OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ............ _ TURIZEM Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije NAPOVEDNIK: št. 40, letnik V, februar 2000 • Sejmi in borze - Foto reportaža o sejemskih stojnicah: slovo od folklore ........................................................................... 2. in 3 .. stran • Pogled od zunaj na slovenski turizem - Kritična opažanja britanskega turističnega novinarja o slovenskem turizmu in njegovih "biserih" ...................................................................................................................................................................................... 4. stran • WTO objavil predhodne rezultate za leto 1999 - Kako se je leta 1999 v celoti odrezal turizem .................................................. 5. stran • Turistični satelitski računi - Enotne svetovne turistične statistike kot orodje turističnih politik .................................................. 6. stran • Novice iz SNTO - SNTO na 01 Sydney 2000 združuje športno, gospodarsko, kulturno in turistično promocijo ............................ 7. stran • Zadnja stran - Ljubljana dobila nov hotel, Slovenska naravna zdravilišča na novih medijih, Izšli hotelski cenik, cenik kampov in zasebnih sob za leto 2000, V Avstriji turistično gospodarstvo zahteva pomoč države, Kje je kdo, Podčrtano, Slovenija na kratko ............ 8. stran V Berlinu, na Japonskem in v Sydneyu promocija Slovenije skozi vrhunsko slovensko kulinariko in vina Letošnjo predstavitev Slovenije na borzi 1TB Berlin (11. do 15. marec) v organizaciji SNTO bosta poleg sejemskega nastopa še posebej zaznamovala dva tedna slovenske kulinarike in vin v Hotelu Berlin od 6. do 19. marca. Hotelska re- stavracija bo vseh 14 dni hotelskim in drugim gostom nudila izključno slovenske jedi, ki jih bo pripravljala slovenska ekipa pod taktirko kuharskega mojstra Slavka Adamljeta. Prostori bodo opremljeni v stilu petih turističnih področij, ves ta čas pa bodo obiskovalci na slovenski "instant stojnici" s prospektnih materialov in od informatorja lahko izvedeli več o slovenski turistični ponudbi. Vodstvo Hotela Berlin vidi v teh tematskih kulinaričnih dneh pomembno popestritev svo- je ponudbe in SNTO so ponudili več kot odlične pogoje, poleg tega pa bodo preko svojih komunikacijskih kanalov po- skrbeli tudi za informiranje o tej ponudbi. Na kulinarično ponudbo se bo navezovalo več dogodkov, od katerih bo naj- odmevnejši na večer otvoritve berlinske borze, 11. marca ob 21. uri. Kdo le bi lahko na boljši način predstavil našo deželo med Alpami in Jadranskim morjem, kot legendarni Slavko Avsenik, ki bo s svojimi vižami in v spremstvu sina Gregorja ter njegovih Gašperjev počastil slovenske turistične ponudnike, ki se bodo zbrali na 1TB Berlin, in seveda vse tuje part- nerje slovenskega turizma. Sicer pa bodo letošnja rdeča nit promocije na 1TB v Berlinu slovenski gradovi, saj bo SNTO ravno v Berlinu predstavil novi prospekt "Gradovi in dvorci na Slovenskem". Na animacijskem prostoru si bodo obisko- valci slovenske stojnice svoje darilo lahko kar sami odtisnili, saj bo mojster Janez predstavil eno najstarejših preš (Gu- tenbergovo prešo) ter tiskal motive slovenskih gradov iz Valvasorjeve knjige. "Vesela urica", katere nosilec je Grad ho- tel Otočec, bo na stojnici 13. marca ob 17.00 uri. Aktivno bo tudi na Japonskem. V času obiska predsednika DZ RS Janeza Podobnika na Japonskem bo 7. marca v Toki ju poslovna konferenca - namenjena promociji japonskih investicij v Slovenijo in predstavitvi turističnega potenciala (so- delovala bosta Iztok Altbauer iz SNTO in japonski strokovnjak Yoichi Nizeki, ki je bil lani 8 mesecev v Sloveniji), razstava slovenskih umetnikov, razstava z izdelki Rokusa, Steklarne Rogaška in s predstavitvijo slovenske turistične ponudbe in nenazadnje teden slovenske kuhinje od 4. do 11. marca (restavracija Lieber) z izbranimi jedmi iz ajde, kjer prav tako so- deluje SNTO. Vsa zahvala pa gre izredni angažiranosti našega veleposlanika na Japonskem Janeza Premožeta. Ti do- godki pa bodo sledili trem delavnicam, ki jih pripravlja Osterreich Werbung od 29. februarja do 2. marca v Tokiju, Nagoji in Osaki. Skupaj bodo sodelovali trije partnerji iz projekta "Playing together" (Koroška, Furlanija Julijska krajina in Slo- venija), ki bodo tam predstavile skupno brošuro Treh dežel s sedmimi programi zime, pohodništva, golfa, vod, gradov, mest Srednje Evrope in 100 festivalskih dni (več o tem naslednjič, o promocijskem projektu Slovenije na 01 v Sydneyu 2000 pa več na 7. stran0. Na 2 . in 3. strani foto reportaža o sejemskih stojnicah. CPTS se je z vpisom v sodni register tudi uradno preimenoval v SNTO CPTS se je z vpisom v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani 26. januarja 2000 tudi uradno preimenoval v Slovensko nacionalno turistično organizacijo, novo ime zavoda pa je po izteku pritožbenega roka v veljavo stopilo 10. februarja 2000. Sedež zavoda, telefonske in faks številke, številka žiro računa, matična in davčna številka ostajajo za enkrat nespremenjene. Delo CPTS že vse od 1. januarja letos poteka nemoteno in intenzivno po Programu dela CPTS za leto 2000, ki ga je v obliki Načrta trženja slovenske turistične ponudbe za leto 2000 v celoti potrdil Upravni odbor CPTS na svoji zadnji seji v stari sestavi dne 12. januarja 2000. Od 10. februarja 2000 dalje te aktivnosti torej izvaja SNTO, v katero se je CPTS v obstoječi organizacijski in kadrovski strukturi preimenoval. In še to! SNTO ima nov splošni mail: info@slovenia-tourism.si (posamezni maili pa namesto info nosijo ime in priimek zaposlenih na SNTO, npr. misa.novak@slovenia-tourism.si). Glavna prednost novega naslova je vsekakor ta, da je zadnji del maila identičen naslovu domene SNTO oziroma domačih strani slovenskega turizma na internetu (www.slovenia-tourism.si). ~el Je - SK!ad1See Per II 17936/2000 IIIIIII III III III III III IIII III II ll l lllll 1111111 111111111 n m r In 5000008220,40 COBISS m "Slovenska gostilna" kot promotor slovenske turistične ponudbe Uvajanje raznovrstnih tematskih mesecev in let v turizmu je postala že stalnica ne samo svetovnega, temveč tudi slovenskega turizma. Vsekakor je lahko to prijetna popestritev turističnega dogajanja neke države in svež motiv za njen obisk, vendar le ob predpogoju, da se za samim nazivom resnično skriva konkretna vsebina, dogajanje, posebna ponudba, prireditve, projekti itd. Njihova slabost pa je morda prav ta, da visoko leteči slogani prepogosto ostanejo zgolj le-to. Leto se prehitro prevesi v naslednje tematsko obarvano obdobje, ki zahteva nove strateške smernice in projektne naloge, medtem ko za vsebinsko delo vse prevečkrat zmanjka časa in energije. In prav to je bila spodbuda, da je Turistična zveza Slovenije projektu "Slovenska kulinarika in vina v turizmu posvetila dve leti. "To je priložnost in izziv, da turistični ponudbi damo nove razsežnosti", so ob tem dejali. In zatrdimo lahko, da je že kar nekaj turističnih ponudnikov sprejelo ta izziv. Center za promocijo turizma Slovenije je že vse od začetkov delovanja namenjal promociji slovenske turistične ponudbe skozi vrhunsko slovensko kulinariko in vina veliko pozornost in v precejšnji meri na njej gradil promocijo na tujih trgih. V preteklih štirih letih je številnim srečanjem, sprejemom, dogodkom na sejemskih in borznih nastopih, novinarskim konferencam in predstavitvam slovenske turistične ponudbe na tujih trgih prav to dalo neponovljiv pečat in zvrstilo se je že kar nekaj dni in tednov slovenske kulinarike in vin. In se jih tudi še bo. Naj samo omenimo nekaj večjih projektov, ki jih SNTO trenutno pripravlja. V času bližnje berlinske borze bosta v uglednem Hotelu Berlin v središču Berlina na Slovenijo opozarjala dva tedna izključno slovenskih jedi in vin, na Japonskem bo v začetku marca potekal teden slovenskih jedi iz ajde, v času poletnih olimpijskih iger v Sydneyu pa bo slovenska gostilna sestavni del promocijskega projekta "Slovenija in Sydney 2000" . Projekt "Slovenska gostilna" pa ni oziroma ne bo predstavljal samo odličen konkretni dogodek na raznih predstavitvah in promocijskih dogodkih v tujini, temveč bo kmalu zaživel kot blagovna znamka, najprej doma in kasneje še v tujini. Ideja o "Slovenski gostilni" ni od včeraj. O njej so razmišljali že v za- četku devetdesetih in jo v premorih poskušali v življenje obuditi še vsakih nekaj let, zelo aktivno tudi Sekcija za gostinstvo pri OZS. Na SNTO smo idejo obnovili , jo nadgradili, okoli sebe zbrali odlično ekipo strokovnjakov in projekt "Slovenska gostilna" zastavili kot tisti segment promocije Slovenije, ki bo gosta na nevsiljiv način seznanjal s slovensko kulturo, z bogastvom in raznovrstnostjo slovenskih jedi in pijač, našim načinom življenja in na ta način prispeval k povečanju prepoznavnosti in priljubljenosti slovenske turistične ponudbe in Slovenije kot države. Gre za konkreten korak pri oblikovanju novega turističnega proizvoda s kulinarično in vinsko doživljajsko ponudbo. Tako smo si zastavili, da "Slovensko gostilno" razvijamo kot celovito kulinarično, družabno in kulturno doživetje z vsemi elementi ponudbe, ki to zagotavljajo: z izborom ponudbe značilnih jedi, vin, žganih pijač, mineralnih vod in sokov, z glasbeno "podlago", notranjo ureditvijo in opremo prostora, zunanjim dostopom in izgledom gostilne, jedilnim listom, nazi- vom in "izveskom" gostilne itd. Za to je seveda potrebo določiti natančno razdelan model njene pojavnosti in točno določena pravila in kriterije za uporabo naziva "Slovenska gostilna", in nenazadnje - pritegniti izvajalce. Tako na osnovi pripravljenih izhodišč že sestavljamo interdisciplinarno projektno skupino strokovnjakov s posameznih področij, ki bo vključevala kulinarika, enologa, etnologa, za turizem in gostinstvo specializiranega tržnika, arhitekta, grafičnega oblikovalca in gostinskega tehnologa, poleg tega pa bomo oblikovali še programski svet, ki bo zagotavljal širšo podporo projektu in v katerega bodo vključeni vodilni predstavniki stroke s področja kulinarike, etnologije, enologije in turizma in gostinstva. V drugi fazi, ki je veliko zahtevnejša, pa bomo, s podlago na domačem terenu, pričeli s projektom uvajanja slovenskih gostiln v tujini. Verjamemo, da se bo s konkretno pozitivno izkušnjo gostov v slovenskih gostilnah v tujini, ki bodo hkrati vir informacij o Sloveniji, krepila tudi pozitivna podoba in zaupanje v kakovost slovenske turistične ponudbe. Akcija "Dobrodošli doma" se nadaljuje tudi letos! Vabimo vas k sodelovanju! Franci Križan V letu 2000 nadaljujemo in gradimo na pozitivnem trendu, ki so ga sprožile akcije tržnega komuniciranja na domačem trgu "Dobrodošli doma" v preteklih dveh letih. Iz lanske akcije "Počitnice so blizu" bomo ohranili kataloge počitniških idej, ki so na najbolj konkreten način do- slej združili domačo ponudbo in povpraševanje, pripravljamo pa že tudi komunikacijsko strategijo. Letošnja akcija se bo začela že sredi aprila in • bo aktivno potekala do konca septembra, domačega gosta pa bo obveščala tudi o ponudbi v jesenskih mesecih. Pred nekaj dnevi smo na · 1000 naslovov poslali povabilo k sodelovanju. Od vas pričakujemo konkretne programe, ki jih bomo vključili v kataloge počitniških idej. če vprašalnika niste prejeli, takoj pokličite Mišo Novak na 061 1891 840 (faks: 061 1891 841, e-mail: misa.novak@slovenia-tourism.s0. Rok za uvrstitev v kataloge je 8. marec 2000. ohitite! 2 Sejemske sb»)nice: sloVO" o(fiotkioii'r- Rok V. Klančnik Sejemske sto/nice, zlasti nacwnalnih t111'ističnih ot'ganizadj, še vedno pomenijo enega od najpomembnejših orodij za dvigovanje prepoznavnosti destinadj, po drugi pa tuloben kotiček za sklepanje poslov. :laradi teh dveh nalog je povsem jasno, da na sodobnih sejemskihlbOt'Znih stojnicah ni vec počivanja utrnjenih turističnih delavcev, popivanja, kajenja in prešernega t'aztezanja frajtonarice. Sejmi in borze brez dvoma ostajajo eno od najpomembnejših tržnih orodij turi- stičnega gospodarstva. Pri obravnavanju te teme je seveda pomembno, na kateri strani tržnih silnic stojimo - ali na strani povpraševanja ali ponudbe, vsekakor pa je treba biti hudo previden in selektiven pri tako obiskovanju, kot tudi razstavlja- nju na različnih prireditvah. Slovenska nacionalna turistična organiza- cija bo letos sodelovala z lastno stojnico na 18 sejemskih/borznih prireditvah, s se- jemsko stojnico (tako imenovani boot) pa še na osmih sejmih oziroma borzah ali de- lavnicah. Slovenija se tudi letos predstav- lja na stojnici, ki smo jo prvič predstavili lani na Bitu 1999. Ta stojnica bo aktualna še največ dve leti, potem pa bo spet treba pripraviti razpis za novo stojnico. Stojnice imajo namreč omejeno dobo trajanja. Po- navadi je ta največ tri leta, saj se je potem povpraševalci na trgu naveličajo in začne delovati psihološka bariera, češ, "ah, saj tile niso pripravili nič novega, torej niso zanimivi za sodelovanje". "Deja vu" občutek je v turističnem marketingu dvo- rezni meč. Nekateri izmed bralcev se boste spomnili stojnice, ki je predstavljala Slovenijo do vključno z Bitom 1996. Octanorm elementi so bili rumeni, dokaj nizki, v sredini zaprte stojnice je bila plastična lipa, na "vrhu" stojnice pa se je vrtela rumena kocka z napisom Slovenija. Takšna stojnica bi bila na današnjih sejmih povsem neopazna. Poglejmo si, kako je CPTS razvijal koncept predstavljanja na stojnicah: Slika 1: Nekdanji Center za promocijo turizma Slovenije je imel povsem jasno vizijo predstavljanja Slovenije na stojnici. Ta je bila odprta, osnovna barva je bila bela (barva čistosti in preproste elegance), na sredini velike stene, povsem prekrite z rožicami, pa je bil znak slovenskega turizma. Vseh pet turističnih območij se predstavlja vsak na svojem informativnem pultu. Foto: ta fotografija je bila ena od redkih uradnih fotografij stojnic na 1TB 1998, kar je bilo za naš sejemski nastop velika pohvala; arhivska številka 689/, avtor Thomas Machowina. Slika 2: Osnovno filozofijo stojnice iz leta 1996 je nadaljevala stojnica iz lanskega leta, vendar pa "nova stojnica" deluje mnogo bolj sodobno, v prihodnost zazrto. Linije so še vedno jasne, barva elegantno srebrna (kar pomeni odlično, skorajda nevtralno, a zelo atraktivno ozadje, pred katerim izvrstno izstopajo razstavljeni predmeti in informativni pulti, vsak s svojo osebno noto (gore in jezera s stilizirano