregledala opravljeno delo in dosežen uspeh na letošnjem pustnem sprevodu. Vse je razveselila ugotovitev, da se je openski skupini posrečilo letos prvič preriniti se proti vrhu nagradnega tekmovanja. Opčine so velika vas in gotovo ima možnosti in tudi dolžnosti biti primerno zastopana. Uspeh je tudi, da je prišlo do ustanovitve homogene požrtvovalne in tehnično zelo sposobne skupine, kateri brez dvoma, če bo vztrajala, ji ne bo manjkalo nadaljnjih uspehov. Treba jo bo razširiti in organizacijsko utrditi. To je bila želja vseh prisotnih in gotovo želja vseh Opencev. Večer se je zaključil z ogledom filmov z letošnjega pustnega sprevoda in že z mislijo na prihodnji. Za voz je skupina dobila povsem zasluženi denarni nagradi. Ob misli, da je v Vietnamu po tridesetih letih vojne končno prišlo do mira, je bil soglasno sprejet predlog, da se podari del denarne nagrade za obnovo te trpinčene dežele in sicer v znesku 30.000 lir. Opčine so BORCI CANKARJEVE BRIGADE p r e č i t a j t e V petek, 30. marca 1973 s pričetkom ob 19. uri imamo CAN-KARJEVCI — SREČANJE v domu JLA Ljubljana. Obudili bomo spomine na borbe v JELENOVEM ŽLEBU in počastili spomin na borce IV. bataljona padlih na JAVOROVICI. Pogovorili se bomo tudi o delu odbora brigade. ŠE TOLE: v obdelavi je dokumentacija brigade in bo pripravljena za tisk v tem letu. Da bi bil v knjigi SEZNAM čim popolnejši, prosimo borce — za padle in po vojni umrle pa njihove sorodnike (kateri podatkov še niso dali), da se pismeno oglasijo na naslov: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije (za Cankarjevo brigado), Beethovnova 10, pošta 61000 Ljubljana. Odbor Prenehalo je biti srce neustrašnegasl°voodPr®ra"°.u,;r!?ga , . .. , ... .. , Bruna Hutterja iz Kriza borca m ilegalca Alojza Kende Dragi Alojz Kenda. Vest, da si preminil v piranski bolnišnici, je mučno odjeknila med nami, ki smo te imeli radi in spoštovali. Nam, ki smo sledili tvoji bolezni in vedeli, da ni rešitve in da te vidno jemlje ta kruta bolezen, nam je bilo hudo. Hudo nam je tem bolj, ker te je ta neizprosna bolezen mučila še ob koncu življenja, kot da v življenju nisi dovolj trpel. Hude bolečine so ti olajšali tvoji dragi otroci, ki so te obdajali z veliko ljubeznijo in nesebična skrb in nega osebja s svojimi zdravni-________________________ ki - otologi. Tudi ti ljudje, ki so ŠE NEKAJ O CEROVLJAII V v' ZEMLJIŠČA NA KOHISCU IN TURISTIČNA CESTA Spoštovani gospod urednik, zelo Vam bom hvaležen, če boste v svojem listu objavili naslednje pojasnilo: V obširnem članku, ki ga je Vaš list objavil dne 4. 3. 1973 in ki obravnava vprašanje Cerovelj, Dušan Kalc direktno omenja Turistično ustanovo devinsko - nabrežinske obale, pri čemer med drugim trdi, da je ta ustanova baje kupila obširno zemljišče ob turistični cesti na Kohišče. V tej zvezi lahko izjavim, da trditev ne ustreza resnici, saj tukajšnja turistična ustanova ne razpolaga z nobenim zemljiščem razen tistim, na katerem je zgrajen njen sedež. Zato Vas vljudno prosim, da to izjavo jemljete na znanje v svojem listu. Hkrati pa vljudno vabim avtorja članka, naj ugotovi, katera zemljišča so baje bila prodana tukajšnji turistični ustanovi, oziroma na katero ime so vknjižena. Kar zadeva cesto na Kohišče, je ta po našem mnenju s turističnega vidika koristna, ker je ovrednotila področje Grmade in ker za nas predstavlja le prvi del ceste, ki naj poveže Cerovlje z Medjo vasjo. Ta cesta bo še bolj ovrednotila omenjeno področje in je potrebna, ker gre stara cesta delno po jugoslovanskem ozemlju. Z odličnim spoštovanjem Predsednik: Pietro Parentin * * * Vašo vljudno izjavo jemljen na znanje in obenem ugotavljam, da je bilo v moji trditvi glede turistične ceste na Kohišče in obširnega zemljišča, ki naj bi ga kupila Turistična ustanova devinsko - nabrežinske obale nekaj površnosti. V prvi vrsti bi bil moral preveriti utemeljenost takšne trditve neposredno v Vaših uradih, kar žal nisem storil. Vprašanja turistične ceste in zemljišč na Ko-hišču, o katerih sem slišal številna mnenja, sem se dotaknil samo okvirno in jih zaradi pomanjkanja prostora nisem poglobil, čeprav bi bila ta vprašanja vredna temeljite obravnave. Omejil sem se izključno na beleženje tistega, kar sem neposredno slišal od prizadetih ljudi med svojim obiskom v Ce-rovljah. Med razgovorom o današnjih problemih vasi sem si zabeležil mnenje nekega vaščana, ki se je zgražal nad dejstvom, da se pristojne oblasti ne lotijo reševanja določenih upravičenih potreb in zahtev prebivalstva, kot je na primer reševanje vprašanja ceste, ki vodi skozi vas in je v obupnem stanju, rešujejo pa takšne probleme, ki niso domačemu prebivalstvu v korist, te,»več so celo v škodo, kot je na primer asfaltiranje turistične ceste na Kohišče. Ob tem ugotavljanju je padla beseda, da so omenjeno cesto baje zgradili zato, ker je kupila Turistična ustanova devinsko - nabrežinske obale zemljišče na Kohišču in je zato imela neposreden interes, da je s turistično cesto ovrednotila celotno področje Kohišča in kupljeno zemljišče. Resnica je dejansko nekoliko drugačna, vendar se s tem odnos vaščanov Cerovelj do turistične ceste in zemljišč na Kohišču ne spremeni. Res je, da zemljišče (gre namreč za zemljišče s parcelo št. 3/64) ni kupila Turistična ustanova, pač pa jo je kupil leta 1963 od lastnika Ivana Antoniča iz Cerovelj št. 34 takratni predsednik ustanove Lenar-duzzi. Za kroniko naj omenimo, da je zemljišče kupil preden so asfaltirali omenjeno turistično cesto. Kako naj o teh dejstvih sodijo prebivalci Cerovelj, prepuščamo bralcem samim. Na to vprašanje se bomo vsekakor ob prvi priložnosti še povrnili. Dušan Kalc Obvestilo SGZ Slovensko gospodarsko združenje o-pozarja, da v soboto, 31. t. m. zapade rok za vložitev davčne prijave Va-noni. Zato vabi vse člane, ki tega še niso storili, da se zglasijo v uradih združenja v Ul. Cicerone 8/b — pritličje. .....................................................................................umu................um Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Celestina Bogateč (št. 130) 1000 lir, Adelgiza Sulčič (št. 10) 10.000 lir, Albert Vidoni 2000 lir, Frančko Štefančič (št. 23) 1000 lir, Emil Ko-bau 1000 lir, Srečko Košuta (št. 130) 1000 lir, Herman Švab 1000 lir, Giulio Sedmak (št. 19) 2000 lirj Slavko Uruševič 500 lir, Vojslav Savič 500 lir, Dragoslav Miloševič 500 lir, Coič Kostič 500 lir, Mario Sedmak (št. 16/A) 1000 lir. Namesto cvetja na grob Bruna Hutterja daruje Marko Tence 10 tisoč lir. V isti namen darujeta Rihard - Gigio Lehamar 5000 lir in Žiži Bogateč (Bruži) 3000 lir. Namesto cvetja na grob Bruna Hutterja daruje Ignac Bogateč z družino 5000 lir. V spomin pok. Neve Puntar darujeta Alojz in Viktorija Košuta 2000 lir. Ob obletnici smrti sestre Verice daruje Hadrijan Cotič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Bruna Hutterja darujejo Ladi, Drago, Daniela Jurca _ Giorgi in Marica Sonce 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V spomin pokojnega Rudija Sosiča daruje Rudi Vremec z družino 2500 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Bruno Čuk (Kraljev) daruje 5 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE N. N. 5000 lir, Albin Sancin 5000 lir, Franc Lipovec 1000 lir, Santi-na Ota - Perhavec 1500 lir, Piero Perhavec 2000 lir, Ugo Galiussi 2 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Odinee Cetin darujejo Bianka, Devana in Marisa 6000 lir. V isti namen daruje Neva Sigulin 3000 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Redni član Valerio Bordon 1000 lir, recitator Julij Guštin 1000 lir, podporni član Peter Čuk (Trebče) 5 tisoč lir. Ob priliki praznika žena darujejo žene iz Boršta in Zabrežca 10 tisoč lir. Kmetijska zadruga v Trstu se s hvaležnostjo spominja svojega bivšega odbornika Alojzija Grilanca in v počastitev njegovega spomina daruje 15.000 lir za Partizanski pevski zbor. ¥ * ¥ V počastitev spomina Emila Novaka darujejo družine Fortunato Facciotti 2000 lir, Luigi Rumer 1000 lir, Jadranko Kakovič 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Emila Novaka daruje Luciano Pahor 2500 lir za PD «škamperle» in 2500 lir za ŠZ «Bor». Ob 25. obletnici smrti sina Ladi-ja (Vladislava) Ketteja darujejo starši 10.000 lir za Dijaško matico. Pepko Košuta (Bljanov) daruje 5000 lir za pevski zbor «Vesna». V počastitev spomina pok. Alojzija Grilanca s Proseka daruje N. N. 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Prosek - Konto vel. Namesto cvetja na grob Lojzeta Grilanca daruje Marija Kalc 1500 lir za gradnjo Kulturnega doma Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Julke Rauber darujejo družine Ban in Volpi 5000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. Zveza antifašističnih žena s Proseka daruje ob prazniku žena 8. marec 50.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin pok. Rudija Sosiča daruje Rudi Vremec z družino 5000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah in 2500 lir za ŠD Polet. V isti namen daruje Milka Dancu 2009 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. V počastitev spomina pok. Emila Novaka darujejo Angela Galante 2500 lir, Josip Lozej 1000 lir in A-malij; Čok 1000 lir za PD «Slavko Škamperle*. V počastitev spomina prijatelja Emila Novaka daruje Ivan Mikelič (Čajo) 1500 lir za PD «škamperle». V počastitev spomina pok. Rudija Sosiča daruje družina Stanka Simoniče 2000 lir za Dijaško matico. Go petnajsti obletnici smrti mame in sestre Mare darujete Elza Pertot in Olga Ižanc 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Vladija Sancina daruje žena 2000 lir za Dijaško matico, 2000 lir za Glasbeno matico, 2000 lir za PD «Ivan Grbec» in 2000 lir za Dom Jakoba Ukmarja. Namesto cvetja na grob Rudija Sosiča daruje družina Ivana Sosiča 2000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Terezka Škerlavaj z Opčin daruje PD «Tabor» 4800 lir za popravilo dvorane. V spomin Zdenkinega brata darujejo društvu «Tabor» Pierina in Steno Vaclik ter Eda in Dinči Gorup 5000 lir za popravilo dvorane. Ob priliki praznika žena darujejo žene iz Boršte in Zabrežca 15 tisoč lir za ŠD «Breg» in 35.000 lir za PD «Slovenec» iz Boršta. Ob priliki praznika 8. marca so žene s Proseka zbrale 20.000 lir za ŠD «Pri morje*. Ob 9. obletnici smrti nepozabnega Klavdija darujeta Marta in Rafael Kocijan 5000 lir za ŠD «Zarja». Ob priliki mednarodnega praznika žena darujejo žene z Opčin za porušeno vietnamsko šolo, ki je nosila ime «8. marec* 20.000 lir. zaman: ostal si nem. Vsega uničenega te je skupaj z ostalimi vaščani rešila slavna jugoslovanska ar-mija. Srečna družina je ostala živa, čeprav oropana vsega, tudi zdravja. Veselja je bilo v teh krajih kmalu konec. Armija se je u-maknila, zavladal je zopet slab veter. Zopet preganjanja, aretacije in težke obsodbe. Družini Kenda ni preostalo drugega kot da se u-makne v Jugoslavijo. Zatekli ste se k hčerki v Beograd, razen sina Ivana, ki je bil obsojen na 15 let ječe. Po nekaj letih se je le našle skromno zavetje tudi za vas — bližje Borštu: v Portorožu. Res so bila mirnejša lete, vendar za vaju z mamo, polna bolečin neozdravljive bolezni. Skromno skoraj neslišno sta to prenašala v krogu svojih dragih otrok, da ne bi kdo pomislil, da je vama kaj kdo dolžan. Hvala neustrašni oče, hvala v imenu vseh tvojih hvaležnih ilegalcev, borcev narodnoosvobodilne borbe, za vse kar si storil za nas. Pokojnika so pokopali v torek na piranskem pokopališču, kamor so se mu prišli poklonit številni borci te spoznali že kot težko prizadetega bolnika, so te spoštovali, ker so čutili, da jim hočeš, skoro z zadnjimi močmi, olajšati njihov trud, cenili so tudi tvojo močno in uporno naravo. Te vrline si prinesel s seboj že ob rojstvu kot naš Slovenec - Primorec. Že kot mladenič si zapustil rojstni kraj Štjak in prišel k vdo-veli teti v Boršt. Kmalu si se vživel v novo okolje, poglobil stike in spoznal, da tudi v tej vasi je veliko tvojih somišljenikov in ognjevitih borcev proti krivičnemu fašizmu. Kmalu si okusil grenkobo ječ in preganjanja. Kadarkoli se je oblastvenikom zahotelo, so te odpeljali. To je rodilo v tebi vedno večjo upornost in moč. V Borštu si spoznal in poročil zavedno Slovenko Marijo. Nista se ustrašila težkih revnih časov, niti grenkih udarcev preganjanja. U-stvarila sta si dom, vzljubila otroke. Bližala se je II. svetovna vojna in z njo vse gorje in goreča borba. Kljub temu, da so te fašisti poznali in te stalno nadzorovali se nisi ustrašil, vztrajal si pri svoiem delu ter bil vedno med prvimi, če se je bilo treba podati v nevarnost. Lotil si se izredno tveganih nalog, vedno z izrednim čutom preudar-jenosti in molčečnosti. Tvojim ilegalcem si zagotovil tudi v najtežjih trenutkih varno zatočišče. Kaj vse je šlo skozi tvoje roke, bi bilo težko našteti. V enakem duhu si vzgojil skupaj z zlato partizansko mamo Marijo vse otroke. Vsi so neumorno sodelovali, tudi najmlajši. Kruta usoda vsega Boršta je doletela 10. jan. 1945, ko je izdajalec pripeljal v vas razjarjene Nemce in «colottijevce» in izdal enega od bunkerjev. Kruto so to izdajal-stvo občutili borci v zatočišču kakor tudi vas. Odvlekli so tudi tebe v gostilno k Petarosu in te strahovito mučili z električnim tokom vse do nezavesti. Hoteli so zvedeti še za ostale bunkerje, pa niso u-speli. Ti si vedel, da je v tvojem bunkerju del ilegalcev, pa so le ti brezskrbno čakali konec racije v dobri ceri, da jih ne boš izdal. Razjarjeni fašisti so z mučenjem nadaljevali v tržaških raporih. Vse iiiiiimiiMiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiuiiiimimiiiiimiiiiiimifiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHuiiii BIL JE MED USTANOVITELJI KMEČKE ZVEZE Zadnja pot Alojza Grilanca vsebini tednika KPI «Rinascita». Prisotna bosta glavni urednik tednika Gerardo Chiaromonte in sen. Vittorio Vidali. Po Križu je prejšnji petek odjeknila žalostna, skoro neverjetna, a žal resnična vest, da je Bruno Hutter premimi v 47. letu svojega življenja. Rodil se je namreč 11. 7. 1926 v Križu pri Trstu. Pokojni Bruno je bil po svoje dobričina, čeprav ga je življenje teplo in premetavalo že od mladih let in ga tudi strlo. Rad je pomagal vsakomur, najbolj pa športnim ip kulturnim organizacijam v svoji vasi. Bila je mrzla februarska nedelja 1943. leta, ko je praznično oblečen dejal materi, da gre k maši v vaško cerkev. Vendar ga je pot vodila v in ilegalci",” ki^šo njegov sveži grob "asprotao smer v kraško gmajno, posuli s cvetjem. prek,0 Kraaf ,ln V‘pavske dohn,e. v, Tr‘ novski gozd k partizanom, v Vojkovo L. F. I brigado. Takrat mu je bilo komaj 17 let in je že prijel za puško, da bi s tovariši, ki jih je tam spoznal, dal tudi svoj delež za svobodo slovenskega naroda ter vseh tistih, ki so ječali pod jarmom nacifašizma. V borbah, ki jih je vodila Vojkova brigada širom po Sloveniji, je stal trdno v prvih vrstah in bil zato odlikovan z redom za hrabrost ter redom za zasluge za narod. S svojo brigado je prišel tudi v Tržič in kot starejši vodnik vodil borce za dokončno osvoboditev krajev v dolini Soče. Ob koncu vojne se je vrnil v domačo vas Križ ter si začel urejevati svoje življenje. Bilo pa mu ni namenjeno žeti, grenke kaplje usode so mu prerano strle srce. Sončno jutro ga je spremljalo na njegovi zadnji poti na domače pokopališče. Domača godba mu je igrala žalostinke, pevski zbor «Vesna» pa mu je tiho odpel v slovo na pot, iz katere ni novratka. številni venci in množica znancev in prijateljev so ga nemo pozdravljali, med njimi je bil venec preživelih soborcev v borbi za svobodo. S toplimi besedami mu je Alojz Bogateč, ki je ob odprtem grobu spregovoril v imenu Zveze partizanov s Križa izrekel zadnji pozdrav, množica pa se je s prgiščem zemlje za vedno poslovila od Bruna. Naj ti bo lahka. Bruno, domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje. K. Košuta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiiiiiMiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiua Rudiju Sosiču v slovo Prejšnjo nedeljo smo spremili na zadnji poti domačina Alojza Grilanca. Pokojnik se je rodil 17.7.1890 v preprosti kmečki družini. Po končani šoli je dobil službo kot zidar pri Aeegatu, v prostem času pa je pomagal staršem na kmetiji. Vnela se prva svetovna vojna in Alojz, kot mnogi naši fantje, je moral obleči avstrijsko uniformo. Vedno je namreč pripovedoval, kako trdo in grenko je bilo vojakom v Galiciji. Izmučen se je vrnil domov in leta 1917 se je oženil z Marijo Štolfo iz Saleža. Alojz je pridno delal in skrbel za dom m družino. Obdeloval je kmetijo, žena Marija mu je seveda pri tem pomagala. Kljub temu pa ni zanemaril delovanja v organizacijah. Bil je med ustanovitelji Kmečke zveze in nato dolgoletni odbornik in član. Več let pa je bil tudi blagajnik domačega Gospodarskega društva na Proseku. Zavest do organizacijskega dela ga je spremljala tudi med drugo svetovno vojno. V njihovi hiši je bilo zbirališče aktivistov in sestanki krajevnega odbora OF. Koliko groženj je moral Alojz prestati za svoje ideale in za boljšo bodočnost našega naroda. Toda nič ga ni potrlo, že po naravi je bil živahen in vesel možakar, ki je ljubil materin jezik in domačo zemljo. Zemlja oziroma kmetija, je bila njegovo največje veselje. Kljub letom je pridno obdeloval svoje vinograde v «Brajdih», «kjer trte me čakajo*, je vedno pravil. Žena mu je seveda pomagala pri tem delu in oba ste bila ponosna, ko sta odprla osmico in so ljudje pohvalili pristno kapljico. Letos je Alojz že delal načrte, kdaj bo treba obdelovati trte, toda začel je bolehati in je moral v bolnišnico, kjer je zatisnil svoje trudne oči. Koliko je bil Alojz poznan in priljubljen, je dokažal pogreb, katerega se je udeležilo veliko vaščanov. Dragi Alojz, za kar si naredil za boljšo bodočnost našega naroda izredna ti hvala. Mirno počivaj v kraški zemlji, ki si jo ljubil in ji bil zvest. Hudo prizadeti ženi in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. B. R. Pomembno zasedanje PSI o vprašanjih šolstva Danes ob 15. uri bo na sedežu v Ul. Mazzini 32 deželno zasedanje italijanske socialistične stranke. Obravnavali bodo probleme šolstva, uvodno poročilo pa bo imel senator Tristano Co-dignola, načelnik komisije za šolska vprašanja stranke. Zasedanje zavzema precejšnjo važnost, ker bodo v razpravo o najbolj perečih vprašanjih šolstva tako na krajevni kot na vsedržavni ravni posegli predstavniki vseh štirih deželnih federacij stranke. Glavni predmet razprave bo vsekakor protireformistična politika sedanje desnosredinske vlade, ki se seveda odraža tudi v deželnem merilu. Težko nam je, ko se poslavljamo za vselej od dragega prijatelja in priljubljenega človeka, s katerim nas vežejo trpki in tudi radostni spomini, še posebno v trenutku, če je takšno slovo nepričakovano, ker je prezgodaj omahnil v smrt. S takimi občutki smo spremili na zadnjo pot našega Rudija na koprsko pokopališče v torek, 20. marca, številni njegovi znanci, prijatelji, sodelavci in soborci NOB. Prišli smo iz Kopra, od nlizu in daleč, mnogo pa jih je bilo z Opčin. Sklenjena je bila s tem ljegova bolj trnova kakor rožnate življenjska pot. Luč sveta je zagledal 4. septembra leta 1913 na Opčinah pri Trstu, kot eden od otrok v znani in narodno zavedni