i Im PBIhUHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE >9 (9778) E>ošt.rl|na Plačana v gotovim ' ______________——■—:— • 1 ---------------------- Leto X. - Štev. 159 (2778) Poštnina plačana v gotovini ■=_. . —--------------------- ^_______' Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. sreda 7. julija 1954 Po sinočnjem ogromnem uspehu - nocoj ponovitev opere ERO Z ONEGA SVHT.l na stadionu „Prvi maj" ob 21. uri JUTRI: JAUSF Cena 20 lir ZA REŠITEV TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA «Sveta zvezam med Vida-Ujem, Santinom. Bartoli-iem in Colognattijem. (mi-ijevskim atržaškim» po- sloncem v rimskem parlamentu) je začela roditi f»oje sadove. Italijanski imperializem prejema vsak dan več daril od anglo-ameriskih imperialistov. Istočasno pa prodaja ta imperializem svojo zemljo in industrijo tujemu finančnemu kapitalu — posebno ameriškemu — m Italija postaja vedno bolj država, ki služi tujcu. Klerofašistična vladajoča klika te države prejema sedaj v dar našo zemljo in naš Trst. Mi smo o slehernem koraku, ki. je bil storjen v zvezi z reševanjem tržaškega. vprašanja, naše ljudstvo podrobno obveščali. Hkrati smo storili vse nabore, da bi skupno z ostalimi političnimi skupinami Preprečili vsako potezo, vsako dejanje, s katerim so postopoma izročali npšo zemljo in naš Trst Italiji. s tem smo izražali in izražamo voljo, zahteve in težnje ogromnega dela tržaškega prebivalstva, vseh tržaških delovnih množic obeh narodnosti, predvsem Pa vseh tržaških Slovencev. Naš boj je bil uspe-?en vse dotlej, dokler so Oile delovne množice, dokler je bilo demokratično dihanje tržaškega ljudstva enotno in zato močno in °vrsto stalo skupaj s svojim vodstvom na doslednih pozicijah odpora in borbe proti povratku Ita-lije. Toda tako imenovana indipendentistična vodstva oo vse aneksionistične poteze sprejemala bodisi brezbrižno, bodisi da so takšne poteze celo podpirala. Toda prišlo je Vidalije-vo izdajstvo, ki se ga ne bom0 nikdar naveličali ponovno poudarjati in raz-dalj ati pred tržaško demo-kratVčno javnostjo, posebno fod tržaškimi, delavci. 10 izdajstvo ne bo moglo biti nikdar dovolj obsojeno, kajti bilo je izdajstvo nad življenjskimi interesi tržgškega delovnega ljudstva, storjeno ravno na vprašanju pripadnosti Trsta in njegovega ozemlja, te danes, ko se Proti naši volji bliža dan, ko bo Ju-&ež prejel trideset zlatnikov za to svoje izdajstvo, (Penimo, da je potrebno še (P še pisati in poudarki, kako je omenjeni politični Pustolovec služil in še ved-n° služi s svojo izdajalsko foboto rimskemu imperia-l’zmu. .Ta pustolovec, ki je prerit s sovraštvom do vsega, kar je videl slovenskega v. tržaškem osvobodilnem P1banju, je spoznal vodil-te vlogo, ki jo je imel v °svobodilni borbi pri nas sl°venski delovni človek in Slovenci sploh. Slovenci V te nismo imeli druge iz~ ?lre: P-H borba ali smrt. V tej borbi so zrasli ljudje, ,'sp za precejšnjo stopnjo Ve*Ji in višji od Vidalija; n prav zato on takih Iju- ilegalnemu oblastvenemu ukazu, da nas na izkaznicah označijo za italijanske državljane že pred štirimi leti in prej. Nato je postopoma nadaljeval s svojo izdajalsko roboto v vsakem podobnem primeru in se istočasno skušal zavarovati pred očitki izdajstva z obdolževanjem drugih ter si med drugim izmislil tudi besedo «barat-to». Samo skrajno pokvarjeni brezvestni politikanti lahko tako podlo in nesramno izdajajo interese ljudi, poštenih ljudi, ki so mu v dobri veri nasedali in mu se marsikdo od njih tudi danes naseda. On in njegovi^ pajdaši so zlomili vero Celovnih množic v moč lastnih sil. V delavskih vrstah so zbudili narodnostno mržnjo. Gradeč na rezultatih zatiranja italijanskih latifundistov in kapitalistov in nato njihovih okupatorskih fašističnih in imperialističnih naslednikov, je začel Vidali s svojimi protiljud-skimi podrepniki, ubijati zdravo narodno zavest slovenskih delovnih množic. Kaj kmalu, ni ne njega ne njegovih opričnikov prav nič oviralo, da ne bi ukazali trgati kot fašisti simbole narodnoosvobodilne vojne — slovenske in italijanske zastave z rdečo peterokrako zvezdo. Ti hlapci Rima so vestno o-pravljali svoj posel in ob vsaki protijugoslovanski manifestaciji so celo prednjačili fašistom. Mislili so in še mislijo, da jim je pod besedo «ba-ratto* vse dovoljeno. Toda prav pod krinko te besede so iz dneva v dan vršili «baratto» oni sami. In ga še vedno vršijo. Zato je kominf or mistično vodstvo z Vidalijem na čelu za vse, kar se dogaja danes kot krona njihovega izdajstva pod krinko besede «barat-to>, za ponovno italijansko imperialistično okupacijo Trsta, v resnici bolj zaslužno kot pa so zaslužni za to Bartoli, Santin in Colo-gnatti. F. S. UGIBfflUH 0 POMENU SESTHNKN predstavnikov štirih strank o Trsta Napadi italijanskih strank so v zadnjih dneh usmerjeni proti pravicam Slovencev, proti koncesijam v pristanišču in proti teritorialnim spremembam - Indiskretnost funkcionarja rimske vlade? - C. Luce pri Dullesu (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Ves italijanski tisk poroča na prvih straneh o sestanku, ki ga bodo imeli glavni tajniki štirih vladnih strank: DC, (Spataro) PLI, PSVG in PRI s tajniki svojih tržaških podružnic. Sestanek bo na sedežu liberalne stranke ob 10. uri dopoldne. Obrav. navali bodo «julijsko vprašanje«. Kaj vse vsebuje ta pojem. nam. pove zadnja resolucija tržaške Delavske zbornice, ki jo omenjene stranke vodijo: napad na vsakršno možnost, da bi Jugoslavija na pogajanjih z Italijo za rešitev tržaškega vprašanja dosegla naslednje tri zahteve; 1. narodno enakopravnost Slovencev v coni A, 2. kakršne koli privilegije v tržaškem pristanišču in 3. teritorialne popravke dosedanje razmejitve v korist Jugoslavije. Za zaščito slovenskih narodnih pravic v Trstu je značilen predvsem napad v tržaškem «Giornale di Trieste«, ki se smatra, da ni storjen brez direktive iz Rima. Za drugo jugoslovansko zahtevo je najti tudi po pisanju tiska, ki izhaja v večjih italijanskih mestih dovolj pripomb. Vsekakor pa je na vodilnem mestu kominformovski tisk, s katerim se povsem strinja znano stališče predstavnika tržaškega finančnega kapitala, ki_ ga predstavlja predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Cosulich. To stališče so poudarile omenjene štiri stranke tudi v resoluciji svojih sindikatov. Ista resolucija se tiče tudi tretje jugoslovanske zahteve glede teritorialnih popravkov ob meji. O tem objavlja včerajšnja milanska «Unita» nadvse značilen dopis iz Trsta z izjavo miljskega župana Pacca, v kateri pravi, da je izvedel iz «si-gurnega vira«, t. j. od nekega visokega funkcionarja italijanske vlade, da zahteva Jugoslavija velik del miljske občine zase. Pacco je izjavil, da gre za «tri predloge«. Po pr- vem naj bi spadali, pod Jugoslavijo naslednji kraji v Miljskih hribih: Jelarji, Fajti, Božiči, , Sodniki, Hrvatini in Sveta Brida. Meja bi se nato spustila k morju pri rtu Ron-ko. tako da bi spadal k Jugoslaviji Debeli rtič in Lazaret. Drugi predlog bi bil v glavnem isti kot prvi, le da bi bila meja na obali pri Lazaretu v višini cerkvice sv. Jerneja. Po tretjem predlogu pa bi poleg navedenih krajev spadali k Jugoslaviji še Miloki in Barisoni ter bi prerezala na pol dolino Sv. Jerneja in končala pri Debelem rtu. Na ta način bi pripadalo Jugoslaviji najmanj okrog tri tisoč prebivalcev miljske občine, ki so po trditvah njihovega župana po večini «Itali-jani». Ni znano, v koliki meri od- govarjajo izjave visokega funkcionarja rimske vlade miljskemu županu resnici. Politični opazovalci so mnenja, da objavljanje takšnih podatkov ^vsekakor ne more biti označeno kot izvajanje vzajemne obveze vseh štirih držav, ki so pri pogajanjih udeležene, da bodo čuvale diskrecijo. Zato ti krogi ne izključujejo, da bo prelom obveznosti o diskreciji z italijanske strani imel morebitne negativne posledice pri nadaljevanju pogajanj. Nekateri gredo celo tako daleč, da vidijo v tej italijanski indiskreciji željo Rima. da se pogajanja onemogočijo. ali pa vsaj zavlečejo. V istem smislu se tolmači tudi tako zelo propagandistično izrabljeni današnji rimski _ sestanek tržaških nacionalističnih prvakov z njihovimi predpostavljenimi. Iz San Francisca poroča An-sa, da je italijanski veleposlanik v ZDA Tarchiani govoril o Trstu tamkajšnjim Italijanom, Dejal je, da je tržaško vprašanje dolgo let držalo italijanski narod v pesimizmu, in da mora priznati, da morajo ZDA na svojih ramenih nositi nasprotja vsega sveta. Toda nemogoče je zadostiti pravicam vseh brez zatekanja h kompromisom, ki večkrat bolj žalijo kot pa zadovoljijo nasprotujoče si stranke. Iz Washingtona poroča ista agencija, da je Clara Luce poročala Dullesu o položaju v Italiji, predvsem pa o pogajanjih, ki so v teku za rešitev tržaškega vprašanja. Pred svojim povratkom v Rim bo Claro Luce sprejel tudi Eisenhower. A. P. Brzojavka maršala Tita, za današnjo obletnico vstaje srbskega ljudstva BEOGRAD, 6. — Ob 7. juliju, dnevu vstaje srbskega ljudstva je maršal Tito poslal predsedniku ljudske skupščine Srbije Petru Stamboliču brzojavko, v kateri najtopleje čestita junaškemu ljudstvu Srbi. je in mu želi vsestranski napredek. «Danes nadaljujete veliko delo ljudske revolucije — je rečeno v brzojavki, — v katero so vgradili svoje življenje najboljši sinovi in hčere in skupno s sinovi in hčerami vseh naših narodov prvoborci naše nove socialistične Jugoslavije. Razvijajte še naprej velike pridobitve vstaje za srečo jugoslovanskih narodov in njihove socialistične skupnosti.