Štev. 45. foSfafo« p1*I*M v fol«»lnL
Ljubljana, dne 7. novembra 1934.
Leto XVI,
€TJ"KI
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača m toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194 ' M ;
f>2?ž. proračun
Najvažnejše delo vsakega javnega zastopa, od male občine pa gori do države, je sestava proračuna, od katerega je v največji meri odvisen gospodarski napredek — ali pa nazadovanje — vsake upravne cdinice in njenega prebivalstva.
Vsak proračun sestoji iz dveh delov; iz dohodkov in iz izdatkov.
Določitev dohodkov je težavna stvar, ker tu se je treba odločiti, koliko se da brez posebne škode za gospodarstvo posameznika od ljudi dobiti za javne namene. Vprašanje pri določitvi dohodkov je torej, kdo naj plača in koliko?
Za vsakega pametnega človeka je jasno, naj plača tisti, kdor ima; kolikor več ima kdo ali kolikor več zasluži, toliko večja naj bo tudi njegova dajatev. V praksi pa se to pametno in edino pravično načelo ne upošteva vedno. Vsi namreč vemo, da nihče rad ne plačuje in zato poskušajo ne samo posamezniki, ampak tudi cele gospodarske skupine dajatve prevaliti na — druge. Zato se ravno pri proračunu in pri njegovi sestavi najbolj natančno vidi, kdo v občini (banovini, državi) v resnici vlada: ali vladajo in odločujejo zastopniki bogatih in imovitih slojev, ali pa vladajo revnejši!
Kjer vladajo premožni sloji, tam mora plačevati revež nesorazmerno več kakor bi moral plačevati po pravici. Bogati sloji se skušajo dajatev odkrižati ali pa jih določijo tako, da zadenejo njih najmanj, reveže pa precej občutno. Pripadnost k tej ali oni »politični« stranki igra pri razpravi o proračunu vedno prav podrejeno vlogo in ravno pri proračunskih razpravah se najbolje vidi, koliko so »vredne« razne »politične ideje«! Takrat namreč, ko gre za denar, »politične ideje« in »programi« in »načela« kar izginejo, najdejo se pa v bratskem objemu na eni strani tisti, Iri imajo in ki branijo svoja premoženja in svoje dohodke pred prevelikimi obremenitvami, na drugi strani pa stoje oni, katerih hrbti morajo nositi velik del teže, ki jo nalaga državni proračun vsemu prebivalstvu.
V naših državnih proračunih so doslej kmetje vedno precej slabo odrezali. Kmetje in delavci tvorijo res večino prebivalstva, toda dajatve, ki sta jih ta dva stanova morala žrtvovati doslej za skupnost, so neprimerno večje kakor dajatve drugih, gospodarsko dosti bolj močnih stanov. Pri presoji višine dajatev namreč ni merodajna samo višina direktnih dajatev, ampak še bolj višina indirektnih, ki leži skoro vsa na masi revežev, ne pa na močnih ledjih premožnih ljudi. To nesorazmerje pa izvira odtod, ker kmet v naši državi ni organiziran kot kmet, in zato je vedno žrtev onih, ki jih brani močna organizacija.
Tudi pri izdatkih se to nesorazmerje prav močno čuti. Pravilno bi bilo, da se javne dajatve razdele pri izdatkih tako, da krožijo od ljudi dobljeni dohodki kolikor mogoče enakomerno po celem upravnem telesu, ker morajo živeti vsi deli. Praksa pa kaže, da se je proti temu pravilu doslej mnogo grešilo!
V -''iM1' ' jif:::ttt
Z&OLkaLj niso prišli femei/e ni&dcar
Ao vel/nve ?
»Kraljevina Jugoslavija je kmetska država, ker živi v njej do 80 odstotkov prebivalstva neposredno od svojega kmetskega dela —« te ponosne besede slišite na vsakem zborovanju na deželi in vsak dan jih lahko berete, kjer jih hočete in kolikorkrat jih hočete. In dalje slišite: »Kmet je vse, ker on skrbi za kruh za vse«, »vas je vas in brez vasi ni ničesar«; lepih besed za kmete torej ne manjka.
Te in podobne besede pa niso samo lepe, ampak so tudi resnične. Kraljevina Jugoslavija je res kmetska država in vse njeno blagostanje in ves njen gospodarski in kulturni napredek je odvisen od poljedelstva. Ta je neovrgljiva resnica, ki jo dokazuje najbolj baš sedanja doba, ko vsled hiranja kmetskega gospodarstva tudi vse druge gospodarske panoge hirajo in propadajo.
Ce pa je temu tako — in tako je! — se moramo vprašati: Kako pa to, da v državi, kjer imajo kmetje ogromno večino in kjer s kmetom vred vse stoji ali pa vse pade, kmetje še zda-leka nimamo tiste moči ir. tistega vpliva na javno življenje, da bi lahko odločevali sami o svoji usodi? Zakaj je skoraj vsa gospodarska politika države — in ta je za kmete najvažnejša — odvisna le od želje in od potreb drugih stanov, ki so prav maloštevilni, skoro nikdar ali pa razmeroma le malokje &e upoštevajo želje in zahteve klhetskega stanu?
Na to neverjetno nasprotje smo mi že neštetokrat opozarjali in vedno smo ugotavljali, da je temu kriva politična razcepljenost kmetov, ki je v glavni meri kriva tudi njihovega gospodarskega žalostnega stanja. Samo bedasta politična razcepljenost je kmete tako zaslepila, da kmet pobija kmeta, namesto da bi kmet kmetu pomagal, se ž njim družil in se organiziral sani v mogočni in enotni kmetski stanovski organizaciji, ki bi jo vodili kmetje sami, in si tako zagotoyili merodajen vpliv povsod, kjer je treba, da se sliši tudi kmetska beseda!
Kmetje pa ne stanujejo vsi na enem kraju, ampak so raztreseni po celi deželi. Zato ni mogoče njihove skupnosti držati samo z govorjeno besedo, ampak imeti morajo svoje glasilo, ki jih druži vse, kar jih je dobre vol© in trdne zavesti, da spadajo vsi kmetje brez razlike skupaj pod skupno streho skupne organizacije. Še mnogo bolj kakor vsi drugi stanovi bi se morali kmetje dandanes zavedati, da je časopisje velesila, brez katere je dandanes vsaka politična borba nemogoča!
Glede kmetskega tiska pa smo pri nas silno
Upamo pa, da bomo tudi v tem pogledu polagoma krenili na boljšo pot in da bodo k javnim dajatvam pritegnjeni v prvi vrsti oni, ki bremena lahko ali vsaj kolikor toliko lahko nosijo'; kdor pa nič nima ali nič ne zasluži, temu pa je treba pomagati, da bo danes ali jutri kaj imel in potem naj šele plačuje po možnosti.
na slabem. Mi imamo pač kmetijsko-strokovne časopise, ki so kmetom res koristni in potrebni, toda to je premalo! Kaj pomaga kmetu, ,če, pridela še toliko in še tako dobrega vina, krompirja itd., če pa je trgovinska politika taka, da je vsak izvoz nemogoč. Vidite,* tu leži jedro »kmetskega vprašanja«! Za strokovni pouk že skrbe oblasti, toda za politični pouk, ki je neprimerno važnejši? Tu nam zija nasproti ogromna praznina!
Imamo pa tudi časopise »za kmiete«, katerih glavni namen pa ni kmete usposabljati za lastno politično in gospodarsko življenje, ampak njihov glavni namen je, pridobivati jih za razne nekmetske politične stranke, kjer je kmet pač dobrodošel volilec, glavne besede pa nima, ket jo imajo — drugi! V takih časopisih pač najdemo razne sestavke »o škodljivosti gosenic« itd., a to še ne pomeni, da so ti časopisi res — kmetski!	.	" -
ilT	; . <	,, ,v
Edini list, ki s ponosom in z vso pravico lahko trdi, da se je vedno zavzemal za kmetsko skupnost in za skupno kmetsko stanovsko organizacijo, kjer bi odločali kmetje sami — to je »Kmetski list«! Ta pa je po svojem obsegu žali-bog majhen in se oglaša samo enkrat na teden! To je pa mnogo premalo! Ce bi bili naši kmetje' res kaj prida stanovsko zavedni, bi prvič moral biti »Kmetski list« v vsaki naši kmetski hiši, drugič bi pa že zdavnaj lahko imeli svoj »Kmetski dnevnik«! Tako pa najdete v naših kmetskih hišah lahko vse, kar hočete, samo tega ne, česar bi bili naši kmetje najbolj potrebnt. „
Tc je žalostno spričevalo za naše kmete in tako ne »me ostati! Na tisto stopnjo stanovske zavesti, ki so jo dosegli n. pr. Cehi, se mora dvigniti tudi naš kmet — ali pa bo ostal večen hlapec vseh mogočih gospodov,, namesto da>, bi sam bil gospod na svoji zemlji^ ; ; v-.,-,,;. .
Kmetje, premišljujte o tem!
Japonci se fto/e...
Japonsko prodiranje v svet tirizzvalo velike pozornosti samo v Ameriki, v Angliji, y .Rusiji in na Kitajskem, ampak po vseh dTŽavah sploh, kjer imajo le količkaj izvozne industrije, katero grozi japonska industrija s svojimi nizkimi cenami uničiti. Gospodarska konkurenca pa kar sili ogrožene države na odpor, magari tudi na oborožen, in zato se zlasti Rusija in Amerika pripravljata na vse možnosti.