družini Drr.jac-katovih. Otroška lete so mu minevala v slovenskem okolju. Po končani ljudski šoli je obiskoval še tri lete zasebno slovensko meščansko šolo Cirila in Metoda v Trstu, nato se je izučil poklica trgovskega pomočnika. Leta 1934 so ga poklicali na služenje vojaškega roka vse do leta 1936. V predvojnem obdobju so Drnjac-katovi vztrajno kljubovali fašizmu, saj je domala nemogoče ugotoviti zanj'e, koliko je bilo ilegalnih srečanj, sestankov, petja slovenskih pesmi, zlasti pa branja in širjenja prepovedanih slovenskih knjig med tedanjo precej številno opensko mladino, ki je rasla v zadevne protifašistične borce. Domače Ijudsko-prosvetno društvo, «Prosveta*, prepovedano kot vsa ostala leta 1927 na Primorskem, je tudi našlo zatočišče pri njih. Mladi Rudi je sprejemal in opravljal mnogo tveganih nalog na Krasu in v Trstu, kamor so ga pošiljali na zvezo s pokojnim Romanom Pahorjem, zasiuž nim organizatorjem protifašističnega gibanja in drugimi člani ilegalne organizacije. Po vrnitvi iz italijanske vojske je ostal dolgo brez zaposlitve, ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko. Čeprav so aretirali po znani obsežni protifašistični akciji v decembru leta 1936 zaradi razdeljevanja paketov revnim slovenskim otrokom v tržaški okolici mnogo protifašistov, med katerimi so bili člani družine Drnjackatovih, ni prenehala pri njih ilegalna dejavnost. Rudi sicer ni bil prisoten, toda ne lumiiimiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiimimmMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiniiniitiiiiiiii V SPOMIN POKOJNEMU KARLU STUBLJU • Jutri, 26. marca bo ob 18. uri v Ulici Capitolina 3 razprava o V četrtek, 23. t. m. smo v Sale-žu pospremili k poslednjemu počitku domačina Karla Stublja. Kakšnega ugleda je bil deležen v vasi in drugje po okolici, je dokazala množica ljudi, ki se je zbrala na pogrebu. Pokojni Karlo se je rodil pred 74 leti v Malem Repnu v revni kmečki družini. Pomagal je na domači kmetiji, dokler ni bil še kot mladenič poklican v avstrijsko vojsko in poslan na fronto, kjer se je kosal do konca vojne s krutimi, težkimi, trenutki le-te. Po vrnitvi v domači kraj se je preselil na kmetijo v Salež in se oženil z Justo Kodram iz Zgonika. Med drugo svetovno vojno je bil najprej v znanem «battaglione speciale*, nato aretiran in zaprt v tržaških zaporih. Od tu je bil poslan v taborišče v Savono, od koder je bil odpeljan v zloglasno nemško koncentracijsko taborišče «Matthausen*, kjer, kot je sam večkrat rekel, «sem dosti pretrpel in videl ogromno pretrpet*. Medtem se je njegov sin boril med partizani, hčeri in žena pa so doprinašale narodno osvobodilni borbi po svojih močeh z delom na terenu; hiša pa je bila na razpolago OF za sestanke, zdravljenje ranjencev, itd. Karlo se je po končani vojni vrnil domov z močno rahljanim zdravjem, a poln trdne volje, ki je lastna kraškemu človeku. S to trdno voljo in s svojim odločnim značajem je nadaljeval obdelovanje tiste kraške zemlje, na katero je bil tako močno navezan in od katere ga je pred nekaj dnevi odtrgala samo kruta življenjska usoda. Delal je od zore do mraka, kot vsi naši ljudje, a vendar je kot zaveden Slovenec tudi naš Karlo vsak dan našel čas za prebiranje Primorskega dnevnika in ostalega slovenskega časopisja. Vsi vaščani in okoličani globoko sočustvujejo z žalujočo pokojnikovo družino! R. B. Občinski davki za letošnje leto Tržaška občina sporoča, da so v pritličnih prostorih palače na Trgu Granatieri 3 od včeraj naprej za dvajset dni na vpogled občinstvu sklep občinskega odbora štev. 642 z dne 21. marca 1973 in štirje seznami davkoplačevalcev za občinske davke s popravljenimi davčnimi osnovami za letošnje leto. Gre za popravke, ki so jih občinski uradi vnesli v omenjene sezname na podlagi uradnih ugotovitev dohodkov posameznih davčnih zavezancev. Hkrati s tem so na vpogled tudi seznami davkoplačevalcev za občinske davke veljavne za leto 1972. morem mimo pomembnega dogodka v oktobru lete 1938, ko ste prišla na njihov dom narodni heroj Pinko Tomažič in njegov zvesti sodelavec Slavko Škamperle. Po Pinkovih bodrilnih besedah sta se nam še bolj krepila volja in nepopustljiva pripravljenost za boj proti našemu narodnemu in socialnemu zatiralcu. Ob aretaciji številnih osumljenih protifašistov leta 1940, je bil med njimi tudi Rudi. Po šestmesečnem preiskovalnem zaporu je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo. Julija 1942 so ga ponovno odpoklicali v vojsko. Poslali so ga na Sicilijo, kjer je po izkrcanju Anglo-američanov julija 1943 padel v njihovo ujetništvo. Takoj se je opredelil za NOB, nakar je 5. maja 1944 vstopil v III. prekomorsko brigado; dodeljen je bil v mornariško enoto. Z njo je prehodil vso njeno borbeno pot do rodne Primorske. Po osvoboditvi je prišel lete 1947 v Koper. Tu je delal najprej v Zadružni zvezi, nato pri podjetju Fructus in končno pri veliki trgovski delovni organizaciji «Nanos*, kot izkušen uslužbenec za nakup in prodajo sadja in zelenjave. Postal je kmalu priljubljen med sodelavci in na sploh zaradi skromnosti, prirojene poštenosti in mirnega značaja. Skorajda neslišno je spletal okrog sebe številne prijateljske vezi. Sprejet je bil tudi med člane Zveze komunistov. Vsi tisti, ki smo ga poznali, smo vedeli, da je za nas primorske Slovence v ponos imeti tako predane ljudi za našo skupno stvar. Zavoljo dobrega, kar je storil v svojem prekratkem življenju, smo se poslednjič poslovili od njega z bridkostjo v srcu. Njegovim najdražjim izražam svoje in tudi ostalih znancev ter prijateljev in soborcev NOB, ki smo mu bili najbližji, iskreno sožalje za izgubo Rudija. Vidko Vremec Natečaj za prevajalca iz slovenščine na tržaški pokrajini Na tržaški pokrajini potrebujejo uradnika z odličnim znanjem slovenščine. To je namreč sporočila pokrajinska uprava, ki je v teh cjneh razpisala javni natečaj za mesto uradnika druge stopnje ali prevajalca za slovenščino. Vsi, bi bi se radi udeležili tega natečaja, morajo vložiti prošnjo najkasneje do 12. ure 30. aprila letos. Prošnji pa morajo priložiti vse zahtevane listine. Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki so že dopolnili 18. leto in niso še presegli 30. lete starosti. Obenem bodo morali predložiti diplomo višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom ali pa katere koli druge višje srednje šole, vendar morajo v tem primeru predložiti tudi diplomo izpopolnjevalnega tečaja iz slovenskega jezika. Za vse ostale podrobnosti se vsi zainteresirani lahko pozanimajo v pokrajinskem uradu za osebje. Ul. Geppa 21-H. od 10. do 12. ure. Obvestilo ZZB NOV Slovenije Vse nekdanje internirance in in-terniranke taborišč Buchenwald — Dora, njihove svojce in svojce preminulih in v taborišču ubitih, vabimo na proslavo 28. obletnice o-svoboditve taborišča združene s tovariškim srečanjem, ki bo letos v dneh 21. in 22. 4. v Splitu. Podrobnejši spored proslave bo še objavljen. K tej proslavi vabimo tudi nekdanje taboriščnike in taboriščnice o-stolih taborišč ter njihove svojce, kakor tudi vse borce in borke ter sodelavce narodnoosvobodilnega gibanja. Iz Ljubljane bodo organizirani avtobusi, poskrbljeno pa bo tudi za prenočišča in prehrano. Stroški s prevozom iz Ljubljane, prenočiščem in penzionom znašajo 235 din. Prijave pošljite do 1. 4. 1973 na komisijo za internirance pri RO ZZB NOV Slovenije v Ljubljani, Beethovnova Ulica 10. PO DOLCIH PREISKAVAH IN ZASLIŠEVANJIH PRIPRTE ŠESTERICE GORIŠKI DNEVNIK Rezultati dosedanje preiskave atentata v Petovijah z spodbijajo grobe politične špekulacije proti Slovencem t> Nasi skupnosti in sožitju nasprotni desničarski krogi so takoj po dogodku pripisali atentat Slovencem ■ Tudi včerajšnja zasliševanja so potrdila splošnost in neotipljivost obtožb Preiskovalni sodnik dr. Cenisi in državni pravdnik dr. Pascoli sta včeraj zaslišala Enza Badina, Romana Resna in Furia Laroeco, ki so skupaj z ostalimi tremi osumljenci, obema Mazzoranama in Bu-dicinom, v samicah sodnih zaporov v Ul. Barzellini v Gorici, osumljeni kraje avtomobila, nezakonite posesti orožja, združevanja v tolpo ter umora treh karabinjerjev pri Petovijah, brigadirja Antonia Ferrare, karabinjerjev Donata Povero ma in Franca Dongiovannija. V dopoldanskih urah sta državni pravdnik in preiskovalni sodnik zaslišala dva obtoženca, ki ju kot u-radno določeni zagovornik brani odvetnik Nereo Battello. Romano Resen je bil na zasliševanju od 9. do 10.30, Enzo Badin pa skoraj od 12. do 13. ure. Popoldne so zasli- šali Lerocco, ki je tretji obtoženec, ki ga brani Battello. Tudi med včerajšnjim zasliševanjem so preiskovalni organi izrekli proti osumeljencem splošne obtožbe, ki so jih vsi trije odločno zavrnili, tako kot jih je v petek zavrnila prva skupina zaslišancev. Za celotno fazo preiskovalnega postopka bi mogli reči, da ima vrsto šibkih točk, med katerimi odvetniki omenjajo svojo odsotnost od tiste ga trenutka dalje, ko se je vodila preiskava o glasu neznanca, ki je telefoniral karabinjerskemu poveljstvu v Gradišče novico o parkiranem fiatu 300 pri Petovijah, napol njenem z razstrelivom T4, kakršnega uporabljajo oddelki NATO in so ga med drugim našli v skrivališču v Nabrežini, ki je pripadalo — kakor je znano — fašistični čr- •uiniiiiiiiiuiimniiiiiiiniiiiiiiimuiiiiiiimjiiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiimiiiHniimiiiiiiiiiiinminiiiimuiiiiiiiii OSTAVKA ZASTOPNIKOV PSDI Spet krha v upravnem svetu triiškega industrijskega področja Člani KD so na svojo roko imenovali dva nova člana upravnega sveta - V nevarnosti tudi proračun tržiške občine Fašistom zaprta vrata pokrajinske dvorane «Fašistična kultura» ne bo sprejeta v dvorano pokrajinskega sveta. Misovski krožek «Amici del conciliatore» je nameraval imeti v dvoran' pokrajinskega sveta neko konferenco, pokrajinski odbor je na izrecno zahtevo socialističnega predstavnika prošnjo odbil. To so potrdili tudi načelniki skupin večinskih strank. Pripomniti je treba, da se prirejajo v tej dvorani številna predavanja s kulturno, socialno in gospodarsko tematiko. Pred nekaj leti pa so goriški fašisti tu priredili znano D'Annun-zievo maškarado. Od takrat so jim vrata te dvorane zaprta. Problematika tržiškega industrijskega konzorcija povzroča krizo za krizo. Pred približno letom dni sta dva socialistična predstavnika, prof. Morena in Zuppan, izstopila iz upravnega odbora konzorcija češ, da je demokrščanski predsednik Romani na svoj način vodil konzorcij. V petek sta pa ostavki podala dva socialdemokratska člana odbora: Luigi Dorigo, član upravnega odbora in Giuseppe Novali, član nadzornega sveta. To v znak protesta, ker je demokrščanska večina v upravnem svetu v četrtek imenovala na mesti, ki sta ju lani zapustila socialista, dr. Malarodo iz Štarancana in Michelina iz Ronk. Oba pripadata demokristjanski stranki. Socialdemokrati so zahtevali, da mesti ostaneta prazni, dokler se ne reši vprašanje ustanovitve leve sredine v tržiški občini. Demokristjani pa se za te njihove zahteve niso zmenili. Spor se ne omejuje samo na vodstvo industrijskega konzorcija. Dogodek je imel svoje takojšnje posledice tudi na političnem področju. V petek zvečer se niso socialdemokrati udeležili tristranskega sestanka s KD in PRI, na katerem je bil na dnevnem redu pogovor o glasovanju za občinski proračun KD namreč upravlja danes, potem ko sta lani socialistični podžupan in en odbornik izstopila iz odbora, tržiško občino z manjšinskim odborom. Za odobritev proračuna je potrebna absolutna večina glasov in zaradi tega so si hoteli demokristjani pridobiti na svojo stran socialdemokrate, potem ko so socialisti podporo odklonili. Socialdemokratom pa ni sedaj delovanje KD všeč, zaradi česar je prišlo do ostavk iz upravnega sveta industrijske cone. Ni izključeno, da bo prišlo do večje krize tudi v tržiškem občinskem svetu. SestanKa socialdemokratskega vodstva v Tržiču, na katerem so razpravljali o tem vprašanju, se je udeležil tudi podtajnik stranke Can-dussi, za katerega menijo, da ga bodo morda prihodnji teden člani novoizvoljenega vodstva PSDI izvolili za pokrajinskega tajnika. ••iiiiiiiiiiniiiiiuiiumimiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiummmiii ZANIMIVO PLANINSKO PREDAVANJE Slovenski planinci premagali južno steno Makaluja v Himalaji Na povabilo SPD je o tej odpravi govoril v Gorici Stane Belak iz Ljubljane ni mreži. Kronika včerajšnjega dne je torej izredno skopa na dogodkih, odkar se je začel v sodnih zaporih zasliševalni postopek proti priprti šesterici in odkar ni več nikakršne nove vesti poleg tistih, ki smo jih že povedali, opisali in komentirali. Pač pa je zanimivo, kaj sodijo ljudje o aretaciji, m zlasti o govoricah, ki so se pojavile takoj po atentatu o domnevni udeležbi Slo vencev ali ustašev v kriminalnem dogodku. Včeraj smo na kratko omenili, da so preiskovalni organi takoj po a-tentatu v Petovijah razširil svoje področje tudi na Sovodnje, Vrh, Petovlje in Martinščino in da so izprašali tudi marsikaterega Slovenca.^ Takoj po atentatu so se namreč v nam sovražnih krogih razširile govorice, kako so bili takšnega dejanja sposobni samo Sloven ci, ki naj bi s tem dejanjem ubrali isto pot kot južnotirolski Nemci. Obstajala je tudi teza, da so a-tentat izvršili ustaši, ki bi hoteli s tem dejanjem poslabšati italijansko - jugoslovanske odnose, atentat pa so povezovali s povečanjem ustaške kriminalne dejavnosti po svetu. Doslej odkrita dejstva potrjujejo, da^ je bila politična špekulacija na račun naše narodnostne skupnosti gnusen napad na naš obstoj, naše pravice in na demokratičen boj za naš napredek. Včerajšnjemu prazničnemu vzdušju na letališču v Ronkah sta botrovala dva negativna dogodka. V prvi vrsti vest stara dva dni, da je vodstvo državne letalske družbe ATI ukinilo dve nadaljnji progi, ki sta povezovali letališče v Ronkah z drugimi letališči v državi. Na drugi strani pa negodovanje gasilcev. ki so v službi na letališču v Ronkah in ki so včeraj takoj po svečanosti obkrožili ministra za promet Bozzija in mu prikazali težak položaj v katerem se nahajajo. Poleg tega pa je bil morda liberalni minister nekoliko užaljen zaradi petkovega intervjuja podpredsednika vlade, socialdemokrata Ta-nassija, ki meni, da je prišel čas. da zapustijo liberalni ministri vlado. Svečanost je vodstvo letališča pri- fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim n m iiiiiiiiiihi iiiiiii iiiiiiii itsiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiii mi iiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui m n iiiiiiiiiiiii um im m mn iiiiiiiiiiiiiiii uit* NA SKUPŠČINAH V TOVARNAH V občinskem svetu sklep o lotizaciji zemljišča za Kulturni dom Na dnevnem redu seje občinskega sveta v Gorici bo točka o lotiza ciji zemljišča na vogalu Ulic Se-minario in Brass, kjer bo zgrajen slovenski Kulturni dom v Gorici. O tem so razpravljali, na predlog odbornika za javna dela Agatija, na petkovi seji občinskega sveta in sprejeli tozadevni sklep. Isti odbornik je tudi predlagal, da bi izvedencu izročili v delo dokončni načrt za gradnjo stavbe za sloven: sko osnovno šolo in otroški vrtec v Ulici Čampi. Na isti seji je odbornik Rovis govoril o službi, ki čisti mestne ulice. Predlagal je najem še nekaj ljudi, nakup še enega mehaničnega čistilnega avtomobila in da bi ulice čistili tudi v nočnih urah. Odbornik Brancati je govoril o teden skem počitku trgovin ni predlagal, da bi o stvari razpravljali s sindi kati in zvezo trgovcev. V torek ob 20.30 bo v števerjanu seja občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo prošnjo za prispevek za nakup opreme občinskega sedeža, spremembo proračuna za leto 1973, odkup varščine zakupa potrošnega davka, imenovanje članov v davčno komisijo prve stopnje, nakup zemljišča na Trgu svobode, deklasacijo in prodajo občinske ceste v Ščednem. SPOROČILO ŽUPANA JARCA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA razširitvijo otroškega vrtca v Doberdobu •o v njem prostora za 70 otrok iz vse občine Predlog za nakup šolskega avtobusa na državne stroške za prevoz otrok v vrtce in osnovne šole - Razprava o javnih delih - Namestitev električne ure na doberdobski zvonik Na seji občinskega sveta v Doberdobu, ki je bila v četrtek je župan Andrej Jarc poročal o nekaterih sestankih, na katerih je predstavljal doberdobsko občino. Dvakrat je bil v Vidmu na sestankih za gorske skupnosti. Sprejel je parlamentarno delegacijo KPI, ki je prišla v Doberdob zaradi vojaških služnosti. Povedal je, da bo predsednik Berzanfci sprejel v torek popoldne delegacijo odbora za revizijo vojaških služnosti. Poročal je nadalje o seji v Zgoniku, ki so se je udeležili župani prizadetih občin, na kateri je bil govor o kraških rezervatih. Svetovalec je nato seznanil z odločitvijo vodovodnega konzorcija CAFO da bo podražil vodo za 5 lir in da bo s posebno okrožnico obvestil potrošnike o tej svoji odločitvi. Prepričan, da izraža mnenje celotnega občinskega sveta, je župan Jarc obsodil uničevanje dvojezičnih napisov v občimi Sovodnje. Zahteval je od oblasti, da nestrpneže izsledijo in jih kaznujejo. Župan je z zadovoljstvom sporočil novico, da bo v kratkem dražba za razširitev otroškega vrtca v Doberdobu. Z dograditvijo drugega večjega prostora bo imel vrtec dva odseka za 70 otrok. Občinska uprava se je odločila za to delo, kar že nekaj let doberdobski vrtec, ki služi za potrebe celotne občine, ne more sprejeti vseh otrok. Na podlagi deželnega zakona 2265 so prejeli od dežele 4.9 milijona lir prispevka, h kateremu bodo dodali preostali potrebni znesek iz občinske blagajne. Delo bo veljalo sedem milijonov lir. IUUIIUIIIIIIIIIUIIIUIUUIUHUUIUUUIHnirHIIIIUUUIUUIHUHHUIUUHUUUUUUUUUnUHHUIUiriUUUUUUIUUHUUUHUUUUHUUHIUHlUUUUUIUUUItlUIIIHUUII VČERAJ ZJUTRAJ OB UDELEŽBI MINISTRA BOZZIJA Svečano odprtje nove moderne stavbe za potnike na letališču v Ronkah Do otvoritve je prišlo tik pred odpravo nadaljnjih dveh prog ■ Tudi letos proga Milan ■ Ronke ■ Beograd ■ Gasilci zahtevajo boljše prostore Velika večina delavcev na Goriškem sprejela novo pogodbo kovinarjev V nekaterih tovarnah vsi za pogodbo, drugod pa le malo nasprotnih in vzdržanih Nova delovna pogodba, ki so jo sindikati sklenili prejšnji teden v Rimu na ministrstvu za državne udeležbe, zadovoljuje prizadete kovinarje. Ti so svoje zadovoljstvo potrdili z množičnim glasovanjem na skupščinah, ki so bile te dni v tovarnah z državno udeležbo na Goriškem in tudi v drugih pokrajinah. Poleg poviška plač predvideva nova pogodba novo norma-tivo, ki je za delavstvo zelo pozitivna. Pogodbo je delavstvo doseglo po šestmesečni sindikalni akciji, v kateri je bilo več kot 150 ur stavk. Sindikati kovinarjev so o V Prosvetni dvorani v Gorici je Slovensko planinsko društvo pripravilo pretekli četrtek zvečer četrto letošnje predavanje na planinsko temo. Član lanske slovenske himalajske odprave Stane Belak iz Ljubljane je številnim poslušalcem govoril v besedi in sliki od odprave na gorski masiv Makalu v Himalaji. Član oaprave, ki jo je vodil znani alpinist Aleš Kunaver in v kateri so bili poleg 10 planincev še trije planinci-znanstveniki ter en zdravnik, je prispela v državo Nepal, kjer je bilo izhodišče ekspedicije, z letalom iz Ljubljane dne 15. avgusta 1972 ter