« O ITALIJANSKI STATISTIKI GUATEMALA, 6. — Vladni odbor je danes ponoči ustanovil novo guatemalsko vlado, v kateri je 9 ministrov. Javljajo tudi, da so polk. Monzon. Dubois in Cruz podpisali listino, v kateri se obvezujejo, da ne bodo kandidirali pri volitvah za predsednika republike, ki bodo čez deset dni. Zato je gotovo, da bo polk. Armas, ki ima že v rokah izvršno oblast, ((izvoljen« za predsednika. Nehru poziva na mirno sožitje in na skupna prizadevanja za mir Poslanica o temeljnih načelih Indijske zunanje politike Ču En Laj se je raztovarjal s Hošimfnhom - V ZDA se nadaljuje histerična kampanja proti sprejemu Kitajske v OZN WASHINGTON, 6. — pekinški radio je danes javil, da se je kitajski ministrski predsednik Cu En Laj ob svojem povratku z ženevske konference sestal s Hošiminhom v nekem kraju na meji med Kitajsko in Indokino. Radio ni javil dneva sestanka, vendar domnevajo,. da sta se Cu En Laj in Hošiminh sestala po Cu En Lajevern sestanku z Nehrujem in burmanskim vladnim predsednikom. Prav tako ni radio javil, o čem sta oba državnika govorila, vendar pa nj težko uganiti, da sta govorila o vojni v Indo-j Jamentu izjavil, da je po nje- ,_ - 4 — ;;v —--------- govem sedaj prišel trenutek, ko je treba Kitajsko sprejeti di ne more trpeti. Zato je tefunii na najveličastnejši d-el slavne zgodovine trzajtega delovnega ljudstva, te najslavnejše dni nalete revolucionarnega giba-fld. Zato je to razdobje teše borbe za socialno in Vbodno osvoboditev ozna-7l za *sramotno pretek-osf«. t0 je moral storiti j?*oj po svojem prihodu v tet — najprej prikrito, T1 te pa javno — kajti to le Zahtevala njegova služil italijanskemu imperia-rd7nu, od katerega preje-(te sedaj priznanje. Silj je te"av njemu uspelo, da je jfhhljai in nato razbil Lsto protiimperialistično ZfuJSi katere ne bi mogli ti ,,'nacionalisti in ftt-sisti nikdar razbiti, in ki oj za vedno ostala neraz-všljiva tn nepremostljiva lV/ira za izvršitev tiste dokončne imperialistične a- neksionistične poteze, ki se s takšno gotovostjo bliža tet zadnje dejanje in krote Vidalijeve izdajalske tebote. Vidali je spretno in prav Po meksikansko izrabil komtnformovsko resolucijo in s svojimi oprodami na-hravil rudar* v Domu pri-st-gniskih delavcev. Od tistega trenutka dalje je rh-ogel skoro nemoteno nadaljevati s svojim delova-,l?cm v službi imperialističnega Rima. Spominjate) se ob tej priliki prve done izdajalske izjdVe Vi-v korist Rima. To je nj° ob priložnosti izdajate novih osebnih izkaz-tte Niti Bartol’ niti San-niti Colognatti niso °te uspešno kot Vidali tete topni proti enakoprav-°sti slovenščine in proti Churchill in Eden v Londonu danes in jutri izredna seja vlade Churchillove izjave o razgovorih v ZDA - Brzojavka kanclerju Adenauerju • V Lon donu, kjer se nadaljujejo razgovori o Nemčiji in EOS, zanikujejo, da bi se na konferenci v Washingtonu sporazumeli o vojaškem zavezništvu med ZDA, Anglijo in Nemčijo ministrski predsednik pa je vendar 30. junija izjavil, da se mu zdi koristen sestanek držav, ki so pristale na EOS, takoj ko bo francoska vlada raz. jasnila svoje stališče.« Na vprašanja lorda Vansit-tarta, ali ne bi bilo mogoče sporočiti francoski vladi, da bi večina Angležev z Velikim za-skrbljenjem sprejela vsako drugo rešitev, ki bi pomenila zavrnitev jamstev, ki jih nudi EOS, je lord Reading izjavil, da sta predsednik Eisenhower in vladni predsednik Churchill pred kratkim poudarila svoje prepričanje, da «bi vsako nadaljnje odlašanje uveljavitve pogodbe o EOS in bonnske pogodbe škodilo položaju zahodnih držav«. Bivši laburistični minister lord Stangsgate je nato izjavil, da v Angliji ((narašča odpor proti načinu, kako so ravnali s Francijo«. Bivši minister je dejal, da ((Francija ni dosegla pravice med zadnjimi mednarodnimi dogodki«. V krogih britanskega zunanjega ministrstva izjavljajo, da je «plod domišljije« vest, ki jo je objavil nemški list «Ta-gesspiegel«. c.es da sta se Churchill in Eisenhower v Wa_ shingtonu sporazumela, da bosta sklenila vojaško zavezništvo med ZDA, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo, če j Francija ali Italija ne bi ratificirali pogodbe o EOS. Predstavnik zunanjega ministrstva je na današnji tiskovni konferenci s tem v zvezi izjavil: «Kar sta imela reči, sta Ei-senhower in Churchill že rekla v washingtonskem končnem poročilu. Njuni sklepi nimajo prav nič skupnega z domišljijo lista «Tagesspiegel». Na vprašanje, ali bodo fran. cosko vlado vsak dan obveščali o delu angleško-ameriške študijske skupine, ki sedaj v Londonu proučuje nekatere strani nemškega vprašanja, je predstavnik izjavil: «Ne verjamem, da bo francoska vlada obveščana vsak dan, toda ko bo iz razgovorov izšla konkretna ideja, bo o tem nedvomno obveščena.« Na vprašanje ali bodo bonn-sko vlado obveščali na enak način, je predstavnik dejal: «Ne morem vam povedati, kako bodo obveščani Nemci, to-- . . . . da nedvomno bodo v določe- nanjem ministrstvu, na zadev- j nem stadiju razgovorov obve-no vprašanje odgovoril, da mu ne izhaja, da bi bil francoski vladni predsednik Mendes-France predlagal kako alternativno rešitev za sedanji načrt o evropski obrambni skup. nosti. Dodal pa je: «Francoski LONDON, 6. — Winston Churchill in zunanji minister Eden sta se nocoj pripeljala z vlakom v London. Popoldne sta prispela s parnikom «Queen Elisabetb« v Southampton. Churchill je sporočil, da je brzojavno sklical dve posebni seji angleške vlade. Prva seja bo jutri zjutraj, druga pa v četrtek. V Southamptonu je Churchilla in Edena čakal na pomolu poseben vlak, ki ju je odpeljal naravnost v London. Oba državnika sta bila odsotna skupno 11 dni. Že nocoj se je Churchill sestal s finančnim ministrom Butlerjem, ki je predsedoval v njegovi odsotnosti. Ob prihodu v Southampton je Churchill sprejel novinarje in izjavil: (dJpamo, da nas ne bodo presojali samo na podlagi takojšnjih učinkov naših naporov, pač pa tudi na podlagi vpliva, ki jih bodo ti imeli na potek dogodkov v daljši bodočnosti. Na vsak način moram reči, da nobena stvar nima večje važnosti kakor odkrito in trajno prijateljstvo med Veliko Britanijo in ZDA. Seveda ne morem še presojati reakcije v Veliki Britaniji v zvezi z našim poslanstvom v ZDA, toda ni dvoma, da bom o tem slišal govoriti v kratkem v spodnji zbornici. Vseka, kor lahko izjavil, da sem gotov, da ni bil povsem nedosežen naš smoter pri naših prizadevanjih v ZDA, da omogočimo med Američani in Angle. ži dobro soglasje in trden sporazum. Toda bila bi velika napaka, če bi mislili, da se lahko vse uresniči naenkrat.