V najnovejšem času se čutijo Japonci najbolj ogrožene od sovjetske Rusije, ki ima po japonskih poročilih zbranih v Vladivostoku 50 najmodernejših podmornic, s katerimi lahko uniči v kratkem času celo japonskerbrodo vje, ki je veljalo silne miljarde. Posamezne dele teh , podmornic so izdelali v tujih državah, pirtein pa s® jih pripeljali v Vladivostok, kjei sb jili^eslavili, ne da bi bili japonski vohuni kaj čpazili.
T^IO V A ff*
Kmetje, pc^cp?
15. november je tu ?
Po postavi o zaščiti kmetov zapade prvi obrok, ki ga morajo zadolženi kmetje plačati na (račun dolga, dne 15. novembra t. I.
Na ta rok opozarjamo kmete zato, ker je vsota, ki tega dne zapade, tožljiva; kdor torej tega dne ne bi poravnal svoje obveznosti, ta lahko računa na prav znatne pravdne stroške, če ni svoje zadeve glede dolga že prej s svojim upnikom kako uredil.
Ta dan bo za marsikoga težak, kajti 6 odstotkov dolžne vsote znaša v posameznih primerih prav lepe vsote. Kakor pa je dandanes trda za denar, je vendarle treba enkrat pričeti naše denarne razmere urejevati in dolgove odplačevati, kajti tudi tisti ljudje, ki so prej hranili in svoj denar zaupali denarnim zavodom, so pri nas večinoma kmetje, ki svojega denarja tudi niso kradli! Kakor je na eni strani upravičena zaščita, tako mora biti na drugi strani uveljavljena pravica, če nočemo pasti v največji gospodarski nered.
Naš list je imel že večkrat priliko poročati, kako sramotno nekatera podjetja izžemajo in izsesavajo svoej delavstvo — tisto delavstvo, ki je večinoma kmetske krvi in rojeno v kmetskih hišah, ki pa zaradi premajhnega donosa domače zemlje ne more ostati doma, ampak si mora služiti svoj kruh kjerkoli drugje. Zato smo bili mi tudi med prvimi, ki so zastopali zahtevo po minimalnih delavskih plačah, zavedajoč se dobro, da bo pomagano tudi kmetom, če bodo delavci zaslužili, toliko, da si bodo lahko tudi kaj kupili.
Kako ravnajo po nekaterih krajih države z delavci, nam dokazuje najbolj razprava glavnega tajnika Delavskih zbornic v Beogradu g. Bogdana Krekiča, ki jo je napisal kot prispevek k načrtu zakona o minimalnih plačah. Tam pripoveduje med drugim, da obstoje v Beogradu, kjer je življenje precej drago, tri tvornice, kjer prejema več kot polovica delavcev manj kot 8 Din na dan plače!! Dalje navaja primer, da so delavci pri vodnih delih v ledeno-mrzli reki Drini za 8 Din mezde lovili cel dan hlode in jih vezali v splave, stoječ seveda v vodi...
Tudi o tem, kako ponekod na jugu brez-
Zadnja leta se je začelo na deželi kljub težkim gospodarskim razmeram neko živahno gibanje, ki bo imelo, če ne bo obledelo in prezgodaj usahnilo, za gospodarski napredek naših kmetov velik pomen. To gibanje se izraža v prirejanju krajevnih kmetijskih razstav.
Razstavi S6 prirejali nekdaj le v večjih mestih; te razstave pa so bile bolj trgovskega značaja in so bile dostopne daleč proč od razstavnih središč bivajočim kmetom prav težko, že zaradi dragih potnih stroškov. Krajevne kmetijske razstave pa so dostopne tudi najsiromašnejšim kmetom in v tem tiči velik del njihovega po-" mena.	se
Star pregovor pravi: Beseda miče — zgled vleče! Kmetijskega pouka, bodisi v govorjeni, se več pa v tiskani besedi, nam ne manjka; skoraj bi rekli, da ga imamo še preveč! Pomislimo le, koliko poučnih knjig za vse vrste kmetijstva so že izdale naše književne družbe (Mohorjeva družba, Kmetijska Matica itd.). Pa tudi v političnih listih, v dnevnikih in v tednikih, je nagromadena obilica kmetijsko-strokovnega berila. Te vrste pouka nam torej ne manjka, manjka nam pa nazorni pouk, da kmet tudi vidi na
Pri tej priliki znova opozarjamo, naj ljudje ne nasedajo tistim, ki jih pamet nikdar ne 6reča in ki v svoji kratkovidnosti še vedno govoričijo, »da dolgov ni treba plačati«, »da bo vse plačala država« in kar je še sličnih modrosti. Kdor je morebiti tem ljudem verjel doslej, ta bo kmalu drugačnega mnenja! Mi smo ljudi vedno opozarjali, da je treba in da bo treba dolgove plačati! Ali vse naenkrat, ali počasi v obrokih, to je končno vseeno — ampak plačati bo treba. Ravno tako so prazne tudi govorice o »inflaciji«, ki je ne bo! Kdor torej ni sovražnik samega sebe in svoje zemlje, naj se drži veljavne postave!
Plačevanje dolgov pa ne bo za kmete samo neprijetnost, ampak bo kmetom tudi koristilo, čeprav morebiti ne takoj. Dotok gotovine v denarne zavode se bo kolikor toliko poživel — vsako leto več — s tem pa bo zopet kmetom dana možnost dobivati kredite znova. Kaj pa pomeni za kmeta kredit, o tem se je vsak lahko prepričal zadnja leta v dobi gospodarske stiske.
vestni podjetniki zadržujejo rudarjem njihove plače, smo že večkrat poročali. Krekič navaja še več takih primerov: Rudnik »Jarandol« dolguje delavcem 3,220.572 Din, rudnik »Jerma« pri Pi-rotu 165.000 Din, rudnik »Ivanova« pri Zaječaru 362.000 Din, rudnik »Bare« 247.000 Din, rudnik »Nemanja« pri Cupriji 57.520 Din itd., itd.
Taki pojavi so strahotni. Ne ogražajo namreč samo ugleda države, ampak tudi interese vseh drugih delavcev. Ni čudno, da ti rudniki lahko ponujajo svoje blago napol zastonj, če delavcem nič ne plačujejo! Njihove nizke cene pa pritiskajo na cene konkurence, zlasti na cene pri nas, kjer še ne poznamo takih čudnih metod in če hoče naš podjetnik konkurirati, mora tudi plače zniževati ali pa se odreči vsakemu dobičku in delati tudi z izgubo. Največjo škodo pa trpi pri tem kmet, ki svojega blaga ne more prodati v tujino, ki mu je večinoma s carinami zaprta, doma pa tudi ne, ker delavci ne dobe niti zasluženega denarja izplačanega!
Skrajni čas je torej, da državna oblast z vso energijo napravi takim sramotnim razmeram konec in da čimprej izdela in uveljavi zakon o minimalnih delavskih plačah!
svoje oči, kaj se da doseči na zemlji, ki je takšna kakor je njegova. Ta prepotrebni nazorni pouk pa nam nudijo kmetijske razstave, zlasti krajevne.
Če pride kmet na veliko poljedelsko razstavo, skomigne z ramo in pravi; »Je vse to prav lepo, ampak pri nas to ni mogoče! Naša zemlja in naše podnebje sta drugačna!« — in gre... Na krajevni razstavi pa vidi, kaj je dosegljivo v njegovem kraju!
Krajevni napredek pa je velike vrednosti za »špecializiranje«. So kraji, kjer rodi n. pr. sadje plodove čisto svoje vrste, ki ne uspevajo nikjer drugod. So kraji, kjer ima mleko zaradi posebne vrste klaje svoj čisto poseben okus in prav tako tudi mlečni izdelki. 0 trti je splošno znano, da ima vsak vinograd »svoje« vino. Take posebnosti pa svet visoko ceni in jih tudi primerno plačuje, če so pristne. Največ takih posebnosti ali »špecialitet« pa ne vidi samo trgovec, ampak tudi kmet sam na krajevnih razstavah in ker jih vidi, zato se tudi mnogo lažje odloči za-posnemanje kakor pa samo na besedno ali tiskano vzpodbudo. Je pač tako, da pri kmetih teorija ne zaleže dosti, praksa pa vse!
Bilo bi torej dobro, če bi se vsi odločilni činitelji, ki jim je tehnični napredek našega kmetijstva pri srcu, z vso močjo zavzemali za prirejanje krajevnih kmetijskih razstav, ki so zaradi svoje lahke dostopnosti najboljše sredstvo za kmetijski nazorni pouk.
Take razstave tudi niso drage, ker ni treba razstavljati množine, ampak samo izbrano kakovost; za take stvari pa zadostuje že šolska soba, ki je pač povsod na razpolago.
'Preiskava o zarotnikih
Preiskava o zarotnikih, ki so izvršili napad v Marseille-u, se nadaljuje v vseh državah, kjer so se zarotniki mudili, z največjo natančnostjo. Preiskava se vodi v Franciji, v Švici, v Italiji, pa tudi v Belgiji, v Nemčiji in celo v Angliji.
Rezultati preiskave doslej še niso popolnoma odkrili pravih krivcev, namreč tistih, ki so dajali zarotnikom »moralno« potuho in denar. Doslej je dognano le, kdo je morilec, policija ima zaprtih tudi nekaj »sotrudnikov« pri atentatu, katerih prava imena je že ugotovila, nekaj oseb pa še iščejo.
