295. številka. Ljubljana, v sredo 27. decembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poiti prejemam za arstr ij s k o-oge rsk« dežele za vne leto '6 Kld\, t. a pol leta S tfld., za četrt lefa A gM., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za . jnbljano brez pošiljanja na dom za v« leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četP leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša Za oznanila plačuje se od 'etiristonne netit-vrste po 6 kr.. čr se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. fe se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vi^krut tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. -- Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v K rana Kojniaua hiSi n Gledališka Htolba". U pravni 6tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim koncem leta poteče naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. SLOVENSKI NAROD" »5 velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta ....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 16 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta ....... 4 „ — „ „ jeden mesec ....... I „ 40 „ 600 let! A Dne 27. decembra 1282. leta je tedanji nemški kralj Rudolf I. Habsburški na državnem zboru v Angsburgu s privolitvijo volilnih knezov nemških svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu podelil nekdaj babenberške dežele Avstrijsko, Štajersko, Koroško in Kranjsko, a na prošnjo deželnih stanov je 1. junija 1283. tem deželam Albrehta postavil za jedinega poglavarja, Koroško pa 1. februvarja 1280. leta izročil Mujnhardu II, grofu Goriškemu in Tirolskemu. Od 27. decembra 1282 do danes, tedaj celih dolgih G00 let, je lepa Kranjska, srce in glava predrage Slovenije naše, izvzemši tisto kratko dobo, ko je bila od L 1308. do 1335. zastevrj.ma Koroškim vojvodom, in izvzemši kratki interregnum francoske okupacije od 1. 1809. do 1813. vedno tesno spojena s preslavno rodovino Habsburško. Združena ž njo je vedno zvesta in udana prebila ter sočutno delila vse žalostne in vesele dogodke, kateri so v teku dolgih šestih sto let nosili srečo in nesrečo na državo Avstrijansko. Pogumni in požrtvovalni sinovi lepe slovenske Krajine in vedno zveste Slovenije nikoli in nikjtr nijso omahovali, kadar je šlo za slavo in čast Habsburške Avstrije, nego zvestoudani Habsburškim vladarjem Bvojim bili so poslušni vsakemu klicu, ki jih je zval v krvav boj za lastnino in gospostvo Habsburško. V vsaki nevarnosti, preteči Avstriji in Habs-buržanom, žrtvovali so Slovenci nesebično kri in življenje ter polagali na oltar avstrijanskega patriotizma vse, kar premore zemlja slovenska. Slovenci so ob Savi in Kolpi stoletja proti krutim Osmanom branili Avstrijo; Slovenci so stoletja stali na straži proti Benečanom, lakomnim avstrijskih dežel; Slovenci so se za Habsburžane bili zoper protestantovske Nemce in Švede; Slovenci so v daljni Španiji in Belgiji žrtvovali se za Habsbur žane; Slovenci so za Habsburžane prelivali kri zoper samogoltnega Prusa; Slovenci so se ob Renu in Padu za Habsburško Avstrijo borili zoper francoske jakobince; Slovenci so krotili ohol«; Magjare i.i uporne Lahe, ko so iz krasne krone Habsburške ho teli potrgati najlepše bisere. Na sto in sto boj'ščih je v potokih tekla nuša kri za čast in last Habsburško ! A tudi