« Nocoj pa je Churchill poslal Adenauerju brzojavko, ki pravi; ((Srečen sem, da sem prejel vašo brzojavko od 30. junija in da je stališče, ki sta Ea britanska in ameriška vlada javno zavzeli glede Nem-cUe, naletelo na odobritev zvezne vlade. Trdnost, blaginja m trajno prijateljstvo Zahodne Nemčije so največje važnosti za Veliko Britanijo in za ves svobodni svet«. V Londonu pa se je danes nadaljevala konferenca angleško-ameriške študijske skupine, ki razpravlja o Nemčiji in o evropski obrambni skupnosti. V lordski zbornici pa je lord Reading, državni tajnik v zu- riški strokovnjaki proučili vsa vprašanja, ki izhajajo iz wa-shingtonskega poročila vštevši nemško oborožitev. Prav tako izjavljajo, da strokovnjaki nimajo pred seboj že naprej pri. pravljenega načrta, kakor se je to govorilo. Razpravljajo o različnih domnevah, ki jih bodo pozneje predložili dvema vladama v obliki priporočil. Tudi v Beli hiši zanikujejo govorice o sporazumu med Ei. senhovverjem in Churchillom za sklenitev vojaškega zavezništva med Anglijo, Nemčijo in ZDA. Te govorice zanikujejo tudi vvashingtonski diplomatski krogi, ki se nanašajo tudi na govorice, ki jih je objavil ameriški tisk glede sklenitve angleško-ameriškega sporazuma o Nemčiji v primeru, da EOS ne bo ratificirana. Vendar pa v britanskih in ameriških krogih v Washing-tonu ne izključujejo, da angleški in ameriški državniki niso govorili o vprašanju ((nadomestnih rešitev«, če EOS ne bi bila ratificirana. kini in o pogajanjih za pre. mirje. Ostra kampanja, ki se je v ZDA začela proti sprejemu Kitajske v OZN, se medtem nadaljuje. Republikanski senator Knovvland, ki je prevzel vodstvo kampanje, je imel zjutraj daljšj razgovor z Dul-lesom- Po razgovoru je izjavil, da je z Dullesom govoril o sledečih zerVvah: 1. Kako naj se prepreči, da Kitajska zasede mesto v OZN. 2. Sta lišče ameriške vlade v primeru, da bi bila Kitajska sprejeta v OZN Knowland je dalje dejal, da je Dulles ponovil svoje nasprotovanje priznanju pekinškega režima in da se bo a-meriška vlada uprla vsakemu Pojf^usu sprejema Kitajske v OZN. Vendar pa ni hotel Dulles ze sedaj povedati, kakšno bo stališče ameriške vlade v primeru, da bi Kitajska bila sprejeta v OZN. Senator je dodal, da se 2 Dullesom ni razgovarjal o mo-rebitnem umiku ZDA iz OZN dodal pa je, da je zaprosil od svetovalca državnega departmaja, naj mu pripravi poročilo o ukrepih, ki naj bi jih ZDA s stališča mednarodnega prava storile, če bi se odločile, da izstopijo iz OZN. Senator je tudi sporočil, da skupina republikanskih in demokratičnih senatorjev razpravlja o treh mogočih ukrepih za preprečitev sprejema Kitajske v OZN; 1. 'Sprejem resolucije, s katero naj bi kongres poudaril, da bi sprejem Kitajske v OZN pomenil prilagoditev politiki napada. 2. V zakonodajo o pomoči tujini naj se vnese politična izjava, ki nasprotuje ameriški podpori OZN v primeru sprejema Kitajske. 3. prenehanje sleherne finančne podpore OZN v primeru, da se Kitajska sprejme v to organizacijo. Senator Knowland je izjavil, da se omenjena skupina parlamentarcev strinja z njim o tem, da «morajo države OZN jasno razumeti, da v tem primeru gre za izbiro med komunistično Kitajsko in ZDA«. Novozelandski zunanji minister Webb pa je danes v par- PRED PODPISOM SPORAZUMA 0 BALKANSKI ZVEZI ščeni.« Izjavil je tudi, da je gotovo, da bosta tudi angleški in ameriški visoki komisar v Nemčiji obveščena o poteku teh razgovorov. te. ?vezi z razgovori pojasnjujejo, da bodo angleško-ame- Konferenca na Bledu se bo začela že 17. t.in. Datum sestanka še ni določen, ker mora nanj pristati še Turčija - Izjave dr. A. Beblerja po prihodu iz Aten v Skopje BEOGRAD, S. — Danes je na povratku iz Aten v Beo grad prispela v Skopje jugoslovanska delegacija pod vodstvom dr. Aleša Beblerja. Na vprašanje novinarjev o delu konference za sestavo besedila balkanske zveze je tov. Bebler izjavil da je bila konferenca tehnično . strokovnega značaja, da pa je na njej, podobno kot na drugih političnih konferencah, prišla do izraza volja za nadaljnji razvoj sodelovanja med tremf balkanskimi državami. «0-pravljeno je koristno delo v prijateljskem sodelovanju, je poudaril Aleš Bebler. Vse delegacije so med seboj zelo dobro sodelovale«. Na današnji tiskovni konferenci v Atenah je vodja grške delegacije na zasedanju mešane komisije za sestavo besedila balkanske zveze Kiru izjavil, da se bo konferenca treh zunanjih ministrov verjetno pričela 17. t. m. na Bledu. Kiru je dodal, da je datum predlagala Jugoslavija in da Grčija soglaša z njim. Uradno pa še ni določen datum sestanka, ker mora na to pristati še Turčija. Med ZDA in Jugoslavijo so bili v Mannheimu v Zahodni Nemčiji sklenjeni trije novi sporazumi o proizvodnji mu-nicije o okviru programa «of shore« v jugoslovanskih tovarnah. Na podlagi teh sporazumov bo jugoslovanska vojna industrija proizvedla večje količine municije v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Prav tako je bila sklenjena pogodba z jugoslovansko civilno industrijo, ki bo proizvedla razna komunikacijska sredstva v vrednosti 101.000 dolarjev. Jugoslovanski gospodarski krogi pričakujejo, da bo Jugoslavija dobila do konca leta še nekaj naročil v okviru programa «of shore«. B. B. v OZN. Dodal je, da je prepričan, da je odsotnost Kitajske iz OZN do sedaj preprečila zmanjšanje mednarodne napetosti. Važna je poslanica, ki jo je danes poslal indijski ministrski predsednik Nehru vladnim predsednikom indijskih držav in pokrajinskim predsednikom kongresne stranke. Poslanica, ki komentira njegove razgovore s Cu En Lajem in nato opredeljuje zunanjo politiko Indije, se sklicuje na poročilo o razgovorih, ki jih je Cu En Laj imel z Nehrujem in z burmanskim ministrskim predsednikom. ter poudarja, da ti dve poročili kažeta na določeno zgodovinsko spremembo v odnosu sil v Aziji. Ti poročili tudi poudarjata, da je «v Aziji v zadnjem času prišel do izraza razvoj, ki teži po tem, da bi dal temu kontinentu posebno mesto v svetovnih zadevah«. «V preteklosti so se več stoletij azijska vprašanja urejevala izven Azije. Toda v bodočnosti ne bo več mogoče iti mimo tega, kar mislijo a-zijske države«. Nehru govori nato o indijski zunanji politiki in poudarja, da mora biti ta politika v skladu z značajem dežele, ter nadaljuje: «Mi se naravno ne moremo uvrstiti v bloke velesil. Uvrstiti se v te bloke bi pomenilo vezati se na odločitve drugih držav. Nobena država ne more živeti o-samljena in iti mimo tega, kar delajo drugi, toda vezati se na druge države ima posledice, ki so očitne v današnjem svetu«. Nato poudarja, da je bodoči razvoj Indije in drugih azijskih drža\ v bistvu odvisen od ohranitve miru, in nadaljuje: «Zaradi tega je Indija skušala mirno rešiti vprašanje tujih ozemelj v Indiji, ki se bodo morala vrniti Indiji. Danes obstajata na svetu dve glavni sili: z ene strani Združene države in številne zahodne države, ki se bojijo komunizma, ker po njihovem mnenju teži po nadvladi, z druge strani pa komunistične države, ki se bojijo, da bodo obkoljene in strte po ekspanzioni-stičnih težnjah drugih držav. V sedanjem ravnotežju sil ne more nobena od obeh strani siliti drugo na kapitulacijo, na vojno in tudi ne na mir.« Zatem pravi Nehru, da je «mogoče najti sredstva za mirno sožitje med vsemi državami«, ter dodaja: «Ce bi se ta možnost izključila, tedaj bi mo. rali priznati naš poraz, ker ne bi ostalo druge alternative razen vojne, in vojna ni nobena rešitev.« «To je mnenje Indije in mnogih drugih azijskih držav in glede tega je treba poudariti važnost zadnjih izjav Indije, Kitajske in Burme.« «Mi — nadaljuje Nehru — ne sprejemamo komunistične filozofije, tudi če sprejemamo idejo enakosti, prenehanja izkoriščanja človeških bitij in izboljšanja življenjske ravni. Prav tako se ne strinjamo z nekaterimi ameriškimi idejami, toda dejstvo, da se mi strinjamo ali ne s temi državami, nas ne ovira, da ne bi imeli prijateljskih odnosov z njimi v mejah možnosti in da hkrati ohranimo našo individualnost in naše ideale. Zaradi tega brani Indija načelo nevmešavania«. Zatem poudarja Nehru, da da «mir, ki se doseže z grožnjam; in v ozračju pripravljanja na vojno, ni stanoviten, ter dodaja: «Ce se mir ne more rešiti na vsem svetu, trudimo se vsaj, da ustvarimo področje, na katerem se bo lahko ohranil, in skušajmo na- ■to razširiti to področje«. Glede ameriške pomoči Indij; izjavlja Nehru, da je Indija sprejela to pomoč, ker.to ni «nečastno» in ker bi odklonitev lahko tolmačili kot sovražno dejanje. «Mi — poudarja Nehru — bomo radi sklenili z drugimi državami enake sporazume, kakor smo jih sklenili s Kitajsko in z Burmo, toda na vsak način je treba priznali, da mora realistična politika upoštevati globoke spremembe, ki so nastale v odnosu sil v Aziji in v svetu«. Neznani pisec se je v (cGiornale di Trieste» z dne 29. junija