S posebno vnemo zasleduje potek preiskave francosko časopisje. Veliki pariški listi so poslali na vse strani svoje posebne poročevalce, ki prav krepko podpirajo uradno preiskavo. Tako je med drugim neki poročevalec dognal, da ni povsem točna izjava ogrske vlade, da ji o kakem »taborišču zarotnikov« na Ogrskem ni nič znanega, pač pa da je res, da se nekateri zarotniki še danes skrivajo na Ogrskem, čeprav ne več v taborišču Janka-pusta, pač pa na Surda-pusti, ki ne leži daleč proč.
Taka dognanja niso za prizadete kroge baš prijetna, so pa potrebna, da se dožene enkrat resnica do kraja.
'Balkanska zveza
Na zadnji seji zastopnikov v »Balkanski zvezi« včlanjenih držav (Jugoslavije, Rumunije, Grške in Turčije), ki je bila pretekli teden v Ankari, glavnem mestu Turčije, so dosegli zopet lep napredek: po primeru »Male zveze« so sklenili poseben »političen štatut« in pa ustanovitev »gospodarskega sveta«. Politični štatut določa število letnih sej Zveze, vrsto predsednikov, enakopravnost vseh včlanjenih držav, in ustanovitev posebnih odborov. Ob enem se ustanavlja posebno tajništvo.
Gospodarski svet pa ima nalogo, najti pota in sredstva za čim tesnejše zbližanje v Zvezi včlanjenih držav na gospodarskem polju.
Konferenca je nadalje sklenila, da bo o vseh svojih sklepih in ukrepih obveščala tudi Bolgarijo.
Volitve v Ameriki
V Zedinjenih državah je v torek 6. t. m. volilni dan. Volili bodo 435 poslancev. Dosedanja zbornica je štela 313 demokratov, 113 republikancev, 5 kmetskih zastopnikov, 4 mesta pa so bila prazna. Splošno računajo, da bodo zmagali demokrati; njihova zmaga bi pomenila odobravanje dosedanje Rooseveltove gospodarske politike.
2Vcva avstrijska umiava
1. novembra je stopila v veljavo nova avstrijska ustava.
Nova ustava ne pozna več starega, od političnih strank izvoljenega parlamenta, ampak pozna samo stanovsko zastopstvo. Avstrija je torej postala stanovska država.
Najvišji zastop je po novi ustavi državni svet. Temu stojita ob strani Zvezni gospodarski svet in Zvezni kulturni svet. V ta zastopstva bodo volili svoje člane zastopniki sedem stanov, ki pa še niso vsi organizirani, nekaj zastopnikov pa bo imenovala v vsak zastop vlada.
Zloraba nad delavstvom
................
bornem kmetijskih ^a^statv
flcp na Vivju
Virje je majhna, a prijazna vas pri Medvodah. V tej vasici sta živeli v hišici št. 15 dve sestri, starejša 62-letna Ivanka Kafolova in nekoliko mlajša Ana. Starejša sestra je 6ejmarila, mlajša pa je hodila na delo v neko tovarno v Medvodah. Ker sta živeli jako varčno in skromno, sta bili na glasu, da imata denar.
V	isti vasi pa je živel tudi delavec Josip Mavrin, star 32 let. Mož j© vidtel nekdaj boljše čase. Nesreča pa je hotela, da je mož prišel ob službo, poleg tega pa je moral poravnavati še neke stare obveznosti. V svoji stiski se je spomnil na obe ženski, katerima zaradi neke izgubljene pravde ni bil posebno naklonjen. Tako je v njem dozorel sklep, da bo dosegel z enim samim zamahom sekire dvoje: maščeval se bo za izgubljeno pravdo in obenem bo prišel do denarja ...
Preteklo nedeljo zjutraj je svoj naklep izvršil. Mlajša sestra je odšla k maši, starejša pa se je doma pripravljala na odhod na Brezje, kjer je hotela prodajati »odpustke«. Pripravila je tudi 2000 Din, ki jih je položila na mizo. Ko pa je za trenutek stopila iz hiše, je stal pred njo Mavrin, ki jo je s sekiro pobil na tla, naglo pobral denar in zbežal.
Žena pa ni bila ubita, ampak je bila še toliko pri moči, da je zapisala na listek »Mavrin«. Ko je prišla mlajša sestra iz cerkve, je takoj poklicala zdravnika in obvestila orožnike. Nekaj ur kasneje je bil nesrečni Mavrin že v rokah pravice...
Mavrinova žena je oropanih 2000 Din, ki jih je bil mož prinesel domov, takoj vrnila lastnici, težko ranjeno Ivanko pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico in zdravniki upajo, da ji bo operacija rešila življenje.
JVcvarcii vlomilec — usirel/en
V	okolici Novega mesta so se zadnje čase močno množili vlomi in tatvine in ljudje so sumili, da gre večina vlomov na rovaš dveh nevarnih vlomilcev, in sicer Janeza Mrvarja in Jožeta Štanglja; oba sta iz Gotne vasi pri Novem mestu.
V	nedeljo zvečer sta se oba z motornim kolesom odpeljala proti Žužemberku, da vlomita v tamošnjo posojilnico. Kolo sta skrila nekje v bližini, ponoči pa sta bosa prišla v trg in prišla v poslopje.
Majhen ropot pa je zbudil hišnico, ki je takoj skočila skozi okno po orožnike. Tem se je pridružilo še nekaj domačinov, ki so poslopje ObkolilL Orožnik, ki je prvi vstopil, je takoj naletel na Štanglja, katerega so podrli na tla in zvezali. Mrvar pa je pobegnil skozi okno na Stranišču.
Mrvar je divje bežal pred zasledovalci proti Novemu mestu. Pomagalo pa mu ni vse skupaj nič; zasledovalci so ga dohiteli, a ker na klic »Stoj!« ni obstal, ga je zadel strel ravno v til-jnik, da se je zgrudil mrtev na tla...
Carine prosi uvoz semenu
Finančni minister je s soglasjem kmetijskega ministra in na podlagi odloka ministrskega Sveta predpisal pogoje za carine prost uvoz se-piena cvetlic in žita (pšenice, rži, ječmena, ovsa in turščiice), riža v zrnju in sočivja (fižola, graha itd.) v zrnju, kadar se uvaža zaradi pridelovanja boljgih vrst teh rastlin. Za carine prost tavoz boljših vrst kulturnih rastlin sta potrebni potrdilo pristojne banske uprave in dovoljenje carinskega oddelka finančnega ministrstva, da Je uvoz carine prost. Dovoljenje bo vsebovalo potrdilo, da bodo uvozniki semena uporabili uvozno ©eme iziključno samo za setev in za izboljšanje dosedanjih vrst semen dotične rastli-pe. Prošnje za dovoljenje uvoza semen naj v lože fepietje na banske uprave preko pristojnih sre-
skih načelstev, odnosno mestnih poglavarstev, zadruge pa preko svojih zvez. Zveza kmetijskih zidfruženj in kmetijske ustanove (državne in samoupravne) in protokolirane trgovine s semenom naj se za dovoljenje obrnejo neposredno na pristojno banovino. S takimi dovoljenji naj se uvozniki obrnejo na finančno ministrstvo, da dobe dovoljenje za carine prost uvoz.
Ejubljunsku Ivgrovsha zbornica profi Hal'i
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je te dni naslovila na merodajne faktorje v Beogradu obširno in utemeljeno pred-stavko, v kateri zahteva prepoved uporabljanja gumijaste obutve. Ta predetavka je v prvi vrsti naperjena proti Bati, ki čedalje bolj poplavlja z gumijasto obutvijo našo državo. Zbornica se v svoji predstavki poziva na mnenje številnih inozemskih znanstvenih institutov, ki so ugotovili, da je obutev iz gumija zdravju škodljiva in nehigieniona. Vsled tega so že v mnogih državah prepovedali nositi gumijasto obutev, ki povzroča zlasti prekomerno potenje, ker izključuje ventilacijsko možnost.
Pa tudi narodno-gospodarski momenti govore proti rabi gumija za izdelavo čevljev, saj je znano, da se je v zadnjih letih uvoz gumija v našo državo stalno večal, kar brez dvoma za naše narodno gospodarstvo ni pridobitev, saj imamo dovolj živine in kož doma! Gre torej tu v prvi vrsti ne samo za zaščito naših najštevilnejših obrtnikov, t. j. čevljarjev, ampak tudi za splošno gospodarstvo in zlasti tudi za našega kmeta. Res
Če se spomnimo 20 let nazaj, so bili pri živinoreji isti pojavi kakor dandanes. Razlika je bila samo v tem, da se ni vedelo zakaj krava ni hotela ostati breja. Še prav dobro se spominjam, da se je po vasi govorilo: ta in ona sosedova sivka se noče obrejiti. Gospodar, misleč, da je krava postala za pleme nesposobna, je to kravo poredil in nato prodal mesarju.
Z bolj povečano veterinarsko prosveto med narodom pa se je vzrok te nebrejosti, oziroma jalovosti kmalu odkril in narod je počasi spoznal svojega nevarnega sovražnika v živinoreji, t. j. kužni katar sramnice pri govedi.
Dandanes je zavzela ta bolezen že tako velik razmah, da že resno ograža našo živinorejo.
Poglejmo si to gospodarsko pošast malo natančneje.
Prvo, kar si le dobro zapomnimo je, ta bolezen je kužnega značaja, t. j. da se prenaša potom skoka bikov, gnojnice ali gnoja od živali na žival.
Bacil, ki to bolezen povzroča, se nahaja v sluznici sramnice. So pa tudi slučaji, da se nahaja celo v sluznici maternice in celo zaide v jajčnik in ga uniči.