Habsburžanje nijso zabili vernega na roda slovenskega. Friderik III. je n^šim mestom podelil mnogo svoboščin ter deželi Kranjski dal svojo Akofiio; Maksimilijan II. je dejanski podpiral takrat osnovano slovensko slovstvo; Kari VI. je Kranjsko po velikih cestah zvezal z morjem in združil z drugimi pokrajinami slovenskimi; Marija Terezija in nje sin Josip II. sta se usmilila našega tlačenega kmeta, osnovala nam prve šole, pomnožila število farnih cerkva ter ustanovila mnogo dobrodelnih zavodov; Franc I. je osnovni slovenskemu jeziku prve stolice v Gra'k.i in v Ljubljani; nadvojvoda Ivan nam je dal „Novce" in kaj je storil za nas Fran Josip I., to verno vsi; a najlepše njegovo darilo je politična in jezikovna r a v n o p r a v n o s t, na podlagi katere se uže lepo razvija in se bode še lepše razvijal splošni napredek naroda slovenskega. Zveza mej Slovenci in Habsburzani je sveta, s krvjo poškropljena in potrjena zveza. Vsi vemo, j vsi čutimo, da je Habsburška Avstrija naša sreča m| naše rešeoje. Slovenci si nikoli nijso želeli, ne žele si sedaj in si ne bodo želeli drugih gospodarjev nego pravičnih Habsbuižanov, pod katerimi jim je zagotovljen svoboden razvoj vseh blagih in pleine nitih narodnih svojstev. Hvale/.ni se tedaj spominjamo danes t-stega slovesnega trenutka, ki je srečo narodi našega položil v roke slavni rodovini Habsburški ter želimo iz vsega srca, da bi narod slovenski učaka' še drugo šeststoletnico pod pravičnim žezlom mogočne Habsburške Avstrije. propadu. V najboljših časih je v Krkonoših se živelo ob klekljanji 50.000 do 100000 ljudij, sedaj se jih pu peča še k;icih 20.000 s tem nehvaležnim delom za v resnici gladDO plačo. Kleklj.no možje, žene in otrOC . Otroci se uže /. osmini letom — in če je sila, še prej — poprijemujo tega prsi in prste kvarečega opravila. Z ilest turaiin delom na dan zasluži spreten UleUljar ali klckljarica na teden komaj 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 30 kr.. manj spretni pa le 50 do oo kr. na leden, tedaj manj kot ru-der v jednem dnevu. Letni dohodki so po tem takem : minimum 20 do 30 gld., maksimum 00 do 65 gld., plača za jedno uro 0 0 do 2 kr". „Ta plača za težavno delo je v Avstriji najnižja, še celo tkalci so precej bolj plačani. Gmotni položaj teh 20.000 klikljnrjev v Krkonoših je naj siiomašmji izmej vseh delavskih hranš naše domovine, usm;l|enja vredna eksistenca". Tedaj naj bi se n d Kranjskem začelo in s šolo negovalo, km- je drugod po natornej sili uže skoro izumrlo. Zaslužek pri klekljanji, ki uže tačaa ni j bil prida, ko se je za šolo prosilo, se je sedaj na zimo zdatno ponižal; it) kljub temu naj bi se Ustanovila Šola? Deželni /bor j" pač prehitro ravnal. 0 čipkarstvu. —n. Kranjski deželni zbor je v zadnjem zase danji votiral 80 gld. podpore za ustanovo čipkarske šole v Žireh. Kakor se še čitatelji spominajo, smo se mi, ki gospodarstvene razmere v Zireh kolikor toliko poznamo, oktobra meseca v članku „Kmetijstvo in obrtnost" naravnost izrekli proti takej šoli. Prizadevali smo si namreč dokazati, da čipkarstvo uže sedaj škoduje kmetijstvu sploh, kakor tudi posameznim v gmotnem, zdravstvenem in nravstvenem oziru in da bode še veliko bolj škodovalo, ako se z ustanovljen jem šole še bolj razširi. Ker se pa misel o ustanovi čipkarske šole še nij popustila, ho čemo to zadevo zopet s