goro, zdravilišča z živim vrelcem vode in podobno). Foto: uradna fotografija s sejma MIT lnternational Pariz 1999 (na sliki Jožica Granda, Kompas in Matjat Konda, Hotel Lek Kranjska gora). Kako stvarem strežejo v tujini? Za obravnavo stojnic različnih turističnih podjetij smo naredili mini raziskavo, toda ne na kateri od borz, ki jih pozna večina slovenskih turističnih delavcev. Obiskali smo FITUR, drugo največjo turistično borzo na svetu in tretjo po poslovnem učinku (za WTM in 1TB). Oglejmo si nekaj najbolj zanimivih stojnic (hkrati se opravičujemo za osvetljenost fotografij, saj so sejemske dvorane zaradi večjega učinka osvetljenih stojnic v zadnjih letih slabše osvetljene). Kako predstaviti letalsko družbo? Najbolje z letalom. /beria je v sejemsko dvorano pripeljala kar "letalo" v naravni velikosti. V notranjosti je prostor za poslovanje, v cockpitu pa čajna kuhinja in skladišče. Stevardesa iin informacijski pult sta pred letalom. (vse nadaljnje fotografije : RVK, na FITUR 2000) Vrhunec oblikovanja sejemskih stojnic verjetno predstavlja stojnica Marbel/e, ki je kraj v mini španski koloniji Melil/a na severu Afrike. Na stojnici, kot prikazuje slika, je kar pet metrov širok deroč slap, od spodaj osvetljen, ki pada iz "trdnjave". Na drugi strani tega slapu je mu/timedijska predstavitev Marbel/e, ki je tako atraktivna, da so obiskovalci nanjo čakali v dolgi vrsti. Kuba, "veliki otok" (La is/a grande), se predstavlja s stilizirano ulico stare Havane. Nekatere hiške so celo v naravni velikosti, na stojnici ne manjka "zvija/k" cigar, kubanskega ruma, salse ... Oblikovalsko izjem- no atraktivna stojnica, toda ne pretirano funkcionalna, težava pa je tudi v tem, da informatorji ne govori- jo drugega kot špansko (ta problem imajo celo na 1TB in WTM) . OSREDtUA KNJIŽN~~i-l CELJE Ja, tudi nacionalne železnice si prizadevajo za potnike (Slovenske železnice ne sodelujejo na sejmih in borzah). Spanske nacionalne železnice Renfe se predstavljajo z ogromno enonadstropno stojnico, pred katero stoji nekaj kvadratnih metrov velika maketa železnice, z veselim, hitrim električnim vlakcem. Ena od najbolj "ža lostno" oblikovanih stojnic na mednarodnih sejmih in borzah. Približno tako je izgledala slovenska stojnica do Bita 1996, samo da je bila rumena. Na belih octanorm elementih je pravcati kolaž sicer čudovitih naravnih motivov celotne Hrvaške, vendar so zadeve tako na gosto nalepljene, da povsem izgubijo sporočilno funkcijo in da se človeku, ki dežele ne pozna, prav nič ne vtisne v spomin, saj je dobil preveč vidnih informacij. Vrh vsega mimoidočim ponujajo video predstavitev na navadnem televizijskem ekranu, kot da bi imeli obiskovalci čas gledati video filme. Video prezentacija je smiselna le na velikem ekranu (kot ga ima slovenska stojnica) oziroma na "video wal/u" iz najmanj 3 x 3 ekranov, spremljano z razmeroma glasno, sodobno, ritmično glasbo. Irska stojnica je ena od najbolj praktičnih in funkcionalnih od vseh evropskih. Je dolga in razmeroma ozka, pred eno krajšo stranico je os- rednji informativni pult z video predstavitvijo, na koncu druge krajše stranice pa zaprti prostori (kuhinja, skladišče in mini lrish pub). Ob straneh so informativni pulti posameznih območij (na en0 in podjetij (na drugi stran0, v sredini stojnice pa je delovni prostor za poslovanje podjetij (foto: RVK, na WTM 1999). (Samostojno) se Slovenija na španskem Fituru doslej še ni predstavila. Najprej se torej vprašajmo, ali naj bi Slovenija (SNTO) sploh razmišljala o tem, da bi leta 2001 sodelovala na tej borzi. Odgovor ni tako preprost. Vemo: Španija je daleč, iz te države ne dobivamo več kot 4000 turistov letno (1999, ind. 90), stroški bi bili preveliki, produkti še niso izdelani in obliko- vani .... Vse to drži. Sodelovanje na Fituru bi imelo tako argumente za, kot tudi proti. ARGUMENTI GLEDE SODELOVANA NA FITUR 2001: + ZA: Izvrstna organizacija sejma/borze in ugodne cene, iz- jemno bogat spremljevalni program, zelo močan PR, velik ug- led tega sejma v Španiji, tudi zato, ker ga odpreta kralj in kra- ljica, FITUR poteka v kraju, kjer je sedež WTO, ki hkrati in prav zato organizira nekaj spremljevalnih dogodkoll, na primer kon- ferenca izvršnega odbora WTO in druge. Vsi najpomembnejši ljudje iz sveta turizma so tedaj v Madridu (letos je bilo navzo- čih npr. 30 ministrov za turizem) . V tem času se sprejemajo po- membne odločitve. Razstavljajo vse naše največje konkurent- ke, torej vse države srednje Evrope, razen Slovaške (npr: Polj- ska, Češka, Madžarska, Hrvaška, da o Avstriji in Italiji ne govo- rimo, toda tudi Bolgarija in Romunija!) FITUR je dejansko most do tour operatorjev in turizma Latinske Amerike na sploh. če nas že španski outgoing ne zanima tolikanj, je še vedno za- Romunija je bila poleg Bolgarije in Slovaške zadnja