Najrajše se okužijo mlade živali ali ne prizanaša tudi starejšim.
Praksa je tudi pokazala, da se mlajše lažje pozdravijo od starejših. Nasprotno pa se maternica in jajčnik pri mlajših hitreje okuži in to je ravno posledica, da imamo toliko telic jalovk.
Kmalu po enem okuženem skoku ali sploh okužitvi opazimo, da je krava bolj nemirna. Pri nekaterih kravah je ta znak takoj drugi dan, dočim pri drugih šele čez dva, tri ali štiri dni.
Sluznica sramnice, ki je v zdravem stanju lepo rožičaste barve, bolj svetla, postane živo rdeče barve in nateče.
Na dnu sramnice nastanejo podolgaste gube rdeče barve in par dni nato se že pojavijo kot proso velika zrnca ravno tako rdeče barve. Ta zrnca, ki so ravno znak te bolezni, so precej trda in se lahko otipajo.
je sicer, da je gumijasta obutev nekoliko cenejša, toda z ozirom na to, da je trpežnost gumijastega čevlja v primeri z usnjenim čevljem manjša in zlasti z ozirom na to, da je tudi možnost popravila pri gumijastem čevlju toliko kot izključena, predstavlja uporaba gumijastih čevljev dejansko samo navidezno in le trenutno korist konzumenta. Vsled eminentno zdravstveno-hi* giemičnih, narodno-obrambnih in narodno-go-spodarskib momentov se je zbornica odločila za navedeno akcijo.
•: i.a . , .-i $ •••»..
Svetovna žeiev -pšenice
Mednarodni agrarni urad v Rimu je objavil te dni rezultate svojih preiskovanj o svetovnem stanju pšenice.
Celotni pridelek pšenice znaša 889 milijonov centov (lani 987). V Evropi so pridelali pšenice 402 milijona centov (lani 476).
Evropske uvozne države se dele na tri skupine. V prvo spadajo: Španija, Estonska, Francija, Letonska, Portugalska in Švedska. Te dežele letos ne bodo uvažale nič pšenice, dočim so jo lani uvozile nad 5 milijonov centov. V drugo skupino spadajo: Nemčija, Avstrija, Grška, Italija in Češka. Te države so lani uvozile 7 milijonov centov pšenice, letos je bodo pa potrebovale dosti več; Češka bo rabila 4 milijone centov, Nemčija 5 milijonov, Avstrija 4 In Grčija 3 milijone. V tretjo skupino pa spadajo Anglija, Irska, Švica, Holandska, Danska in Norveška. Ta skupina bo letos potrebovala okoli 93 milijonov centov pšenice.
Vsled velike potrebe se bodo znatno skrčile tudi zaloge stare pšenice.
Že v tej stopnji opazimo, da se iz sramnice izceja sluz, ki se pa pozneje spremeni celo v gnojni izliv brez posebnega duha. Tudi ta izliv ima bacile v sebi.
V tem stadiju je krava precej nemirna. Bolj pogosto gre na vodo, njen hod je neokreten, na mesu opada in zmanjšala se je njena količina mleka.
Ta izliv traja navadno po en mesec, posebno če smo ta katar takoj zdravili in če je bolezen bolj lahke narave, ti znaki počasi zginevajo.
Bolj nevarno pa je, če to gnojno vnetje preide v sluznico maternice ali celo naprej do jajčnikov. Ta dva slučaja, posebno vnetje jajčnikov, ima za posledico neplodnost dotične krave, ker na ta način jajčnik ohromi.
Če pa je vnetje maternice, t. j. jajčniki so ostali še zdravi, se krava v malo slučajih še obreji ali pozneje večinoma v tretjem do šestega meseca povrže.
Posledice te bolezni so za narodno gospodarstvo zelo občutljive. Predno bi pa te posledice opisal, bi še priporočal nekaj navodil za zdravljenje te bolezni.
Kdor le more in takoj ko opazi navedene znake, naj se takoj obrne na pristojnega živino-zdravnika radi prepoznanja in zdravljenja te boleznL
Za zdravljenje ima veterinastvo precej vrst zdravil. Ker pa je bolezen sama na sebi, po-* sebno če je zastarela, zelo odporna, so tudi uspehi zelo različni in zaradi tega dostikrat precej nepovoljni.
Če je ta katar samo par dni star, ga za* ustavimo, oziroma pozdravimo z raznimi raz-kužilnimi sredstvi, t. j. z 1H% raztopino lizola ali kreolina. Pozneje lahko mažemo te gube in zrnca na spodnjem notranjem delu sramnice tudi z jodovo tinkturo. Vse eno pa tudi izpiramo z razkužilnimi sredstvi, da na ta način obvar-jemo pred vnetjem maternico in jajčnike.
Dalje so nam na razpolago tudi bissulin
Drolc, Kočevje:
Kggžisi batom? svamnic
z czieom na narodne gfospodarsivo v banovini
svečice in pieton lističi, katere dajemo po navodilu živinozdravnika.
Nikdar pa ne smemo pozabiti tudi razkužiti tak hlev.
Še bolj pa je važno, da se te bolezni čuvamo.
Kadar kravo pripuščamo k biku, izperemo njeno sramnico z sodovo raztopino, t. j. na 1 liter vode damo 1 kavno žličko kuhinjske sode in s to vodo vsaj eno in pol ure pred skokom sramnico izperemo. Bikovo žilo pa po vsakem skoku operemo z \Yi% lizolovo raztopino, dokler obstoji sum, da je v kraju ta bolezen.
Kako veliko škodo nam prinaša ta bolezen, kažejo sledeči primeri:
1.	Ena krava, 500 kg težka, ki na tej bolezni oboli, shujša najmanj za 50 kg. Če računamo kg Din 2"—, je Din 100'—.
2.	Zamudi eno tele, ker se dolgo ne obreji. Škoda po današnji ceni Din 400'—.
3.	Ta krava, ker ni imela teleta, je imela letno najmanj 1000; litrov mleka manj. Če mleko računamo po Din 1'— je zopet tisoč dinarjev.
Skupno ena sama taka krava je eno leto odnesla narodnemu gospodarstvu Din 1500'—, kar je najnižje vzeto.
Če vzamemo, da ima naša banovina okrog 250.000 krav in pri tem smelo trdim, da je 10% okuženih, kar znese 25.000 krav, tedaj znese celokupna škoda pri narodnem gospodarstvu 37 milijonov i 500.000 tisoč dinarjev, in to v enem samem letu.
To je vsota, S' .katero bodo morali gospodje pri banovinski skupščini resno računati in za organizacijo pobijanja te bolezni odobriti izdatno vsoto. F. - i /jot;
Cbčinshe volitve v Angliji
V Angliji so imeli pretekli teden občinske
volitve. , - i . jb
Te volitve so zanimive zaradi tega, ker so pokazale mogoče^preokret angleškega prebivalstva na levo!"Zmagali namreč niso pristaši sedanje vladne večine, ampak prav velike uspehe je dosegla Delavska stranka (»laburisti«). Delavska stranka si jfe osvojila celo polovico občinskih zastopstev V Londonu, kjer je sedež največje bogatije sveta.
Zmago Delavske stranke smatrajo splošno kot znak, da bo ta stranka zmagala tudi pri prihodnjih volitvah' v državni zbor, ki bodo leta 1935. ali pa 1, 1936. Če se bo Delavski stranki tudi ta zmaga posrečila, potem bo tudi vsa svetovna in gospodarska politika krenila y drugo smer.
Naročanje tovorn. vagonov
Generalna direkcija državnih železnic je odredila, naj se od 1. novembra dalje opravi razdelitev vagonov samo enkrat na dan, in sicer ob 12. Stranke se zato opozarjajo in naprošajo, naj svoja naročila vagonov, ki so jim potrebni za prihodnji dan, izroče načelnikom nakladalnih postaj najkasneje do 8*30 dopoldne.
Glede vagonov: za večje tovore (hmelja, prediva, lanu itd., svežega mesa, perutnine, oglja itd.), za katere imajo naše železnice vagone le v omejenem številu, se strankam priporoča, naj izroče svoja naročila teh vagonov postajenačel-nikom vsaj dva do štiri dni pred nakladanjem, da bo mogoče ugoditi tudi tem potrebam in ustreči željam trgovskih in gospodarskih krogov.
12 milijard, dolarjev za javna dela
Predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu so predložili predlog, naj določi 12 milijard dolarjev za javna dela za bodočih 5 let. 7 milijard naj bi dala vlada, 5 milijard pa bi se dobilo iz domačega posojila. Sedaj leži v ameriških denarnih zavodih nad 12 milijard dolarjev brez obresti in brez koristi.
Z druge strani pa poročajo, da je ta vest še prezgodnja.
metfska
mladina
Celje. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je na svoji seji dne 1. t. m. med drugim sklenil prirediti prosvetno-organizatoričen tečaj za fante. Tečaj bo trajal 3 dni, dnevno se bo vršilo po pet predavanj in ogledi raznih celjskih institucij. Tečaj je določen na dneve v začetku januarja prihodnjega leta. Ker pa bodo enake tečaje priredili tudi ostali Pododbori, zato bo celjski Pododbor te že predvidene datume kakor tudi program tečaja predložil še seji predsednikov Pododborov, da bodo tako vsi tečaji natančno po skupnem programu in brezhibno organizirani.