kratka omeniti in k svojim prejšnjim dokazom pristaviti še, kar piše o čipkarstvu „Oesterreichische Monatschrift iur Gesell-schaf tsvvissenschaft". „S čipkarstvom se pečajo skoro izključljivo na Češkem (v Krkonoših in v Šumavi); na Morav-skem in Šlezkem pa le posamič. (Za Žire tedaj še ne vedo na Dunaji; kedar se ustanovi šola, bodo pa uže zvedeli. Op. prev.) Čipkarstvo (klekljanje) pripada z ročnim predenjem, izdelovanjem nožev in žebljev vred k onim rokodelstvom, ki se vsled konkurence mašinskega dela morajo bližati svojemu Stanje meslnega posojila ljubljanskega. (Eksposč mestnega odbornika iv. II ri barja v soji mestnega odbora »liu1 21, decembra t. 1.). (Datfe.) Finančni odsek bivše večine mestnega zbora je sicer, kakor uže piv j omenjeno, to izgubo tudi priznal, toda on jo je smatral za produktivno izdajo ter jo v liilaiicijali v mestnem posojilu navaja mej aktivi. Ne more pa biti dvombe, da posojilna zaklada od tega izdatka — ako se izguba obresti sploh tako imenovati sme — nikdar ne bode imela kacega dohodka ali sploh kake koristi, torej je z oziroin na to, da se mej aktivi v bilaneijah smejo navajati le taki izdatki, ki utemeljujejo dohodke za neko vrsto let, ali ki BO bili Spremenjeni v vrednost druge vrste, bilo to postopanje popolnem nepravilno m naravnosi proti določbam 4j. ML trgovinskega zakona, ki predpisuje, da se morajo nedobitne tirjatve — in ta izguba obresti mora se vsakakor za nedo-bitno tirjatev smatrati — odpisati. Vsled te;;a tako uravnanega uknjiževanja izkazujeta obe doslej mestnemu zboru priobčeni bilanciji izdatne prebitke in sicer ona iz leta 1880 znesek........'24044 gld. 1!»'/., krona iz leta 1881 pa ... 24123 „ 47 Vse drugače pa izgledata računa izgube in dobička iz teli dveh let, ako se sestavita pravilno in faktič-nim okoliščinam, podanim s pogodbo de dato 10. decembra 187!), odgovarjajoče. Tedaj pa je takoj jasno, da uprava mestnega posojila nij le dociljila nikakoršnega dobička, temveč celo izdatno izgubo, kar je čisto naravno, ako se pomisli, da niti vsakoletne anuitete, na katerih sloni ves amortizacijski plan, nijso mogle pokrite hiti. Izguba, ki jo ima mesto v prvem letu, je po tem pravilu sestavljenem računu 34.481 gl. SOVukr. ona druzega leta pa lta.399 gld. bOVa kr., tedaj vkupno v obeh letih 53.881 gld. 20 kr., in ker se je tej izgubi koncem leta 1881 odpisal, vedno še 47.G95 gld. 55 kr., tedaj uže dvakrat več, kakor je iznašal ves dosedanji pri prodaji obligacij dociljeni dobiček v znesku 22.213 gld 29 kr. K dobičku, ki se je v bilancijab za leto 1880 in 1881 izkazal pripomogla je deloma uže omenjena, mej aktiva postavljena, izguba obresti; deloma pa okoliščina, da se vrednostni papirji nijso v bilanci j i izkazali z resnično (kurzno) vrednostjo, ampak z nakupnim zneskom. Tudi to je proti jasnej določbi §. 31. trgovinskega zakona, ki se glasi: „Bei der Aufnahme des Inventars und der Bilanz sind sämmtliche Vermögens stücke und Forderungen nach dem Werte anzusetzen, welcher Ihnen zur Zeit der Aufnahme beizulegen ist," in da se je proti temu jasnemu predpisu trgovinskega zakona ravnalo, razlagati se da le s tem, da je bivša večina mestnega zbora zavoljo utrjenja svoje popularitete pri upravi posojilne zaklade vsakakor hotela izkazati dobiček. (Dalje prib.) je ta nedostatek pokril s tem, da se je jednaka s vo t a o d vze l a posoj i In ej zakladi, tedaj iznaša izguba le-te poslednje 5 3.8 81 gld. 2 0 kr., ali z drugimi besedami: posojilna zaklada bila je koncem leta 1881 uže samo z obzirom na to, ker se jej je odvzel nedostatek anuitet, za toliko manjša.