zaključila podvig dne 18. novembra istega leta po treh mesecih naporov in prizadevanj, pri katerih jim je kljub skrajno neugodnemu vremenu, ki je preprečilo, da bi dosegli sam vrh, potem ko so bili le nekaj stotin metrov pod njim, u-spelo, da so premagali nevarno južno steno tega nad 8700 metrov visokega gorskega masiva, kar je bil pravzaprav glavni cilj te ekspedicije. Predavatelj je nanizal pred zbranimi gledalci celo vrsto lepih barvnih diapozitivov o prihodu v Nepal, o srečanju z domačini, med katerimi so zbrali skoro 150 pomagačev ali šerp. kot se tam imenujejo, ki so jim potem po magali ‘tovoriti material_ in druge potrebščine za osnovno in pet po- možnih taborišč, ki so jih postavili med skalovjem in ledeniki gorskega masiva. Prikazal nam je težave v borbi s snegom, ledom in močnimi vetrovi, ki so večkrat pomeli in uničili nekatera njihova taborišča. Omagali so tudi šerpe, ki niso bili vajeni plezalnih naporov, saj so bili navadni pastirji, pa čeprav utrjeni domačini. Vse to je predavatelj z lepo besedo zavezal z živo in lepo celoto ter pritegnil zanimanje vseh poslušalcev, ki so napeto sledili njegovemu prikazu. Med njimi smo opazili predvsem številne stare planince in ljubitelje narave iz Gorice in bližnje okolice. Škoda, ker ni bilo med njimi, razen nekaterih izjem, več mladincev, saj je bilo predamnje primemo in zanimivo zlasti zanje. Omenimo naj še, da je bil vrh Makaluja doslej dosežen že trikrat, da pa je bila ta jugoslovanska ekspedicija prva, ki je premagala s plezanjem južno steno tega gorskega masiva, ki je veljala doslej za nepremagljiva. Prihodnje leto nameravajo slovenski planinci zopet v Himalajo, na vrh Kang bašena. Ob zaključku so poslušalci nagradili predavatelja z živahnim ploskanjem, predsednica SPD Sme-tova pa je vsem njegovim planinskim tovarišem čestitala k lepemu uspehu in jim želela še novih .v prihodnjem letu. i. m. novi pogodbi obvestili najširšo javnost z velikimi manifestacijami (pri nas so bili sprevodi z govori v središčih Tržiča in Gorice), z obrazložitvijo teme občinskim svetovalcem, zastopnikom ustanov in združenj. V tržiški ladjedelnici so imeli skupščine po posameznih oddelkih. Za novo pogodbo je glasovalo 4.950 uslužbencev, 56 jih je bilo proti, 44 se jih je vzdržalo. V tovarni SBE, vedno v Tržiču so vsi delavci glasovali za pogodbo, v tovarni ASG EN je velika večina glasovala za pogodbo, nekateri posamezniki so se glasovanja vzdržali. V Gorici sta bili skupščini v tovarnah SAFOG in OMG. V prvi je 250 delavcev glasovalo za pogodbo, 9 jih je bilo proti, štirje so se vzdržali, v tovarni OMG jih je bilo 150 za pogodbo, eden je bil nasproten. Delavstvo v tovarnah z državno udeležbo je prekinilo stavke in delo je normalno steklo. Le nadur ne bodo delali in to v podporo borbi kovinarjev v zasebnih tovarnah, za katere pogodba ni še bila podpisana. V Rimu potekajo pogajanja tudi za te pogodbe. Po najnovejših vesteh so industrijci pripravljeni popustiti glede poviška plač, imajo pa nekatere pomisleke v zvezi z normativnimi točkami. Sindikalisti so sicer prepričani, da je zelo blizu tudi podpis te pogodbe. ----------- • V četrtek ob 19.30 se v Sovod- njah sestane občinski svet. Župan Jožef češčut bo svetovalce seznanil z rezultati potovanja občinske delegacije v Videm na ogled čistilnih naprav.------------ • Novi tajnik šolskega sindikata SISM-CISL je prof. Franca Spessot. Izvolili so jo člani novoizvoljenega odbora sindikata, ki ima svoje prostore v Gorici, Ul. Roma 20. člani odbora so na razpolago članom ob torkih popoldne. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Giuseppe Bastiani, Anna Zimolo, Marco Citeli, Gior-gio Medeot, Cristina Falzari, Clau-dio Colussi. SMRTI: upokojenka 86-letna Frančiška Gerbec vd. Bertolin. OKLICI: delavka Anna Maria Brait in delavec Flaminio Rossi, šivilja Annina Galizia in upokojenec Alessandro Dumas, računovodja Annamaria Trevisani in geometer Fausto Chemello, delavka Zarja Ladislava Pahor in mehanik Sergij Grendene, prof. Alessandra Ribi in univ. študent Ivano Terli- cher, univ. študentka Laura Del-pin in inž. Nicolo Fornasir, Agnese Cirronis in Luciano Mauro Lastel-la, gospodinja Lucilla Lesizza in finančni stražnik Mario Chinese, delavka Luisa Medeot in delavec Bruno Klinec, profesorica Rosa Graziuso in delavec Giuseppe Co-langelo, uradnica Maria Lucia Ve-liscig in vodja na železnici Pietro Lombardo, gospodinja Lila Di Ses-sa in brigadir Michele Polito. POROKE: gospodinja Ada Assun-ta Errani in elektrikar Pietro Go-deas. pravilo ob zaključku del za razširitev letališke postaje. Deželno letališče je sedaj zelo prikupno in ima moderno urejene naprave, v katerih se bodo počutili dobro tako uradniki, ki so tam uslužbeni, kot. potniki. Za gasilce pa bo še treba poskrbeti. Poleg stare pritlične stavbe, ki bo vnaprej služila le za odhode potnikov, so zgradili že eno pritlično stavbo, kamor bodo potniki prišli po pristanku. Velika dvorana je razdeljena v dvoje. Na eni strani bodo prihajali potniki iz drugih lelatišč v državi, na drugi pa potniki, ki so podvrženi carinski kontroli. Tu so uredili tudi moderne kabine za carinske preglede. To se je pokazalo zelo potrebno, ker je na letališču v Ronkah vedno več mednarodnega prometa. V glavnem so to charterski poleti (tudi prejšnji dan, ko je turinska Juventus igrala v Budimpešti proti tamkajšnjemu nogometnemu prvaku, je iz Ronk vzletelo izposojeno letalo zagrebške oTužbe Pan Adria, ki je odpeljalo tukajšnje nogometne navijače na to tekmo), s 1. aprilom bo spet uvedena dvotedenska letalska proga Milan — Ronke — Beograd, ki jo bo vzdrževala družba Alitelia. To progo so poskusno uvedli že lani in ker se ni prav dobro obnesla, so jo nameravali letos preusmeriti na Dunaj. Vendarle pa je ostalo pri starem in veza z Beogradom bo ostala. V drugi stavbi so v pritličju namestili razne pisarne, v prvem nadstropju pa so čakalnica z velikim barom ter velika razgledna terasa Kar cija prof. Ferrari, deželni odbornik za prevoze Varisco, župan iz Ronk Blasutti in minister za prevoze Bozzi. Nove naprave je blagoslovil goriški nadškof Coeolin. Prisotni so bili zastopniki dežele, krajevnih uprav, države in vojske iz vseh pokrajin naše dežele ter podtajnik Montini. Po govorih so gasilci, v spremstvu sindikalistov Zuliianija in Co-iauttija, obkrožili ministra ui mu povedali kaj jih bode. Na letališču je uslužbenih 24 gasilcev. Polovica jih dela 24 ur nato jih zamenja druga polovica, Spalnico imajo v stari leseni baraki, ki so jo leta 1968 prinesli iz Padrič, kjer je služila beguncem. V njej ima dvanajst ljudi na razpolago tri vodne pipe, eno prho in eno stranišče. Njihova jedilnica je zastarela, tople vode velikokrat primanjkuje, vse sanitarne naprave so nezadostne. Prav tako'' niso primerne in funkcionalne varnostne naprave. Pri letališki postaji imajo dve vodovodni cevi, s katerimi je moč eno avtocisterno napolniti v 45 minutah. Za to potrebujejo preveč časa. Pri barakah v katerih so gasilci, imajo rezervoar za 30.000 litrov vode. Da bi ga napolnili potrebujejo 48 ur. Na letališču ni drugih možnosti za dob" Panje vode v primeru nesreče. G silcj so zaželeli ministru povratek n,a njihovo letališče, vendarie z željo; da bi bile te naprave do takrat modernizirane V Doberdobu čanes pogreb se tiče ukinjenih prog lahko KT* na Rf&E - Sd|Pancanei»v« s,.aierc ke — Ancona — Bari, zelo malo potnikov in je bila pod vsako rentabilnostjo. Letalo, ki je vozilo na tej progi, je lani ugrabil videmski fašist, Ivan Boccaccio, ki je nato tragično končal. Priložnostne govore so imeli včeraj predsednik letališkega konzor- ..........."""""""""n...*.....m,........................... VČERAJ POPOLDNE OB 13.30 V ULICI LEOPARDI Trčenje števerjanskega mopedista v avtobus podjetja iz Gradeža Klavdij Terpin se je vračal domov z dela - Hudo ranjenega so odpeljali v videmsko bolnišnico Klavdij Terpin V Ulici Leopardi v Gorici se je pripetila včeraj popoldne precej huda prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil 17-letni Klavdij Terpin iz Števerjana, Valerišče štev. 6. Mladenič, ki dela pri prodajalcu gum Komjancu v Ul. Rossini, se je vračal proti domu na svojem mopedu guzzi 48, okrog 13.30. Iz Ul. Angiolina je ho-tei zaviti v Ul. Leopardi, po kateri je prihajal avtobus «La Gradese», GO 40.931, namenjen iz mestnega središča proti mostu 9. avgusta. Avtobus, ki ga je šofiral 46-letni Giacomo Corbat-to iz Gradeža, Ul. Amicizia 13, je takrat prehiteval stoječi tovornjak za prevažanje smeti, last goriške občine, z evidenčno tablico GO 42997. Terpin je čelno trčil v avtobus in obležal hudo ranjen na tleh. Takoj so ga z rešilcem odpe- ljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hud pretres možganov, domnevno prebitje lobanje in verjetni zlom desne noge. Zaradi hudega stanja mladeniča, so ga kmalu odpeljali na nevrokirurški oddelek bolnišnice v Vidmu. Ob 17.30 je bil mladenič na rentgenskem pregledu in zdravniki niso o njegovem hudem stanju hoteli dajati izjav. Klavdij Terpin je član, skupno z očetom Danilom in dvema sestrama, pevskega zbora «Briški grič» v Števerjanu in je prvič nastopil v zboru prejšnjo soboto v goriški prosvetni dvorani. Njegov stari oče Tinče je najstarejši naročnik našega lista v števerjanu. Štiri osebe ranjene pri Tržiču Približno ob 14. uri se je v Trži ču pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri sta trčila dva avtomobila. Potniki enega avtomobila so ostali nepoškodovani, medtem ko so bile v drugem vozilu laže ranjene štiri osebe. Gre za 49-letno Marijo Frandolič por. Gerin iz Doberdoba, Ul. Giardino, ki bo ostala v tržiški bolnišnici sedem dni zaradi lažjih udarcev, njenega moža, 50 letnega Jožefa Gerina iz Doberdoba, ki je dobil udarec v nogo, za 22-Ietno Gabrijelo Gerin iz Ronk in za 25-letnega Peola Bertinazzija tudi iz Ronk. Oba bosta ostala v bolniš niči nekaj dni. Danes popoldne ob 15. uri bodo v Doberdobu pokopali 95-letno Marijo Gergolet, poročeno Ferletič. ki so ji po domače rekli Paneane-lova. Vse do nedavna je bila čila in zdrava. Skrbela je za hišo in zato, da so bila opravljena dela na njivi. Tolikšnih življenjskih moči si je nabrala skozi dolgo življenje, ki ji ni bilo postlano z rožicaud. Odkar se je spominjala, je morala težko delati, že zelo mlada se je zaposlila kot tekstilna delavka v Tržiču, Ronkah ter v Zdravščini. Če ni bilo dela v predilnici, je hodila sadit borovce v Selce. In če tudi tega dela ni bilo, je nosila šparglje v Trst. Hodili so peš. po dvanajst ur v obe smeri. Med prvo svetovno vojno je živela po raznih begunskih taboriščih v Avstriji, kjer so ji zaradi nalezljivih bolezni umrli dve hčerki. _ Po vojni je najprej stanovala v Štaraneanu in se je preselila v Doberdob šele 1925. leta, ko so popravili hišo. Tik pred drugo svetovno vojno je izgubila moža, kmalu za njim pa je odšel še sin, ki se je ponesreči] v tržiški ladjedelnici. V tako dolgem življenju je nastalo okoli nje številno sorodstvo, M se je zbiralo ob njej in ji prihajalo čestitat. Letošnjega 10. februarja je dopolnila 95 let; bila je najstarejša Kraševka. Zadnje tedne so ji moči vidno pojenjavale ter je umrla na domu v petek zvečer. Svojcem izrekamo naše sožalje. Svetovalci so nato odobrili tri sklepe občinskega odbora. Prvi sklep se je nanašal na zaključek vseh postopkov trošarine, ukinjene konec lanskega leta. Odobrili so nadalje strošek 850.000 lir za namestitev ure na doberdobskem zvoniku. Nova ura bo stekla nekako do polovice aprila, čas bo kazala na tri strani in bo v garanciji 30 let. Delovala bo na električni tok in se ne bo ustavila, tudi če bo elektrika zmanjkala za nekaj ur Občinski svet je nato odobril predlog odbora, da prispevajo 120.000 lir za obnovo Vietnama. Svetovalci so obsežno razpravljali o dveh prošnjah na deželno upravo glede javnih del. Gre za zakon št. 23 od 1966. leta, ki so ga ponovno finansirali, da se ga bodo mogle manjše občine poslužiti za opravljanje nujnih javnih del. Svetovalci so zaprosili deželo za prispevek 20 milijonov lir za asfaltiranje še preostalih makadamskih cest v občini. Ko bodo prejeli ugoden odgovor, bodo sestavili načrt in odločili ceste, ki jih bodo prevlekli s protiprašno oblogo. Pet milijonov lir pa so zaprosili za razširitev pokopališča v Dolu ter oskrbovanje z vodo. Spoznali so, da bi napeljava vodovoda v dolžini okoli 120 metrov povzročila prevelik izdatek. Zato bodo zajeli deževnico ali pa bodo vodo prepeljali s Palkišča. Za razširitev pokopališča in ureditev parkirišča bodo potrebovali okoli 1.000 kv. metrov zemljišča. Tudi za dolansko pokopališče si bodo najprej zagotovili sredstva, šele potem bodo izdelali načrte. Občinski svet je nato poslal zahtevo na ministrstvo za dodelitev zneska 3,8 milijona lir, potrebnega za nakup šolskega avtobusa. O zadevi so se občinski predstavniki žc pogovorili z didaktičnim ravnateljem dr. Brešanom, s šolskim patronatom in ravnateljem osnovne šole v Doberdobu Korošcem. Avtobus bi uporabljali za prevoze 1 o-trok v vrtec, za prevoze osnovnošolskih otrok, prevoze mater v materinsko posvetovalnico in za prevoze otrok na prireditve. Z njim bi zagotovili normalen pouk na obeh osnovnih šolah v Dolu in Jam-, ljah, ki nista popolni. Občinska u-prava bo poskrbela, da, bo imel vsak učitelj svoj razred in da bodo otroke vozili z enega kraja v drug.. Na takšen način ne bodo zaprli nobene šole, dosegli pa bodo večji učinek pri pouku. Takšno rešitev za Dol in Jamlje je dober-dobska občinska uprava pedlaga-la že pred štirimi leti ter bi jo bilo mogoče uresničiti s šolskim avtobusom in s popravilom osnovne šole na Palkišču. šolski avtobus za 45 otrok, ki ga bo država kupila občini zaradi njenega statuta gorske občine, bo vzdrževala občinska uprava. Podžupan Karel Černič, je nato poročal o izidu seje komisije za frizersko dejavnost. Sporazumeli so se, da bodo ob sedanjem števiiu prebivalstva obdržali samo en moški fizerski salon, tistega, ki je že odprt, vendar pa bodo za potrebe ženstva odprli salon z dvema frizerkama. Vse kaže, da prideta za novi lokal v poštev dve frizerki, ki sta se iz Laškega primožili v Doberdob. V sklepnem delu seje so odobrili strošek 10,5 milijona lir, kolikor je veljala prva faza izgradnje kanalizacije v Doberdobu.. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča članom, da bo redni letni občni zbor v sredo, 4. aprila ob 20. uri v klubu «S. Gregorčič* v Gorici. Do 28. marca je čas predložiti diapozitive planin za mednarod ni natečaj, ki ga prireja goriški CAI. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka v treh dejanjih Kostumi Scena Zastor Glasba Motive izvaja Režija MARIJA VIDAU DEMETRIJ CEJ UROŠ VAGAJA. H. O. VOGRIČ ALEKSANDER ROJC MARIO URŠIČ Danes, 25. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice TED VVHITEHEAD ALPHA BETA Prevod DUŠAN TOMŠE Scena in kostumi EDVARD ZAJC Režija MARIO URŠIČ Gospod Elliot SILVIJ KOBAL Gospa Elliotova LIDIJA KOZLOVIČEVA V četrtek, 29. marca ob 20.30 za abonma red A, B, C v gledališču «G. Verdi» v Gorici. Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 «Fritz il gatto* Barvna slikanica. Mladini pod 18 letom prepovedano. CORSO 15.00—22.00 «Professione as sassino», C. Bronson in J. Michel Barvni film CENTRALE 15.30—21.30 «7 cervelli per im colpo perfetto*. Kinemasko-pe v Larvah. S. Reggiani in C F erzetti. MODERNISSIMO 15.00—22.00 «Le mo-nache di SanfArcangem*. O. Muti in L. Merenda. barvni film. Mia dini pod 18. letom prepovedano VITTORIA 15.15-22.00 «Dio me l'ha data, guai chi la tocca*. F Gruber in 1. Scemer. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 14.00 «Quei gran pezz0 delTUbalda tutta nuda, tutta calda*-Barvni film. EXCELSIOR 14.00 «La calandria*-Barvni film. PRINCIPE 14.00 «Sette seialli di seta giajlaa. MARCELLIANA 14.30 «Garringo»-Barvni film. . SAN MICHELE 14.00 «A1 soldo di tutte ..le bandiere». Barvni film- i\uvu Gorica SOČA «V službi njenega veličanstva* ameriški barvni film — ob 16-in 20. uri. SVOBODA «žandar gre v penai°* francoski barvni film — ob 1 18. in 20. DESKLE «Na robu blaznosti*, f»n“ ski barvni film — ob 17. in 19.30 RENČE «Rdeči krcg», francoski barv ni film — ob 15.30 in 19.30. PRVAČINA «Doktor živago*, ameriški barvni film — ob 16. m ŠEMPAS Prosto. KANAL «Srečanje», italijanski bar film — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GOK*CI ^ Danes ves nan m ponoči ie u’’/l! ... lekarna Baldini, Verdijev kora) 3 tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V 1RZ' ^ Danes ves dan in ponoči ie dr" ■ lekarna Rismpndo, Ul. E. Toti, št. 72-701. ---------- DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovcdnjah in Števerja^ sta danes dežurna dr. Ennio rentino, Ul. Arcivescovado 9. 5409 in dr. Adriano Bevilačqua, Bellini, tel. 2684. je. Za Krmin in okolico je danes žuren dr. Pavšič. DEŽURNE TRAFIKE Danes v Gorici so dežurne fike v naslednjih uhcah: Ul. 9. a gusta 2, Ul. Mazzini 10, Ul. Oberi 1. Ul. Cravos 2, Ul. Formica * ' Svetcgorska ulica 64, Ul. Udme ' Drevored 20. Septembra 143, Sos* j;. , da ne rečemo kričav .din petja, se je umaknil dolo-ni ubranosti celote, v katero sPajajo precej homogene gla-k, ne skupine. Sicer se še tu pa j^^glasi kak izstopajoč pesa- in kompaktno delujoča u- kuiTT^’ vendar poje zdaj pevsko nvirana m kompaktno deluj Sn/0yska enota, ki je toliko u-j"s°bljena, da se lahko prepušča ^ voljo snujočemu in poustvarja-int®mu dirigentu. Zato so njegove ko ^ntntfje, razvijajoče se pre-Sv . reliefno oblikovanih fraz v 1° .zaokroženost, vnašale veli-Ve 'f60 razgibanosti in prepričlji-zbQr^te. Če primerjam raven W ..