Hajdina pri Ptuju. Dolgo že ni bilo nobenega glasu iz našega kraja. Pa vendar ne spimo. Društvo kmetskih fantov in deklet v Hajdini je tekom leta prirejalo sestanke in izlete. Pred enim mesecem dne 7. oktobra pa smo priredili vinsko trgatev, s katero smo pokazali javnosti, , posehEO pa našim nasprotnikom, da gremo neustrašeno naprej za našim ciljem in da se sploh malo zmenimo za protiagitacijo, ki jo širijo proti našemu društvu. Čeravno so se našli taki, ki so trgali naše plakate in metali po cestah, je bil obisk na prireditvi nadvse zadovoljiv in pokaralo se je, da še ima kmetska mladina^ združena v od nekaterih tako osovraženem Društvu kmetskih fantov in deklet^ vseeno mnogo prijateljev. Naša prva prireditev, vinska trgatev, ki je tako lepo uspela, nas je še bolj navdušila za delo v Društvu kmetskih fantov in deklet.
Na nedeljo 4. novembra smo imeli sklican ustanovni občni zbor, na katerega je mislil priti delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. Ker pa delegata ni bilo, smo ustanovni občni zbor preložili in vršila se je žalna kome-moracija za blagopokojnim Nj. Vel. Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, katero je vodil šolski upravitelj g. Petje Ignacij, ki je imel nadvse lep zgodovinski govor o blagopok. Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Zedinitelju in o naši državi Jugoslaviji, za kar se mu na tem mestu še enkrat zahvaljujemo. Razveseljivo je tudi, da se je razem gosp. šolskega upravitelja in ge. soproge odzvalo vabilu tudi vse ostalo učiteljstvo na napovedan ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet.
Čudno se nam zidti, da se ni smelo pred cerkvijo razglasiti in povabiti na naš ustanovni občni zbor, ker je to mesto vendar za razglašenje vseh uradnih in privatnih novic. Vemo pa, od katere strani to izvira ter si bomo to tudi zapomnili.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 11. p. m. je priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet žalno svečanost v gostilni g. Golenka Antona. — Ob 18. uri je društveni tajnik tov. Stanko Vrbnjak v krasnih besedah obujal spomin na našega kmetskega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vsi številni navzočni so ob kor.cu izvajanja tov. tajnika Kralju-Mučeniku zaklicali trikrat: »Slava Mu!«
Beričevo pri Ljubljani. Dne 28. p. m. je Društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem ob navzočnosti vsega članstva z žalno sejo počastilo nesmrtni spomin Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Tov. Niko Einspiler je v lepem govoru poveličeval pokojnega Kralja. Tov. Lojze Avsec pa je opisal veličastne in nad vse ganljive svečanosti v Beogradu, ki se jih je udeležil kot zvezin praporščak.
Krka pri Stični. Skupno z drugimi društvi je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet
dne 12. t. m. v šoli žalno svečanost za blagopokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem.
Gora pri Sodražici. Društvo kmetskih fantov in deklet na Gori pri Sodražici je imelo žalno sejo za blagopokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem dne 13. oktobra ob 8. uri zvečer. Čim smo se zbrali v šolski sobi, je otvoril sejo predsednik tov. Alojz Čampa in podal besedo šolski upraviteljici tov. Praprotni-kovi. Vsi smo zrli s tesnobo v srcu na sliko blagopokojnega Kralja, odeto v žalno kopreno in okrašeno s cvetjem in svečami. Tov. Praprotni-kova nam je prečitala vest o grozni smrti našega Kralja ter vstopu na prestol Nj. Vel. Kralja Petra II. Nato nam je podala življenjepis blagopokojnega Kralja, posebno poudarjajoč Njegovo veliko ljubezen do domovine in naroda. Zatem je je povzel besedo še tov. Praprotnik, ki je orisal Njegovo brezprimenio junaštvo v osvobodilnih vojnah, usmiljenje do preprostega ljudstva in veliko državniško modrost. S trikratnim »Slava!« klicem je bila zaključena žalna seja.
Vanča vas. Dne 20. p. m. je priredilo novoustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet žalno sejo za blagopokojnim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, na kateri je tov. predsednik ob polni udeležbi članstva podal življenjepis pokojnega Kralja, nakar so visi navzočni trikrat zaklicali: «Slava!«
Sv. Ana v Slov. Goricah. Pričeli smo se gibati v pravem kmetskomladinskem duhu. Vstati hočemo tudi pri nas in vzeli smo si za vzgled tovariše in tovarišice pri Sv. Marjeti v Slov. Goricah, kjer obstoji Društvo kmetskih fantov in deklet. Tudi mi se hočemo usposabljati za borbo do boljše bodočnosti. Nad 50 kmetskih fantov in deklet se je že prijavilo in bomo v kratkem ustanovili kmeitsko-mladinsko postojanko, kar bi bili že storili, pa smo odložili radi splošne žalosti za blagopokojnim Kraljem.
Kapela pri Slatini-Radenci. V nedeljo, dne 21. t. m. je sklical tov. Ivan Stuhec, drevesničar v Murščaku, sestanek za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet. Udeležba je bila zelo številka. Fantje in dekleta so z navdušenjem odobravali sklicateljeva izvajanja o ciljih društva in so si izvolili pripravljalni odbor s tov. I. Stuhecom kot predsednikom, tovarišico Anico Horvat kot podpredsednico in tov. Martinom Janšovcem kot tajnikom ter petimi tovariši odborniki. — Pripravljalni odbor je že vložil pravila in ko bodo potrjena, pričnemo s predavanji, tečaji in zbiranjem knjig za knižnico.
Gaberje pri Brežicah. V nedeljo, dne 28. p. m. se je vršil v dvorani g. Kramerja v Do-bovi ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet t Gaberju za vasi Selo, Gaberje in Mali Obrež. — Nad 80 tovarišev in tovari-šic, delegatov učiteljstva, Sokola in Rdečega križa iz Dobove in delegatov tovariških društev Vihre in Krške vasi je napolnilo vso dvorano. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Ivan Vidmar je otvoril občni zbor, pozdravil vse na-vzočne in se z iskrenimi besedami pomudil ob spominu na našega nepozabnega Viteškega Vladarja, ki so mu vsi zbrani zaklicali trikratni ^Slava!«, nakar je grabljica tov. getinčeva de-klamirala Albrehtovo: »Viteškemu kralju Zedinitelju.« — Tov. predsednik je nato podal zgodovinsko sliko kmetskega gibanja v teh krajih še izza Matije Gubca. Po poročilih tajnika, blagajnika in nadzornika je povzel besedo predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek, ki je v temperamentnem govoru pokazal na slabosti v starejši generaciji in na kak način mora mladina to popraviti. Predsednik Krškega pododbora Zveze tov. Tine Horvatič je poudarjal potrebe društva glede strokovne izobrazbe in kmetske zavesti. Po deklamaciji kosca tov. Polovica »Pesem kmetske mladine« (R. Gobec) je bil izvoljen sledeči odbor: Ivan Vidmar iz Gaberja, predsednik; Cetin Franc iz Sela, podpredsednik; odborniki- Cvetko Ciril, Gaberje; Danev Jože, Gaberje; Šeler To-
ne, Sela; Weble Jože, Sela; Polovic Rezika Gaber je; Pilpah Ivan, Sela; Hrvatic Franc, 'Mali Obrež; Lavrič Franc, Mali Obrez. Namestniki: Kežman Rezika, Gaberje; Basina Ferdo, Gaber-je; Preskar Anton, Sela; Hrvatic Jože, Mali Obrež. Ob zaključku zborovanja je bil z velikim navdušenjem soglasno sprejet predlog, da se odpošlje banu dr. Dragu Marušiču pozdravna brzojavka.
Kmetijska šola na Grmu je zaključila 31. oktobra letni tečaj, ki ga je obiskovalo 18 v šolskem internatu stanujočih učencev. Zaključni svečanosti so prisostvovali vsi učitelji z ravnateljem g. inž. Zupaničem ter sreski kmetijski referent prof. g. Malasetk in predsednik sreskega kmetijskega odbora g. Bule iz Mirne. Izid šolskega leta je 5 odličnih, 1 prav dobra, 8 dobrih in 1 zadostna ooena. Najboljši učenci so dobili v nagrado strokovne knjige, denarno nagrado kmetijskega odbora pa je prejel Ivan škvarič iz Dolenjih Stopič.
Sp. Polskava. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je na prošnjo tukajšne občine dovolila, da se vrši 3 mesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj za na'ša dekleta. Tečaj obiskuje sedaj 16 deklet. Vse stroške, ki pripadajo krajevnim činiteljem, nosi občina. Tudi za drugi tečaj, ki se prične začetkom decembra, je veliko zanimanje, in se je priglasilo mnogo deklet iz Sp. in Zg. Polskave, Čre&njevc in Pragerskega. Za kritje stroškov tega tečaja bo skrbel sreski kmetijski odbor Maribor desni breg. Med tem tečajem bodo ob nedeljah tudi razna predavanja' o gospodinjstvu in dr. za žene in dekleta, ki
ne obiskujejo tečaja.
0
JVovicc
Trije popotniki na strehi brzovlaka. Te dni so se pripeljali iz Gradca v Maribor trije mladeniči na strehi brzovoznega vagona. Ko je sprevodnik fante našel, so bili vsi premrzli in so bili prav veseli, da je njihove vožnje konec.
Od doma je pobegnila 15-letna Anica, hčerka usnjarskega pomočnika Franca Širca iz Ptuja.
Nevarnega tatu, ki je ukradel pred dobrim mesecem kmetu Lovru Bočkincu iz vasi Bočkinci na Hrvatskem okoli 400.000 Din, so orožniki prijeli v Novi Gradiški. Pri njem so našli še 77.000 Din.