*) Tako stoje računi, a ko se za pokritje anuitet porabijo tudi oni zneski, ki so se dosegli s prodajo obligacij. Toda z ozirom na to, ker je bivai finančni odsek obligacije — ut experientia docet — nakupil v ta namen, da jih o ugodnej priliki zopet proda, ter nakupi družili vrednostnih papirjev ter se tako nehote podal v borzno špekulacijo, ne smeli bi se bili dohodki, o prodaji obligacij pri kurzu dociljeni, porabiti za anuitete, temveč naložiti v posebno „za-klado za preniembo kurzov", kajti kdor se poda v špekulacijo z nakupovanjem in proda i.-, njem. vrednostnih papirjev, ta mora tudi pripravljen biti n i to, da ga prej ali slej sreča utegne pustiti na cedilu. Da je te. zahteva čisto opravičena, razvidno je uže iz tega, ker mestna posojilna zaklada pri 50/onej papirnej renti, katero je bivša večina mestnega zastopa nainestu prodane 6°/0 ogerske zlate rente sklenila nakupiti za 802.000 gld., dalje pri 4°/0 ogerskej zlatej renti, kat re se je nakupilo za 42.000 gld. in pri 5"/0 ogerskej papirnej renti, katere se je nakupilo za 80.389 g!d. 55 kr. po kurzu z dne 30. novembra t. 1. gubi 48.355 gld. 88 kr. ali, ako se odričuni znesek 660 gld. 33 kr., ki se *) Dati. Itiiviui i/.^jib in ulivarskega kneza Aleksandra otvoril jfl narodno sobranje predsednik mu general So bo lev. Prestolni govor, katerega je slednji prebral, pravi mej drugim, da ai je knez dovolil upotrehiti izročeno mu oblast, da ustvari narodni z a s t o p na r a c i j o n a 1 n e m in trajnem temelji. Posrečilo se mu j h, pravi nadalje, doseči ta smoter, da je delovanje vladino podvrženo nepristranskemu nadzorovanju. Prestolni gO' vor spominja se potem nadomeščenja desetine z zemljiščnim davkom ter naznanja predložitev raznih postavinih načrtov glede denurstvenega preustroja države, mej drugimi o ustanovitvi narodne banke in stavbene družbe. Nadalje oznanja prestolni govor premembo pravosodja ter poudarja, da naj bo sobranje svojo posebno pozornost obrnilo železnicam. Bulgarska uživa neprestano dobrohotno prijateljstvo svojega osvoboditelja in prijazno naklonjenost drugih vlastij, katere z zanimanjem zasledujejo napredek kneževine na poti pro-svetljenja. Knez se nadalje z zadovoljstvom spominja pohoda kralja Milana, ki naj bode utrdil prijateljske ve/i s sosednjo kraljevino ter izraža konečno upanje, da bodo poslanci s svojim razumom in iz-kuvstvom pomogli državo dotirati do one stopiuje blagostanja, do katere ima opravičeno zaupanje. Povodom usmrtenja Oberdanka poskušalo je Hi m ii pred avstro-ogrskem poslanstvom kakih 50 ljudi j napraviti demonstracijo, pa so bili še ob pravem času po vojakih razkropljeni. Več osob so zaprli ter se bode pričela ostra preiskava. — Italijanska kamora je brez pomnje vrednih dogodkov vzprijela vse člene postave o prisegi poslancev in s:cer z 222 glasovi proti 45, ravno tako provisorni budget za prve tri mesece prihodnjega leta in dognala trgovinsko pogodbo Belgijo. — Sprejemavši voščila kardinal-skega kolegija izjavil je nj. svetost papež, da hoče vzlic vsem nasprotovanjem proti cerkvi nadaljevati visoki svoj poklic ter zagovarjati in braniti njene pravice in interese ter je konečno pozival še kardinale, škofe in vse vernike k sodelovanju. 