t. I. obregnil ob moj članek o <(Italijanski statistiki o Trstun, ki je izšel v eRevue de la politigue mondialen in ga je objavil tudi «Primorski dnevnik dne 6. junija. Pisec seveda ni pobil in ni mogel pobiti niti enega argumenta, ki sem jih navedel proti vsem tem italijanskim «statistikam». Zaradi tega se samo nekam lovi za praznimi besedami in retoričnimi vprašanji ter bolj ali manj zlobnimi podtikanji. Nista se zaman rodila med Italijani Pietro Arreti-no in Nicold Machiavelli. Pisec zavestno popolnoma prezre namen mojega članka. Zato hočem tu, v zgoščeni obliki, ponoviti svoj očitek proti takim «statistikam». Ce kdo zopet privleče na dan statistične podatke, ki splošno veljajo za nezanesljive in jih je sam že javno proglasil kot take, ali če kdo samovoljno po svoje reducira in prikroji uradno ugotovljene podatke, ne da bi za to navedel nobenega konkretnega argumenta, je to pač stvar vesti in poštenosti.... Ce se pa umetno skronstruirajo statistike in se te potem objavljajo v obliki, ki jih prikazujejo javnosti kot uradno ugotovljene podatke, je jasna prevara in zločin. In ta pečat nosijo vse te najnovejše italijanske statistike« o Trstu. Ker pisec v «Giornale di Trieste» ne more zavreči ni- NUERNBERG, 6. — Nemška obmejna policija je javila, da je bila obveščena, da bodo češkoslovaške oblasti obdržale sedem ameriških vojakov (ki so pomotoma prestopili mejo), dokler ne bodo vrnjeni trije Cehoslovaki. ki so pretekli petek prekoračili mejo pri Wei-denu severozahodno od Nuern-berga in so pribežali v Zahodno Nemčijo. Češkoslovaške oblasti izjavljajo, da enega od pobeglih Cehoslovakov iščejo, ker je kriv nekega umora. ti enega mojih argumentov, hoče biti duhovit in me vprašuje, ali bi mi morda bila všeč druga metoda za ugotavljanje narodnosti, namreč na osnovi volilnih rezultatov. Odgovor na to vprašanje sem dejansko že dal v svojem članku in ga je sec v «Giomale di Trieste» lahko bral v «Primorskem dnevniku» ali v srbski izdaji sMedjunarodne politike«. (V francoski izdaji je ta odstavek iz tehniških razlogov izostal). Odstavek se je glasil: «Tržaški Slovenci so pred prvo svetovno vojno pravilno znali soditi o vrednosti take metode (namreč na osnovi šolskega obiska). Zaradi tega so jo skušali podkrepiti z drugimi podobnimi metodami, tako predvsem s podatki o državnozborskih in občinskih volitvah. Toda tu- di ta metoda more, zlasti še v primeru, ko gre za nacionalno manjšino, podati samo neko minimalno vrednost za število pripadnikov te manjšine. Na celotno število se lahko sklepa samo po bolj ali manj tvegani interpolaciji. Po raznih takih metodah določene minimalne vrednosti se lahko dokaj ujemajo (kakor ravno v cenitvah tržaških Slovencev pred prvo svetovno vojno), ali pa se tudi prav močno razlikujejo. Tak primer je ravno za sedanje razmere v Trstu. Anglo-ameriška vojaška u-prava je namreč no osnovi rezultatov prvih občinskih volitev v Trstu iz leta 1949 cenila število prebivalcev po narodnosti in objavila tako dobljena števila v knjižici «Trieste Handbook 1950». Število Slovencev v Trstu je cenila na 50-000 in v vsej coni A na 63.000. Ti števili sta skoraj dvakrat večji od števil, ki jih navaja Schiffrer na osnovi šolskih otrok. Toda tudi ta števila predstavljajo, kakor rečeno, za narodnost ki je v manjšini, samo neko spodnjo mejo. Resnično število je dejansko mnogo višje». Da drži ta moja ugotovitev, je vsem poštenim ljudem jasno, ki poznajo način, kako so se sestavljali volilni seznami za volitve leta 1949 in 1952. Zakaj pa ni pisec v «Gior-nale di Trieste» rajši še o-menil tako imenovani plebiscit, t. j. volitve iz leta 1929, saj bi s tem ugotovil najmanjšo spodnjo mejo za število Slovencev, k; se ne bi bistveno razlikovala od ničle. Naj mu že danes zaupam, da bo v kratkem objavljen prikaz tega ((plebiscita« v luči originalnih spisov same fašistične stranke Pisec pravi, da v svojem članku samo trdim, da so števila teh italijanskih ((statistik« glede Slovencev prenizka, in da ne navajam nobenih konkretnih števil. Ce bi se pisec le malo potrudil, bi lahko vedel, da sem to že tolikokrat storil, da si tu lahko to delo prihranim. Pač bi moral nam on dati odgovor na vprašanje: zakaj ni Italija zbrala podatkov o narodnosti ali jeziku pri štetjih leta 1931 in 1936 in zakaj so v coni A celo pri štetju teta 1951 to opustili? L. C. Pred odločilno bitko za Hanoi priprave za nova francoska ojačenja šest vietminških divizij pritiska s severa in z juga na Ha* noi - Nadaljevanje vojaških razgovorov v Trung Gla in v Ženevi - Pred povratkom znnanjih ministrov v Ženevo HANOI, 6. — Delegati fran-cosko-vietnamskega in viet-minškega poveljstva so se danes zopet sestali v vasi Trung Gia na tajni seji, na kateri razpravljajo o premirju v Vietnamu. Popoldne je bila ponovna seja in jutri se bodo razgovori nadaljevali. V francoskih krogih izjavljajo, da je delo konference nekoliko napredovalo. V Parizu pa je Mendes-France danes sklical sejo ministrskega sveta, na kater; so govorili o okrepitvi ekspedicijskega zbora v Indokini. Po seji ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo, vendar pa zatrjujejo obveščeni krogi, da je bilo sklenjeno, da bodo v Indokino poslali nov ekspedicijski zbor, in da bo Men-des-France o tem poročal v parlamentu najpozneje jutri. Pozno popoldne je Mendes-France sprejel ameriškega poslanika Dillona. V obveščenih krogih poudarjajo, da želi Mendes-France obveščati ameriškega poslanika o vojaških operacijah v Indokini in izmenjati z njim misli o razvoju diplomatskega položaja. Sedanji vrhovni poveljnik francoskih sil v Indokini general Ely je sporočil, da znašajo izgube Francoske unije v razdobju marec-maj okoli 20.000 mož. Prav tako javlja francosko poveljstvo, da se je šest Hošiminhovih divizij (o-koli 70.000 mož) razmestilo v razdalji 40 km od Hanoia in da so pripravljene na napad na prestolnico z juga in s severa. Tri divizije so razvrščene južno od Hanoia, kamor so prispele včeraj, ko so z največjo naglico zasledovale francoske čete na umiku. Druge tri pa so prav tako v razdalji 4Q km razmeščene severno od prestolnice. Vojaški krogi poudarjajo, da vietminške sile lahko skoraj takoj začnejo obkoljevalne o-peracije s severa in z juga. Francosko poveljstvo je vsekakor postavilo obrambni obroč tepništva, tankov in čet okoli Hanoia. Francoska letala pa so danes močno obstreljevala vietminške čete, ki se zbirajo blizu Hungvena južno od Hanoia. Ni znano, ali francoske čete še držijo ta kraj ob Rdeči reki, ki je eno važnejših trgovskih središč na tem področju. V vojaških krogih izjavljajo, da so mogoči nadaljnji umiki francoskih čet v smeri proti Hanoiu in Haifongu. V 2enevi pa je bila danes 21. ožja seja o Indokini. Na seji so govorili delegati Kitajske, Francije, Kambodže in Laosa. Danes je bila tudi prva seja vojaške komisije za Kambodžo; ponovna seja bo jutri popoldne. Medtem se je v Ženevo danes vrnilo 40 funkcionarjev sovjetske delegacije, ki so bili odpotovali iz Ženeve skupno z Molotovom. Njihov prihod tolmačijo kot znak, da se bo Molotov kmalu vrnil v Ženevo. V Washingtonu pa je predstavnik državnega departmaja izjavil, da sedaj razmišljajo o povratku Dullesa in državnega podtajnika Bedella Smitha v Ženevo. Pripomnil je, da so se ministri, ki so predsedovali delegacijam na ženevski konferenci, vrnili v svoje prestolnice v pričakovanju poročila, ki ga morajo pripraviti vojaški predstavniki do 10. julija o grupaciji vojaških sil v Indokini. Papagosove izjave o balkanski zvezi ATENE, 6. Ministrski predsednik maršal Papagos se je danes vrnil z letalom v Atene z obiska v Zahodni Nemčiji. V Bonnu pa so objavili uradno poročilo o razgovorih med kanclerjem Adenauerjem in maršalom Papagosom. Poročilo pravi, da sta oba državnika pregledala splošni politični po. ložaj v zvezi z zadnjimi dogodki. — je obrazložil grškemu ministrskemu predsedniku stališče zvezne vlade o uresničenju stvarne evropske obrambe, medtem ko je maršal Papagos poročal kanclerju o razširitvi ankarskega pakta v vojaško zvezo med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. Med razgovori so ugotovili popolno soglasnost glede pogledov na politični položaj.