Pod vlak je skočil v Mariboru 20-letni delavec Anton Benčič iz Varaždina. V smrt je šel, ker mu je bilo delo v tovarni odpovedano.
Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljival Pazite na tovarniški znak!
Skesan tat. Preteklo nedeljo je ukradel neznan tat posestniku Flerinu v Stranjah okoli 7200 dinarjev. Naslednjega dne so pa že našli okoli hiše na raznih mestih 6000 Din, ki jih je skesani tat prinesel nazaj, 1200 Din pa si je ali obdržal, ali pa položil nekam, kjer jih še niso mogli najti.
18.400 bolnikov je bilo do 1. novembra sprejetih letos v bolnišnico v Ljubljani. Največ jih je bilo sprejetih na kirurgični oddelek (8800).
Proti pasji steklini cepijo v Jugoslaviji vsako leto okoli 10.000 oseb.
Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone I. stopnje je bil odlikovan minister za socialno politiko g. dr. Fran Novak.
Ponarejevalca vložnih knjižic A mol d a Fleischhacker-ja iz Zagreba je zagrebška policija zaprla, ker je po komaj prestani kazni že zopet ponaredil hranilno knjižico za od 10 Din na 156.010 Din.
Nevarna patrona. Na Laverci pri Ljubljani stanujoči 36 letni krojač Jože Vodenik se je na praznik doma tako neprevidno igral s patrono, da se mu je v roki razpočila. Drobci so mu tako ranili desno oko, da je oslepel.
9586 volilcev ima Maribor po novem zakonu o volilnih imenikih.
111 let stara priča. Pred sodiščem v Beli Palanki je bil te dni zaslišan kot priča 111 letni posestnik Tosa Videnovič iz Donje Glame. Mož je telesno še popolnoma čil in zdrav, tako da je prišel 2 uri daleč na sodišče peš.
Na ljubljanskem novem pokopališču, ki obstoji že 28 let, je doslej pokopanih že okoli 42 tisoč oseb.
Vlomi in tatvine. V gostilno g. Mandla v Radvanju pri Mariboru so neznani ljudje vlomili in odnesli okoli 4000 dinarjev. — Posesitniku Ivanu Hrgi iz Juršincev pa so tatovi odnesli 5100 dinarjev.
Zagoneten zločin. Pretekli ponedeljek zjutraj so našli blizu Gornjega Sečovega pri Rogaški Slatini 80 letnega zasebnika Franca Cvetka ubitega. Po vseh znakih sodeč gre za roparski umor, ker je slovel pokojni Cvetko kot premožen mož.
Nevarno se je opekel po obrazu pretekil teden 8 letni posestnikov sin Rudolf Praprotnik iz Ponove vasi pri Grosupljem. Otroci so zažigali smodnik.
Z mlekom so gasili požar kmetje v vasi Žlebovi pri Rogatici, ker v kraju ni bilo vode.
Smrtno se je ponesrečil te dni ugledni posestnik Vinko Kos iz Lok. S svojimi tovariši je šel nabirat encijan na Veliko planino, kjer pa je spodrsnil in padel tako nesrečno, da je mrtev obležal v prepadu.
Kaj bom dal svojemu otroku? Tako se vprašujejo danes vsi starši, katere tarejo skrbi, kaj
'M.azm®
Zapravljeni milijoni
S Holandskega poročajo, da je vlada odredila, naj kmetje v najkrajšem času pobijejo 150.000 krav in volov in 50.000 telet. Meso bodo predelali v konserve. Svoj sklep utemeljuje vlada s tem, da je živine, zlasti krav, na Holand-skem preveč in zato nima ne mleko, ne surovo maslo in ne meso nobene cene več. Blaga mora torej biti manj, potem pa se bodo cene zopet dvignile na staro višino.
Pred nekaj leti pa so začeli ravno na Ho-landskem izsuševati velik del od morja poplavljenega obrežja. To delo so takrat slavili kot nekako čudo moderne tehnike, ki je seveda tudi veljalo svoje težke milijone. Takrat so rekli, da bo to delo ogromnega pomena za Holandsko, ker bo na tako pridobljenem svetu lahko živelo na tisoče kmetov, ki bodo lahko redili živali nič koliko...
Danes pa, ko je zemlja tukaj in ko je naseljena, pa sklene vlada, naj kmetje svojo živino uničujejo...
Nekaj podobnega se je takoj po vojni zgodilo v Ameriki. Takrat je svet silno iskal žito in moko. Cena je šla vedno bolj kvišku. Da izrabijo to ugodno priložnost, so v Ameriki za ceno težkih milijard dolarjev začeli izpreminjati prej puste in neobdelane ravnine v plodna, žitna
bo z njihovimi otroci. Edini odgovor, ki je še količkaj zanesljiv, je: pošteno vzgojo ih dobro strokovno izobrazbo, da bodo značajni ljudje in sposobni delavci, pa se bodo v življenju že predli do poštenega kosa kruha. Najboljši pripomoček pri vzgoji in izobrazbi pa je dobra knjiga. Za naše kmetovalce izdaja take knjige vsako leto Kmetijska matica v Ljubljani. Za skromno udtaino Din 20-— dobi vsak ud 4 lepe in koristne knjige, pisane samo za kmetovalce. Kdor hoče svojemu otroku dobro, ta mu bo naročil knjige Kmetijske matice. Naročila sprejemajo krajevni poverjeniki in uprava Kmetijske matice v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.	iv
Nesrečno praznoverje. Podjetni J. B. je zve-del, da boleha posestaica J. D. v mariborski okolici že delj časa in ji ne pomagajo nobena zdravila. Navihanec je izrabil to njeno bolezen. Dal ji je skrivnostno pismo, češ da ga mora nositi na bolečem mestu, večkrat pa naj to pismo tudi prečita, da bo s tem izgnala hudiča' iz svojega telesa. Poleg tega je čudodelni »doktor« izročil lahkovernici tudi stekleničico z zdravilno tekočino. Vse to pa ne bo nič pomagalo, je zat^ev^Jl; .-„ sleparski padar, če ne bo vrgla v določenih raz-dobjih v bližnji potok vsakokrat nekaj 20 dinarskih kovancev. V tem pa je bilo tudi zdravljenje, seveda ne ženine bolezni, marveč' šleparje-vega žepa.. Ker pa lahkovernica le ^ozdravela, se ji je zdela zadeva sumljiva in je nesla »zdravilno pijačo« nekemiu zdravniku v I?tuj, ki je ugotovil, da je tekočina le pokvarjeno, vino. Slepar bo seveda dobil za svoje »zdrayijenje« zasluženo plačilo.
>JiftftW
polja. Danes pa, ko je žita preveč, pa žito sežigajo ...
Tudi v južni Ameriki ni nič boljše. Tam so širili nasade kave od dne do dne, danes pa mečejo pridelek v morje, samo da bi ostanek dosegel višjo ceno...
Vsak razsoden človek mora uvidgti, da je takšno »gospodarstvo« nesmiselno ih brezglavo, in vsak se vpraša: Zakaj pa ne razdele preobi-lega pridelka med tiste, ki nimajo nič? Če bi evropski in amerikanski brezposeM reveži dobili tisto pšenico, kar je sedaj sežigajo ali pa pomečejo v vodo, bi je bilo prav kmalu kcec, mogoče še prej kakor v plamenih, ostanek b; pa pokupili tisti, ki imajo še kaj v žepu, prav tako in za prav takšno ceno kakor jo pokupijo dandanes!	•>/> ,.btj *
Največji most na svetu
Največji most na svetu so dogradili te dni v Afriki čez reko Sambesi. Most je dolg 3600 metrov. Dela so trajala tri leta in to v kraju, kjor vedno razsaja malarija. Družba pa, ki je delo izvrševala, je storila za zdravje svojega delavstva vse, kar je mogla in res vsa tri leta hi umrl noben delavec za malarijo. Nova železnica bo
odprla novo pot v osrednjo Afriko.
*
Socialno zavarovanje v Zedinjenih državah
V Zedinjenih državah vodi ministrstvo za socialno politiko ženska, gospodična (miss) Frances Perkins. Ta je v nekem predavanju *
napovedala, da bo predložila v kratkem parlamentu zakonski načrt o socialnem zavarovanju. »Moj načrt,< je izjavila, >bo varoval ljudi za primer brezposelnosti, starosti in prezgodnje smrti. Mi podpiramo sedaj 17 milijonov oseb, kar nas velja mesečno 135 milijonov dolarjev, ne da bi splošnost kaj od tega imela. Moj načrt sloni na angleškem zakonu o socialnem zavarovanju, ki je najboljši, in ki je v veliki meri pomagal, da kriza v Angliji še zdaleka ni bila tako huda kakor pri nas.«
Pripominjamo, da v Ameriki doslej socialne zakonodaje sploh niso poznali.
*
Najhitrejši vlak na svetu
Te dni je privozil iz Los Angelesa v Kaliforniji v Newyork na poseben način zgrajen vlak, ki je prevozil dolgo pot — preko cele Amerike! — v 56 urah in 55 minutah. Vlak goni motor, ki ima 900 konjskih sil. Na kolodvoru v Newyorku je čakala na prihod vlaka ogromna množica ljudi z županom na čelu. Šef-inženjer, ki je vodil vlak, je pri izstopu iz svoje kabine takoj padel v nezavest zaradi silne vročine v kabini, pa se je na svežem zraku takoj zopet osvestil. Vlak je vozil z brzino 165 kilometrov na uro, na nekaterih delih proge pa tudi z brzino po 180 kilometrov.