1405040 I 20 Dopisi. Iz Bolca 22. decembra. [Izv. dop.] (Po Trenti nabrani glasovi.) Dandanes se pisari o vsem in vsakem, zakaj bi se ne o naši romantični Trenti, pa njenih prebivalcih, ter njihovih odnošajih? Da čujemo! — Trentarji so bili zelo užaljeni, ko jim je 5. novembra t. 1. odhajal dotedanji vrli vikar č. g. J. Ja-rec, in to tem bolje, ker so se bali, da ostanejo poslej brez duhovna. A skoro jih je bil miuol ta strah; takrat jim je v. 6. kn. šk. popečiteljstvo takoj poslalo drugega gospoda. Veselje je bilo za nje, da so bili tako brzo zopet oskrbeni. — Da so pa dobili uprav sedanjega gospoda: to je bilo menda baje tudi v veselo začudenje bivšemu Tolminskemu, banketom oslavljenemu vitezu Š—u; še celó bivšemu adjutantu dr. B. — pravijo — se je radi tega jed enkrat namuznil, češ: sedaj pa skušaj, kaj pomagajo neslana tvoja „poslana!u (Tako „hudobni" jeziki, kaj morem zato: jaz sem le glasove zbral.) In vrhu vsega tega je dné 12 novembra š« sedanji Trentarski gospod sam v cerkvi oznanil, da j" ra 1 prišel v t; kraj. Ná, tú imaš sedaj! Včas-h bi želel vsem ustreči pa ne nslužis nikomur; sedaj pa so — po onem govorjenji — ustregli kar štirim hnadu! Kaj pa hočete Se več ? Pa da se vrnem spet k Trentarjem: njim je posebno do tega, da imajo spet lastnega duh. oskrb nika in učenika. Treba vedeti, da je pri njih revlfiina doma, prav težavno se prebijajo „skoz' življenja zmede;" mnogi si morajo iskati zaslužka in preživ-Ijenja v vnan]ih krajih (po Štajarskem, Koroškem, pa tudi po Ogrskem, Bavarskem) kot rudokopi, drvarji, ogljarji itd. Zato pa je potrebno, da se doma vsaj za silo kaj izuče, da si morejo potlej pomagati dalje po svetu. Dandanes trebé pac povsod znanju; sed,j ne gre več tako „po domače.14 Tedaj pa Treotarji živo potrebujejo učenika; in ker ne dobojo BVetnega, ki se je jedino tej nalogi posvetil: za to pa želijo imeti zasilnega duhovskega učitelja, da bi ta vsaj za silo kaj izučil njihove otroke. — Res, daje Trentarska šola nekaj posebnega, — vredna, da bi jo jedenkrat „ogledali;w čul sem tudi, da se je vis. gospoda nekedaj precej norčevala z duhovskimi učitelji; — kako je v novejših časih, mi nij prav znano — pa kaj to! Saj pravi slavno, čem reči slano Tolminsko evangelje: da si izpolnil dolžnost zadosti te plača zavest! Križiee in križarje (kraj carje) in kar je takega drobiža: — to sprejmejo drugi radi! - Pa tudi sicer potrebujejo baje da Trentarji varuha in hranitelja: kjer j j samota, tje se volk rad pnmota — v Trento je bil celó medved prihlačal — in ta zverina trga in davi in mori! Zato bi blo želeti, pa bi v. č. kn. šk. pupečiteljstvo BOsednih nam Trentarjev tudi v prihodnje ne zanemarjalo, temveč jih redno oskrbovalo z lastnimi duhovniki: makari naj se imajo vsled tega drugi, manj potrebni prostori hladiti. Zgodi se včasih, da tiče drugodi duhovni vkup, da so jeden drugemu na Šu kije- j a k berilu g. Kladve in raznih izrednih muzikaloih produkcij, ki so nam krajšale večer. — (Pevski zbor Čitalnice) ima v četrtek zvečer ob 8. izredno pevsko vajo, h kat»*rej se uljudno vabijo vsi gg. pevci. Zbor nastopi zopet uze na Silvestrov večer; torej je jo jedna zadnjih poskusen) ter je želeti obilne udeležbe. — (Na