°d prvih dveh nastopov in l^čfhjega, gj lahko predstavljam, žene uporne8a dela je bilo vlo-dan Ja>. da se je zbor dokopal do e®a vzpona; zato naše pri- ( je di" ^znanjc toliko bolj, ker | m T® zgled marsikateremu zbo-ver n zborovodji, ki nima dovolj sti vase, pa tudi nam, to je ti-jn • ni spremljamo naše pevstvo čili*1110 prav la zbor skoro «izlo- fraze in jih povezovati v bolj razgibane pesmi. Glasovi, zlasti tenorji, so lepi. Potrebovali pa bi več dihalne uvežbanosti. Pojavljajo se pomanjkljivosti v sonornosti in kakor običajno, ostale — o katerih smo govorili že več pri drugih zborih — ki ovirajo zborovodjo, da bi sprostil zbor in ga ne zadrževal v interpretacijski monotonosti. Moški zbor «Jadran» iz Vrtojbe vodi Ciril Silič. Pel je solidno, vendar ne tako, kakor smo ga že slišali. Sicer pa so tu objektivni razlogi, ki dalj časa niso dopuščali rednih vai Predvsem bi o-pozoril na nekoliko prevehementne dinamične prehode iz pp v ff pri Mirkovi Na trgu in pa, da basi niso bili vselej homogeni. Mrmrajoči zbor pri Simonitijevi Ah. ta nočenka je bil nasproti solistu premočan, basovska skupina je na momerate dinamično uhajala preko okvira celotnega zbora. Pesem bi pridobila na plastičnosti, če bi mrmrajoči zbor muziciral v bolj individualnem smislu, seveda skladno vključen s solističnim delom. Občutek smo imeli, da skladba ni še «uležana», da je bila v naglici pripravljena. Gregorčeva priredba Marko skače je ljudski ples, ki se mora kot tak odraziti z vso svojo rastočo intenziteto tudi v interpretaciji. Čeprav je bil čisto in eksatno izveden, je vendar bila odsotna tista živa gradacija, ki osvoji in navduši. Prepričani smo, da bo zbor pripravil v kratkem še lepših doživetij. Kar se tiče časa za priprave, velja podobno za zbor «Bojan» iz Dornberka, ki ga je vodil stari znapec primorskih poslušalcev, Cene Matičič. V prekratkem času ga ni uspel zvočno uravnovesiti do take mere, kakor je pod njegovim vodstvom deloval pred leti. Glasove imajo pevci izredno lepe, toda posamezniki z večjim volumnom se niso podredili celoti in na trenutke pognali zbor v pretirano jakost, ki interpretaciji ni bila v prid [pri oblikovanju fraz in s tem seveila tudi pri celotni gradnji. Najbplje je zbor zvenel in muziciral v ruski narodni Dvanajst razbojnikov, kjer je bila kompaktnost delovanja in enotnost v dinamičnem niansiranju najbolj otipljiva. Pri Maroltovi Kangaliiejska ohcet smo že v začetnem unisonu pogrešali več enotnosti v ritmu in izgovarjavi, za solistov pa je bil zbor premočan in v izvajanju nekoliko premalo zdiferenciran. Sicer pa je ta skladba zahtevna in bi potrebovala še časa za obdelavo. Tudi zbor iz Doline, ki deluje pod vodstvom Ignacija Ote, ima kar lepe glasove. Zbor je zapustil vtis skrbnega pripravljanja, seveda če bi šli mimo nekih pomanjkljivosti, kakor na primer, da so nekateri drugi basi zašli kar v oktavo s tenorji pri Devovj priredbi Čej so tiste stezice in da so isti pri Juvančevi Slovenski zemlji bili neprecizni v zadevanju intervalov okoli besedila «.... zemljica naša...» Izgovarjava je v glavnem precej boljša, le široki «e» se še pojavljajo. Najbolj razgibana interpretacija je bila pri Venturinijevi Vasovalec, pri narodni Čej so tiste stezice pa bi bilo bolje težiti za tem. da pevci med polfrazama ne razcepljajo fraze z oddihi, ki so bolj navada kakor potreba. Akademski zbor primorskih študentov «Vinko Vodopivec* iz Ljubljane, ki ga vodi Brane Demšar, je bil letos za stopnjo boljši kakor lani, vendar še ni dosegel tiste kvalitetne stopnje, ki bi na -Šim najboljšim zborom bila v o-poro in pomoč v ogledalu dosežkov. Ima zelo lepe sonorne glasove v basih, ki zvenijo homogene pa tudi delujejo bolj enotno kakor zlasti skupina prvih tenorjev; ta je nekoliko šibka, ni dovolj zlita in tudi v intonaciji rahlo popusti; tako že na začetku Vodopivčeve Na poljani. Drugi tenorji se včasih oglasijo z neodprtimi* glasovi, kakor v Vrabčevi Bratci veseli vsi. Potrebno bo torej posebno skrb posvetiti glasovni izobrazbi še posebej tenorskima skupinama, tako bo zbor prišel do popolnejšega zvočnega ravnovesja ter preciznosti v intonaciji in sploh do tiste usposobljenosti, ki bo lahko omogočila plastičnejšo poustva-ritev Gallusove Praeparate corda vestra, ki je to pot izzvenela nekoliko preohlapno v petju samem in tudi ni dosegla večje plastičnosti. Najbolj je prepričala Vodopivčeva Na poljani. Moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka je bil intonančno čist. v dinamičnem razlikovanju precizen in jasen v oblikovanju,, tako da je interpretacija Mihelčičeve Jesen učinkovala nazorno in prepričljivo, prav tako v enotnem delova- nju zbora izvedene Ljubavne pesmi iz Rezije v priredbi Rada Simonitija, ki pa bi jim lahko dirigent vdihnil nekoliko več zagona. Vsekakor bi bilo bolje poveriti solistično vlogo le enemu pevcu, ker si pogosto, kakor v tem primeru, nasprotujejo barve glasov. Kar se tiče Pahorjevega Očenaša hlapca Jerneja, velja v glavnem isto mnenje, ki sem -ga že napisal ob priložnosti tekmovanja zbora lanske jeseni v Mariboru. Sicer pa je delo bilo solidno obnovljeno. Težave predstavlja predvsem izgovarjava oziroma večja ali manjša odsotnost zajemanja iz intenzitete govorilne fraze, ki nastaja na pomenu in poudarku poetičnega teksta. Ivan Silič Zagrebški solisti med nastopom v Dubrovniku SAG nastopi v Mestnem gledališču ljubljanskem Z današnjo popoldansko predstavo «Povečevalnega stekla* v Nabrežini je Slovensko amatersko gledališče iz Trsta sklenilo prvi krog predstav in gostovanj doma. Že s prihodnjo soboto bo namreč nastopilo v Sloveniji in sicer v slovenski Istri ter v Ljubljani. Prihodnjo soboto ob 20. uri bo ansambel SAG nastopil na Škofijah, naslednjega dne, v nedeljo 1. aprila ob 19. uri pa v Gračišču. Na koprskem ob močju sta predvideni še dve predstavi: v soboto, 7. aprila ob 20. uri bo SAG predstavilo »Povečevalno steklo* v Dekanih, naslednjega dne, v nedeljo ob 20. uri pa v Šmarjah. S temi gostovanji v slovenski Istri bo tako izpolnilo enega od namenov, zaradi katerih je bilo ustanovljeno: prinesti slo vensko gledališko besedo tudi v tiste kraje, kamor profesionalna gledališča le težko pridejo in kier je sploh kulturno življenje malenkostno. Po štirih gostovanjih v Slovenski Istri pa čaka mladi gledališki ..umni..................................mm..............................mm.»■<■».........im | kolektiv nQV napor ‘ kj se ),0 ne(j . . _ . _ ( vomno obrestoval v taki ali dru- PRED OSMIM ABONMAJSKIM KONCERTOM GLASBENE MATICE Svetovno znani Zagrebški solisti in baritonist Vladimir Ruždjak Na sporedu bodo skladbe Corellija, Ivana Maneta Jamoviea, Martinnja in Bele Bartoka Razpored letošnje abonmajske sezone Glasbene Matice predvideva še dva koncerta: na prvem no nastopil komorni godalni ansambel, na drugem pa velik simfonični orkester; tako bomo imeli v gosteh v Kulturnem domu Zagrebške soliste in orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Ansambel Zagrebških solistov je bil ustanovljen leta 1954 pri zagrebški radioteleviziji, sestavljen iz najboljših glasbenikov simfoničnega orkestra Radia Zagreb. Njegov prvi umetniški vodja je bil priznani violončelist Antonio Janigro. Ansambel se je takoj dvignil na raven najboljških komornih zasedb na svetu. Priredil je mnogo turnej po vseh državah Evrope, igral v Severni in Južni Ameriki ter na Japonskem. Sodeloval je na znamenitih glas- benih festivalih, med drugimi v Edinburgu, Salzburgu, na Holandskem festivalu, v mestu Aix en-Provance, v Dubrovniku, Pragi, Passauu, Varni, na zagrebškem Bienalu itd. Ansambel je dvakrat prejel nagrado mesta Zagreb in bil nagrajen tudi z «Medaljo Coo-lidge*. (Elisabeth Coolidge, ki je umrla pred dvajsetimi leti, je Di-la ljubiteljica glasbe in je finančno podpirala glasbeno dejavnost. Tako je med drugimi pobudami leta 1932 ustanovila «Medaljo Coolidge* za posebne uspehe na področju komorne glasbe). Repertoar Zagrebških solistov obsega dela od baroka do sodobnosti ter vključuje tudi skladbe z vokalnim ali instrumentalnim solistom. Mnogo njihovih izvedb je že posnetih na ploščah znanih gramofonskih družb. zbor ““ V1"s^ P^vsik° kultiviranih n°Vj^V’ a »as je izpodnesel — z °v, a »to spoznanjem... Hacesaai zbor iz Divače vodi Edi riianivi •• Pust™o ob strani poki JK)Jivosti ženskega dela zbora, Post'1™ ■ ^ navec^ že ob priložil^? ^Sovega samostojnega na-ne _?a ,v Gorici, nam vendar osta-nsga Zlt*vn° deJstv0 obstoja meša-ro% ?[>ora. ki omogoča literatu-razmTCjega- razP<>na in večjih iz-ha „ možnosti. Trenutno bole- ’ na —...........- 'ki jih ženski Preji3 začetniških težavah, de] ,av‘ja še neuvežbani zlito >a’ ta ne deluje še dovolj nih .. 1 enotno, nima še izglaje-na;,-. ./Paličnih prehodov in dina-stoči ^ Hžansiranj, v intonančni čira nne doseže še moškega zbo-in’j e občuti še fraze. Vse to tona nePreciznosti v oo’stav!janju ta ^ Pa v oddihavanju, oddaljuje da a i ?bora od moškega, kakor cj ,.e uieta vsaksebi dve polovi-še’ Se ®ele iščeta. Skratka, zbor niti tv. ^ose£el potrebne enotnosti delovč .zv°ka niti po kompaktnosti vern J? potrebna za izražanje radi t interPretacijske moči. Za-Hiejg ra*-kega obstoja in delovanja Pričouega zbora tudi ne bi mogli UW;BWat* kaj več, pač pa se če zaor razviti v nadaljnjem kor m ,° Medil zborovodji, ka-natnr -u i'e moški zbor. Ždi se ljenoeC’ da je delo dobro zastav- *zbor «Fran Venturini* od staj n k°t zborovska celota o-ga ^ inskem nivoju. Razpola-staiain i rimi g*asovi. toda ti o-z*lvaio 6 vsak zase *n se ne vešpn° V enovito zvočno uravno- ravnaa Celoto' Tudi -ie Petie na~ ..................I m.......m............. ........H. .......H IZ ZGODOVINE PROSVETNEGA ŽIVLJENJA NA OPČINAH Pred 50 leti je začelo delovati Mladinsko društvo «Prosveta» Prosvetno društvo «Tabor» bo to obletnico primerno počastilo s proslavo, dramskim nastopom in srečanjem še živečih članov nekdanjega Mladinskega društva nudi Pason v poprečju od mf do ff preozek dinamičen dia-in~»,u za občutnejše razlikovanje da * st’dn°st učinkovanja. Zdi se, ve,jne z“orovodja Rudolf Franci še Posa^ bori za razvijanje glasov še ^ikov in mora posvečati Det, “no ved pozornosti in dela Po„i , a?memu, kakor pa se lahko k, j5 Ja v interpretativno plat, Pušč Ja- P0VTšinska. Ker zbor za-dakir Vt's resnega dela- lahko pri-biju da bo tudi vprašanju o- oas/lvfan.ia in izraznosti v bodoče Pora * V6Č Poglabljanja in na- p3j°ški zbor «Vesna» iz Križa Sodstvom Frančka Žerjava bo da ® nadalie vlagati več tru-?a glasovno izobrazbo, če bo 1 Z daljšimi oddihi oblikovati Tradicija mladinskega delovanja v prosvetnih organizacijah sega tudi na Tržaškem precej daleč nazaj v prejšnje stoletje. Že v leto 1859 sega izid Zore Jadranske, prvega slovenskega dijaškega lista na Tržaškem, pa tudi o sodelovanju dijaške mladine pri prireditvah tržaške čitalnice nam priča takratno časopisje. Ob prelomu stoletja je bila v Trstu ustanovljena Zveza tržaške slovenske mladine, kaj kmalu pa se je tudi pri nas pod češkim vplivom (Masaryk) razvilo Narod-no-radikalno gibanje, ki je pomenilo resnejšo kulturno - politično opredelitev takratne mladine in ki se je odražalo predvsem v delovanju akademskega društva Balkan. Določen vpliv na tržaško mladino pa je nedvomno imelo tudi preporodovsko gibanje. Vendar pa se je mladinsko gibanje v večjem obsegu dejansko razvilo po koncu prve svetovne vojne in je trajalo vse doslej, dokler ga fašistične oblasti niso zatrle. Pa še takrat ni prenehalo, pač pa se je umaknilo v ilegalo. Začetnik gibanja je bil Franc Svobodin Čok, ki je takoj po koncu vojne, ko je prišel v Trst, ustanovil Dijaški krog Prosveta, kateremu je tudi predsedoval. Prav iz te organizacije se je razvilo dijaško in mladinsko gibanje, ki je bilo ves čas svojega delovanja samostojno in neodvisno, ki je v svojih društvih združevalo mladince različnih svetovnonazorskih gledanj in ki je med svojimi člani razvijalo čut skupnosti, prave demokratičnosti in osebne odgovornosti. Kako široko se je to gibanje razmahnilo, priča že dejstvo, da je v tistih letih nastala na Tržaškem dvajseterica mladinskih društev, vse od prvega Mladinskega društva Prosveta — Trst, ki je bilo ustanovljeno pri Sv. Jakobu že 12. decembra 1920, društva pri Sv. Marija Magdaleni zgornji, ki je nastalo v prvi polovici' 1922, Mladinskega društva Prosveta na Opčinah, čigar pravila so bila predložena oblastem 23. avgusta 1922, ter društva v^ Borštu vse do mladinskega društva Zora v Ško.klji, ki je bilo ustanovljeno komaj leta 1927, se pravi v letu, u * LEGIONE TERRITOEIALE M (MBINIERI REALI dl TRIESTE DIViSIOKE Dt TRIESTE ^ . V*' •; oooetto AJUtm*. Opi ! j* soo4»t^ #1Utt °plolna v ' ''Vt " ' I * ' i oostituita da 26 glavarji ailogenl, ailo apparenta eoapo dl B» -S ‘K . i);’K-S* : ■■ ■ . s ; rttggrrjppara la gl oventu ed eduoarla. ... m ■ " v'-, i Par coiiveriso rl suita ciPetma evolgo ooulata propagan- da irredeutl8ta/lop«Kleoao aaoba al giova.Pl dl aentloanti slavi dl inaorlverol alle iatituzicol del dalllla e deila c.O.9.1. ' . , 'v Si L'- ^ v e i f v In oonpleaso l'attlvlt& dl datta Soolatk dl rloolvo in azlon« oontJt-arla aU»ordln« liaslonula dello Stato.epparoič Taasto Coaando prepono cim la ZocUtk dl oho trattaoi vetiga »onst*altro ooiolta al sensl dell‘art, 216 del Tosto Unico del-1« LOggl dl E.2. 11 T.colormello conandante la Dlvislone (aiovannl JJfJ^leeaandro) Dokument, v katerem karabinjersko poveljstvo predlaga razpust openskega Mladinskega društva «Prosveta» ki je pomenilo prisilni razpust vseh mladinskih društev. Glede na pomembnost mladinskega gibanja, ki je s svojo demokratično organizacijo bilo pomembna protiutež fašistični propagandi in ki je iz svojih vrst dalo veliko mladincev, ki so po razpustu društev z ilegalnim delom in akcijami dajali hude udarce fašistični vladavini in se končno večinoma tako ali drugače vključili v narodnoosvobodilno gibanje, je nedvomno prav, da se zdaj, ko poteka petdeset let od ustanavljanja mladinskih društev, spomnimo te obletnice. Petdesetletnica ustanovitve prvega mladinskega društva pri Sv. Jakobu je že šla mimo nas, prav tako je že mimo obletnica ustanovitve društev pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji in v Borštu. Ostaja pa še vrsta drugih društev, ki so bila ustanovljena med 1923. in 192o letom. Časovno prvo je Mladinsko društvo Prosveta — Občine, ki je sicer predložilo oblastem svoja pravila že prej, je pa bilo dejansko us- tanovljeno 17. marca 1923 in je takrat začelo delovati. Pobudniki mladinskega društva so na Opčinah bili Anton Kuhelj, Josip Žustig, ki je bil tudi izvoljen za predsednika društva, Anton Sosič, Lucija Furlanova, Anton Daneu ter seveda še drugi, ki so se navdušeno vključili v delo društva in odsekov. Društvo je namreč imelo športni dramski, j tamburaški, šahovski, pevski, ha-zenaški odsek ter odsek za šivanje in vezenje. Posebno živo je bilo delovanje dramskega odseka, ki je uprizorilo kar šest dramskih tekstov: Lovski tat, Sin, Na dan sodbe, Mlinar in njegova hči, Ne kliči vraga in Razvalina življenja. Pripravljali so tudi Županovo Micko, do uprizoritve pa ni prišlo. Pri prireditvah so navadno sodelovali tudi mandolinisti. Dobro razvit je bil tudi športni odsek: poleg nogometne ekipe, ki je veljala za eno najboljših v tržaški okolici, je društvo gojilo še kolesarjenje in hitro bojo, dekleta pa so pozneje nastavila hazenaško ekipo (ženski rokomet), ki je fante tako navdihnila, da so svojim tovarišicam sestavili celo zafrkljivo himno. Seveda je vse društveno delovanje potekalo v neprimerno težjih pogojih kot danes. Policija je društvo stalno nadzorovala in 11. novembra 1926 je poveljstvo karabinjerjev predlagalo tržaški kvesturi razpust mladinskega društva, češ da razvija protidržavno dejavnost. Predlog je poveljstvo ponovilo 11. avgusta 1927 čez teden dni pa je bilo društvo tudi dejansko razpuščeno, vse delovanje pa se je umaknilo v ilegalo in dobilo nove, drugačne oblike. Slovensko prosvetno društvo Tabor, ki vključuje tudi nekdanje člane mladinskega društva, je sklenilo, da se spomni petdesetletnice dejanske ustanovitve in začetka delovanja Mladinskega društva Prosveta — Opčine. Točen program proslave bodo seveda Openci še javili, zaenkrat pa lahko povemo, da imajo v načrtu srečanje med člani nekdanjega društva ter proslavo z dramsko prireditvijo. Živa Gruden V izvedbi Zagrebških solistov bomo v sredo slišali po eno skladbo Arcangela Corellija, Ivana Maneta Jarnoviča, Bohuslava Martinuja in Bela Bartoka. Corelli, ki je eden največjih predstavnikov italijanskega baroka, je sicer posebno znan po svojih zbirkah sonat. Coneertni grossi spadajo v njegov zadnji opus s št. 6. Izšli so leta 1714 v Amsterdamu. Zbirka je imela naslov: «Concerti grossi con duoi Violini e Violoncello di Concerti-no obligati, e duoi altri Violini, Viola e Basso di Concerto Grosso ad arbitrio che si potranno rad-doppiare. (Dedicati allAltezza Ser.ma Elettorale di Giovanr.i Guglielmo principe Palatino del Reno e duca di Baviera)*. Med temi koncerti — vseh je dvanajst — je sicer najbolj znan koncert št. 8 s podnaslovom «Fatto per la notte di Natale*, Zagrebški solisti pa nam bodo izvajali Concerto grosso št. 4 v D-duru. Naslednja točka sporeda bodo tri Scarlattijeve arije, h katerim se bomo še povrnili, za njimi pa bo na vrsti Koncertantni kvartet v D-duru Ivana Maneta Jarnoviča. S tem skladateljem so imeli muzikologi velike preglavice in še zdaj si niso edini, kje se je rodil in katere narodnosti je bil. Verjetno se je rodil nekje blizu Dubrovnika in živel v mnogih evropskih deželah — morda sploh nikoli v domovini. Pot ga je zanesla tudi v Rusijo, kjer je v Petrogradu umrl leta 1804. Kot ni podatkov za njegov življenjepis, tako še niso proučili njegovega opusa, ki je verjetno raztresen po mnogih evropskih knjižnicah. Kar je znanih skiadb, so pisane v klasičnem slogu in posebno v kvartetih kažejo Mozartov vpliv. Na koncertu v sredo je iz Martinčevega opusa na sporedu Sek-stet, za katerega je skladatelj leta 1932 prejel «Medaljo Coo lidge* Šele po tem letu, se je Martinu z veliko vnemo posvetil skladateljevanju, saj se je prej udejstvoval pretežno kot violinist v orkestru. Umrl je leta 1961, potem ko se je s svojimi skladbami — šestimi simfonijami, triindvajsetimi koncerti, sedmimi kvarteti in trinajstimi o-perami — uvrstil med najpomembnejše češke skladatelje. Sklepna točka sporeda bodo Romunski plesi Bela Bertoka. Ta skladatelj je pomemben zaradi vloge, ki jo ima pri proučeva- nju madžarske in tudi romunske ljudske glasbe. Po letu 1905 se je namreč lotil sistematičnega zbiranja ljudskih napevov: na podlagi zapisov in posnetkov je odkril pristno in dotlej nepoznano glasbeno folkloro ter s tem ovrgel romantično prepričanje, da je glasba madžarskega naroda ciganska glasba — kar je v svojih delih širil posebno Liszt. Svoja odkritja je Bartok bolj ali manj prikrito vpletel v nove skladbe. Eden teh neposrednih prikazov so tudi Romunski plesi. Z Zagrebškimi solisti bo v sredo nastopil Vladimir Ruždjak, v treh arijah Domenica Scarlatti-ja in s Tremi medjimurskimi pesmimi, ki jih je sam priredil. Ruždjak je diplomiral iz solo-petja na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Bil je najprej solist zagrebške Opere, nato član Opere v Hamburgu, od leta 1961 pa ga najdemo istočasno kar pri treh opernih ustanovah: v Zagrebu, Hamburgu in New Yorku; razen tega je pel še v mnogih drugih znanih gledališčih, kot so Covent Garden, berlinska Opera, San Carlo, Bolšoj, v mestih San Franciscu, Tokiu, Osaki in na pomembnih festivalih, mnogokrat tudi kot koncertni pevec. Udejstvuje se še kot operni režiser in skladatelj, posebno na področju vokalne glasbe. Domenico Scarlatti je živel v drugi polovici 18. stoletja in ima v glasbeni zgodovini častno mesto kot avtor več kot petsto sonat za klavičembalo; razen teh pa je pisal vokalno instrumentalna dela, med njimi mnogo oper, nabožnih skladb in komornih kantat oziroma arij. Pri Treh medji-murskih Vladimira Rudžjaka pa pride do izraza skladateljeva težnja, da bi lirično zamisel svoje glasbene izpovedi oprl na folklorne prvine. Janko Ban gačni meri: v nedeljo, 15. aprila ob 19.30 bo Slovensko amatersko gledališče gostovalo z Javorškovim »Povečevalnim steklom* v Mestnem gledališču ljubljanskem. To gostovanje bo hkrati prvo gosto vanje kake zamejske gledališke ljubiteljske skupine v slovenski prestolnici, zaradi česar bo ta nastop še izredno pomemben tako s stališča afirmacije našega za mejskega amaterskega kulturnega življenja kot stališča afirmacije tega našega mladega amaterskega ansambla. Želimo mu, da bi se lepo postavil. Dejavnost tega gledališča pa seveda ni osredotočena samo na ta gostovanja, čeprav se nanje pripravlja z največjo vne mo in trudom, tudi s požrtvovalno pomočjo članice SSG Mire Sarao čeve, ki odslej skrbi za jezikovno vodstvo vseh predstav SAG. Komaj dva dni pred ljubljanskim gostovanjem bo v Slovenskem dijaškem domu v Trstu druga pre miera gledališča. V dramaturški predelavi in režijski postavitvi režiserja Adrijana Rustja bodo predstavili «Igro za dva igralca* Arkadija Leokuma «Sovražnika?». V dopolnilo poročila naj zabeležimo še to, da je vodstvo gledališča odločilo prenesti napovedano komedijo Daria Foja «Marcolfa* (v prevodu Marije Kacinove, bi jo morali izvesti prvič v slovenščini) na prihodnjo sezono, namesto te predstave pa bo po vsej verjetnosti na sporedu satirični kabaret domačih avtorjev, se pravi izjemna noviteta na naših odrih. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVUE Nasi bestsellerji Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigarna na osno vi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Poezija Marij Čuk PESNIŠKI UST 13 Izbor poezije predstavlja mladega zamejskega pesnika Opremil Zvest Apollo-nio. Izdala ZTT in UPA. Prevodi Singrid Unsed KRISTINA, LAVRANSOVA HČI v treh knjigah. Silovita norveška epopeja iz obdobja srednjega veka. Nobelova nagrada leta 1928. Izdala UPA, str. 292, 416 in 436. Priročniki TVOJ OTROK od A do t Leksikon o vzgoji in negi otrok. Str. 250 — CZ r e vi j e DIALOGI 3 V okusni opremi akademskega slikarja Zmaga Jeraja je pred nami tretja številka mariborskih Dialogov, kot vedno zanimiva in raznolika. Poleg običajnih literarnih prispevkov je tudi nekaj znanstvenih prikazov iz različnih področij človeškega umovanja, ki jih je vredno omeniti in ki bi morali biti deležni vsekakor pazljivega branja. Fran Vatovec razmišlja o Franu Levstiku, tvorcu prvega slovenskega načelnega političnega časnika. «Naprej» je začel izhajati leta 1863, vendar je bil že 29. septembra istega leta ukinjen pod valjarjem Schmerlin-govih zapornih tiskovnih predpisov in zaradi Bleiweisovega nasprotovanja. «V vse kotičke slovenstva je drezalo in brizgalo Levstikovo publicistično pero. Pogumno, možato pa je bilo tudi njegovo slovo v «Naprej» pred 110 leti. ki zveni s svojo resnobo v naš čas: Živimo za narod, izobražujmo se, složimo se. Ako tudi nas je malo, pa vendar čutimo da smo enega debla, ene krvi! (Levstik).* Zanimiv je tudi prispevek Ivana Ferbežerja o »Humanizaciji psihološke znanosti*. Lev Detela znanstveno in še precej na odprto in široko piše^ o tržaški pesnici Ireni Žerjal Sledijo ocene knjig, na zadnji strani platnic pa je zanimiv projekt, ki ga revija razpisuje: zaradi nje gove zanimivosti se bo prav gotovo tudi kak tržaški (oz. goriški) intelektualec odločil za temo, ki je tu nakazana, seveda, če bo dobil tretjo številko Dialogov v roke. SODOBNOST 3 Na uvodni strani revije ie pe sem Vietnamskega pesnika Vien Founga; torej vidimo, da je revija (vsaj po prvih straneh) v znaku zadnjih političnih dogodkov v svetu oz. ozračju sporazuma, ki je bil dosežen v Parizu o vietnamskem sporu. To nam potrjujeta tudi blesteč članek Vladimira De-dijera (Minuta vietnamske ofenzive je storila več kot vsi prote sti evropskih intelektualcev) in po- litični spis Dušana Dolinarja (Tangente Vietnama). Temu sledijo članki literarne, oz. literarnozgodovinske vsebine. Prvi prispevek takega značaja podpisuje Janko Kos, ki v svojih »Meditacijah* razmišlja o Nietzschejevem nihilizmu in nihilizmu nasploh. Prozo zastopajo v tej številki: Pavle Zidar, Tone Partljič ter Breda Smolnikar. Poezija ima tudi relevantno mesto v reviji, njeni avtorji pa so Tomaž Šalamun, Janez Strehovec, Ted Hu-ges (angleški pesnik) in Igor Likar. Drugi del Sodobnosti je kot običajno namenjen ocenam, tako raznih knjig, kot tudi gledaliških predstav. Tu izstopa kritika Jaše Zlobca, ki jasno in z globoko intuicijo analizira zadnjo predstavo eksperimentalnega gledališča Glej. To je resnično pisanje, ki ga je vredno prebrati. Marjan Dolgan pa v svojem spisu «0 nekaterih pesniških prvencih* stresa ugotovitve, s katerimi se ne moremo strinjati, saj je poezija v zadnjih letih le naredila korak naprej od pozicij Zajca, Šalamuna in Strniše. Vsekakor je tretja številka Sodobnosti izredno bogata in zanimiva. Vredno jo je prebrati. Marij Čuk PnmorškiTlnoviiik 6 25. marca 1973 NEDELJA, 25. MARCA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za godala; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 -15.45 Glasba po željah; 15.45 «Stena», radijska drama; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Popoldanski koncert; 18.45 Glasbeni koktajl; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Orkestri; 9.40 Nabožna oddaja; 11.00 Znani domači napevi: 14.00 Športno nedeljsko popoldne. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 20.30, 22.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Nepozabne melodije; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.15 Z nami je...; 11.15 Orkester C. Alzner; 11.45 Orkester Ber-lipp; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Pesmi; 15.00 Pisana glasba; 15.30 Plošče; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.20 Zabavna glasba; 17.35 Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Poje A. Gragič; 19.00 Nedeljska reportaža; 19.15 Na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 11.35 Roditeljski krožek; 12.22 Hit parade; 14.00 Kvizi za mladino; 14.30 Plošče; 15.10 Popoldan z Mino; 16.00 Športna nedelja; 17.00 Program z Ginom Bramierijem; 17.50 Ital. folklora; 19.30 Francoščina na lahek način; 20.45 «Andata e ritorno* z Arborejem in Boncompagnijem; 21.45 Koncert; 22.15 Ugo Facco De Lagarda: «La grande Olga*. II. PROGRAM 8.30, 9.30, 13.30, 16.30, 18.30, 22.30, 24.00 Poročila;; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; 12.00 Šport; 12.30 Pesmi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento; 15.00 «Preiz-kušajo se diletanti; 15.40 Vam u-gaja klasika?; 1.465 Poje Lucio Dalla; 17.00 Športna nedelja; 18.00 «Supersonic»; 19.05 Plošče; 20.10 Operetni svet; 21.00 Je vdova vedno vesela?; 22.00 Plošče in skeči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 še pomnite tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 - 12.00 Pogovor s poslušalci: 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17 05 Radijska igra — Dagmar Nick: «Beg»; 18.00 Letite z nami!; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer!; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Ob 12. uri; 12.30 Igra poklicev: 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka: 16.45 Program za mladino; 17.45 Športni rezultati; 8.40 Nagradno tekmovanje «Zadnjih sto sekund*; 19.20 Nogometna tekma in športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Vino in kruh* po romanu I. Si-loneja; 22.15 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II KAMAL 21.00 Dnevnik: 21.20 Program z Orietto Berti: 22.15 Znanstveno -tehnična oddaja. PONEDELJEK, 26. MARCA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15. 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Violinski koncerti; 19.15 Odvetnik za vsakogar; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Slovenski razgledi; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Današnja in včerajšnja folklorna glasba; 16.20 Plošče resne glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30, 22.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Radio za šole; 9.00 Operne skladbe; 10.00 Od melodije do melodije; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 Športni ponedeljek; 14.45 Longplay klub; 15.30 Plošče; 16.40 Poje zbor «Pratella - Martuzzi*; 17.00 Ansambli in pevci lahke glasbe; 17.45 športni pregled; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operne skladbe; 22.00 Popevke; 22.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden s Pippom Baudom; 13.15 Hit parade; 14.00 Sodobne ital. pesmi; 15.10 Za vas mlade: 17.05 Sončnice; 19.10 Ekonomsko sindikalna oddaja; 19.25 Plošče resne glasbe: 20.20 «Andata e ritorno* z Ornello Vanoni; 21.15 Literarna oddaja; 21.45 Koncert: 23.30 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po- ročila; 7.40 Pojeta Milva in Bob Dylan; 8.40 Melodrama: 9.15 Orkestri; 9.50 «Capitan Fracassa*, nadaljevanka: 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Na vaš' strani; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Ka- ko in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Kulturna oddaja; 15.40 «Cararai», glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.40 Telefonski pogovori; 19.55 Glasbena oddaja; 20.50 «Supersonic»; 22.43 H. Sienkiewicz: «Quo vadiš?*- 23.05 Jazz. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Svet pravljic in zgodb; 9.20 Z-velikimi zabavnimi orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 - 12.00 Pri nas doma; 12.10 Dubravka Tomšič — Srebotnjakova igra Chopina; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnim orkestrom radia Leipzig; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.40 Zvoki in barve orkestra Raphaele; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 18.35 «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 «Ti in opera* — 73. oddaja; 22.15 Za ljub:telje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Francoščina; 10.30 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Fran coščina; 14.30 Nemščina; 15.00 Angleščina; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18 45 Na knjižnih policah; 19.15 Poljudna znanost: 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 «La contessa di Hong Kong*, film z M. Brandom in S. Loren; 23.10 Dnevnik. II KANAL 16.55 Hokej na ledu: USA - Ita lija; 21.00 Dnevnik; 21.20 «Razi skovanje* — davčna reforma: včeraj in danes; 22.20 Simf. koncert. DANAŠNJE RICMANJE AU KRATEK POGLED NA RICMANJSKE PROBLEME Novi preporod kulturno-prosvetne dejavnosti daje zgled in vliva upanje na boljšo bodočnost jRicmanjci, ki jih je hudo prizadelo razlaščanje zemlje, kritično ocenjujejo sedanje stanje na vasi - Dobili bodo nove društvene prostore - Škodljive posledice nekdanje kulturno-prosvetne zaprtosti še danes občutne - Obeti in nove naloge za prihodnost (Nadaljevanje s 6. str. pretekle nedelje) Pogled na eno od značilnih tesnih in strmih ricmanjskih uličic. Kot po vseh naših vaseh, je tudi tu zelo pereče vprašanje ureditve vaških cest, ki bi jih bilo treba, vsaj kjer je mogoče, primerno razširiti (f. Magajna) Skoraj teden dni je od Jože-1 domače grude, ki je bila vir živ-fovega Ricmanje so se že dodobra1 ijenja dolgih rodov. V njih se oddahnile od običajnega navala izletnikov iz vseh koncev in krajev, Ki jim je letos dalo zagona ču-oovito, nadvse prizanesljivo pomladno sonce. Teden dni je m brš-ljanove vejice, ki so se v prejšnjih dnem prešerno pozibavale v blagem vetru, so se že nekam osušile in žalostno povesile. Tudi od žlahtnih p-šutov so ostale le gole kosti, za katerimi se sedaj požrešno poganjajo vaški psi. Branjevci so svojo ropotijo pospravili, odšli za novimi zaslužki in pisane stoličke vrtiljaka, zabava najmlajših, se sedaj pozibavajo drugje. Le dolgi špalirji tjavendan razpršenih raznovrstnih smeti in odpadkov, od papirčkov, olupkov in črepinj do odvrženih pločevinastih škatel in steklenic ter podobne šare na obeh straneh vaških cest, spominjajo na brezskrbno praznovanje sv. Jožefa. V Ricmanjih samih pa je praznično vzdušje preteklih dni spet nadomestila vsekdanjost, neizprosno stroga, resna in enolična, da je kaj. Eden mora v tovarno, drugi v pristanišče, tretji na «grunt» in tako naprej brez prestanka, za ljubi kruhek. «Ja, kaj naj bi bilo novega v vasi», me nekam začudeno pogleduje gospodinja, ki se s torbo v roki odpravlja po jutranjih nakupih, ko jo nadlegujem s svojo reportažo in s prigovarjanjem, da bi bilo treba nekaj povedati o današnjih problemih vasi. «Vsakdo se kar naprej gnjavi s svojim delom in tako rine naprej, dan za dnem, v starost. Veste, zdavnaj mi jih je odklenkalo šestdeset, pa se v vsem tem dolgem času stara enolična pesem ni veliko spremenila. Skrbi za eno, skrbi za drugo, vmes pa moraš skrbeti še za to, da ti ne razlastijo poslednjega koščka zemlje in da ti lepega dne ne pljunejo v obraz, če spregovoriš po domače, tako kot si že stoletja vajen na teh tleh*. Na obrazu priletne gospodinje je čas izdolbel globoke brazde, ki povedo marsikaj. V njih je rahel strah ob spoznanju, da se mladi dan za dnem bolj oddaljujejo od poigrava tudi tesnoba ob neprijetnem ugotavljanju, da se mladi vedno pogosteje selijo iz rodne vasi drugam, v predmestja ali v samo mesto in se v zapuščenih domovih naseljujejo tujci. Priletna gospodinja bo sedaj stopila v trgovino, kjer bo vse te probleme kot običajno lahko prelila v vsakdanjo izmenjavo mnenj in novic, ki ji zlobni jeziki enostavneje rečejo žensko opravljanje. In vendar je ta problem zapuščanja zemlje, opuščanja tradicij in navad ter iskanja novega, udobnejšega načina življenja stalno prisoten v družbenem življenju rie-manjske vaške skupnosti. Varljive- mu klicu mesta se je v zadnjih letih odzvalo deset ricmanjskih družin. Domačije na vasi postajajo vedno boij tesne in mlačnim oru-žinam ne preostane drugega, kot da se odselijo. «Mladi bi sicer še ostali na vasi*, pravijo v Ricmanjih, «celo radi bi ostali, saj tudi premožnejši meščani vedno pc^jsteje silijo v zgornjo okolico, kjer je miru in svežega zraka na pretek, a kaj ko regulacijski načrt prepoveduje vsakršno gradnjo. Tako morajo skoraj prisilno v utesnjene prostore hladnih zelezobetonskih orjakov*. Ti ljudje se zato ne morejo enostavno sprijazniti z zagotovili, da je vse urejeno samo za njihovo zaščito. «Kdo nas je pa prej ščitil*, pravijo, «p:ej, ko so nam ”za enega belega in enega črnega”, kot se po domače reče, oovzeli ”pulja” in "vale”, ki se razprostirajo južno od vasi in kjer se danes šopirijo razni industrijski objekti, na desni pa neseije Sv. Sergija. In kako rodovitna so bila ta polja*. Najhujše obdobje velikih razlaščanj slovenske zemlje v Bregu in predvsem v Ricmanjih pripada že zgodovini, vendar ga vaščani zlahka ne morejo pozabiti. In danes ko se je obroč požrešno napredujočega mesta že tako nevarno stisnil okrog teh krajev, medtem ko si domačini po drugi strani ne morejo privoščiti niti tega, Cia bi si popravili streho nad glavo, je njihov gnev in razočaranje še večje. Zato jih tudi veliko bolj prizadene, ko jim na primer občina, velikokrat nenamerno omejena v svojih možnostih uresničevanja vsega tega, kar bi bilo potrebno za blagor občanov, ne ugodi na prvo prošnjo. Posebno živo je danes na vasi vprašanje ceste. Ricmanje ležijo na strmini in glavna pot, tlakovana z granitnimi kockami, ki vodi skozi vas, je poleg tega da se strmo spušča proti Domju, tudi zelo ozka in nevarna. Nevarnost je še posebno narasla, odkar so ljudje z zgornjega Krasa ter celo iz zahodnih in severnih tržaških predmestij, ki delajo nekje v industrijski coni, ugotovili, da je v urah najhujšega mestnega prometa najkrajša pot do Žavelj ravno skozi Ricmanje. Promet skozi vas je tako "izredno naraste!. Nekega jutra je nekdo med 7. in 8.30 naštel dvesto avtomobilskih JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 25. DO 31. MARCA 1973 NEDELJA, 25. marca 9.00 Mestece Peyton; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.50, 18.15, 20.00, 22.55 Poročila; 12.25 TV kažipot; 13.00 «Naše malo misto»; 13.55 Glasbena medigra; 14.00 Gradec; svetovno hokejsko prvenstvo skupine B, Jugoslavija Švica; 16.10 Za konec tedna; 17.00 Rokomet: Jugoslavija ČSSR; 18.40 Požar: dokumentarni film; 19.45 Propagandna oddaja; 20 35 Humoristična oddaja; 21.30 Pesmi evrovi-zije 73 : 22.00 Športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija - Švica; 17.00 Rokomet: Jugoslavija -Češkoslovaška; 19.45 «Tolpa Mak-sija Megatona*, serijska oddaja; 20.15 Zanimivosti; 20.27 «Zdravo, brat!*, celovečerni film; 20.10 Jazz. PONEDELJEK, 26. marca 9.05 Odprta univerza; 9.35, 11.00, 14.45 in 16.10 TV v šoli; 10.30 in 15.45 Angleščina; 10.45 Nemščina; 17.45 Možički pomagači; 18.10 Obzornik; 18.25 Tudi take živali so na svetu — barvni film; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka: 20.00 in 22.35 TV dnevnik; 20.30 Tavčar - Mejak; Cvetje v jeseni; 21.25 Svetovni hokejsko prvenstvo skupine B, Jugoslavija -Avstrija. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Ansambel Rossija; 21.32 Serijska dok. oddaja: «Vajane, rečni Indijanci*. TOREK, 27. marca 9.35, 11.00, 14.45, 16.10 TV v šoli; 10.40 in 15.35 Ruščina; 17.15 Pogoji za uresničevanje amandmajev; 17.45 Leteči vrtnar; 18.15 Obzornik; 18.30 Mešani zbor iz Izole; 19.00 Huda zlatenica je novorojenčku nevarna; 19.20 Imeti in ne imeti; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.15 TV dnevnik; 20.30 Pogovor o...; 21.20 Nenavadne zgodbe; 21.45 J. Hhonvald: Stoletje kirurgov. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Vsi vlaki sveta, serijska oddaja; 21.02 Film: «Protisvet*. SREDA, 28. marca 8.20 in 11.00 TV v šoli; 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — Jugoslavija - Italija; 17.45 Mačkon in njegov trop; 18.25 Od filma do filma; 18.45 Voltaire ah o prosvetijenstvu; 19.15 Vaš šlager sezone; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.35 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.35 Dvoboj na soncu — ameriški film. KOPRSKA BARVNA TV 16.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija - Italija; 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Makedonija, dokumentarna oddaja I. Grudna. ČETRTEK, 29. marca 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina: 10.45 in 15.55 Nemščina; 11.00 in 16.10 Francoščina; 17.40 J. Kislinger: Pregnani iz raja; 18.30 Moj prijatelj volk — sovjetski barvni film; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.10 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Večer s Fernan-delom; 22.20 B. Britten: Albert Herring. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 «Saga o Forsytih», nadaljevanka; 22.10 Vietnam: «Severna cesta*, dokumentarna oddaja. PETEK, 30. marca 9.30 in 14.