Bosanski pregovori
»Ne oženi se, dokler ne moreš rediti treh žen.« ------
»Vse deklice, ki so stare 14—16 let, si domišljajo, da jih je samo cesar (sultan) vreden; od 16. do 18. leta so zadovoljne tudi že z velikim vezirjem, od 18. leta so pa zadovoljne z vsakomur, samo da je moški.«
»Svojega sina oženi, kadar ga hočeš, svojo hčer pa, kadar jo le moreš, kajti laže je dobiti ženo kakor staro ruto-ovratnico.«
»Zaupaj mirno ženi svojo skrivnost, ampak prej ji jezik iztrgaj!«
»Bedast prijatelj je večja muka kakor moder nasprotnik.«
»Kdor se ti bolj liže kakor je treba, ta te je že ogoljufal ali pa te še bo.«
»Pogumno nastopi proti nasprotniku, ki se hoče s teboj boriti, boj pa se tistega, ki pred teboj beži!«
»Cesarjev križ ni nič lažji kakor sultanov polmesec.«
»Paša je nahujši, če mu zmanjka denarja.« *
Oboroževanje na morju
Te dni so se vršila v Londonu pogajanja za omejitev oboroževanja na morju. Konferenca, katere so se udeležili zastopniki Anglije, Zedi-njenih držav in Japonske, pa je potekla vsled japonskega odpora brez uspeha, ker Japonci niso hoteli več priznati, da bi oni bili še naprej »manj vredni«. Japonski zastopnik je izjavil kratko, »da je svetovno morje last vseh narodov in da Japonska ne prizna nobeni državi več na
svetovnem morju kakšne prednosti«.
*
Nevaren aparat za lažnivce
Ameriški polkovnik Goddard je iznašel aparat, ki ga drži obtoženec med zasliševanjem v roki. Znano je namreč, da nastanejo v telesu, če zaslišanec laže, neke izpremembe (v pritisku krvi itd.), ki jih aparat točno zabeleži s črtami. Ko je zasliševanja konec, pove aparat, ali je osumljenec lagal ali ne. Doslej se je ta aparat še vedno obnesel.
Kratkoviden mož
Ja za božjo voljo, Angelca, ali bo res to, kar so trdili tvoja stara mati pred najino poroko, da boš imela v zakonu več smisla za navijanje gramofona in buljenje v kino-platno, kakor za najino družinsko srečo!?
?0 6D(?tU
Trije banditi napadli vlak. Blizu Dunaja so te dni napadli trije mladi ljudje strojevodjo brze-ga vlaka, ki vozi od Semmeringa na Dunaj. Strojevodja se je pa napadalcev ubranil in enemu odtrgal kos obleke. Tako je policija precej lahko vise tri zlikovce prijela.
Mesto krompirja — 17 trupel. Ameriška policija je razkrila v neki kleti za krompir 17 mrtvih Kitajcev. Kitajcem je namreč naseljevanje v Ameriki prepovedano; neki Kitajci so se pa le vtihotapili na večjo ladjo, a iz strahu, da ne bi bil kaznovan je poveljnik ladje dal Kitajce pobasati v vreče za krompir in jih skril v klet, kjer jih je policija našla.
Z žitom namesto z denarjem so hoteli plačati davke kmetje nekje na Francoskem. Ker so se uradniki branili vzeti žito in zahtevali denar, eo kmetje žito postavili pred davkarijo in odšli.
25.000 visokošolcev in srednješolcev, ki so končali svoje študije, išče letos na Češkem kakšno zaposlitev. Služb pa ni!
Velik bogataš je umrl v Parizu. Je to baron Rothschild, šef velike banke istega imena. Zapušča 2 sinova. Stari baron je zapustil precej milijonov za dobrodelne namene.
Samo po 700 oseb na dan obiskuje še kinematografe v Pragi, kjer predvajajo nove filme. Pred nekaj leti so štela taka podjetja še po 2000 obiskovalcev na dan. To se pravi, da ljudje nimajo denarja ali pa se jim zde filmi že predol-gočasni.
Hud mraz je nastopil na Angleškem. V nekaterih krajih pa je padlo toliko snega, da je bil promet resno oviran.
Vanče Mihajlov — prijet. Turške oblasti eo zaprle na zahtevo francoske vlade znanega voditelja »makedonstvujočih« Vančo Mihajlova zaradi suma, da je tudi on zapleten v atentat v Mariseille-u. Vanče Mihajlov je takoj po državnem prevratu v Bolgariji (meseca maja) pobegnil v Carigrad.
A. S.
l&ofocviijczšlka. esvefci
(Nadaljevanje.)
Drugo jutro »rihtar« Eržen na vse zgodaj odide k znancem. Izbere si Padarčka, Komolčka in Rota, tri najbolj znane biriče, ki so s posebno vnemo lovili fante za v vojake. Pri Padarčku se možje zapro v kamrico in se posvetujejo.
»Treba ga bo dobro zgrabiti,« meni Padar-ček. »Sicer je miren, kadar ga pa razjeziš, še sam zlodej ne opravi lahko z njim! To sem že videl lani, ko je v Dobu premikastil kar štiri na mah, ko so ga skušali prijeti —«
»Mi ga bomo pa le ukrotili!« hoče biti Ko-molček posebno pogumen.
Matevž Eržen prikimuje:
»Torej jutri zvečer bomo pričakovali tička, ko se napoti k naši Lenki! Prinesite s seboj vse potrebno!«
Trojica pritrdi, nakar vsi skupaj odidejo v Podpeč, da »Na pošti« še dobro zalijejo svoj naklep.
*
Erženova Lenka že dolgo ni bila tako nemirna kakor to lepo spomladansko noč. Zakaj ni Janeza? Ali se mu je zgodilo kaj hudega? Le kaj bi utegnilo biti?
Vsa trudna in splašena se končno skuša potolažiti z mislijo, da ga nocoj ne bo, ko za-čuje njegov korak. Čez malo že stoji pod oknom in dekle mu vsa blažena pripoveduje, kako Jo je skrbelo, kaj je z njim. Tu Janez nenadoma začuti zanjko na vratu. Brž mu je jasno, kaj se godi. Divje zaškriplje z zobmi in se sku-
ša izmuzniti iz zanjke, toda — Padarček, ki se je bil mladeniča lotil iz zasede, potegne s tako silo, da telebne Janez na tla. Vzlic temu se mladenič še vzpne kvišku, v tem pa ga že Komol-ček lopne po hrbtu. Kljub temu se Janez z vso silo zaleti proti Padarčku in ga podere na tla. Že je na tem, da si sname zanjko z vratu, tedaj pa planejo vsi štirje hkratu nadenj in sam' Eržen najbolj hiti vezati presenečenega fanta. Res je zahrbtnežem prislonil med ruvanjem še majsikako krepko bunko, končno pa je le podlegel premoči.
Vrišč, ki so ga povzročili ruvajoči se moški, je mahoma spravil na noge vso vas. Prihitela je seveda tudi Lenka.
»Janez, Janez!« je jokala kakor vsa iz sebe, potem pa:
»Oče, oh, oče, kaj ste mi napravili!«
»Proč, punčara!« jo nahruli Eržen. »Takoj domov! Tam se že pomeniva!«
Dekle stoji kakor ukovana, toda očetov pogled ne dovoljuje ugovora. Samo s pogledom se tedaj Lenka poslovi od nesrečnega Janeza in kakor izgubljena odtava domov:
»Moj dragi, ljubi, nesrečni. — Joj, moj Janez —!«
»Ko je fant dovolj povezan, ukaže Eržen hlapcu, naj napreže, da odpeljejo plen v Ljubljano.
»Eržen!« krikne ujetnik z voza. »Do smrti vam ne pozabim tega!«
Lenka omahuje pri oknu:
»Zbogom, Janez, življenje moje, moje vse.«
»Na pot!« zmagoslavno ukaže Eržen in voz zdrči s plenom v jasno pomladno noč. Iti v vo-
jake pa je tedaj skoraj pomenilo iti v smrt, kajti časi so bili viharni in Francoz je zopet trkal na vrata — — —
II. poglavje.
Berač »Božji-volek« je prinesel Lenki novico: »Veš kaj ti povem! Tvoj Janez je ušel, samo ne vem, kam —«
Izza usodne spomladanske noči je minilo več tednov. Krasni majnik, nekdaj za Lenko najlepši čas, se je že poslovil. Ah, to leto ni vžiia niti diha veselja vse majniške dni. Ni je sicer posebno motila očetova jeza in njegovo zmerjanje, toliko bolj pa je trpela ob misli na Janeza. Kadar je oče začel vpiti, je reva vselej bridko zajokala, da se je slednjič zasmilila že materi, ki ni mogla več gledati hčerinega trpljenja.
»Vsaj toliko jo pusti, da v miru preboli in pozabi!« je začela prositi moža, ki je poslej res nekam trmoglavo umolknil.
Takole v pozni pomladi je šla Lenka zgodaj zjutraj na zelnik, ko pride k njej »Božji-volek«. Tako so ljudje rekali neznatnemu beračku, ki si je o vsaki priliki pomagal z rečenico:
»Je že božja volja tako —«
Mali možiček je pozidiravil zamišljeno Lenko, pa sta jela kramljati, kod je kaj hodil in take vsakdanjosti.
»Povsod sem se klatil, kjer me zdaj ni,« je bil možiček dobre volje. »Tudi v Ljubljani sem bil. In veš, kaj ti povem: Tvoj Janez je ušel, samo ne vem, kam —«
(Dalje prihodnjič.)