izmed evropskih turističnih destinacij, ki se je predstavljala s folklorno glasbo in v pastirskih narodnih nošah. Toda tuj kapital v romunskem turizmu je dosegel premik na marketinškem področju, zato je nova romunska stojnica zelo lična, zgrajena iz naravnih gradiv v obliki romunske vasice (podobno kot kubanska stojnica, le da je romunska vedno dosti manjša). Malo različnih barv zagotavlja preglednost stojnice, na voljo je dosti poslovnega prostora, koje pa so med seboj ločene z ličnim belim plotkom. Romunija se nič več ne predstavlja pod nacionalnimi simboli (Hrvaška je ena od zadnjih v Evropi, ki ima na stojnici nacionalni grb), pač pa pod stiliziranimi marketinškimi simboli turizma. Lepo. Čeprav je do kakovostnega turističnega produkta še zelo daleč. Cordoba: pustimo vnemar, da so se na Fiturju španske province predstavljale na prav neverjetnih površinah. Cordoba pa je bila ena od tistih, ki so klasično arhitekturo in kulturo povezovale s sodobnimi potrošniškimi elementi. V ospredju vidite motorno kolo, ki vabi na ogled motociklističnih dirk, v ozadju pa primer mavrske arhitekture, ki je značilna za to andaluzijsko mesto. -.,. nimivo srečati tour operatorje iz Argentine, Brazilije in drugih držav, v katerih denimo živijo Američani slovenskega rodu . So- delovanje na FITUR-u bi mogoče rezultiralo v vzpostavitvi red- ne linije LJU-MAD, ki bi izjemno koristila meddržavnemu sode- lovanju. Pomagal pa bi tudi izjemno dinamični in priljubljeni slovenski veleposlanik v Madridu dr. Ciril Štokelj. Španija je izjemno pomembna država članica Evropske unije. Za Špance bi bili idealni programi in materiali v okviru projekta "brez meja", s Koroško in Furlanijo. - PROTI: Nimamo dovolj ljudi, ki bi znali špansko, nimamo programov in materialov za Špance, Španija je daleč in nima- mo direktne letalske zveze, z avtom pa je predaleč . To bi zelo podražilo razstavljanje. Španija kot emitivni trg za nas ni (še) zanimiv, čeprav je Špancev v Sloveniji več kot denimo Japon- cev, le nekaj manj kot Turkov in Izraelcev, in podobno. F'rtur WTM (1998) BIT{1998) Razstavna površina m' 57.868 34.000 40.663 Razstavljalci 702 ca. 600 648 Sorazstavljalci 7933 5068 5094 Obiskovalci borze (poslovneži) ca . 35.000 31.000 33 .467 Zdaj pa se vprašajmo še naslednje, boleče vprašanje: je Slovenija dovolj zanimivo prizorišče za mednarodni turis- tični sejem? Kmalu bomo priča novemu Alpe-Adria sejmu, ki je med drugim namenjen tudi turizmu, medtem ko si je moral mariborski Gost-tur priznati, da je to pretežka nalo- ga. Alpe-Adria se močno razlikuje od tujih turističnih sej- mov. Najprej seveda po kakovosti, ki je nikakor ne more doseči niti na ravni regionalnih turističnih sejmov v Italiji (Vicenza, Padova, Bologna, tako imenovane „fiere campio- narie"), vendar pa je tu krivdo iskati predvsem v nerazčiš­ čenih odnosih med Ljubljanskim sejmom in Gospodarskim razstaviščem in pomanjkanjem know-howa. Na nekdanjem Centru za promocijo turizma Slovenije namreč nismo niko- li videli predstavnikov ljubljanskega sejmišča, ki bi prišli na ogled kakšnega tujega turističnega sejma. Glede na intere- se, ki jih zaznamo na SNT0, bi Ljubljana (ali bližina Ljublja- ne) vendarle morala gostfti mednarodni turistični sejem, vendar pa na povsem drugačen način, usmerjeno v prihod- nost, prijazno tako do razstavljavcev, kot tudi do obisko- valcev. In pa - brez folklore (kot je včasih pomenila rdečo nit na, denimo Gost-turu). čast izjemam: na WTM 1999 so bili predstavniki blejskega turizma oblečeni v gorenjsko narodno nošo, kar pa je njihov nastop samo še izjemno popestrilo in partnerjem dalo vede- ti, da so njihovi sobesedniki ljudje dobre volje in dobrega marketinga. Torej recimo bobu bob: folklora je stvar preteklosti, simbol že nekdaj presežene "turistične propagande". Prihodnjič: informatorji na sejemskih stojnicah Kako predstaviti (turistične) medije? Po tem, kar jih najbolje določa. Revija "Potovanja" založbe National Geographic je pač najbolje znana po znamenitem NG rumenem okviru. Na sejmu FITUR so si postavili kar od znotraj osvetljeni okvir v višini petih metrov, pod njim pa zastonj revije za obiskovalce. 