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 17.00 Gradec: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — Jugoslavija - Japonska; 19 00 Rezerviran čas; 19.20 Profesor Baltazar; 19.30 Cesta in mi: Star obrabljen voz in stara lestev ob zelo stari hiši še pričata o tem, kako in od česa so nekoč Ricmanjci živeli. Razvoju, pravimo, se ni moč upreti. Gre vedno naprej, toda na tem koščku naše zemlje nedvomno v našo škodo (foto M. Magajna) prehodov samo v eni smeri, to se pravi v smeri Dom ja. Ricmanjci se tako upravičeno vprašujejo, kaj bi nastalo, če bi avtomobilu ali tovornjaku nenadoma odpovedale zavore nekje nad šolo, kjer je pot najožja in najbolj strma. «Vsaj ustrezne prometne znake bi namestili, če je nočejo razširiti*, me je razvneto prepričeval domačin, «marsikje pa bi lahko postavili vsaj zaščitne ograje*. «Prej ali slej bomo cesto kar sami enostavno zaprli, če ne bo šlo drugače*, je dodal nekdo drug in ob tem sem se spomnil na odločne in trdovratne borbe Ric-manjcev v njihovi slavni preteklosti, ko so z enotnimi nastopi dosegli marsikaj. Borili so se proti Francozom, verskim in civilnim oblastem, borili so se za šolo in so vedno dosegli, kar so hoteli. «Zadeva s cesto seveda ni tako enostavna, predvsem, ker se pot vije med hišami, ki se jih ne da kar tako podreti, vendar pa so nekateri ukrepi kot namestitev prometnih znakov, nujno potrebni in zanje se Ricmanjci odločno potegujejo Podobno je s problemom kanalizacije in javne razsvetljave. Tako na vzhodnem kot v zahodnem predelu vasi je kanalizacija nepopolna. Na vsem lepem namreč zmanjka odvodnih cevi in tako se vča sih v neposredni bližini vasi predvsem v poletnih mesecih širi odvraten smrad. I Otrok v prometu; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.30 TV dnevnik; 20.35 Pikova dama — angleški film; 22.05 Znanstvena fantastika in resničnost KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Dramska nadaljevanka o mafiji; 21.22 Mrtvaški ples, freske iz Hrastovelj; 21.40 Ansambel «Mladi levi*. SOBOTA, 31. marca 9.35 in 11.00 TV v šoli; 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — Jugoslavija - Romunija; 16.30 Košarka: Bosna Partizan; 18.20 Krivokljun in Žgolič-ka — barvni film; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.10 TV dnevnik; 20.30 Zakaj bi veselo ne peli; 21.30 Junaki cirkuške arene; 22.00 Mafija, barvni film; 22.50 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija - Romunija; 16.30 Košarka Bosna - Partizan; 19.45 20 minut z Majdo Sepe; 20.15 Poročila; 20.30 «Moč-nejše od življenja*, poljski film; 21.22 Mali koncert D. Radič «Iz moje domovine*. Kljub včasih neizbežnim pomanjkljivostim, pa ni ostala občina popolnoma gluha za vaške probleme in križem rok. Na nedavni občinski seji so v proračunu za letošnje poslovno leto odobrili za razna javna dela v vasi kar 25 milijonov lir. Dobršen del te vsote je ostal srenjski skupnosti od prodaje srenj-skega zemljišča v «Stenah», kot pravijo hribu nad vasjo, s katerega se že vrsto let pomika po dolgih jeklenih vrveh cela vrsta vozičkov polnih kamenja, ki ga v tovarni Ital-cementi predelajo v cement. Denar od srenjskih zemljišč je namenjen izključno potrebam vasi. Majhen del tistega denarja so za Ricmanje že porabili, ostali del pa bodo sedaj uporabili za ureditev kulturno - prosvetnega doma v vasi. Ustrezne prošnje so bile že zdavnaj odposlane, z gradbenimi dovoljenji je tudi že skoraj vse v redu in v kratkem bi morali začeti s preureditvenimi deli. Novi prosvetni prostori, ki so bili doslej nad društveno gostilno in niso več zadoščali potrebam časa, bodo v kratkem v tako imenovani «Babli hiši*, v spodnjem delu vasi, levo od najostrejšega ovinka, kjer se pot začenja spuščati proti Logu. S tem bo dokončno rešen eden najosnovnejših problemov domačega prosvetnega društva «Slavec», ki doživlja v zadnjem času z priključitvijo številnih mladincev nekakšen nov preporod. «Glede bodočnosti naše prosvetne dejavnosti sem optimist*, mi je zagotavljal mlad ricmanjski prosvetni delavec, «vprašanje kadrov se iz meseca v mesec bistveno izboljšuje in predvidevam, da bo v treh letih popolnoma rešeno*. Lepo zveni takšna trditev iz mladih ust v trenutku ko se vsepovsod vedno bolj širi mnenje, da je zašla kulturno - prosvetna dejavnost v težko krizo zaradi zaskrbljujočega in vedno bolj očitnega neangažira-nja mladih. V tem pogledu nas torej ravno Ricmanjci morejo naučiti marsičesa. «Naj si nihče ne misli, da je oživljanje kulturne zavesti med mladimi lahek posel*, je ob tem dodal mladi ricmanjski prosvetni odbornik, «neizbežen je bil pri tem spopad s starejšo generacijo, ki se sicer še nadaljuje, a je prešel najkritičnejšo fazo. Dokaz temu je visok odstotek mladih ljudi v odboru društva. Na prihodnjem občnem zboru, ki bo nekje v začetku prihodnjega meseca, pa se bo odstotek še zvišal. Predvidevamo da bodo absolutno večino v novem odboru sestavljali ljudje, katerih starost ne presega 24. leta. To pa iz enostavnega razloga, ker kultur-no-prosvetno osveščene mladine med 24. in 30. letom starosti ni. V tej generaciji je nekakšna praznina, ki jo je nedvomno pogojevala zaprtost starih prosvetarjev do vsega novega v prosvetnem delovanju. Šele naši generaciji je uspelo to zaprtost razbiti.* Tako je prosvetno društvo «Sla-vec» pred povsem novimi nalogami. Mladi odborniki si vneto prizadevajo, da bi obudili k življenju pevski zbor. Pred dobrim mesecem so rešili problem pevovodje, ki je nastal, odkar je društvo zapustil zaradi starosti Lado Švara. Vaški pevski zbor bo odslej vodil Drago Pe-taros. Če je problem pevovodje rešen, ni še povsem rešeno vprašanje pevcev. «Ljudje bi radi nastopali, toda brez vaj», je ugotavljal eden od od- bornikov. Poleg obnovitve pevskega zbora, so si vaški prosvetarji zadali se razne druge naloge. Predvsem nameravajo odslej prirejati vsako lato vaško šagro v Podžrebčah, v gornjem delu vasi, kjer so si uredili obširen prostor. Bodoči program društva predvideva tudi Prl" rejanje izletov, ki naj bi imeli za cilj navezovanje stikov s prosvetnimi društvi v matični domovini-obenem pa skušajo obnoviti športno tradicijo v vasi. Ricmanjti so znani nogometaši, saj je po ________________ ___ _ letu 1947 ricmanjska ekipa «Slavec» dvakrat nastopila na deželnem nogometnem prvenstvu UCEF in obakrat zasedla častno drugo mesto. Pole» nogometne dejavnosti pa nameravajo oživiti balinarsko tradicijo. Program predvideva še vei’ _ drugih prosvetnih in športnih dejavnosti, a ga bomo zaenkrat^ popustili odločitvam bližnjega občnega zbora. Naj tu poudarimo le voljo in zavest, ki preveva danes v Rimanjih in vliva zgled in trdno upanje za plodno in boljšo bodočnost. KONEC D. K. ■iHl"® iiiinniiiiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiniiiiniiiiiiiiiniiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiii*******' Za 260-letnico Tolminskega punta ogenj na Kozlovem robu Na drugi seji občinskega odbora za proslavo 260-letndce velikega Tolminskega punta - nav zoč je bil tudi pokrovitelj proslave Mitja Ribičič — so obširno razpravljali o dosedanjih pripravah za slovesnost. Predsednik odbora tovariš Golja je navzoče seznanil z okvirnim sporedom proslave. Glavno slavje bo v Tolminu, po vseh drugih krajih občine, v bližnjih občinah in v zamejstvu pa bodo priredili svoje proslave, ki bodo prikazale, da je uporniško gibanje pred 260- Veljaven od 25. do 31. marca 1973 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekateri vaši sorodniki bodo skušali vplivati na vas in na vaše početje. Skušajte imeti v sleherni zadevi svoje stališče. Zaupajte nekemu prijatelju. Bodite kar se da potrpežljivi z osebo, ki vas ljubi, a se ne počuti preveč dobro. Z zdravjem ne bo težkoč. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne ravno lahko nalogo, ki vam je bila poverjena, boste rešili le z veliko potrpežljivostjo in trdno voljo. Nepričakovano vas bo obiskala oseba, ki se je boste zelo razveselili. Vaše čustveno življenje bo potekalo harmonično, v vajinih medsebojnih odnosih bo ljubezen, soglasje in razumevanje. Premalo spite. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Pogumno se postavite po robu natolcevanjem, ki vam kvarijo ugled in bi vas utegnila drago stati. Prejeli boste darilo, ki ste si ga že več časa želeli. Pisma, ki nanj čakate še ne bo, prišlo pa bo gotovo. Oseba, ki vam je pri srcu, vam bo naravnost povedala, kaj čuti do vas. Zdravje primerno. RAK (od 23. 6. do 22. 7. ) Z razsodnostjo se lahko reši nekaj s pogumom tudi nekaj, vendar to ni vse, potrebno je imeti tudi nekaj ocenjevanje ljudi in problemov. Znašli ste se v zagati, a se boste rešili iz nje. Ljubljena oseba vam bo pri tem v veliko oporo. Prehlad, toda brez posledic. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Kmalu boste občutili posledice nekaterih prenapornih podvigov, potrebni ste popolnega počitka, če si ga ne boste privoščili, lahko še resno zbolite. Ne dovolite, da bi vas kdorkoli mučil s pretirano ljubosumnostjo. Kar zadeva zdravje, si ga morate utrditi s počitkom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) To pot vas bo iz težavne situacije rešil dober prijatelj, ne bo se pa to dogajalo vedno, tudi sami boste morali biti bolj previdni. Sredstva, ki jih imate niso neizčrpna, ne razmetujte jih, zgodi se lahko, da jih naenkrat ne bo več. Ne izrabljajte potrpežljivosti osebe, ki vam je resnično naklonjena. Izboljšano zdravje. smisla za TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zastonj se boste trudili, da bi rešili neki problem, če vam ne bodo priskočili na pomoč delovni tovariši. Ne kažite pretirane popustljivosti v odnosu do nekaterih sorodnikov, ki vas hočejo izkoriščati. Bodite raje bolj nezaupljivi do o-seb, ki se vam približujejo. Glavobol. ŠKORPIJON (od 24. lft do 22. 11.) Ne ukvarjajte se z velikimi načrti, boste razočarani, skušajte doseči to. kar ni tako težko uresničljivo. Sicer vam bodo posli šli še kar v redu. Tudi v ljubezni vam bo šlo po sreči, kar bo imeio ugodne posledice na vse. Od časa do časa naj vas zdravnik le pregleda. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Na delu je prišlo do nesporazuma, ki ga je treba za dobro vseh čimprej razčistiti. čimprej opravite naročilo, ki vam ga je nekdo posredoval pismeno. Vi se vse preveč zanašate na druge, skušajte se bolj nase, pa bo vse bolj prav. Manjše ljubezensko razočaranje. Zelo solidno zdravje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Kdor se ukvarja s trgovino, ne bo preveč zadovoljen, ni pač zanjo najbolj primeren čas. Pomagali pa si boste na več načinov in gmotni uspeh ne bo izostal, čustveno ste precej prazni, poiščite si primemo družbo, da to, praznino odpravite. Zdravje bo še naprej zelo trdno. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na ravno pogosto, toda včasih naletite tudi v poslovnem svetu na iskrenega prijatelja. To srečo boste imeli tudi vi. Glede nekega svojega načrta, pa ne kažite omahljivosti. Neki vaš predlog bo zelo ugodno sprejet. Velika škoda bi bila pokvariti neko dolgo in zanesljivo prijateljstvo. Pazite na prebavo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne domišljajte si. da boste kaj pametnega dosegli brez dela in naporov. Spričo zelo ostre konkurence, tudi zaslužek ne bo kdo ve kakšen. Pričakovana vest o prijatelju ne bo prišla. Tudi ljubljena oseba se bo držala nekam užaljeno ob strani. Pazite na svoje zdravje. leti zajei0 vso Primorsko in seg® tuui cez njene nitje v ruriai>oJ-lemo ze piipi.avijcijo svojo vo za uiui i. maja v aitvfcij<*nu goriSKih Brdm, ki bo giavna slovesnost za Gnusno, na rrzaSiteiD pa Doao imen svojo piosiavo jjevinu. ria Tolminskem bodo vse šol priredile svoje proslave v od 23. do z7. aprna. Po vse“ vrhovih Tolminske oo šolska naa-oma SKUpaj z mauinsKo orgaiu-zacijo m taoorniki pripravila sove, ki bouo zagoreti dne • aprna zvečer. Daije oo soisk3 mlacnna priredila ponooe v Vasi, kjer so bili aoma voditelji punta, m tam so imeli posvetovanja voditelji lolminsKega Pu® ta. Na sam aan proslave se P° mladina zbrala na točkah v bližini Tolmina in potem v sprev«j din odšla na proslavo. Vse sole v občini bodo pripravile in iz°a le soisKa glasila z vseoino o zgodovini To.rmnskega punta. So. saa mladina v liooariou bo PXT pravila posebno likovno razstavo svojih likovnin del na temo punta- Razstava o vehkem Tolminskem puntu je v glavnem že pripravljena. Na 18 velikih panojih bodo prikazani dokumenti in slikoVP gradivo o Tolminskem puntu leta 1713. Na razstavi bodo P11 kazani vsi kraji na Primorskem. kjer so se tlačani dvignili upor. Povedati je treba, da J^ bilo pred velikim Tolminskim P110' tom leta 1713 že 27 manjših PJ®” tov po raznih krajih Primorske- Za natis (ciklostil) je že P11' pravljeno gradivo za publikacij «P0 poteh tolminskega punta*, bo imela okrog 100 strani- P“ blikacija bo obsegala dva dela« v prvem bo zgodovinski oris Pa tov s skicami in slikami, v cm1 gem pa izvlečki iz knjig na®!h pisateljev, ki so pisali o pum' na Tolminskem in na splošno n. Primorskem. Tolminska knjiž®" ca bo posebej priredila razstav« knjižnih del, ki govorijo o t01' minskem puntu. S svojo razstavo bodo sodelovali tudi filatelisti, ki bodo razstavljali znamke na temo upor • Predvidevajo tudi, da bodo « sodelovanju pošte izdali poset® kuverto s spominskim žigom- Razstavo o Tolminskem P1®,, in spominsko obeležje pred,'"j-zejem za Tolminsko bodo odkri kmetje, ki še obdelujejo zemljo« ki je bila last nekdanjih vodi ljev velikega Tolminskega P1®1 Predvideno je, da bi v dne proslav organizirali posebno s* pino mladine, ki bi hodila °bfe' čena v obleke nekdanjih tolminskih puntarjev. To bo tudi z turiste velika privlačnost. Na slovesnosti bo govoril P?* krovitelj proslave Mitja Bibiči • Po govoru bodo nastopili zdruze-pevski zbori z izborom puntarski in partizanskih pesmi. Sledilo 00 nekaj primernih recitacij. . Vso proslavo bo v direktnem prenosu snemala ekipa RT” * Ljubljane. To bo omogočilo vsem tistim, ki se slavja ne booo mogli udeležiti, da bodo Pr “ slavo gledali na televizijskih zaslonih. . Pokrovitelj proslave Bibičič J« na koncu delovne seje prizadevnega odbora izrazil svoje zadovoljstvo, da spored proslav tak dobro povezuje preteklost s se; danjostjo. Ta proslava naj ne m bila nekakšna uradna oddolžim zgodovinskim dogodkom pred zboleti pač pa — ljudsko zborovanje, kjer bodo udeleženci občutili zgodovino kot nekaj svojegm A. PAGON - OGAREV ŠPORT ŠPORT ŠPORT domači šport DANES nedelja, 25. marca 1973 NOGOMET ATLETIKA VESTI IZ SLOVENIJE 2. 15.00 - v, AMATERSKA ' Križu LIGA esna — |nter SS Proseku — Isonzo 15-00 na Pfiniorje * * * 1°.30 v Dolini Bre9 — Zarja * * * 15.00 v Štandrežu -•uventina — S. Marco . 3. AMATERSKA LIGA I ,00 v Padričah Primorec — Zaule * * * 10.30 na Proseku 'bertas Barkovlje — Breg B o MLADINCI ,.■05 v Trstu, Sv. Sergij llbertas Sv. Sergij — Primorje * * * lO.OO v Trstu, stadion «1. maj» Uni0r> — Cremcaffe ., NARAŠČAJNIKI »30 v Dolini re9 — Demacori 1.0p0 na Opčinah P'cina Supercaffe * * * 10.30 v Križu ¥esna _ Triestina Gaja 9.45 ZAČETNIKI v Dolini — Zaule ODBOJKA 1- MOŠKA DIVIZIJA »^■50, v Trstu rc Einea — Olympia .. 1 ŽENSKA DIVIZIJA * ' 0 v Trstu, pri Banih Az*urra __ pri Sloga KOŠARKA n MOŠKA D LIGA 00 v Trstu. Ul. delta °n Bosco — Bor Valle DEČKI v - na Kontovelu *°nt0Ve| _ Bor 9.30 pJ-OO na Opčinah Llyod Adriatico dRuge š Velike možnosti za sodelovanje Avgusta v Celju polfinale za evropski pokal - Poleg mednarodnih tekmovanj prosti dnevi za prijateljska srečanja Znan je koledar atletskih prireditev v Sloveniji za letošnjo sezono. Organizacijsko bo predstavljalo višek polfinalno tekmovanje moških reprezentanc za evropski pokal, ki bo 4. in 5. avgusta v Celju. To bo že tretjič, da bo en polfinale dodeljen Jugoslaviji. Prej so že tekmovali v Zagrebu in Sarajevu. Sicer pa je ta prireditev brez večjega pomena za vsakdanje potrebe klubov iz Slovenije, posebno če gledamo možnosti sodelovanja s klubi iz naše dežele, ki je atletsko govorjeno, skoraj na isti ravni kot Slovenija. Slovenska sezona predvideva naslednje prireditve, ki so gotovo zanimive za klube iz Trsta in Furlanije: 14. ali 15. aprila — otvoritveni miting (v Novi Gorici?) 3. maja — miting «Kvamer 73» na Reki. 31. maja — «Alpe Adria* v Ljubljani. 3. junija — Zorkov memorial v Mariboru. 7, avgusta — mednarodno tekmovanje v Kranju. Poleg teh točno določenih datumov je vsak mesec po ena, yečkrai pa tudi po dve prosti nedelji, nalašč predvideni za medklubska srečanja. Točni načrti za sestavo deželnega delovanja bodo znani za Furlanijo-Julijsko krajino komaj čez nekaj dni. Reprezentančnih srečanj s Slovenijo ni predvidenih, pač pa bo sledhja opravila troboj z Venetom in s Slovaško, ki bo letos na Slovaškem. Zanimiv za klube in mestne reprezentance iz naše dežele bo tudi tek po ulicah Škofje Loke v počastitev 1000-letnice tega mesta. Tek bo 11. maja. Vsaj za atlete Bora bi bila morda dostopna izven konkurence tudi slovenska prvenstva v mnogobojih (12. in 13. maja) ter prvenstvo posameznikov (22. in 23. ali 23. in 24. junija). K. B. NAMIZNI TENIS PRED SP V SARAJEVU Lepe možnosti Jugoslovanov med moškimi posamezniki Zadekletaso vsa boljša mesta praktično «prepove dana» Svetovno namiznoteniško prvenstvo v Sarajevu se bliža s hitrimi koraki. Organizatorji se mrzlično pripravljajo na ta veliki dogodek, pa tudi tekmovalci, ki bodo na njem nastopili, vneto trenirajo. Med tistimi, ki se pripravljajo na to svetovno prvenstvo še posebno zavzeto, so zlasti Jugoslovani. Zdaj, ko so znana imena že večine udeležencev (in tudi njihova forma) lahko vsaj približno ugotovimo, kakšne so možnosti domačinov za uspeh na tej prireditvi. Šurbek bo branil svoje tretje mesto iz Nagoje. Za vstop v četrt KASTA vabi vse bivše, sedanje in bodoče «trgovce» na žogouogobrcno tekmo med ekipama STARIH in MLADIH ZVEZD. Ne boj, mesarsko klanje bo v soboto, 31. t. m. ob 16. uri na nogometnem igrišču v Križu. ................................. TURNIR PRIJATELJSTVA V dosedanjem delu tekmovanja prišlo do mnogih presenečenj Odbojkarji Sloge igrajo vse boljše, tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci ŠPORTNE VESTI NA OSMI STRANI Izločilne tekme odbojkarskega turnirja za sedmi pokal prijateljstva se nadaljujejo po določenem koledarju v vseh treh skupinah. Tudi v drugem tednu spopadov med na-, Šimi ekipami ni manjkalo presene- j čenj. ČLANICE Skupina A Prva šesterka Bora je tudi v drugem nastopu osvojila nadaljnji dve točki. Mlade in neizkušene igralke Hrasta se jim niso mogle dostojno upirati. Odbojkarice iz Doberdoba pa so prijetno presenetile v drugem nastopu proti Kontovelu. Po izredno zanimivi igri so premagale Konto-velke s tesnim izidom po petih setih igre.; Tako je prišel tudi Hrast do dveh dragocenih točk v tej kon- fct'° vreme omogoča, da so v preteklih dneh odigrali vrsto košarkarskih tekem tudi na prostem. Na sliki: Servolana — Bor kurend. Do konca izločilnega dela manjkata v tej skupini še dve tekmi. Borovke bodo gotovo osvojile še štiri točke, ker jim Hrast in Kon-tovel nista enakovredna tekmeca. Izida preteklih srečanj: Hrast — Bor A 0:3 Kontovel — Hrast 2:3 Lestvica: Bor A 4 točke. Kontovel in Hrast 2 točki. Skupina B Kljub temu, da Breg ni igral v svoji standardni postavi je končal izločilni del tekmovanja brez poraza. Nekoliko več težav so imele o-krnjene Dolinčanke v zadnjem srečanju s Slogo. Žiiavč i nasprotnice so jim odvzele dva seta, kar je zanje nedvomno velik uspeh. Igralke iz Doline so tako osvojile pričakovano prvo mesto in s tem pravico do nastopa na sklepnem turnirju na Reki. Preteklo sredo pa Brežanke niso imele težkega dela z drugo šesterko Bora, ki na tem turnirju igra daleč slabše kot v prvenstvu 1. divizije. Jutri se bo tekmovanje v tej skupini končalo z derbijem med Borom in Slogo. Izida zadnjih srečanj: Breg — Bor B 3:0 Breg — Sloga 3:2 Lestvica: Breg 8 točk. Sloga 2, Bor 0. ČLANI V drugem kolu m prej odigrani tekmi petega zavrtljaja je prišlo do dveh velikih presenečenj. V torek so odbojkarji Sloge premagali Kras po petih setih igre. Zmaga gostov je bila zaslužena, čeprav so tekmo odigrali brez Vodopivca. Prvenstvena kriza Zgoničanov se še nadaljuje. V drugem nastopu pa je 01ym-pia iz Gorice doma požela pričakovani uspeh v tekmi z Bregom. V tekmi petega kola, ki je bila odigrana v četrtek, so zastopniki Krasa pripravili svojim navijačem še eno bridko razočaranje. V Nabrežini jih je spravil na kolena to pot presenetljivo dobro razpoloženi Bor. Po dolgem premoru sta spet stopila na igrišče Plesničar in Marc, kar je delovalo na mlade Tržačane kot dobro poživilo. Zgoni-čani so se žilavo upirali, toda najhujšega le niso zmogli preprečiti. Po tem drugem neuspehu so možnosti Krasa za nastop v finalu mi- nimalne. Odločilno bo tretje kolo, s srečanjem 01ympia — Kras in Sloga — Bor. Za sedaj je zanesljiv finalist le Sloga, drugega pa bo treba iskati med 01ympio in Borom. Izenačenost je torej izredna in odločali bodo tudi to pot seti. Ker že do sedaj ni manjkalo presenečenj, so torej možna tudi v nadaljevanju. Izidi: Kras — Sloga 2:3 01ymipia — Breg 3:0 Kras — Bor 1:3 Lestvica: Sloga in Bor 4, 01ympia 2, Kras brez točk. G. F. KOŠARKA * .tenTmv- TURNIR SABA V nadaljevanju turnirja v mini-basketu za Trofejo SABA so včeraj zabeležili naslednja izida: MOŠKI SKUPINA A: SABA - Giima-stica 24:14. LESTVICA: Servolana 6, SABA 4, Fomis 2, Bor, Italsider in Gin-nastica 0. SKUPINA B: Ferroviario — 0-limpia 32:4. LESTVICA: Ferroviario 4, Polet, Ricreatori in Don Bosco 2, Olimpia in Italsider 0. * * * O tem turnirju smo pokramljali za glavnim prirediteljem Attiliom Frizzatijem. «Kratka ocena po tednu izkušenj te prireditve ?» Frizzati: «Do sedaj je potekalo vse še kar v redu, če izvzamemo odstop Kontovela. Na srečo smo uredili vse z Bregom.. Navdušenje je bilo do sedaj veliko. Tekme so bile na zadovoljivi tehnični ravni*. «Kakšna novost?