4000 kilometrov novih cest namerava v prihodnjih letih dati v delo bolgarska vlada. Ceste bodo betonirane. Tako mislijo zaposliti za nekaj let okoli 200 tisoč delavcev. Stroški so preračunani na 3 milijarde levov.
58 žen je imel neki Rus Avsečev, in sicer v kratki dobi od 1. 1928. do 1. 1934. Te žene so mu rodile 102 otroka. Nedavno pa so ga sovjetski sodniki obsodili na 10 let ječe. Njegov zaslužek kot jetnika bodo razdelili med njegove otroke.
Cene petroleja bodo nižje? Iz Zedinjenih držav poročajo, da se je posrečilo kemikom neke velike petrolejske družbe iznajti nov način čiščenja prirodnega petroleja (nafte), ki je mnogo cenejši od dosedanjega. Zato upajo, da se bodo petrolej in vsi proizvodi iz petroleja znatno pocenili. še bolj verjetno pa je, da bo ves dobiček spravila družba v svoj žep.
Rešilno ogledalo. Neka planinarka v Nemčiji je zgrešila pot in zašla v neznane prepade. V svoji stiski je poskusila s svojim ogledalcem metati »zajčka«, kar je bilo v solnčnem vremenu mogoče. Svetlobo so res opazili neki drugi pla-ninarji, ki so ponesrečemiko tudi rešili.
Nov most preko Donave nameravajo graditi na najožjem delu dolenje Donave pri Oršovi. Most bi spajal balkansko železniško omrežje z rumunskim in preko tega tudi z ruskim in poljskim. Neka francoska tvrdka se je baje ponudila zgraditi ta most za 300 milijonov francoskih frankov.
Najbolj mirno mesto na svetu je Pariz. Tam obstoji posebno »Društvo proti ropotu«. Na prizadevanje društva je vlada prepovedala v mestnem območju žvižganje lokomotiv in tudi avtomobilske hupe in fabriške sirene ne smejo več tuliti.
Blasnikova »Velika pratika" za 1.1935 je izšla letos že devetdeseti?.
Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani.

Nedelja, 11. nov.; 9.00: Versko predavanje — 10.00: Specifične delavske bolezni, njihovi vzroki in posledice (N. O.) — 16.00: Vinske bolezni in napake (ing. Goriup Sergej) — 20.25: Otroške žalne pesmi poje ga. Soklič-Dolenčeva.
Ponedeljek, 12. nov.: 18.00: Mladina in njena samostojnost (dr. Stanko Gogala)
Torek, 13. nov.: 18.00: Gospodinjska ura: Poročilo o intern. kongresu v Berlinu za gospod, poklic (ga. Zemljanova)
Sreda, 14. nov.: 18.20: Nasveti za naše Ijud-ke odre (Joža Vombergar) — 18.40: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.10: Nac. ura: Peter II Petrovič Njegoš.
Četrtek, 15. nov.: 19.30: Nac. ura: Važnost zadružništva — 20.00: Pravna ura (dr. Knaflič).
Petek, 16. nov.: 11.00: Šolska ura: Lutkovna igra, izvaja ljubljanski Sokol — 18.00: Pota sodobne diplomacije (Ruda Jurčec) — 19.00: Nac. ura: Djordje Petrovič Karadjordje.
Sobota, 17. nov.: Električne centrale (ing. Drago Mattanovich) — 19.20: Nac. ura: 40 dnevnica Vilt. kralja Aleksandra I. Zedinitelja — 20.00: Slov. narodne žalne pesmi pojo fantje na vasi.
Sejmi
11.	novembra: v Moravčah, Sv. Mohorju-Podče-trtek, Marenbergu, Dobrničah, št. Gothardu, Bučki, pri Fari, Laškem, na Igu, Lašičah, Srednji vasi v Boh., Razdrtem, Poljanah, Sp. Gorjah, Ormožu, Oplotnici, Lipnici, Šmartno ob Paki.
12.	novembra: v Šmartnem pri Litiji, Radečah pri Zidanem mostu, Bušeči vasi.
13.	novembra: v Metliki, Dol. Lendavi.
14.	novembra; Gomilici.
15.	novembra: Grahovem, Dol. vas pri Ribnici, Polčanah, Vranskem, Gor. Radgoni, Tur-nišču.
16.	novembra: v Celju, Bogojini.
Valute
1 ameriški dolar	Din 83'80 1 nemška marka Din 13'60 1 švicarski frank Din 1110
1 angleški funt	Din 170'— 1 francoski frank - Din 2-24 1 češkoslovaška krona Din 1-41 1 italijanska lira Din 2-92 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28 H % na ime >prima<.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8'20 dinarjev.
v
Cuvajmo
Jugoslavijo 1
»
SLAV
iiigoslovamska zavahavaija bam*
v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telef, 2176, 227t
Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO. OSIJEK, NOVI SAD ln SPLIT
mJhwsiArgmke, uradne,r£kla m '^^^vnihsk nim in pccent!
TISKARNA MERKU
L1UBL7ANA,GREGORČIČEVA$l23
5-52^kkgvam -.Tiskarna llhrkuv
n
„mmmu
Manufaktura
Ljubliana
Nabrežje 20. septembra
za 2 i in s k o sezijo cenj. odjemalcem najtopleje priporoča
Kg avo
s četrtim teletom
prodam ali zamenjam za enako pol brejo.
Valentin Babnik,
Ciince pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Kupujemo
in najbolje plačamo vseh vrst vrednostne
papirje. - Ponudbe z navedbo cene pošljite na upravo lista pod »Vrednostni papirji štev. 88"
MEDNARODNI PRAZNIK ŠTEDENJ* 31. OKTOBRA
Brez varčevanja ni kredita, brez kredita ni napredka! Omogočajte denarnim zavodom z novimi vlogami dovoljevanje novih posojil, ki bodo dala dela in zaslužka vsem stanovom.
Zaupajte Vaš denar
ki izplačuje nove vloge, vložene sedaj (po 1.1. 1933) vedno v vsakem obsegu ter obrestuje vloge vezane na 3mesečno odpoved s 5%, navadne s 4%.
DINJENA ZAVA
ICA D. D.
VARDAR ^ HERCEG BOSNA TRIGLAV
FiSšjaina direkcija za Dravsko banovino v Ljubljani, Miklošičeva c. 14, telefon 29-17
Zavarujte svoje domačije pri tem največjem domačem zavodu! Dohodek na premijah za 1.1933 Din 42,931.036*17 • Bilančne rezerve za 1.1933 Din 71,767.370*50
ManufaMurnai veletrgovina
n Hvehcvič

iT-
ana, Dunajska cesta 28
, se priporoča ceni. trgovcem pri nakupu blaga m Zmerne cene!	Postrel&a točna!
Kmetovalci!
Kupujte domače, ceneno umetno gnojilo
mlete ricinove tropine,
ki vsebujejo zajamčeno najmanj 4*5 do 55% dušika Dobavlja jih po ceni
Diru 40 - asa lOO kg
franko vreče, franko tovarna, dokler traja zaloga.
TOVARNA OLJA IN TROPIN

HROVAT & KOM P., LJUBLJANA
Tyrševa cesta la/III.

Teleton št. 21-83. — Poštni predal 297. Poštni čekovni račun štev. 10.545.
Najvarneje in najbolje naložite denar pri
KMEČKIH mm
Miklošičeva cesta štev. 19 Ustanovljena 1911
(Paleta Vzajemne zavarovalnice)
H AS C '

ki |e edino pupilarno varen zavod kmečkih občin. Za varnost jamči 16 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer ie denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po 4%, vezane na 3 mesece po 5%. Rentni davek plaču|ejo vlagatelji sami. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbljencev. preklicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin in zapuščin Posojuiesvoi denarna posestva in občinam proti amortizaciji in na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica je pod nadzorstvom krali. banskega komisaria
V nevarnosti
je tvoj denar, če ga držiš doma.
Roparji
prežijo za najmanjšimi prihranki.
Zaupaj
denar domačim hranilnicam!
Nalagaj
svoje prihranke v
E
prej Kranjska hranilnica
V LJUBLJANI
Zanjo jamči vsa Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
i«
Provandeine
ii
najbolj preizkušeno sredstvo za re]o prašičev
S „Provandeine" hranjen prašič nikoli ne preneha jesti, odporen je proti boleznim, ter se zredi dva meseca preje, kar je zelo važno za prašičerejca, ker pride preje do denarja.
Zavitek od 800 gramov preje Din 25'—, sedaj Din 20'—	-------
Poizkusite s „Provandeine" tudi pri Vaših prašičih in prepričali se boste sami!
V slučaju neuspeha Vam povrnemo denar!
Ako ga v Vašem kraju ne dobite. Vam ga pošljemo po povzetju. Pri odjemu dveh zavitkov poštnine prosto. Preprodajalci popust!
GLAVNO ZASTOPSTVO:
J. M. JUHC, LJUBLJANA, Dvorakova ul. 3
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI 001
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica $L 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez »dpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog.k Strankam nndi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127» in od 3--47» 'e ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—127s ure.	Podružnici: KAMNIK — MARSBCa
Stanje vlog: Din 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000'—.
01010201000102010201020002010200010002010248020100000201020202000200020101010201235302010001020102480201015302012353025353480201020001000201010002020000000001000201010000534800004823000002020000010100230100000201010201010001535348020001004853235348000100
555555555555555555555555555555555555555555J555