« Poročilo omenja nato gospodarska in kulturna vprašanja ter napoveduje povečanje trgovine med obema državama. Maršal Papagos je na tiskovni konferenci pred svojim odhodom iz Bonna izjavil, da so bili razgovori z Adenauerjem «zelo plodni in koristni«, ter da je kancler «res velik državnik in velik Evropejec«. Papagos je nato izjavil, da sovjetska imperialistična politika ni spremenila svojih splošnih smotrov, in da je zaradi tega z zahodne strani potrebna «skupna politika, enotnost pogledov pri njenem izvajanju in jasno zavedanje sveta, v katerem je treba organizirati individualno in kolektivno obrambo«. Vsekakor ni mogoča nobena učinkovita obramba Evrope brez aktivnega sodelovanja Nemčije«. Poudaril je nato, da je bil dosežen sporazum z Adenauerjem o raznih gospodarskih in kulturnih vprašanjih, ter je dodal, da je Grčija z zadovoljstvom sprejela spremembo an. karskega pakta v vojaško zavezništvo. «Nihče — je dodal — ne sme biti zaskrbljen zaradi tega vojaškega zavezništva, na katero je treba gledali kot ustvarjeno v interesu vseh narodov, ki hočejo ostatt svobodni«. MONTEVIDEO. 6. — Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se že več časa mudi v Južni Ameriki, je dane* začela v Montevideu pogajanja z gospodarskimi voditelji Urugvaja, da bi sklenili tr- I govinski sporazum med Ju-«Kancler — pravi poročilo I goslavijo in to državo 7. julija 1954 MPOMINMKg IIVKVI Na današnji dan je bil lata 1819 rojen Vatroalav Lisinski, hrvatskl skladatelj. DANES, sreda 7. julija Vilibald, Negoda Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.47. Dolžina dneva 15.35 Luna vzide ob 12,00 in zatone ob 24.00. JUTHI, četrtek 8. julija Elizabeta, Milojka DRUGA PREMIERA LJUBLJANSKE OPERE NA STADIONU »PRVI MAJ" Navdušenje 1 ržačanov ljubljanske Opere se stopnjuje Sinočnja predstava «Era z onega sveta» bo ostala Tržačanom še dolgo v spo minu kot izreden umetniški dogodek - Danes ponovitev s tenoristom Čud-nom in sopranistko Hevbalovo, prvakinjo beograjske in baselske Opere DR. DANEV 0 PRIHODU OTROK V KOLONIJE V SLOVENIJI Včerajšnja predstava Gotovčeve opere sEro z onega svetan na stadionu Prvega maja v izvedbi ljubljanske Opere bo ostala Tržačanom še dolgo v spominu kot izre den, užitka poln umetnišk dogodek. Ce bi imeli kaj pri pomniti ,tedaj bi mogli reči le to, da nam je nerazumlji vo, kako da se mora taka u-metnina v tako dovršeni izvedbi — od solistov, zbora plesalcev in do orkestra zaradi nerazumevanja določenih krogov zadovoljevati z improviziranim odrom v predmestju. Kdor je bil na včerajšnji predstavi, se je mo ral prepričati, da ljudje, ki mislijo, da taka umetnost ni vredna boljšega in lepšega mesta, sicer umetnosti sami slabo služijo, ne morejo ji pa s svojim šovinističnim ravnanjem ničesar odvzeti: ko njih že davno ne bo več, bo ta umetnost živela! Mogoče je prav tu mesto da se zahvalimo tistim, ki so se potrudili, da je vendar na Stadionu nastalo gledališče, v katerem med izvajanjem niti ne čutimo prej omenjenih nevšečnosti. Reči moramo ce 16, da je možno kar neverjetno dobro slediti izvajan ju, bodisi pevcem kot orkestru. Včerajšnji lep večer je privabil prav toliko ali še več ljudi kot premiera «Ohridske legende» v soboto. Navdušenje se je stopnjevalo od prizora do prizora, tako da po drugem in tretjem dejanju ljudje niso samo ploskali, ampak kar cepetali z nogami po deskah. Nedeljenega priznanja so bili deležni vsi: Gostič za svoj lepi in mogočni glas, ki z lahkoto premosti tudi težave petja na prostem; Bukovčeva. ki je še enkrat pred tržaškim občinstvom potrdila Jug. poslanik v Rimu skozi Trst potoval Naknadno smo izvedeli, da je preteklo soboto potoval skozi naše ozemlje iz Italije v Jugoslavijo jugoslovanski poslanik in opolnomočeni minister FLRJ v Rimu, dr. Pavle Gregorič. Naslednjega dne, v nedeljo, pa se je dr. Gregorič zopet skozi Trst vračal v Italijo. sloves, ki si ga je pridobila na koncertnih gostovanjih, Karlovčeva, ki jo kot pevko prav tako v Trstu že poznamo, a smo jo včeraj občudovali še kot dobro igralko; Janko kot mlinar Sima ima še vedno lep, mehak glas in igralski temperament; Lupša pa s svojim basom pogosto kar preseneča. Prelepe zbor-ske pesmi je do popolnosti naštudiral zborovodja Hanc. Sko-ro nepotrebno je omenjati, da je viharje navdušenja žel balet za ples v zaključni veličastni sceni. Dirigent Simonitti,, bo dirigiral tudi današnjo predstavo «Era», medtem ko bo jutri premiero «Faustas dirigiral Bogo Leskovic. Na današnji predstavi *Era» bosta pela Čuden in Hegbalova, kar bo gotovo pritegnilo še marsikoga, ki je bil na včerajšnji predstavi, da si bo hotel ogledati še današnjo. Vsem, ki »Era« niso videli ne moremo dovolj priporočiti, naj si ga ogledajo danes. (Po predstavi, ki se konča malo pred polnočjo, vozijo tramvaji na vse strani). R. R. PO TRŽAŠKEM VELESEJMU ueiiK obseg Mi jug. razstauijauceif Po neuradnih podatkih naj bi bili jugoslovanski razstav- ljava na letošnjem mednarodnem tržaškem velesejmu zaključili kupčije v skupni vrednosti okrog 180 milijonov lir. S tem je bil kontingent, ki je bil odobren Jugoslaviji, prekoračen za 30 milijonov. Iz tega je razvidno, da je bilo zanimanje za jugoslovansko blago veliko in to predvsem za proizvode prehrambene industrije, za vino, les, usnjene izdelke itd.. Jugoslovanski razstavljavci in prav tako tržaški trgovci, pričakujejo, da bo Drvotni jugoslovanski kontingent povečan vsaj za toliko, da bo sklenjene kupčije mogoče tudi realizirati, kar bo v obojestransko korist. Zadovoljni tržaški otroci srečno prispeli y kolonije Za prihod obrok je bilo vsestransko poskrbljeno • V našem dnevniku bomo sproti obveščali o življenju v kolonijah STAVKOVNO GIBANJE KRAJEVNIH NAMEŠČENCEV, KOVINARJEV IN GRADBENIH DELAVCEV Borba uslužbencev krajevnih ustanov za priznanje pravice do izredne doklade Pričakujejo, da bodo danes zaprti vsi krajevni javni uradi - V stavki tudi uslužbenci bolnišnic in podobnih ustanov • Od 14. ure dalje stavkajo tudi gradbeni delavci Od polnoči so uslužbenci krajevnih in javnih ustanov v 24-urni stavki, ki jo je napovedala Delavska zbornica in ki so se ji nato pridružili tudi bivši Enotni sindikati. Po računih orkanizatorjev stavke bi morali biti danes zaprti vsi javni uradi z nekimi redkimi izjemami. Na stavko so pristali naslednji uslužbenci: 3.500 občinskih uslužbencev, 400 nameščencev in delavcev Občinske podporne ustanove (ECA), 800 uslužbencev pokrajine in umobolnice, 1.200 u-službencev raznih bolnišnic ter uslužbenci ustanove Burlo-Garofolo, Pomožne Ustanove za socialno skrbstvo, Ustanove za zaščito mater in otrok, U-stanove vojnih sirot. Ustanove pohabljencev in invalidov in Zveze družin padlih. Stavke so oproščeni samo nekateri odseki, in sicer: skupina grobarjev na pokopališču, osebje dezinfekcijske službe, ki skrbi za prevoz bolnikov, nameščenci matičnega urada za pri- SAMOMOR 31.LETNEGA MEHA NIKA PRI POSTAJI NA VRDELCI je skočil pod tovorni vlak Samomorilec je bil takoj na mestu mrtev, ker ni mogel strojevodja zaradi velike bližine preprečiti nesreče Nekaj minut pred 7. uro zjutraj je 51-letni Levino Morbi-delli iz Ul. Lorenzetti vozil lokomotivo s tovornim konvojem proti Opčinam, ko je nedaleč od postaje pri Vrdelci, in sicer pri predoru, opazil v neposredni bližini tira nekega moža, ki je iznenada, ko je bil viak kake 4 metre od njega skočil pod kolesa. Strojevodja je takoj zavrl, vendar se mu je posrečilo ustaviti vlak šele po 50 metrih. Ko je izstopil, je opazil, da je bil neznanec stisnjen med tračnico in železnim delom stroja, ki je postavljen v obliki mreže med prednjima kolesoma. Strojevodja je o zadevi takoj obvestil policijo, ki je prišla na kraj z zdravnikom dr. Niccolinijem. Slednji je ugotovil, da je smrt nastopila v trenutku, ko je mož skočil pod vlak, kajti kolesa težkega stroja so nesrečniku naravnost odrezale vrhnji del lobanje, ki je ostala brez možganov. Vrhu tega se je mrežasti del zapičil globoko v ključnico mrtveca. Nekateri policijski agenti so našli ob progi tudi pokojnic kov suknjič, v katerem so našli dokumente in na podlagi njih ugotovili, da je mrtvec 31-letni mehanik in šofer Josip Komar z Vrdelce Timinjana št. 1554. Pokojnikovo truplo so po ogledu sodnih oblasti pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Niso znani vzroki, ki so pokojnega Komarja prisilili, da je iskal tako kruto smrt pod kolesi težke lokomotive. Poersb R. Jugovaca Včeraj popoldne