3 4 KI TURIZEM "Tečnarjenje o slovenskem turizmu" Kritilna opažanja britanskega turistilnega novinarja o slovenskem turizmu in njegovih "biserih" Paul Mansfield* Krasna dežela. Človeka prav fasdnit·a bližina Slovenije -samo piškavi dve uri letenja od J,ondmza in prav ldea(na za počitek po travmatičnem doživljanjtt grozljivo nagnetenega letališča Heatbrow. Make na robu ''Pravega tttrizma" z1UIČilneg_a avstrijskega (za alpski svet) in italijanskega (za mediteranski svet) tipa, ki pa gaze lmdo najeaa črv samozadostnosti in drus_ili tegob, ki jih prinašajo množice. toda tega nikakor ne pišem zato, da bi vam v reviji Turizem na vse pretege hvalil vašo deželo, pač pa zato, ket· so me prijatelji iz Slovenske nacionalne tttristične organizadje prosili, da nekako objektivno ocenim perspektive slovenskega tt1rizma. Zato bom pisal drugače, kot pa lani v Eve- ning Standardu, ko sem zatrdil, da je "Slovenija pregrešno lepa" in da bi mora- li "njeni prebivalci plačati davek na lepo- to, ki jih obdaja". Skušal bom predvsem pokazati na slabosti, ki nedvomno obsta- jajo pri vas, zato, da bi bil vaš turizem še boljši in da bi se življenje prebivalcev s pomočjo te gospodarsko najbolj perspek- tivne panoge še izboljševalo ob hkratnem upoštevanju dejstva, da turizem lahko okolju in kulturi tudi zelo škoduje. Tu je torej nekaj opažanj z mojih dveh poto- vanj. Sprejmite jih z dobro voljo. Prepoznavnost in umeščenost Slovenije Za značilnega, "geografsko popolnoma nepismenega Angleža", je pojem Alpe - Jadran še na meji razumljivega, zato je ta oznaka najbolj primerna za geografsko lo- ciranje Slovenije. Jasno je, da si Slovenija ne želi soditi na Balkan niti v turističnem smislu (kdo pa to sploh hoče?), da je v srednji Evropi, pa redkokdo na Zahodu verjame, zato je bistveno prisegati na "sti- čišče med Alpami in Sredozemljem". Do- kler ne uspete v tem, vas bodo še vedno imenovali "sicer najbolj mirna in uspešna republika nekdanje Jugoslavije". Huh. Grozljivo, kajne? Toda le za vas. Beseda Alpe pa asociira na Avstrijo in Švico - saj to hočete, kajne?, medtem ko je "Sredozem- lje" ali "Mediteran" bolj informacija o tem, da imate morje. Mediteran kot tak niti ni pretirano pozitiv- na oznaka, saj je tam tudi Turčija in celo Maroko, toda vendarle tudi Španija in Ita- lija, sploh pa Grčija. Tam je vroče, tam je gneča in pod pazduho močno prepoteni natakarji. Jadransko morje, ki je predvsem v pristojnosti Italije in Hrvaške (hopla, tudi Črne gore), je za Slovenijo manj primeren identifikacijski simbol kot pa Mediteran. S to oznako (med Alpami in Meditera- nom) Slovenija praktično postane mnogo večja, kot pa je v resnici, čeprav niti ni ta- ko majhna, saj je iste velikosti kot Wales in le malo manjša od Izraela. Luksemburg je osemkrat manjši od Slovenije, pa jih to nič ne moti. Dobro. Slovenija ima težave s prepoznav- nostjo v svetu, torej tudi na mednarod- nem turističnem trgu, toda poskusite to obrniti sebi v prid in se s tem začnite hva- liti. Vedite, da so pravi, "dobri" turisti siti množic in da si želijo nečesa še neznane- ga. Toda ti ljudje nimajo veliko časa, zato hočejo potovati kam blizu. Blizu pa po- meni ne več kot tri ure letenja, plus ura postopanja po letališču. Zato je Slovenija primeren cilj predvsem za te, zahtevnejše goste, ne za tiste, ki so k vam prihajali pred desetletjem s pomočjo britanskega socialnega skrbstva. Teh sploh nočete. V vašem (slovenskega turizma, op.) interesu je dobiti ne čimveč, temveč čim boljše goste. Ti bodo zahtevali tudi več in boljšo storitev, zanjo pa bodo želeli tudi več plačati. Ne želite si gostov za dva tedna. Boljši porabniki so tisti, ki k vam pridejo za nekaj dni, do največ enega tedna. Res je: v nekaj dneh bodo hkrati doživeli alpsko Evropo in (resda malce hladnejši) Mediteran, ali, če karikiram, v petek bodo jedli klobaso in zelje, v soboto pa čudovite, zjutraj še veselo plavajoče škampe. To pa je vredno doživeti. In še nekaj: ne pričakujte, da vas bodo Britanci (mogoče je podobno tudi drugod po zahodu) takoj spoznali in takoj vedeli za Slovenijo. Ne bodo. Tako Otočani, kot tudi drugi prebivalci držav v EU so tako obremenjeni sami s sabo in z Brusljem, da je Slovenija kaj nizko na lestvici priori- tet in držav, ki jih morajo in hočejo spoz- nati. In, verjemite, poučevanje zemljepi- sa v osnovnih in srednjih šolah pri nas na deževnem Otočju nikoli ne bo kaj prida, zato vas bodo še vedno iskali v osrednji Rusiji. A ne sekirajte se preveč zaradi te- ga. Zožajte prejemnike vaših informacij na tiste, ki jih bodo razumeli in jih pravil- no razpršili med množico Angležev in njim podobne človeške vrste. Moja pot od Alp do morja in nazaj Glede na pravkar opisano "geografsko nepismenost naključno izbranega tujca" je bil program, ki sem ga za svojo študij- sko pot prejel s Centra za promocijo turiz- ma Slovenije, pravzaprav idealen. Po pri- stanku na ljubljanskem letališču me je pot najprej zanesla na Bled, kjer je vred- no ostati ves dan. Prvič zato, ker si velja bolje ogledati najbolj fotogenični kraj v Sloveniji, če ne v Evropi, drugič pa zato, ker se človek rad malo spočije. Sam sem namreč na dan svojega potovanja v Slo- venijo vstal ob štirih zjutraj, se peljal iz Brightona (na južni obali Anglije) na Hea- throw, letel dve uri in ves utrujen pristal ob enajstih dopoldne. Torej Bled. Grand Hotel Toplice bi potreboval obnovo, prav tako bi več šarma lahko vnesli v Park in Golf. Kompas je lep hotel, a malce preveč "posloven", hladen. Soba je bila majhna, a silno okusno opremljena. Po prijetnem popoldnevu, ki pa sem ga vendarle izkoristil za obisk Bohinja (po mojem mnenju prijetnejši kraj od Bleda), me je v Radovljici čakala prav nesramno obilna in okusna večerja, kakršne si do- ma nikoli ne bi privoščil. Toda bil sem v tujini in tam smem početi tudi stvari, za katere bi me moj osebni zdravnik takoj dal aretirati (na primer zaradi krožnika različnih klobas in še pečenke povrhu) . Naslednji dan sem se podal v Kranjsko Goro, se nekoliko zadržal v tem kraju, ki ga v prvi vrsti odlikuje izjemna lega tik ob avstrijski in italijanski meji. Očitno pa se oblikovalci turizma v tem, sicer lepem kra- ju, tega sploh ne zavedajo dovolj. V sre- dišču Kranjske Gore je nekaj porazno za- nemarjenih stavb, celo že zdavnaj pozab- ljenih gradbišč, cesta mimo jezerca pa je (mimo Jasne na Vršič, op.) prava kazen za avtomobile. Hoteli so znotraj sicer čisto prijetni, tistega, ki pa je plačal arhitekte, pa bi v Avstriji verjetno takoj zaprli v stro- go zastraženo taborišče za več let. Najbolj bije v oči nek temačen, škatlasti hotel tik ob žičnicah, ob njem pa verjetno tudi tu- ristične zgradbe v alpskem stilu. V takem hotelu bi bilo mene, ki sem se dobro po- čutil tudi v bambusovih kolibah na Sula- wesiju in v romunskih hotelih, strah pres- pati noč. Še to: ste žičničarske naprave razglasili za nacionalni turistični spome- nik in jih ne smete obnavljati? Popoldne - po še enem pregrešnem obis- ku gostilne, tokrat v Podkorenu - sem od- hitel po sila prijetni cesti mimo prav kiča­ sto lepe gorske panorame čez prelaz Vršič in se spustil v eno od najlepših alpskih dolin, ki sem jih videl, v deviško Trento. Čez muzej Triglavskega narodnega parka nimam pripomb, zelo lepo je urejen, v Bovcu pa sem bil nekoliko razočaran, a o tem kasneje. Mestece se sicer nekako ob- navlja po potresu, vendar vseeno manjka občutka urejenosti. Hotela mi nista bila všeč. Manjka jima alpske domačnosti, topline, med gradbenimi materiali je pre- več stekla, marmorja, medenine, namesto masivnega lesa. Škoda. Bovec bi vseka- kor moral biti eden od vaših alpskih bi- serčkov. Naj gredo snovalci njihovega tu- rizma malce na študijsko potovanje takoj čez avstrijsko mejo. Kobarid s Kobariškim muzejem je bil pravo odkritje! čustveno močno nabita predstavitev enega od najbolj pomemb- nih odlomkov evropske zgodovine 19. stoletja. Prenočil sem v čudovitem hotel- čku Hvala, ki je potrdil vsa moja doteda- nja zapažanja: slovenski turizem potre- buje več majhnih, družinskih hotelov, v katerih je oče gospodar, sin direktor trženja (toda tudi natakar in sobar, če je treba), njegova žena je receptorka, mali sinko pa se igra z otroki (tradicionalnih) gostov. Odlično. Spal sem kot grof. Naslednji dan sem odhitel po soški dolini, se za hip ustavil v Goriških Brdih in se naužil jesenske vznemirjenosti vino- rodnih krajev, zaobšel Novo gorico in se lagodno zibal po ovinkih cest na Krasu. Ustavil sem se spet v Lipici, ki je sicer eden od vaših najbolj pomembnih turi- stičnih adutov, zlasti na britanskem trgu. Hotela Maestoso in Klub sta, podobno kot v Bovcu, odločno prehladna in neo- sebna. Vidi se, da je kobilarna dobro in profesionalno vodena, konji so negovani in zdravi, le kakovost turističnega pro- dukta šepa. Kot da vaša država ne ve do- bro, kaj bi z Lipico. Zvečer sem bil že v Portorožu, kjer pa so hoteli - kar je res, je res - lepo urejeni in na zavidljivi ravni. Cene zmerne, odnos osebja do gosta pa zelo primeren. Preno- čitev v hotelu Slovenija je bila več kot pri- jeten dogodek, hrana odlična, bazeni pa sploh brez primere. Le atmosfera v kraju je bolj dolgočasna. Prepričan sem, da bi se dalo kaj storiti, ne da bi Portorož po- kvarili z množicami za oktoberfeste. Piran je čudovit, zlasti zato, ker ni sterilen, pa vendarle ni zanemarjen. Drži se ga prava, izvirna patina, vonj po zgodovini. Se bo kaj zgodilo s hotelom Piran? Strinjam se tud ~, da bi bilo Silvestrovo 1999 odličen trenutek za odprtje prenovljenega starega Hotela Palace, ki pa sameva, zatb iz tega ne bo nič. Res je škoda, ker puščate take bisere propadati. Pot me je vodila mimo Izole (izjemno očar­ ljivo mestece!) in Kopra proti Postojni. Kajpada sem obiskal tudi znamenito Po- stojnsko jamo in - se spomnil, da sem tam že bil, pred približno dtrajsetimi leti. V tem času se praktično nič ni spremenilo, še najmanj pa hotel. Žalostno. Jama je še vedno lepa, vhod vanjo pa me je, ne vem zakaj, dramatično spomnil na nekatere moskovske postaje podzemne železnice. In nato Ljubljana. Vodenje, ki ga je orga- nizir'iil ljubljanski promocijski center, je bilo tzanimivo, profesionalno, le malen- kost predolgo (dve uri, namesto ene in pol). Ljubljana je kot odlična čokoladna torta na koncu kosila, če je to kosilo po- tovanje po