smrt obsodila) je danes porotna sodnija ktnetakega fanta Joža Pretesni k-a iz kamniškega okraja, kateri je svojo lastno mater s sekiro po glivi udaril, jej presekal še hrbet m jo tako umeril. Obširne|e še pOFoSamo. — (Potres) srednje sile Čutil se je v Ljub-lini danes ob 12. uri in 25 minut opoludne, ki je trajal kake dve sekundi ter imel smer od joga proti severu. — (Na S i 1 v e s t r o v o ) 31. dec. t. I. ob 3. uri popoludio* ima Šaleška Čitalnica svoj prvi redni občni /bor pri g. M. Tajuik-U. Dnevni red : 1. Nagovor in poročilo predsednikovo. II. Razgovor o ustanovi društvene knjižnice. III Volitev predsednika in odbornikov, IV. Razni nasveti. — K obilnej ude lezbi vabi odbor. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Celje 26. decembra. Današnji shod „Slo-venskega društva" je bil od celjskega župana Neckermana prepovedan, pa na telegrafični pri ziv predsednika dr. Iladeja od naiuestnije gra ške telegrafičnim potem dovoljen. Dasi jt mnogo prišlih gostov odšlo, ko so slišali o pre povedi, je vendar še ostalo nad 160 drustve- Ker so oče Tomažičev umrli brez oporoke, tedaj so dedovali vsi trije sinovi jednako, dobili so del gotovega premoženja, vsak pa tudi del dolgov, katere je imel terjati pri raznih gostilničarjih. Posestvo prevzel je po kmetskem dednem nasledstvu najstarejši sin France Tomažič, in ta je imel nalog itplaČatl dedlino bratoma Janezu in Tomažu Toma-žiču. Kar se tiče d* »l-čine bilo je vse v redu, samo zapuščeni dolgovi posebno pa jeden, pmuzročili so mnogo prepira v rodbini Tomažičev. Bil je dolg za vino, katerega so imeli nasledniki starega Toma i a sterjatl pri Karolini Fichtenau, bifii posestnid v Cirkovskej Wsi, v maeku 4t!0 gl. starega denarja. Franc Tomaiifi d;d je, dasiravno dolg nij bil uknji-žen in je bilo dvomljivo mï li dobo lo novci, bratoma, katera sta. vedno tamjala za denar in sieer Jožu par volov, Janezu pa, ki je bil najsiluejsi, jedno od dveh krav, katere |e še imel; in ko je bila žena huda, dejal je. da je sedaj odpravljen za dolg, sedaj smo se ga znebili. A. ko Franci; Tomažič 1873 1. umie, pride Janez Tomažič k materi, in U mu izroči pisma, tikajoča se dolga pri Karolini Kichte-nau. Šrl je k posestniku Andreju Marinku v Cir-kovsko Vus in mu je ponujal rekoč, da je on Franc Tomažič, naj kupi dolg. prvikrat, nij bilo nič. Ma-ri.iko rekel je, naj pripelje koga seboj, ki bo potrdil, da je on res Franc Tomažič. Drugikrat 28. marca l*7li 1. prišel je z Ko-bavom. Dal je Marinko, kateri je imel na posestvu Fichtenauove uknjiženih IO0O gld., z« dolg, kakor pravi zatoženec loi) gold., od teh pa je odračunil za „ veliko" večerjo '25 gld., tako da je zato/.enec nikov. Zborovanje se je ob 4. uri pričelo. Pred sedoval je gospod dr. (tlnneiiik i/- Maribora, dobil !e 125 gld. Pismo narejeno pri sodniji v Do-Dr. V oš njak je poročal o delovanji državnega gatcu, v katerem izroča dolg, podpisal je zatoženec zbora. Njegov govor je bil z veliko polivalo tudi kot Fiance Tomažič. Porotnikom se stavita vzprijet. Potem so še govorili dr. Sernec iz,dva vprašanja. Prvo je šlo na to, je li satoienec s Celja, dr. Gregorec iz Maribora in Urbanec iz i tem, da si j«- pridejal in podpisal krivo ime ter Ptuja. Sklenile so se resolucije za napravo slo- J dolg v znesku 4UO gold starega denarja z obresti venskih gimnazijskih paralel