* «Presenetila je ekipa Ginnasti-ce, ki se do sedaj ni udeležila takih turnirjev. Med slovenskimi e-kipami je soliden Polet, sicer pa ima tudi Bor več dobrih igralcev*. «Z organizacijo?* «Vreme nam je bilo naklonjeno. Odigrali smo vse tekme na odprtem, in to je že uspeh. Sicer pa imamo običajne organizacijske težave*. b. 1. finale bo moral (poleg drugih) premagati tudi Kitajca Jijiceja, za vstop v polfinale pa Madžara Istva-na Jonyera. Vsekakor bi se v polfinale lahko uvrstil. Stipančič bo moral za vstop v osmino finala premagati Japonca Tasako, za četrtfinale pa Kitajca Tiaovenjuana. Tega je doslej že nekajkrat premagal in ker je tudi sicer v dobri formi, je glede svoje uvrstitve optimist... Karpa je imel srečo pri žrebu. Po zmagi nad zahodnim Nemcem Schollerjem bi se uvrstil med 16 najboljših na svetu, če pa bo nato premagal še Šveda Johanssona bo postal četrtfinalist. Karakaševič se je odrekel celo kajenju, da bi dosegel čim boljše rezultate na tem prvenstvu. V osmini finala se bo pomeril z Japoncem Kanom, v četrtfinalu pa mu bo stopil na pot kitajski državni prvak Ličingkvang. čordaš bo imel že v začetku težkega nasprotnika v Francozu Secre-timi, takoj zatem pa še v Madžaru Jonyeru. Ostali trije reprezentanti, Mesa-roš, Živanovič in Savnik bi se lahko, sodeč po njihovi sedanji vred nosti, uvrstili le med 128 najbolj ših . . . V ženski konkurenci so možnosti Jugoslovank minimalne. Reslerjeva bo zelo zgodaj naletela na Kitajko Lili, katere skoraj gotovo ne bo premagala. Jelerjeva, Korpova in Palat.inuševa pa so še premlade in brez primernih izkušenj, da bi lahko upale na kaj več, kot na slabša mesta. Za vsako od teh deklet bi bil že velik uspeh, če bi se uvrstile med 32 najboljših. V ekipnem tekmovanju pa meri ženska reprezentanca Jugoslavije na 10. mesto, kar pa bi bil tudi že skoraj presenetljiv uspeh. ATLETIKA MONTREAL, 24. — V meddržavnem atletskem srečanju v Montrealu je Sovjetska zveza premagala Kanado s 150:114. Med dekleti so zmagale Sovjetinje s 57:47. NOGOMET SYDNEY, 24. — Avstralija je premagala Indonezijo s 6:0 (3:0) v mednarodni nogometni tekmi, veljavni za svetovno prvenstvo 1974. V istem dnevu je Irak premagal Novo Zelandijo s . 4:0. (3:0). TENIS Po prvem dnevu teniškega srečanja med Mehiko in Kolumbijo v mehiški prestolnici, vodijo domačini z 2:0. Dvoboj igrajo v okviru tekmovanja za Davisov pokal. V Buenos Airesu pa je po prvem dnevu četrtfinalnega srečanja ameriškega področja za Davisov pokal stanje med Argentino in Brazilijo neodločeno 1:1. V petek je bilo v nabito polni mali dvorani tržaškega Kulturnega doma nagrajevanje najboljših tekmovalcev letošnjih 7. zimskih športnih iger. Po predvajanju zelo uspelega filmskega zapisa o tej letošnji manifestaciji, ki je zajel res veliko število udeležencev med njihovim nastopanjem, je sledilo nagrajevanje. Na odru zmagovalcev so se zvrstili vsi naši najboljši smučarji, ki so prejeli iz rok Selme Micheluzzijeve zaslužene nagrade. Organizatorji so razdelili skupno 132 kolajn, 15 pokalov in 4 plakete. Najmlajša generacija letošnjih smučarjev pa je prejela «zvezdice» smučarske šole. Nagrajevanje sta s kratkimi priložnostnimi besedami zaključili predsednica SPDT dr. Sonja Mašera in Selma Micheluzzi. Vsa slovesnost je bila izredno prikupna in vsi, ki so se je udeležili, so zadovoljni zapuščali Kulturni dom. Na naši lepljenki vidimo zbrane prizore s te nagrajevalne slovesnosti. Or. ^bander - Peter Partizanski zdravnik 21 --------------------- iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika ^Pravzaprav so imeli ljudje tudi nekaj sreče. Ko so padale Ur^be, Se jim je zdel0) da bo malokdo ostal živ. Okolij. Ife« ‘° spustil naravnost proti vasi. ugiusujuc pon je pie-(j^* 1 ozračje. Potem pa so si sledile eksplozije s tako naglico, Vs_Jih nihče ne bi mogel prešteta. Ogenj in gost dim sta zajela Og Vas- Lepo in suho poletno vreme je povzročilo, da se je ^ naglo širil, Ljudje so zbegani tekali sem ter tja. Eni Prov ali rešiti, kar se je dalo, drugi so pustila vse in tekli 1 Sozdu. Nekateri so še uspeli odvezati živino. Da bi gasili ij, nL ni bilo misliti. Hiše so bale večinoma še s slamo krite tb 2e1° blizu druga drugi. Bile so lahek plen pobesnelega ele-aQnta Vode v vasi, ki leži na kraški planoti, na bilo nikoli niti za sprotno domačo rabo. Tako je zgorela skoraj a vas. Ostal je le dolnja konec. j6 drugem koncu vasi je bila edina gostilna v vasi. Hiša ^lel a odmaknjena od drugih hiš. Pilot je ve: jetno Spl .svojo nalogo opraviti čim temeljiteje. Dvakrat se je w u> nad gostilničarjevo hišo, da bi jo zadel Spustil je bomb. Ena je zadela češnjo na vrtu. Polomilo jo je, kot bi jo odrežal z nožem. Ostal je le spodnji del stebla, ki je štrlel iz zemlje. Nobene veje ni bilo več na njem. Druga bomba je priletela nedaleč od hiše na njivo, posejano z ovsom. Skopala je meter globoko jamo. Ta bi bila gotovo globlje, toda na tem mestu je bil sloj zemlje debel le kakih 20 cm. Pod zemljo je bila živa skala, ki je ustavila prodiranje bombe v globino Drobcem eksplodirane bombe so se pridružili stoteri kosi zdrobljene skale. Piš eksplozije in razdrobljeno kamenje je porezalo ves oves okoli jame, tako da je samo stmišče štrlelo v zrak. Z britvijo ga ne bi mogel tako natančno in pravilno porezati. Medtem ko so padale bombe, sta gostilničarjeva žena in neka deklica zbežali iz hiše na vrt. Na nesrečo sta se zatekli na njivo z ovsem, prav tja, kamor je padla bomiba. Bili sta na mestu mrtvi. Tudi gostilničar je tekel v isto smer. Ostal je živ. Na lastne oči je videl smrt svoje žene in deklice. Hiša in kozolec za hišo pa sta ostala nepoškodovana. Bližala se je noč. Poklical sem tovariša, ki je še vedno stal na straži na dolnjem koncu vasi proti Blokam. Odpravili smo se globlje v gozd in tam prenočili. Obljubil sem ljudem, da jih drugega dne spet obiščem. Obljubo sem moral držati. Zdravniške pomoči sicer niso toliko potrebovali, bilo pa mi jih je žal, še posebno ko sem videl, da jim zdravnikova prisotnost toliko pomeni. Spravili smo se globlje v gozd. Tako smo bili dovolj vami. Lahko smo vsi trije spali. Ni bilo treba stražiti. Nagrabili smo si kup listja, nalomih vej in z nahrbtniki pod glavo legli k počitku. Zbudila me je svežina zgodnjega jutra. Obetal se je lep dan. Oglasila se je prva kukavica. Kmalu ji je v daljavi odgovorila druga, čez čas se jih je oglasilo še nekaj. Tedaj je ena naenkrat zvišala svoj glas in kot bi se zasmejala naglo zapela. Kasneje mi je nekdo rekel, da tako kukavica zapoje, kadar se spusti z ene veje na drugo. Petje kukavic me je močno prevzelo. Pozabil sem na vse težave. Spomnil sem se, da so mi še kot otrok pripovedovali, da če šteješ, kolikokrat kukavica zapoje, zveš, koliko let boš živel. Izbral sem si petje kukavice, ki je pela najbliže, in pričel šteti: naštel sem lepo število kukujev. Bil sem vesel, saj je to pomenilo, da bom še dolgo let živel. Tedaj sem se spomnil, kje sem in da je vojna. Bog ve, če štetje velja, tudi kadar je vojna, sem pomislil. Zbudila sta se tudi Tone in Nedeljka. Počakali smo, da se je naredil dan. Mirno in tiho smo ležali na trdih ležiščih in čakali na primeren čas, da se vrnemo k Ravenčanom. Zgodaj zjutraj hoditi k njim ni bilo primerno. Lahko bi se tam srečali s sovražniki. Poznal sem navado Italijanov, da so se odpravili na pohode v zgodnjih jutranjih urah Čeprav jih z Blok že lep čas ni bilo, smo jih to pot lahko pričakovali. Ljudje so mendlli, da gorja še ni dovolj, da se bo še kaj zgodilo. Previdnost je nalagala, da počakamo vsaj do opoldne, če do takrat sovražnika ne bo, ga kasneje tudi ne bo. Mudilo se nam ni. Sovražnika pa ta dan ni bilo na Ravne. Zdelo se je, kot da se oni na Blokah ne brigajo za to, kar se je zgodilo na Ravnah. Morda so se zadovoljili s podatki, ki so jim jih prinesli doušniki. Teh gotovo tudi na Blokah ni manjkalo. Morda pa so smatrali, da so ljudstvo 2 bombardiranjem že dovolj preplašili. Naj bo tako ali drugače, napotili smo se proti Ravnam. Bilo je okoli poldne, ko smo se spustili proti taborišču beguncev. Ljudje so se že nekoliko pomirili. Iz ruševin so privlekli deske, razne kuhinjske potrebščine, hrano in drugo, kar ni zgorelo in je bilo še uporabno. Popravljali so si zasilno streho nad glavo in urejali nova bivališča. Postregli so nam s skodelico mleka in krompirjem. Nekdo je dejal, da bo še ta dan pogreb obeh žrtev bombardiranja. Doli pni gostilni sta ležali na parah. Odšel sem, da tudi sam počastim smrt gostilničarjeve žene in deklice, ki ji je bilo komaj 12 let. Na vrhu pod drevjem, nedaleč od mesta, kamor je padla bomba, je bil postavljen zasilen mrtvaški oder. Konci vozov so bili pokriti z deskami, na katerih sta bili dve krsti: večja črna in manjša snežno bela. Zasuti sta bili s poljskim cvetjem. Okoli je stalo nekaj ljudi. Nemo so gledali v krste. Starejša žena je držala v rokah rožni venec in tiho molila. Videti je bilo le, kako se ji premikajo ustnice. S spoštljivostjo smo se približali tej žalostni podobi. Mož ubite je s sklonjeno glavo stal poleg krste. Prizor je bil res nenavaden. Nihče ni bil oblečen v črno, ni bilo ne petja, ne duhovnika. Tisti ljudje, ki so stali okoli improviziranega odra, so bili napravljeni vsakdanje. Preplašeni od nedavnega bombardiranja in pod vtisom smrti so bili videti zelo resni. Prišli so pomagat naložiti krste na voz, da jih odpeljejo na pokopališče. Bilo je kasno popoldne. Sonce se je že spuščalo in s svojimi žarki poslednjič pozdravljalo nemi prizor. To pa je tudi bilo vse. Nekdo je pripeljal dva konja. Zapregel je voz in pognal proti Blokam. Le gostilničar in voznik sta spremljala krsti. Ljudje so se brž spet razšli. Včeraj mirna vas je ostala le še razvalina, ki so jo naseljevali obupani ljudje. Pregledal sem nekaj ljudi, ki so želeli mojo pomoč. Tarnali so in preklinjali fašiste. Tolažil sem jih, kot sem vedel in znal. Po tem, kako hitro so se znašli v nesreči, si postavili zasilna bivališča in si sploh dali dela z vsemi mogočimi stvarmi, sem videl, da bo življenje kmalu premagalo njihove težave. Morda sem zaradi takega občutka govoril bati prepričljivo in tu in tam uspel koga v resnim potolažiti. čez teden dni sem bil spet na Ravnah. Ljudje so si Ab postavili barake v gozdu. Iz vej so uredili staje za živino. Napravili so si pravo ognjišče, kjer so si laže pripravljali hrano. Po vodo so hodili v svoje vodnjake v vas. (Nadaljevanje stadij Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 25. marca 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «AD1T» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir Beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pf* oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst V OKVIRU SODNIŠKE PREISKAVE O TELEFONSKEM PRISLUŠKOVANJU V zasebni detektivski agenciji A.F.I. v Rimu kartoteka o vzhodnoevropskih veleposlaništvih Zasebni detektivi so nadzorovali tudi telefonske pogovore uredništva «Avanti» - Se dve zaporni povelji za Ponzija in Mattiolija MILAN, 24. — Pomočnik državnega pravdnika dr. Riceardelli, ki vodi «miiansko» preiskavo o telefonskem prisluškovanju, je danes izdal dve zaporni povelji glede zasebnega detektiva Toma Ponzija in tehnika Bruna Mattiolija, ki so ju včeraj aretirali na ukaz pomočnika rimskega državnega pravdnika dr. Sice. Visoki predstavnik milanskega tožilstva je obtožil Ponzija in Mattiolija, da sta prisluškovala telefonskim pogovorom, oziroma, da sta prekinjala pogovore, ali pa jih na nezakonit način ovirala. Bruna Mattiolija so policijski organi aretirali včeraj zvečer v njegovem stanovanju v Ul. Clefi, medtem, ko je Tom Ponzi bil obveščen o zapornem povelju v neki sobi klinike «San Carlom v Mercuragu pri Aroni (Novara). «Sloviti» italijanski zasebni detek tiv je nenadoma zbolel zaradi sladkorne bolezni ter bi se moral baje zdraviti kakih 15 dni. že nekaj tednov je Ponzi živel v svoji vili v Meini (Lago Maggiore) skupaj s svojo materjo in 21-letno hčerko. Sedaj je še vedno v kliniki, toda stražijo ga karabinjerji. Bruna Mattiolija so pridržali vso noč na preiskovalnem oddelku karabinjerjev v Ul. Moscova, v jutranjih urah pa so ga prepeljali v milanski zapor San Vittore. Mattioli je telefonski strokovnjak ter je od leta 1965 sodeloval s Tomom _Pon-zijem, a istočasno pa je bil povezan tudi s policijo, kateri je občasno posredoval telefonska prisluškovanja. V prejšnjih tednih ga je preiskovalni sodnik zaslišal že šestkrat. Domnevajo, da je prav on ena od ključnih osebnosti celotne afere prisluškovanj. Pozneje se je zvedelo, da so Ponzija in Mattiolija obtožili še dveh drugih hudih prekrškov, in sicer _ podkupovanja z obtežilnimi okoliščinami ter poskusa podkupovanja. Zvedelo se je še, da je dr. Riccar-delli izdal baje še nekaj drugih zapornih povelj. Eno od teh zadeva bivšega policijskega komisarja Walterja Benefortija, ki je priprt v rimskih zaporih. Proti tej osebnosti afere prisluškovanja sta že izdala zaporni povelji rimski sodnik Luciano Onfelisi ter rimski pomočnik državnega pravdnika dr. Sica. Ti dve zaporni povelji zadevata «rimsko» preiskavo o telefonskem prisluškovanju. Zaporni ukazi rimskega pomočnika državnega pravdnika (deset so jih že izvršili, dva pa še ne, ker sta prizadeta izginila brez sledu) so poživeli preiskavo o tej aferi. Rimski sod-nijski funkcionar je pripravil načrt za zasliševanje tehnika SIP Micoz-zija ter drugih privatnih detektivov, ki so od sinoči v rimskih zaporih «Regina coeli* in Rebibbia. Utegne pa se zgoditi, da bi milanski pomočnik državnega pravdnika zahteval zase celotno preiskavo o aferi. V tem primeru bo moralo kasacijsko sodišče sklepati komu pripada pristojnost o preiskavi Zakaj je rimski funkcionar ukazal aretirati omenjene osebe, se še ne ve. Pravijo pa, da so preiskovalni organi našli v uradu detektivske a-gencije A. F. I., katere lastnik je Augusto Fatale, kartoteko, ki zadeva veleposlaništva vzhodne Evrope. Fatale je imel zelo dobro opremljen urad v Ul. Tirso 90 v bližini številnih diplomatskih predstavništev. Kdo je izvajal telefonska prisluškovanja in drugo dejavnost na škodo teh predstavništev, se še ne ve. Zdi pa se, da se je tudi italijanska obveščevalna služba SID («Servizio infor-mazioni militari») že začela zanimati za zadevo. Kartoteko je našel sodnik Infelisi skupaj s karabinjerji preiskovalnega oddelka. Preiskovalni organi so tedaj iskali dokumentacijo o domnevni vohunski dejavnosti na škodo KPI in PSI. Zgodilo pa se je, da je zadevna dokumentacija že izginila. Detektivska dejavnost Toma Ponzija in bivšega komisarja Benefortija je bila zelo mrzlična. Oba sta bila dolgo časa poslovna partnerja pri številnih zapletenih in važnih preiskavah, kjer je imelo telefonsko prisluškovanje veliko pomembnost. Pozneje sta se razšla, baje zato, ker je iz skupne blagajne izginilo 20 milijonov lir. Toma Ponzija je zapletel v sodnij-sko preiskavo Marcello Micozzi, ki je sprejel zahtevo, da namesti prisluškovalne naprave. Micozzi je večkrat sodeloval z Giovannijem Snyde-rom. Prisluškovalni material jima je posredoval Bruno Mattioli. V teku je še vedno preiskava o tem, kako so privatni detektivi kontrolirali s prisluškovalnimi napravami uredništvo socialističnega glasila «Avanti». Zdi se, da so vohuni namestili v telefonski centrali lista vzporeden telefonski vod, ki jim je omogočal poslušanje vseh pogovorov. Preiskava o telefonskem prisluškovanju vedno bolj razgaljuje delovanje Toma Ponzija kot človeka, ki je bil vedno povezan s fašističnimi krogi. Ponzi se je rodil v Pulju ter je bil med vojno tajnik nekega fašističnega «republikinskega» veljaka. Po vojni je bil večkrat obsojen, toda vedno se je nekako izmazal ter nadaljeval, čeprav na dvomljiv način, svojo dejavnost privatnega detektiva. Napetost na meji med Irakom in Ruvaitom KUVAIT, 24. — Huda napetost vlada še vedno na meji med Irakom in Kuvaitom. Iraška letala so baje ponovno kršila zračni prostor aiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiii PO OBJAVI KNJIGE VALENTIN1JA IN DI MEGLI0VE «SpoI v spovednici» na zatožni klopi Časnikarja prijavljena sodišču - Deljena mnenja italijanske javnosti nad Kuvaitom, a bagdadska vojska še vedno drži v svojih rokah zasedena področja na meji. Danes so bile ob pogrebu dveh policistov, ki sta b(la ubita pri obmejnih spopadih, protestne manifestacije. Vlada in parlament sta na ločenih sejah obravnavala nastali položaj. Parlament je izrazil svoje obžalovanje, ker iraška vlada ni sprejela ponudbe, naj se oborožene sile umaknejo 10 km od meje. Zdi se, da ni posredniška vloga Arabske lige porodila doslej občutnih rezultatov. Gverila v Ulstru: ubiti trije vojaki LONDON, 24. - Trije angleški vojaki, stari nekaj čez dvajset let, so izgubili življenje v nekem stanovanju v Belfastu, kamor sta jih izvabili dive dekleti. Neki drugi vojak pa je bil hudo ranjen. Krvavi dogodek se je pripetil prejšnjo noč. V nekem stanovanju, ki je bilo najeto že pred dnevi, a kjer ni nihče stanoval. Zvedelo se je, da sta dive dekleti spoznali skupino angleških vojakov ter jih povabili na «družaben večer». štirje vojaki so se odzvali vabilu, šli v stanovanje, kjer so se zadržali v pogovoru z eno od deklet. Nenadoma je ta rekla, da bo šla poklicat svojo prijateljico. Ko se je vrnila, sta jo spremljala dva moška z brzostrelkama v rokah. Ukazala sta, vojakom, naj se vležejo na tla, a takoj nato sta izpraznila šaržerje brzostrelk. Dva vojaka sta bila pri priči mrtva, eden je umrl v zgodnjih jutranjih urah, četrti pa je bil hudo ranjen. V političnih krogih menijo, da gre za prvi krvav odgovor gverilske organizacije LRA, ki je včeraj zavrnila angleško «belo knjigo*. Napetost v Ulstru je na višku. Protestantski lojalisti so se že začeli zbirati in pripravljati manifestacije, ker tudi njim «bela knji-ga» ne prija, čutijo se namreč prizadeti zaradi določenega popuščanja angleške vlade do katoliških krogov. Umor treh britanskih