Sloveniji, med Alpami in Jad- ranskim morjem. Miceno (orig: itty litty capital), ljubko, glavno mestece sredi Ev- rope, fantastični lokalčki, prijetni ljudje s še kar dobrim znanjem angleščine, vse- kakor pa izpostavljam največjo prednost vašega glavnega mesta: odlična raven varnosti, vsaj v središču mesta tudi ni sumljivih in nevarnih četrti, kjer bi te na- padale prijateljice noči ali narkomani. Pri- jetna tržnica, nekaj lepih cerkva in galerij, v zraku pa vonj po mladosti. Hoteli? Začu­ da odlični, razen recimo, Turista. Union, Slon, Austrotel so zelo prijetni, le Levu ne bi naklonil petih, ampak štiri zvezdice. Toda naj bo. En hotel s petimi zvezdicami pa naj glavno mesto le ima. Osebje, zlasti natakarji naj se naučijo smehljati. Ljub- ljana ima prijeten turistično-informativni center, vendar je nekako premalo živ. Za zgled bi moral veljati TIC v Pragi, ki je ta- ko atraktiven, da je vedno poln in moraš (in hočeš) čakati tudi 15 minut, da te po- strežejo, medtem pa ti prodajo krasno majico ali skodelico in podobno. Škoda, ker Ljubljana nima ene svoje kulinarične specialitete, kot kremna rezina (kremšni- ta) na Bledu in ker bolje ne izkoristite zmaja (v tisoč možnih oblikah), ki je ven- darle vaš simbol. In naslednji dan spet Brnik, brezbrižni, če­ prav prijazni policisti in cariniki ter prije- ten, udoben, čeprav kulinarično povsem nezanimiv polet z Adrio Airways nazaj na megleni Otok. Hvala, prijazna Slovenija. Raj za lačne Menda imate letos v Sloveniji že drugo leto zapored tematsko leto hrane in pija- t l če. Oziroma kulinarike in vina (pa naj bo po vaše!). Letos pomladi (1999) sem bil na Madžarskem, kjer se gredo iste igrice in nekako bolje so se odrezali od Sloven- cev. Lično pripravljeni prospekti na temo kulinarike, brošurice s pojasnjenimi vin- skimi sortami, kulinarični festivali ... Pri vas pa razen res profesionalno izdelanih prospektov Slovenske nacionalne turis- tične organizacije in dobrih vinskih materialov ne obstaja ničesar, kar bi kazalo na to, da imate leto kulinarike in vina. Prav nasprotno. Ko človek pride v gostilno dobi občutek, da ga hočejo "na- futrati za zakol". Porcije so ogromne, tri- krat prevelike, gostinci pa očitno še ne vedo, da je bolje postreči tri (za lahko ko- silo), ali pet do sedem hodov (za večerjo), vendar lažje in okusne hrane. Sicer pa sem praktično povsod jedel izjemno okusno hrano in pil vino, ki - ne smete biti lažno skromni, sodi v evropski vrh. Zlasti to velja za vino iz Goriških brd, odličen je tudi cviček (pri Lectarju imajo dobrega), malo manj pa bi hvalil štajersko vino. Toda če odmislimo količine, ki so prav pov- sod pretirane, velja pohvaliti naslednje lokale: Ančka pri letališču (če bi hotel de- lati samomor, bi se šel k Ančki do mrtvega najest štrukljev), Lectar (izjemna atmosfe- ra, domačnost, toplina, odlična, čeprav težka hrana. Ali Bled res ne premore nobe- ne podobne gostilne?), Pri Šercu v Podko- renu (podobno kot Lectar, le da ima kras- no črno kuhinjo. Ali Kranjska Gora res ne premore nobene podobne gostilne, saj povsod ponujajo le špagete in kalamare?). Hotel Hvala v Kobaridu (sicer ne razumem, zakaj tako visoko v Alpah slovijo po odlični, res odlični, morski ribi, pa vendar ... Ali Bovec res ne premore nobene podobne gostilne?). Na Krasu sem odlično jedel na kmečkem turizmu Ostrouška, razočaranje stoletja pa je bila Lipica. V Piranu sem bil deležen dobre ribe v Delfinu (pri Pavlu je okolje preveč hladno, zato sem zamenjal lokal), v Postojni pa sem raje ostal lačen. V Ljubljani sem bil navdušen nad gostilno Pri Florijanu, prihodnjič pa bom preizkusil, če je As res tako dober, kot pravijo. Hrana na Adriji Airways? Raje preskočimo to vprašanje. Fino, da se je v Sloveniji v zadnjih letih odprlo toliko pubov, toda večina njih niti od daleč ne spominja na pub. Raje več pozornosti usmerite na pra- ve slovenske gostilne, saj je to tista prava identiteta, ki jo pričakuje tuji gost, vendar pa gostincem povejte, naj povečajo kro- žnike in nanje naložijo manj hrane. Toliko za tokrat. Prihodnjič, če mi bo kaj kmalu spet uspelo priti k vam v goste, bom obiskal severno in vzhodno Sloveni- jo in potečnaril na njihov račun. * Paul Mansfie/d je eden najbolj znanih bri- tanskih svobodnih turističnih novinarjev in potopiscev, svetovni popotnik in priznani član prestižnega britanskega ceha potoval- nih piscev (British Guild of Trave/ Writers). Zaradi slovesa izkušenega popotnika, dobre- ga, včasih značilno pikrega sloga pisanja, to- da objektivnosti, ga najemajo predvsem na- cionalni dnevni časniki (zdaj na objavo čaka­ ta dve reportaži o Sloveniji, ena v Evening Standardu in ena v Dai/y Mailu), velja pa zanj, da je "razprodan" za leto dni vnaprej. WTO OBJAVIL PREDH Kako se je leta 1999 v celoti odrezal turizem Svetovna turistična organizacija je k