k v Celji, Mariboru \ prodal Marinku, zakrivil hudodelstvo goljufije. Drugo, in Ptuji, za uvedenje slovenskega učnega jezika j je li svota, z. katero je goljufal, presegla 300 gold. na mariborskem učiteljišči in zarad nastavljenja Porotniki (načelnik g. Pukiž) potrdili so prvo vpra- popotnega učitelja slovenščine zmožnega za slovenski Stajer. S trikratnimi živio-klici na cesarja končal se je zbor, ki se je vseskozi vršil v najlepšem redu. Dunaj 27. decembra. Časopisi brez razločka stranke praznujejo navdušeno šeststolet- poti: Trentar pa prosi — po dvakrat po trikrat — j ™co dinastije habsburške. Iz vseh pokrajin (loko sit si obljub — pa trpi pa romaj — tam od lajajo poročila o patrijotičnih svečanostih v Marije — do Jožefa! — Če ne zlate, vendar so Trentarji tudi — pokriščene duše! Pravičnost — krščanska čednost! P—er. Domače stvari. — (Občni zbor Čitalnice ljubljanske) bil je včeraj dopoludne ob 11. uri. Pri jako živahnej udeležbi otvori predsednik gosp. dr. Blei-*w e i s-T r s teni š k i s primernim nagovorom zborovanje, spominjaje se bivšega predsednika in očeta naroda pokojnega dr a. Janeza Bleiweisa vi teza Trsteniš kega. Po z odobravanjem vzpri-jetih poročilih tajnika g. Kreča in blagajnika K a-dilnika vršila se je volitev 15 odbornikov. Rezultat volitve je naslednji : dr. Bleiweis Trsteniški, dr. Zupanec, Kadilnik, Hribar, Sos, dr. Tavčar dobili 80 vsak po 47 glasov; dr. Papež 44, Kreč 43, dr. Štor 42, Wolflmg 42, Pakič 38, Valeuta 38, Nolli 34, Drenik 28, Šuklje 20 glasov. — Konečno izrazi g. Drenik obče odobreno željo, naj bi se 125 letnica V. Vodnika praznovala kar možno slovesno in naj se povabijo tudi druga narodna društva k sodelovanju. — (Jour fixu) zabavnega in literarnega kluba preteklo soboto, ki je bil dobro obiskovan, predsedoval je g. E. Kramar. Za berilo skrbel je g. K la d va, čitajoč „o zakonskih zadržkih" z ozi rom na cerkveno pravo in občni državljanski zakonik. Za tem posebno marljivo in zanimljivo sestav Ijenim ter pohvalno vzprijetim berilom čital je g. R Bežek o slavnem slovanskem umeteljniku Chopinu, katero berilo priobčimo po novem letu mej feljtoui. Omeniti treba še zgodovinskega dodatka g. profesor cerkvah, šolah vseh veroizpovedanj. Na Dunaji udeležil se je cesar, cesarska obitelj slavnostne maše. Potem vozile so se slovesno deputacije čestitat cesarju. Zupan deputaciji na čelu izročil je čestitajočo adreso. Škofje dolenje- in go-renje-avstrijski, na čelu nadškof Ganglbauer, predložili so svoje čestitke. Dunaj 27. decembra. Cesar odgovoril je jako milostno na nagovor županov, rekoč: Dunaj je od cesarja Rudolfa z avstrijskimi dednimi deželami pod zaštito in skrbnostjo Njegovih prednikov z malih početkov v z rasel do sedanje važnosti in velikosti. Veseli Ga, da Mu je bilo možno z nagibom, danim mestnemu zastopu, pričeti novo dobo razcvetanja in rastočega blagostanja za Njegovo ljubljeno rojstno mesto. Pripoznava hvaležno, da so mesčanje dunajski Njemu, Njegovej hisi v sreči in nesreči obvarovali najzvestejšo udanost ter jo, kadar je bilo treba, zatrdili s krvjo in imetkoin. Sanje jednoglasno, drugo pa bo jednoglaano zanikali. Vsled tega je obsojen Janez Tomažič na štiri mesece težke ječe, poostreno s postom vsakih 14 dni in povrniti ima Frane Toniažičevem otrokom svoto, za katero jih je ogoljufal. Tujci: decembra. I'ii