je bit pogreb pokojnega Ruggera Jugovaca, ki je našel smrt zaradi neprevidnosti nekega ameriškega podčastnika, ki je z avtom z veliko hitrostjo priletel vanj. Kako priljubljen je bil Ju-govac, ki ni nikak begunec, kakor je pisal neki list, je pokazala ogromna udeležba prebivalstva na pogrebu in tudi venci, ki smo jih našteli nad 16. Ob neutolažljivi žalosti vseh sorodnikov, posebno pa brata Pina, ki igra pri «Trie-stini«, in pokojnikove zaročenke, ki je celo padla v nezavest in so jo morali odnesti iz mrtvašnice, so krsto dvignili in jo nosili pokojnikovi delovni to- variši — šoferji. Tudi prometna policija, pri kateri sta zaposlena dva pokojnikova brata, je poslala venec in tudi precejšnjo delegacijo, ki je spremila prerano umrlega Ju. govaca na njegovi zadnji poti. Radijske reportaže iz kolonij v Sloveniji Obveščamo vse starše, sorodnike in znance tržaških otrok, ki so v kolonijah na Gorenjskem — v Škofji Loki, Radovljici in Kranju, da bo radio Jugoslovanske cone Trsta posredoval reportaže z obiska v teh kolonijah v naslednjih oddajah — danes 7. t. m. ob 14. uri reportaža iz kolonije v Radovljici; v četrtek 8. t. m. ob 14. uri reportaža iz Škofije Loke in v nedeljo 11. t. m. v mladinski oddaji ob 9. uri reportaža iz kolonije v Kranju. Povozil ga j« in še pretepel V trenutku, ko je 19-letni Romano Gregorio z Zgornje Vrdelce vozil s svojim kolesom po Ul. delle Torri in prehitel neki »Fiat 500», je mimo njega privozil s «Fiatom 1400» 33-let-ni Mario Delpin iz D’Annun-ziovega drevoreda, ki je kolesarja oplazil. Mladenič se je zaradi sunka zvrnil na «Fiat 500», za kar so se vsi trije ustavili. Komaj pa je Delpin izstopil, se je približal Gregorju in mu prisolil tako zaušnico, da ga je vrgel na tla, kjer je obležal v nezavesti. S policijskim avtom so mladeniča odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 1 dnevu pridržali na opazovalnem oddelku. Nezgoda na dolu S prognozo okrevanja v 10 dneh so včeraj zjutraj sprejeli na II. kirurškem oddelku 31-letnega Ivana Radosa iz Kja-dina št. 3, kateremu je med vkrcavanjem železnega materiala na parnik «Toacanelli» priletel precejšen kos na glavo. Ker mu je udarec povzročil omotico In podplutbo na glavi, so ponesrečenca takoj odpeljali v bolnišnico. javljanje rojstev in smrti, toda samo od 10. do 12. ure, en zdravnik za pregled mrličev. en uradnik zdravstvene službe, en živinozdravnik v prvih jutranjih urah za službo v mestni klavnici ter nujno potrebno osebje za izterjevanje trošarine na cestnih blokih. Prav tako so oproščene stavkanja kuharice Občinske podporne ustanove ter uslužbenci bolnišnic, ki delajo neposredno v ambulantah. Kot smo že pisali,1 hočejo nameščenci krajevnih ustanov s stavko protestirati, ker jim niso priznali izredne doklade (emergenza), ki jo državni nameščenci v Trstu že dalj časa dobivajo. Vse je namreč kazalo, da tudi proračun za drugo polletje 1924 ne predvideva izdatkov za izplačilo izredne doklade. Uslužbenci upajo, da bodo s to stavko prisilili funkcionarje v Rimu, da končno izpolnijo svoje obljube glede te doklade. Danes od 14. do 24. ure stavkajo tudi delavci gradbene stroke, ki so vpisani v Zvezo dela (bivši ES). Ti delavci zahtevajo 1000 lir predujma na dan na bodoče poviške ter ustanovitev posebne blagajne, v kateri bi hranili 21-odstot-ni dodatek k plači, ki delavcem pritiče, ker ne dobivajo 13. plače, plačila za razne praznike itd. Prav tako zahtevajo tudi pravico do menze v vseh podjetjih. Delavska zbornica pa je pozvala gradbene delavce, naj gredo na delo, češ da gre za politične špekulacije kominformovcev in za borbo proti sporazumu o poenotenju plač, ki naj bi po mnenju Delavske zbornice ugoden za delavce. Gradbeni delavci ES se bodo danes ob 11. uri sestali na skupščini v Domu pristaniških delavcev. V nadaljevanju borbe proti sporazumu o poenotenju plač bodo vsi kovinarski delavci, včlanjeni v Zvezi dela, stavkali jutri od 14. ure dalje. Delavci zahtevajo 3.000 lir mesečnega predujma na bodoče poviške, ponovno zaposlitev suspendiranih delavcev CRDA in prizadevanje delodajalcev, da si zagotove nova naročila. Kovinarji so sklicali za jutri ob 14.30 skupščino v Domu pristaniških delavcev. Pomagajmo poplavljencem! Včeraj smo za poplavijence na Štajerskem prejeli skupno 64.640 lir, tako da se je doslej la na 1.094.498 lir. Ker nameravamo akcijo zaključiti do vključno 9. t. m., prosimo vse, ki še nameravajo prispevati, da to storijo čimprej. Včeraj šo darovali naslednji dobrotniki: Gabrijel Mihelj 1000, dr. Andrej Budal 1000, Jože Babič 500, Jože Cesar 500, Ana Čelik 500, Štefka Drolc 500, Josip Fišer 500, Nada Gabrijelčič 500. Silvij Kobal 500, Srečko Košir 200, Jožko Lukeš 1000, Marij Marsič 500, Rado Nakrst 500, Draga Pahor 500, Meri Petaros 500, Anton Požar 200, Stane Raztresen 500. Zlata Ra-došek 500, Modest Sancin 500, Valerija Sila 500, Alojz Starc 500, Ema Starc 500, Tea Starc 500, Stane Starešinič 500, Franc Vončina 500, Miha Baloh 500, Leli Nakrst 500, Danila Žerjal 500, Danilo Turk 500, Ljubo Jaklič 1000, N.S. 1000, Pauzin 1000, Franc Skrap 500, Gruden 500, Albert Mozetič 1000. Modic 250, Ivanka Udovič 500, Marija Prelc 200, Nina Vidmar 100. Tončka Kamel 50, Alojzij Umek 500, Olga Čufar 300, Jože Lenardon 200, Ermi-nija Žerjal 200, Lidija Čepar 200, Mario Zupančič 300, Alojzija Mijot 300, Alojzij Abram 390, Ivan Božič 500. Sava Nikar 1000, Marija Barut 200. Narobe 200, Valerij Majer 100, Jolanda Cepek 200, Just Va- Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 4. strani. tovec 500. Danilo Klun 1000, Olga Renčelj 300, Tonček O. 200, Marija Bat 100, Angela Dermetič 100, S.Z. 500, Anton Škamperle 500, Anton Brana 150, Trampuš 500, Marija Samec 500, Gašperšič 500, Ivanka Fonda 200, Ljudmila Jur-kič 300, Michelini 100, Ivan Rauber 500, Josip Saksida 200, Tončka Kolarič 500, Pavla Kolarič 500, Barbara Cekonja 10.000, Srečko Grgič 300, Albina Fonda 500, Jožefa Sudič 1000, Evgenija Vatovec 500, In-biorini 200, Ivanka Černigoj 200, Marija Vidmar 500. Josi-pina Metlika 200, Emilija Komar 100, Alojzija Sacher 500, Vera šušmelj 200, Zoran Rupel 200, Nerina Marc 150, Ana Borovina 300. Avgusta Nanut 400, Frančiška Fonda 300, Ban. del 300, Lozej 500, Josip Kravos 200, Marčelo Mlač 300, Po vrnitvi jz kolonij smo naprosili predsednika Podpornega društva za STO tov A. Daneva, da nam pove nekaj o potovanju tržaških otrok in njihovem prihodu v kolonije. Tov. dr. Danev se je našemu vabilu rad odzval in pričel pripovedovati: «Potovaeje otrok je potekalo nadvse zadovoljivo. V Sežani so otroke pričakali vodiči, ki bodo skrbeli zanje v kolonijah. Malčki so celo pot občudovali pokrajino, ki se .ie odgrinjala pred njihovimi očmi in seveda pridno segali v svoje kovčke in nahrbtnike, kjer so imeli spravljene najrazličnejše dobrote. To je sicer povzročilo nemajhno Žejo, toda odbor za kolonije je že poskrbel za dober malinovec, ki je sel vsem v slast. V Ljubljani so vagone s tržaškimi otroki priklopili gorenjskemu vlaku. Po slabi uri vožnje so izstopili otroci, ki so bili dodeljeni v kolonije v Škofji Loki. V tej koloniji bodo preživeli svoje počitnice o-troci šibkejšega zdravja, katerim ne bodo dovoljeni daljši sprehodi, temveč bo poskrbljeno, da bodo kar največ počivali, se naužili odličnega gorenjskega zraku ter seveda dobre, domače hrane, tako da se bodo telesno kar najbolj opomogli. Otroke je na postaji v Škofji Loki čakal avtobus, ki jih je odpeljal v dva kilometra oddaljeno kolonijo. Otroci so že na postaji občudovali lepo pokrajino, ko sp pa prišli do kolonije, so naravnost o-strmeli nad prekrasnim parkom, ki obdaja poslopje. Cim so jih prešteli in čim so oddali prtljago, so se že porazgubili po parku, tako da jih je šele zvonec za večerjo priklical zopet v poslopje. Po obilni večerji so bili še nekaj časa v vrtu, potem so pa odšli spat. Prva postaja za Škofjo Loko je Kranj. Tu so izstopili dečki in deklice, ki so že dopolnili deseto leto starosti. Tudi nje so čakali avtobusi, ki so jih odpeljali v kolonijo. O-troke je predvsem prevzel pogled na planine in lepo okolico Kranja ter so že takoj od začetka izražali svojo željo, kam naj bi šli na izlet. Ko so prišli v moderno poslopje-kjer bodo preživeli naslednje tri tedne, so odložili prtljago, se umili, potem pa odšli na prostrano