vojakov bo seveda še prilil olja na ogenj nacionalne, verske in socialne nestrpnosti. Prispevajte za DIJAŠKO MATIC«! Reševalci na poti v rov premogovnika pri Vakefieldu v severni Angliji, kjer je odrezanih od sveta sedem rudarjev, še 30 m jih loči od dela rova, kjer so ponesrečenci, ki so morda še živi ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA Medšolsko žensko prvenstvo 1. licej «Prešeren» 3. učiteljišče «Slomšek» Naša dekleta so si povsem zasluženo priborila visoko uvrstitev Slovenski šolski šport je zabeležil včeraj v Trstu zopet velik uspeh: odbojkarice slovenskega liceja «F. Prešeren* so osvojile na tržaškem medšolskem odbojkarskem prvenstvu prvo, dijakinje slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek« pa tretje mesto. V velikem finalu so gimnazijke premagale Dante z 2:0 (15:9, 15:6), učiteljiščnice pa so odpravile «Oberdan» z 2:0 (15:7, 15:7). Obe naši šesterki sta povsem zaslužili visoko uvrstitev. Bili sta odločno boljši od svojih nasprotnic, katere sta prekašali v vseh elementih odbojkarske igre. Škoda je le, da sta se pomerili med seboj že v polfinalu, saj bi sicer prav gotovo učiteljišče osvojilo višje mesto. Po zaključku turnirja je koordinator za telesno vzgojo pri tržaškem šolskem skrbništvu prof. Griselli nagradil s pokali najboljše ekipe, posameznice pa so prejele spominske kolajne. Končna lestvica tega turnirja je torej taka: 1. «Prešeren», 2. «Dante», 3. «Slomšek», 4. «Oberdan». Naši šesterki sta nastopili v takih postavah: «Prešeren»: Bizjak, Rauber, Prašelj, Kostnapfel, Lovrečič, Pavletič, Kralj, Grgič, Jevnikar in Ban. «Slomšek»: Hrovatin, Cunja, A- bram, Svetina, Jeza in Ferluga-* * * V odbojkarskem prvenstu 1. z®n' ske divizije je sinoči v Vidmu mači PAV Dormisch premagal ne" razpoloženo šesterko Bora s 3:1- N. R- Znana slovenska metalka kopi Nataša Urbančič je na nekem t® movanju v Celju postavila noVjU goslovanski državni rekord v sv disciplini z rezultatom 62,12 Bitem ni le popravila svojega dos , . i___j« ' 1 rar TA tem At: ^ ^ danjega državnega rekorda kar J* 3,06 m, ampak je tudi dosegla s sti najdaljši ženski met kopja vs časov na svetu. RIM, 24. — Na italijanskem spoj mladanskem plavalnem prvenstvu Rimu so postavili danes dva no državna rekorda. Caltgarisova ■>„ preplavala 200 m mešano v 4 . (prej 2’31”6), Giorgio Lalle pa £ na progi 200 m prsno dosegel 2’31”9 (prej 2’32”3). RiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin TRŽAŠKI DNEVNIK INTERPELACIJA PITTONIJA V DEŽELNEM SVETU Nevarnosti pomorske politike v korist zasebnih in na škodo državnih družb Resne posledice vladne usmeritve za gospodarstvo naše dežele in še zlasti Trsta RIM, 24. — časnikarja Norberto Valentini in Clara Di Meglio, ki sta v teh dneh objavila knjigo «11 sesso in confessionale* («Spol v spovedniš-nici») sta sporočila, da bo tiskovna konferenca, ki bi morala biti prihodnji ponedeljek ob 18. uri na sedežu zunanjega tiska v knjigami «Ferro di cavallo» v Ul. Ripetta. Medtem se je zvedelo, da je državni pravdnik Kazenskega in civilnega sodišča v Padovi menil, da pomeni knjiga «11 sesso in confessionale* žalitev za državno veroizpoved. Prekršek je predviden v členu 402 kazenskega zakona, zadevna kazen pa gre do 1 leta zapora. Državni pravdnik je zaplenil dva izvoda knjige na prijavo nekega zasebnika. Do sedaj se knjiga še prodaja v knjigarnah v Padovi. Knjigo sta napisala omenjena časnikarja, objavila pa jo je založniška družba «Marsilio editori*. Kot je izjavil sam založnik, je snov knjige zajeta iz 632 « pogovorov*, ki sta jih prizadeta časnikarja imela s spovedniki, katerim sta se predstavila kot vernika, ki sta prišla na spoved. Časnikarja sta posnela «spoved» na magnetofon. Prvo vest o tem je objavil italijanski list «l’Espresso». Iz registracij «spovedi» je razvidna raznolikost presojanja duhovnikov glede spolne morale. Objava knjige je povzročila veliko vznemirjenje v vatikanskih vrhovih. Kongregacija za verski nauk je že sprejela določene ukrepe, ki zadevajo izobčenje piscev in drugih, ki sodelujejo pri razširjanju omenjene knjige od trenutka, ko je bila ta objavljena. Vatikansko stališče je povsem razumljivo zaradi pomembnosti zakramenta spovedi za katoliško cerkev. Doslej je izobčenje zadevalo samo duhovnike v primeru kršitve tajnosti spovedi Sedaj pa se je zgodilo, da sta dva časnikarja objavila dogajanja iz spovednic z namenom, da prikažeta odnos katoliškega duhovništva do enega od precej perečih vprašanj sodobne italijanske družbe. Odkritja so vzbudila ogorčenje v cerkvenih in sploh katoliških krogih. Za obsodbo objave knjige sta se zavzela tudi predsednik združenja italijanskih katoliških časnikarjev Pic-coli in izvršni odbor združenja, ki zahtevata, naj italijanska časnikarska zbornica sprejme ustrezne ukrepe proti časnikarjema, ki sta si pridobila informacije z zvijačo in prevaro. Drugačnega mnenja je list «Critica liberale*, ki pripada levičarskim skupinam liberalne stranke. Ta izraža svojo solidarnost z Valentinijem in Di Meglio ter obsoja demokristjansko intervencijo, ki skuša spremeniti zadevo, ki se tiče samo piscev in cerkve v politično afero, ki naj bi pritegnila v spor tudi civilne organe države. List pripominja, da je zakon na katerega se sklicujejo ti krogi fašističnega izvora. S tem se skuša prikrita resnica, posebno tista, ki ne prija ter zadušiti svobodno obravnavanje vseh perečih vprašanj. «Critica liberale* pripominja sicer, da so bila sredstva, ki sta se jih časnikarja poslužila morda oporečna, toda še hujše je, da mnogi duhovniki opravljajo svoje dolžnosti na nedopusten način, a pri tem uživajo popolno imuniteto. PIACENZA, 24. - Sodnik v kraju Betola pri Piacenzi je obsodil kardinala Silvia Oddija na pet dni pripora ter 200.000 lir denarne kazni, ker je visoki cerkveni dostojanstvenik zgradil neki zid okoli svoje vile v Morfassu, ko še ni imel u-streznega dovoljenja od občinskih oblasti. Kardinala je prijavil sod-nijskim oblastem demokristjanski župan v Morfassu. Načelnik socialistične skupine v deželnem svetu Arnaldo Pittoni je v četrtek naslovil na predsednika deželnega sveta interpelacijo o perečem vprašanju državnih pomorskih prog in še zlasti o kritičnih perspektivah družbe Tržaški Lloyd. Pittoni ugotavlja, da se je o teh vprašanjih večkrat razpravljalo v deželnem svetu in na sejah deželnega odbora in da je tudi na osnovi pobud dežele kazalo, da bo zadovoljivo rešeno, ko je medministrski odbor za načrtovanje CIPE 1971. leta sprejel po pogajanjih s sindikati znane sklepe o reorganizaciji pomorstva. Pittoni pa podčrtuje, da je bil takrat minister za proračun in načrtovanje Giolitti in da se je v zadnjih dveh letih politično ozračje spremenilo, tako da imajo sedaj zasebne družbe vedno več besede in ki predlagajo, da se zmanjša delež državnih pomorskih družb in kar podpirajo odgovorni vladni krogi. V zadnjih letih smo namreč priče uspešnemu pritisku predstavnikov zasebnih pomorskih družb, ki skušajo izriniti državne in ki zahtevajo, da dobe monopolom nad vsem dobičkanosnim prometom. Tako prihaja do težav v italijanskem pomorstvu na splošno, do zmanjšanja tonaže in do negativnih posledic za italijansko industrijo in gospodarstvo na splošno. Zmanjšanje deleža državnih družb v pomorskem gospodarstvu ima za posledico zmanjšanje zaposlitve, še zlasti pa ima resne posledice na celotno gospodarstvo naše dežele in še posebej za tržaško pristanišče, ki predstavlja člen v povezavi z državami vzhodne Evrope in državami Bližnjega ter Daljnjega vzhoda. V tej zvezi je treba tudi podčrtati, da se šibi vloga državnih pomorskih družb prav v trenutku, ko se krepe diplomatski in trgovski stiki s Kitajsko. Načelnik socialistične skupine v deželnem svetu Pittoni je nadaljeval, da se na tak način ustvarja nova vladna politika, s katero se preneha klobalno reševati ne samo pereča vprašanja pravilnega izkoriščanja italijanskih pristanišč, temveč tudi okrepitve ladjedelniške industrije. Glede specializacije pomorskih prog pa Pittoni ugotavlja, da se nikoli ni enostavno govorilo o obnavljanju potniških zvez temveč o skupni tonaži ladjevja in predvsem o nujnosti, da ie treba zastarelo ladjevje zamenjati z modernim. Kongres KD (Nadal evanie z 2. strani) sebej podčrtal politične stike, ki so jih ustvarili s političnimi organizacijami Slovenije. V tem okviru je govoril tudi o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji in izrazil željo, da bj se lahko čim bolje uveljavila v tamkajšnjem samoupravnem sistemu ter pri tem izrekel določene pripombe glede položaja manjšine na Hrvaškem. Glede ozemeljskih vprašanj pa je Coloni ponovil resoluciji, ki sta jih sprejela pokrajinsko in deželno vodstvo in ki govorita o dokončnosti meje. Zahteval je, da se preneha s špekulacijami o tem vprašanju in da gre prav gotovo za stališče KD, ki je v nasprotju z izjavami predsednika «AVGD», ki je «v začetku 1972. leta govoril o bližnji revanši in izražal želje o bližnjem razpadu Jugoslavije*. Coloni je podčrtal, da niso na stališčih KD oni, ki si žele teritorialne izpremembe, spremembne, ki so lahko samo negativne za mir v Evropi. Naslednje poglavje je bilo posvečeno italijanskemu političnemu položaju ocenjenem predvsem iz zornega kota KD, ko je bil sicer govor o lojalni podpori vladi, vendar pa z zahtevo in željo po čim prejšnjih spremembah. To poglavje je govornik logično nadaljeval z zgodovinskim orisom našega položaja, ko je izrecno in očitno polemično podčrtal vlogo škofa Fogarja ter vlogo župana Franzila, ko je prišlo do prvega občinskega odbora levega cetltra s sodelovanjem Slovencev. Zadnji del govora je bil posvečen izključno notranjim odnosom in sporom v stranki, vendar pa je v tej zvezi Coloni obravnaval tudi prisotnost «še vedno redkih* Slovencev ter odnos s Slovensko skupnostjo. Razprava se je nadaljevala že včeraj zvečer in se bo razvnela danes dopoldne, ko bodo spregovorili najvidnejši predstavniki struj, ki se ne strinjajo z vodilno morotej-sko skupino. SINOČI NA PROSEKU Redni letni občni zbor «Gospodarskega društva» Sinoči je bil v prostorih Društvene gostilne na Proseku redni letni občni zbor Gospodarskega društva Prosek. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število članov, ki so pozorno sledili poročilom predsednika Ivana Bana, blagajnika Staneta Furlana in predstavnika nadzornega odbora Alojza Luxe. Prometni ukrepi Od danes bodo uvedli nekaj sprememb v mestnem prometu, med katerimi je najpomembnejša sprememba enosmerne vožnje po Ulici Donizetti. Doslej so vozila lahko krožila samo od Ul. sv. Frančiška proti Ul. Battisti, odslej pa bodo morala krožiti v nasprotni smeri. Župan je tudi odredil stalno pre poved parkiranja po Ul. Milano od Ul. Trento do Trga Vittorio Veneto z izjemo omejenega parkirišča za motorna kolesa. Končno so tudi uvedli vrsto novih parkirišč v Ul Ginestre in Ul. Dittamo v Rojanu BRUXELLES 24. - Belgijec In’t Ven je zmagal na mednarou kolesarski dirki v Harelbekeju. Eddy Merckx je osvojil šele mesto za 1’21” zaostanka. ................. NOGOMET NA GORIŠKEM Juventina doma z Auroro Sovodnje bodo igrale pri Marcelliani v Trsten ■HiiimimiiiiiiiifiuiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiMiiimiMmiiiiiiimiiitiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiii, NA POBUDO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Poučen in koristen ogled šole-spomenika v Cerknem Udeleženci so prisostvovali pouku matematike, angleščine in biologije Da je vsakemu pedagogu koristno, če se seznanja z delom svojih kolegov, je znana resnica. Še posebno koristno pa je, če se seznanja z delom tistih svojih kolegov, ki pri vzgoji mladine ubirajo drugačna, nova pota, nov pristop do mladine in nove metode poučevanja. Koristnost takih stikov je imel nedvomno v mislih odbor Sindikata slovenske šole, ko je organiziral na Jožefovo ekskurzijo v Cerkno, katere glavni namen je bil ogled šole — spomenika NOB in hospita-cije na tej šoli. Udeležencev, učiteljev in profesorjev, katerim so se pridružili tudi nekateri dijaki in bivši dijaki, je bilo nekaj čez trideset. Z vodstvom cerkljanske šole so se že prej sporazumeli, da bodo učitelji lahko sledili pouku matematike v prvem razredu, medtem ko bo ostalim na voljo pouk angleščine in biologije. Tako so med prvo učno uro imeli udeleženci na voljo ho-spitacije pri pouku matematike ali angleščine, med drugo učno uro pa hospitaoije pri pouku biologije. Po koncu hospitacij so se vsi udeleženci zbrali v zbornici, kjer jim je ravnatelj šole podal kratko zgodovino šole - spomenika, pri čemer se je spomnil tudi prispevka zamejskih Slovencev za gradnjo te šole. Nato je pojasnil funkcijo posameznih prostorov šole, predvsem knjižnice in takoimenovanega večnamenskega prostora, kjer se učenci zbirajo za malico in kosilo, je pa uporaben tudi za razne šolske in izvenšolske prireditve, ki lahko potekajo povsem ločeno od pouka, saj je prostor dovolj ločen od učilnic, da ne more priti do motenja pouka. Povedal je tudi. da so bili v začetku nekoliko v skrbeh kako bo s premikanjem učencev saj imajo dosledno izveden kabinetni pouk in se torej učenci premikajo iz učilnice v učilnico. Izkazalo pa se je, da so bile skrbi odveč, saj selitve potekajo povsem mirno, pouk pa je lahko v učilnici, ki je posebej opremljena za pouk določenega predmeta in ki ima . ob sebi kabinet z vsemi učnimi pripomočki, vključno s strokovno literaturo, mnogo bolj uspešen kot sicer. Zanimivo je tudi, kako imajo v šoli urejeno dežurstvo dijakov. Dežurni dijaki so namreč odgovorni tudi za snago in za delno čiščenje šole, kar na eni strani omogoča šoli, da shaja z relativno nizkim številom čistilk, po drugi strani pa razvija med dijaki smisel za spoštovanje njihovega skupnega imetja. Nediscipliniran dijak smer dobi grajo, vendar šola stimulira dijake k večji prizadevnosti predvsem s tem, da tiste, ki so se na tak ali drugačen način izkazali, pohvali. Vsak ponedeljek se vsi dijaki zberejo v večnamenskem prostoru, kjer jim ravnatelj spregovori, jih pohvali in pograja ter jih obvesti o morebitnih pobudah, ki jih ima šola v načrtu. Posebna pažnja velja v šoli seveda pouku zgodovine, saj je šola usmerjena predvsem k ohranjanju tradicij NOB, ne pozabljajo pa tudi na telesno vzgojo dijakov. Tako šola sama organizira smučarske in plavalne tečaje, ki so vezani na enotedensko bivanje v ustreznih športnih središčih, za kar dijaki plačajo pravo malenkost. Pray tako je malenkostno plačilo za malico, medtem ko dobivajo tisti, ki stanujejo v okoliških vaseh, kosilo zastonj. Za te so v glavnem uredili prevoze, za dijake iz sittih krajev, ki še nimajo urejenih prevozov, pa imajo brezplačno bivanje v dijaškem domu. Posebno doživetje je bil za vsakogar od udeležencev ogled knjižnice. Tisti čas knjižnica sicer ni poslovala, a že sam pogled na povsem odprte police, med katerimi vsakdo od dijakov lahko prosto stika in išče, kar ga zanima, je bil zadosten dokaz da knjižnica res zgledno deluje. Ravnatelj je pojasnil, da je knjižnica dobro obiskana, da , razen enciklopedij in podobnih priročnikov lahko dijaki nosijo vse knjige domov, imajo pa tudi možnost, da knjige prebirajo in konzultirajo tudi v samih prostorih knjižnice.- Knjižničarka ni zgolj administrativna uslužbenka, ampak predvsem pedagog; dijake mora usmerjati pri izbiri knjige, poleg tega pa je zadolžena, da pripravlja pravljične ure in podobne prireditve, Id naj v dijakih vzbujajo ljubezen do knjige. Marsikomu se je porodila paralela z našimi zaprašenimi šolskimi knjižnicami, za katere dijaki včasih niti ne vejo, če pa že vejo, si skorajda ne upajo vanje, ker ni nikogar, ki bi jim znal svetovati in jim sploh vzbujati zanimanje za knjige. Če katera, potem šolska knjižnica res zahteva celega človeka, ne pa zgolj morebitno prosto govorilno u-ro profesorja slovenščine. Po ogledu šole je sledilo še podpisovanje v spominsko knjigo šole-spomenika, nakar so se udeleženci še skupno slikali na stopnišču pred šolo. Po kosilu pa so se nekateri raztepli po Cerknem, si ogledovali spomenike in spominske plošče, ki jih tu ne manjka, spet drugi so iz radovednosti stopili v knjigarno, da bi videli, kakšna je knjigarna v cerkljanskih hribih, in začudeni ugotovili, da je zelo dobro založena, nekateri pa so popoldanske ure izrabili še za obisk bolnišnice Franja. Prijetna in koristna ekskurzija, s katero so bili res vsi zadovoljni in do kakršnih bi moralo vsekakor še kdaj priti. V prvenstvu 2. kategorije bo Juventina igrala na domačih tleh proti ekipi Aurora iz Vidma. Domačini upajo, da bodo z igrišča odnesli obe točki, kajti v zadnjih tekmah so pokazali, da je kriza že mimo in nimajo več težav na lestvici. Igra Juventine se je v teh zadnjih tekmah zelo izboljšala posebno v napadu, kjer je slovenska ekipa dobila v Ferletiču najboljšega in najbolj učinkovitega napadalca. Ferletič je iz tekme v tekmo boljši in se vedno bori za žogo, tako, da je njegov trud vedno poplačan z res lepimi goli. Tudi med ostalimi igralci se je tehnična igra dvignila, Marvin, na primer, je zelo dober na sredini igrišča, kjer svoje neutrudne premike po celem igrišču izkorišča za razvoj lepih akcij v napadu. Poleg teh igralcev moramo pohvaliti vse ostale, ki držijo visoko raven slovenskega nogometa. V nižji kategoriji pa bodo Sovo-denjci v gosteh Marcelliane iz Tr žiča, ki je trenutno na nizkem mestu lestvice. Tekma bo vseka kor zanimiva, kajti obe ekipi trenutno kažeta poprečen nogomet in bo zatorej tekma borbena, saj bi obema enajstericama služili obe točki. Sedanje stanje na lestvici za Sovodenjci ni več tako, kot je bilo v začetku, ko se je ekipa bo rila za prva mesta in za vstop v višjo ligo. Slovenci namreč imajo sedaj 22 točk in so na šestem me stu za Fossalonom s 30 točkami ter za Falcom, Isonzom, Vermeglia-nom in Poggiom. P. R. KOŠARKA V 1. jugoslovanki zvezni moški košarkarski ligi je sinoči v Ljubljani Crvena zvezda odpravila domačo Olimpijo z 81:78. OBVESTILA Športno združenje Dom organizira v četrtek, 29. marca ob 29. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA ZAČETNICE Vpisovanje pred pričetkom turnirja. Odbor športnega društva Polet vabi vse tekmovalce letošnji!) 7. zimskošportnih iger ter vse aktivne člane kotalkarske in košarkarske sekcije, da se udeležijo družabnega večera, ki bo v torek, 27. marca ob 20. uri v dvorani prosvetnega doma na Opčinah. Na mednarodnem rokometnem i nirju v Ljubljani, na katerem^ stopajo reprezentance štir.h a „a. je/noči Jugoslavija Pre™affapre h_ razpoložljivo v popoldanskih ^ Kljub temu dejstvu pa je„b' (V višjih krogov večkrat odloceu g korist drugih društev), da Je zaigral z drugačnim urnikom-^ pa (poleg moralne) pomeni finančno škodo. . ^.0 Sprašujemo se sedaj, b0 tjUk-tudi za ostale športne infra a ture v naši občini? Občinska uP^jirni sama bo odgovorna pred s'. občani in pred javnostjo, če naprej dopustila, da se s .g razvijajo v tem smislu- J )a namreč menijo, da bi bila ®j^jti občinska uprava že zdavnaj jg, priziv na pristojno mesto. pustno in nepojmljivo je, da ‘ Ioh domača mladina in občani dati prednost drugim pri UP -,0 svojih lastnih objektov. 'mel-slišali tako ob otvoritvi n0®,njCe. nega igrišča kakor tudi telova Besedam naj sledijo dejanja. ^ ZAVEDEN DOLINSKI OB