slonu: llorotku iz (¡rodea. — (¡aspari i/. Postojne. — Paofaar i/ Kranja. Pri Muho: li'jliii i Dunaja. — l'otcrw indi i/. Sta-jerja. — pl. Hirsch z Dunaja. — Furlan h Novega Mesta — Doliniêk ta Ljubljane. MfteorologiÖiio poročilo. A. V Ljubljani: Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 21. decembra. Janez Tomažič, kmet iz Senobora pri Vipavi, zatožen je hudodelstva goljufije. Oče njegov, vinski trgovec zapustil je njemu in še dvema bratoma precej tisočakov ; mnogo bilo je imetka, veliko pa tudi dolgov, kajti rajui oče je v bivših dobrih časih dajal jako mnogo na upanje. Bilo je tedaj, ko je on živel, še precej vozarenja po Notranjskem in „furmani" popili so marsikateri polič prek mero, v obče človeku navadne. Kaj bi tudi ne, saj je bil denar v tistik boljših časih zares „okrogel". Dan Čai opazovanj a ; Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebu Mo-krina v min. rt E > t i i» 1 13 ■9 ci M Üb 7. ari ijutraj ob 2. ari popiluiln« ob j. ari ittier 787*39 mm. 786*08 mm. 784*11 mm. — 1-20C 4- 0G°C 4- 0*2«O slabotni nliml »I.iUmi juiroiahod brn-•»trijo obla ^ no oblačno ohlaoio OOOmm. dežja. rt >-— s B ! (y ~r 1 fi i ob 7. uri ij atrij »b 2. uri pnpoludn« ob 9. uri nobr 786*18 mm. 719*20 u. 718-8.'{ mu. - 0*6*0 00° C — (h;»í; brti-•»(rije dabottn ■zlimi »labotfii tibod oblanio oblačno ■il.liii mi aO'OOmi. silera. 24. decembra ob 7. ari zjutraj •b 2. uri popoludn* ob ). nri IlOÍor 7218ÍÍ mm. 722-50 mm. 72519 BiH. — 2 2« C -f- 1-2°C — 20° C brti-?»lnjo brn-Ttlrij« ïlubutfn i 'ii" 1 jun« jasno •blatno ()(M)mm. dežja. 25. decembra ob 7. uri ijolraj ob 2. uri popoludne •b 7. uri iietor 728*44mm. 7.'j 1 '¿'i mm. j 731 330101. '— 70» C — 48° C — 8-6° C hrti-; ntrij« îlibotto »hod ■liboteo uho d jasno oblačno oblačno OOOmm. B. V Avatriji iploh I Zračni pritisk, v prejiojih dneh r&elo visok, se jo v zadnjih dneh zopet, vendar tolikanj tednakomerno znižal, da je ostal prejšnji mali razloček moj maksimum in mini-moni skoraj nespremenjen. Vetrovi »o ostali sieer po moči nespremenjeni, vendar so se zasnkali proti jupu in zahodu. Temperatura se je posebno na vzhodu močno znižala; sploh je pa pos'ala po\sod p< m 1 normah a ; razločki mej maksimum na jvgn in mej ininiinoni na vzhodu in severo-vzhodu so se zdatno pomnožili. Nebo je bilo precej spremenljivo, vrn ar večinoma popolnem ali pa s.-» »o oo . v m oo roce w »i-^J cooi(o <=: 9= cd w — o o o JS. e id* 3 SLI - r? B9 u »^4 < ' a ~ S, vr **1 M ,¿ cn b «r(t (t ~ cp iT-, rt- t! 53 »= 9 m f* 8. 9 1 o- JRP § r- a b - ■. o a> • , 5 m ü o. I *< c« 'fi ur. S 8 1" r. < P* H * © cr 3 9 ^ 3 5# 9. r* pr t*, ob »j. s. E. Sto n O O •3^ p- . 81 j«. 1 f ix) ^ o« oo od o0 co hp- 5i cx ki*- -j cc a 3 1 =• I I tO I 'l I tuto 4itO I I i I U> I UM U< O Oi Ui i i J. J. NAGLAS-ova tovarna za pohištvo V ZLjj"U."blja,r^_I, Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za balo, Htanovunja in hotele od najbolj pri-proste do najfinejše izpeljave po najnižjih fabriAkih cenah z garancijo. Ilnstrovani cenilniki gratis. (642—25) *X*KXXXXHXXXXXXXXXXXXXXX*XK Tržaška razstavina loterija. IOOO ¿Lo"bJ.-tlc©-v V s rnlini .1 1 ETloL. 213.EEO. so le»'. IOOO čLc"te!Ltlco-u-v vroilnosti 213.5EO- 1. glavni dobitek: v go<»vein r»o.t^<»o cekinov. 2. glavni dobitek: v «oiovem at?.OOOifid. ali 35QO cehinov. 3. glavni dobitek: v tt«>