dvorišče, kjer so živahno komentirali potovanje ter eden drugega spominjali na razne prizore, ki so jih videli skozi okna vlaka. Zadnji so prišli na mesto malčki do desetega leta starosti, ki so izstopili v Radovljici. Ker je kolonija prav v bližini postaje, so prtljago naložili na voz, sami pa odšli peš do poslopja. Vsi so bili veselo razposajeni, toda poznalo se jim je, da so nekoliko trudni od zanje skoraj predolge vožnje. Kljub temu pa so z največjim tekom povečerjali, nato so se umili, potem pa šli spat. Omenim naj še, da je v vsaki koloniji odlično poskrbljeno za zdravstveno službo, saj ima vsaka kolonija svojega zdravnika. Poleg tržaškega pedagoškega vodje ima vsaka kolonija še upravnika in vodiče. in sicer tako, da nadzoruje vsakih petnajst otrok po en vodič. Starši so zaradi tega lahko popolnoma brez skrbi, saj so otroci v dobrih rokah in je zanje vsestransko poskrbljeno. Člani odbora Podpornega društva bodo periodično obiskali kolonije ter bodo starši lahko iz časopisnih poročil vedno na tekočem o življenju svojih otrok«. Ob 10-letnici smrti tov. Justa Fabrisa ST1HIIH „1*111/1 IMI“ Vrdclska cesta 7 3» - II. JULIJA 1954 Gostovanje OPERE in BALETA DANES OB 21. OBl PONOVITEV JAKOV GOTOVAC: ERO ONEGA SVETA KOMIČNA OPERA V TREH DEJANJIH ♦ JUTRI »FAUST« Vstopnice so na prodaj pri ATEC — Trg Goldoni št. 1 — Tel. 93-520 dnevno od 9.-13. in od 16.-19. ure SNG IZ LJUBLJANE Elza Karlovčeva poje v c.Eru» Domo, v « Gorenjskem slavčku » pa Majdo. CHARLES GOUNOD FAUST Opera v petih dejanjih Predstavi v četrtek 8. in v petek 9. julija ob 21. Danes poteče 10 let. odkar se je pri izvrševanju svoje dolžnosti smrtno ponesrečil tovariš Just Fabris. Rojen je bil v Trstu 1. novembra 1910. Bil je med prvimi. ki so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje in bil velik pobudnik borbe v kolonkovskem okraju. Zaupano mu je bilo težavno delo sanitetnega referenta za tržaško okrožje. Med soborci je užival popolno zaupanje, ker je bil dosleden in odločen pri izvrševanju danih mu nalog. Tovariš Just je bil med onimi, ki so se od vsega začetka predali borbi za osvoboditev svojega zatiranega naroda. Vsi, k; so ga poznali, se ga spominjajo kot najbolj požrtvovalnega in vstrajnega tovariša, neisprosnega borca zatiralcev pravice delovnega ljudstva. proračun za drugo polleije 1954 POVEČANI IZDATKI ZA SELAD ne gredo v korist produktivnosti Povečanje izdatkov za SELAD še bolj dokazuje, da se je povečala brezposel nost in kriza - Tržaško pristanišče je treba rešiti spon italijanskega birokratizma 2e v soboto smo na kratko poročali, da so v Rimu podpisali sporazum o proračunu področja za drugo polletje tekočega leta. Mešana komisija, sestavljena iz predstavnikov italijanske vlade in predstavnikov ZVU, (italijanskih emi-sarjev), se je sestala 30. maja in končala delo 2. julija. O proračunu se zaenkrat ve zelo malo. Po poročilu lista »Giornale di Trieste« naj bi proračun pomenil znatno izboljšanje, ker je v njem 1076 milijonov lir več za proizvodne izdatke. ZVU namreč deli proračun na dva dela; izdatke za javno upravo in izdatke za javna dela, za ublažitev brezposelnosti itd. Ti dve skupini izdatkov pa se precej prepletata tako, da je mogoče izreči dokončno sodbo le na osnovi podrobnih podatkov. V proračunu »o tokrat povečali izdatke za SELAD, kar ie zdaleč ne govori o večjem prispevku za dvig proivodnje, temveč samo priča, da se je brezposelnost vnovič znatno zaostrila Deloma rešuje tudi proračun eno izmed zahtev malih in srednjih podjetnikov, katere so tl izrazili v znani resoluciji. Mali in srednji podjetniki so zahtevali uresničitev svojih zahtev ie mnogo prej in jih proračun za prvo polletje sploh ni upošteval. Tako stališče je seveda privedlo do upravičenega protesta in tudi do zapore 13.000 trgovskih in obrtniških obratov v mestu in po okolici. Sedaj pa kaže, da bodo dobili mali in srednji podjetniki samo nekaj obsežnejša posojila. Istočasno, ko je v Rimu zasedala mešana komisija za proračun so se pričeli razni razgovori in intervencije strank o vprašanju pristanišča, kar vse je zvezano s precej nejasnimi vestmi v iredentističnem tisku o bodoči ureditvi tržaškega pristanišča. Ne vemo sicer za kakšno ureditev pristanišča gre (govori se, da bi dobila Jugoslavija pomol št. 6), vendar pa mora ta ureditev upoštevati take interese Trsta kot zalednih držav, saj si ti interesi niso v nasprotju. Celo številni vidni iredentistični gospodarstveniki so te večkrat priznali, da so pogoji tržaškega pristanišča in tržaške proste luke popolnoma drugačni kot pogoji Genove, Benetk, Neaplja in drugih italijanskih pristanišč. Skoraj ves tržaški promet je namreč sestavljen iz tranzita, medtem ko je promet omenjenih italijanskih pristanišč skoraj izključno sestavljen iz prometa italijanskih pokrajin in je tranzit le malenkosten. Za Genovo, Neapelj ;n Benetke je zato precej vseeno, če so birokratske težave v prosti luki velike ali majhne, kar pa pomeni za Trst pravo propast. V Italiji in tudi v Trstu namreč še vedno velja Mussolinijeva ureditev prostih luk, katero so uvedli 1940. leta, ko se je začela vojna in po kateri kontrolirajo vsak premik blaga v prosti luki sami. Nihče pa noče. da se mu gleda pod prste pri trgovskih poslih. Poleg tega pa zahteva taka kontrola izredno velHoe stroške. Izgubo časa in mnogokrat naravnost onemogoča trgovske operacije. Zaradi tega so upravičene in obo jestransko koristne zahteve zalednih držav (Jugoslavije in Avstrije), da dobe večji vpliv na tržaško pristanišče, odnosno svoj del luke. V Rimu je sedaj italijanski politični svetovalec Fracassi, ki je sodeloval tudi pri sestankih mešane komisije in ki je imel istočasno tudi sestanke z raznimi političnimi osebnostmi Italije glede tega vprašanja. Poleg tega s° tam g°vo_ rili o zahtevah tržaške trgovske zbornice, katere je ta poslala v Rim že pred pol leta in katere ni Rim nikoli upošteval. Po poročilu agencije «ANSA» tudi sedaj del teh zahtev še vedno «proučujejo», del pa bodo «lahko rešili šele, ko bo lahko imela italijanska vlada polno odgovornost za u-pravo one». Skratka tudi tokrat samo lepe besede in sklicevanje na hipotetično bodočnost. OD VČERAJ DO DANES ANTON FOERSTER GORENJSKI SLAVČEK Opera v treh dejanjih Predstavi v soboto 10, in v nedeljo 11. julija ob 21. K vsem predstavam vozijo tramvaji št. 2., 3., 6. in 9. Po predstavah bodo vozili posebni tramvaji ter avtobus v Lonjer Rezervirane vstopnice prevzemite do 13. ure na dan predsiave! Za boljše razumevanje vsebine, si nabavite Gledališki list! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 5 oseb, porok pa je bilo 5. POMOČILI SO SE: Študent Richard James Connor in Študentka Zoe Ezopov, uradnik Oton Potu in gospodinja Marija Montano, uradnik Josip Fatur in uradnica Nerina Gregorič, trgovski pomočnik Claudto Pesca-tore in gospodinja Maria Mel-ehiopn«, Študent Adelchi Del Blanco in učiteljica Maria Con-cetta Garofalo UMRLI SO: 754etni Ivan Ko-njedic 78-letni Jakob Pertot, 77-leLtu Malteo Arbulla, 25-leUti Kuggero Jogovar, 82-letui Euge-1110 Forbesou. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Iz Benetk s 26 potniki ital. ladja *Valfiorita», iz Splita s 1,500 t raznega blaga in 4 potniki jug. ladja »Avala«, Iz Benetk a 13 potniki kal. ladja «Messapia», Iz Benetk z 256 t raznega blaga Ital. ladja «P. To-sranelll«, iz GradeJa z 11 potniki Ital .ladja «Grado», z Reke z 8 potniki Jug. ladja aRakara. ODHODI: proti Benetkam z II potniki Ital. ladja «Y»lfiorita», proti Pireju s 500 t raznega blaga norv, ladja «Rejlj», proti Reki s 1.500 t raznega blaga Jug. ladja «Avala», proti Gradežu z 11 potniki ital. ladja «Grado», proti Bariju 3 1.400 t raznega blaga Ital. ladja «Timavo» proti Reki s 319 t raznega blaga angl. ladja «Siiryan Princes, proti Reki s 3.200 t raznega blaga jug. ladja aZadar«, proti Pireju s 700 t lesa ital. ladja »Stadlum«, proti Patrasu z 205 t raznega blaga kostariška ladja «Slrob», proti Pireju s 400 t lesa grška ladja »Astipalea« prot| Benetkam z. 800 t raznega blaga Ital. ladja «Enri», proti Benetkam z 280 t raznega blaga ital .ladja »Trevt-*>», proti Smirni z 873 t raznega blaga ital. ladja »Loredan«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26,1, naj-nlžja 19.7, ob 17, url 26.0_ zračni tlak 1012,3 stanoviten,' veter 18 km zahodnlk, vlaga 59 od-stot., nebo 2/10 oblačno, morje nemirno, temperatura morja 25.2 stoploje. Slovensko planinsko društvo Trst priredi 18. julija izlet na Bled, 18. Julija izlet k Sv. Luciji (Most na Soči), na Po-reztn in Cino prst, 24. in 25. julija pa Izlet na Reko in v Gorski Kotor (Delnice) ob 60-letnicl hrvaškega planinstva. Vpisovanje do 10 dni pred izleti v Ul. Machiavelli 13, II., od 18. do 19. ure. Letovanje SPDT. Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah na Bledu. Prva Izmena potuje n, julija. Informacije in vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, II. vsak dan od !8. do 19. ure. Mladinski izlet v Skocijansko Jamo. Barkovljanska mladina organizira pod okriljem prosvetnega društva v Barkovljah v n« deljo 25. julija izlet v Skocijansko jamo. Vpisovanje do 10. t. rn. pri Aleksiju Gregoriču. Vabljena je tudi mladina iz drugih krajev. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Dolina . Milje priredi enodnevni izlet z avtobusom v bolnišnico Franjo 25. t. m. Vpisovanje v večernih urah na običajnih mestih, razen Boršta, ki se lahko obrnejo na sedež v Dolino ali pa v sosedne vasi. OF KolokOvec priredi 25. t. m. izlet z ogledom bolnice Franja. Na željo izletnikov bodo postajališča v Vipavi Idriji, Cerknem, Soški dolini, Novi Gorici itd. Vpisovanje v otroškem vrtcu 6., 8., 10. in 12. t. m. Od 20. do 21. ure. Vabljeni vsi domačini. Motoklub »Mladost« Iz Nabrežine organizira 17. t. m. enodnevni izlet v Vipavo, Novo Gorico, Tolmin in Idrijo. Vpisovanje na običajnih mestih do vključno 7. t. m. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«, Danes 7. t. m. redni sestanek v prostorih kluba, Ul, Roma 15, kakor običajno od 18. do 21. ure. Dospela je revija Nova filatelija štev. 6. Osvobodilna fronta IV. okraj OF. Seja izvršnega odbora OF IV. okraja bo v četrtek 8. VII. 54. ob 20.30 na sedežu v Skednju. Vabljena sta tudi sektorska odbora OF Skedenj in Sv. Ana. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Can- kar». Jutri ob 21. uri seja odbora v običajnih prostorih. Alabarda. 16.30: «Vrne se Capa-taz», R. Rascel, Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora. 16,30: «Kral.jevi dia- mant)), F. Lamas, A. Dali. Garibaldi. 16.00: «Onečaščena», M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: «Vrtinec» S. Pampaninl. Italia. 16.30: «Odkar si odšla«, J. Jones J. Cotter. Viale. 16.00: «Beneška svinčena celica«, M. Serato Kino ob morju. 16.30: «Dvojna igra«, R. Siodmak. Massimo. 16.00: »Sin Lagarderja« M. Vitale Moderno. 17.00: «Sijajna pustolovščina«, M. Gavnor Savona. 16.00: «Zadnji plen« W. Pidgeon. S. Marco Zaradi počitnic zaprto Vlttorio Vencto. 16.30: «Sužnja in gospa«, S Hay»rd, Azzurro. 16.00: »Ubežniki«, G. Madison. Belvedere. 16.00: »Mesto terorja« E. Keyes. Marconi 16.30: »Vedno sem te ljubila«, A. Nazzari, Novo cine. 16.00: «Androcles , 1 levi«, J. Simmons. Odeon. 16.00: «Suženjstvo» E Rossi Drago. Mladoletnim ’ prepovedano. Radio. 16.00: «Midva sama« w Ohiari. VTeHail I6 0°: (?ay»riinS!rn,fonliia v Es-diuru; 13.30 Melodije za razvedrilo! 14.30 Turistična oddaja; 1440 20 minut solistične glasbe: 16 15 \n- tonin Dvorak: Slovanski Dlesi; 17.10 V plesnem ritmu; 18 00 Modini kotiček; 18.10 Vokalni kvintet «Niko Štritof«, Avgust Stanko in solisti bodo izvajali Okno"Sve "arodn« Pesmi; 18.50 svet; 20.00 Melodije ?k« f.r Gershwina; 20.30 Radij-roza »u - van Pugelj: Regina -n?uLnitdovska: 2100 Spored po-?•>■>« J orkestralnih skladb! T-. Igra Plesni orkester radia Ljubljana, £/A it?xP/?ES ADEX IZLETI 17. in 18. julija 1954 izlet na BLED in v ILIRSKO BISTRICO PIVKO TOLMIN KOBARID BOVEC POREČ BUZET 18 julija 1954 izlet v OPATIJO na REKO Vpisovanje do 8. julija lija. I 24. in 25. julija 1954 dvodnevni izlet v ŠTANJEL BRANIK dornberg ROVINJ 25. julija 1954 izlet v HERPELJE-KOZINO PODGRAD Vpisovanje do 15. julija 27., 28. in 29. julija 1954 izlet v SLATINO-HADENCl Vpisovanje do 16. julija pr) «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b • tel. 29243. Pri «Adria-Express» so v prodaji vozni listki za avtopulman Iz TRSTA v BELJAK, VRBO (VEL-DEN), CELOVEC in GRADEC. Naznanjamo žalostno vest, da jp 5. t. m. preminil Il/AlVf PERTOT industrialec. Pogreb bo danes, 7. t. m, ob 18.30 iz mrtvašnice na pokopališče v Barkovljah. Žalujoči nečaki in ostali sorodniki. Trst, dne 7. julija 1954. — 3 — Z juMfe 1694 OB JUTRIŠNJI PREMIERI OPERE «FAUST» NA STADIONU «PRVI MAJ: Charles Gounod Po prvi uprizoritvi ^Fausta" 1. 1859 je postal Gounod nekronani kralj Francije - Nobena opera dotlej še ni desegla tako naglega in prodornega uspeha Francoski skladatelj Charles J Francois Gounod se je rodil v Parizu 17. junija 1818. Ime drufine Gounod j« bilo zaslediti v umetniškem, svetu že ^ 18- stoletju. Gounodov ded Antoine je namreč bil znamenit umetni rokodelec, izdelovalec umetnega orožja. Gounodov oče je bil slikar, a je umri, ko je bil Charles še mlad. v glasbeno umetnost P* 8a je prva vpeljala njegova mati, ki je bila odlična pianistka. Po očetovi smrti je Gounod že v svojem desetem latu pomagal materi poučevati klavir, 1. 1836 pa je vstopil na pariški konservatorij, kjer je bil med najboljšimi dijaki. Študiral je pri francoskem o-Pernem skladatelju J. Halevy-ju (1779—1862), komponistu opere «2idovka». Pri njem se j* učil klavirske igre in kom-poaicije. Prj italijanskem skladatelju F. Paeru (1771—1839), ki je bil v Parizu predstavnik italijanske šole, izvirajoče iz Mozartove in Gluckove, je študiral operni slog. Pri Paeru se je Gounodu priljubil Mozart, zlasti njegove klavirske skladbe. Pod vtiskom Mozartovih skladb, ki jih je igral Gounod, je zapisal genialni francoski slikar E. De-laoroix; »Mozartove »kladbe *o me pripravile do prepričanja, po kateri poti mora umetnost. Tako mislim, da 1® jaaen smoter vsake umetnosti ugajanje,* Na konservatoriju je učil Pouaoda tudi J, F. Le Seur (1760—1837), francoski skladatelj in estet, učitelj in predhodnik Berliozov na področju programske glasbe. Na mladega Gounoda je vplival zlasti z estetske in instrumenta-cijske strani. Z znanstvene in estetske plati je vplival na Gounoda tudi češki skladatelj Ant. Rejcha (1770—1836). Profesorji konservatorija so imeli Gounoda neizmerno radi. Bil je živ, zal, neobičajno marljiv mladenič, ki je vsako stvar zelo hitro doumel. Čeprav je bil vsestransko odličen učenec, pa je bil pristen otrok Pariza, ki si zna iz življenjske radosti izbrati najboljše im najlepše. Tak je ostal Gounod tudi v zreli dobi svo-^vlienja, ko se je zbral o o i njega cel umetniški sa-!“" *lm.pati.čne, olikane in iz-niem n^be- Gounod je v gizdalin^k0t pravi Parižki razšla, se P& 86 je druŽba BOGO LESKOVIC bo dirigiral Fausta bil V Je najrajši poglo- bil na artova dela in poza-1 na vse drugo. kJni = *1839v, * dobil za sv°i° »rad ! ernand» Rimsko na-ie veliala za najviš- -L.:, ' ovanje mladih franco- i. s^adateljev. To nagrado riamP° j a pariška Aca- oJT Beauac Arts 1. 1666, ce ir3116 ^cademie de Frgn-• Ker je »Grand prix de Rolo.*,? ym°gočala dobitniku tri-i brezplačni študij glasbe, ... un°d s tem snel materi veliko breme z ramen. V Ri-le bival v vili Medici, rezskrbno se je posvetil štu-Predvsem renesančne KUsbe. Njegove skladbe iz te mantično fantastičnimi in li- l in «Remeo in Julija«, ker je ričnimi elementi, da ga je občutil tudi v kasnejših delih kot markanten skladateljski lik. Po Gounodovem obisku v Nemčiji so se mu še bolj jasno izoblikovale osebe njegove bodoče opere, čeprav res v primerjavi z Goethejem z dokajšnjim galskim pridihom. Ko se je libretist J. Bar-bier lotil -naloge, da bi po igri M. Carreja napisal na Goethejev tekst libreto, je Gounod opustil vse drugo delo in je komponiral opero. Ko jo je dokončal, jo je ponudil Velik'i Operi, ki pa ni sprejemala na svoj spored poskusnih del, in jo je zato odklonila. Gounod jo je nato ponudil Theatre lirique, a 1. 1852 tudi tu ni prodrl. Čakati je moral do leta 1859, ko so mu opero končno uprizorili pod nazivom »Faust«. U-prizoritev je imela prodoren uspeh in je že prvo sezono dosegla 67 predstav. Francozi so jo sprejeli za svojo opero in odtlej jo štejemo med najslavnejše v svetovnem repertoarju. Zaslugo za to ima predvsem glasba Gounodova, ki je iz čisto nemškega dela znal ustvariti — francosko o-pero. Po premieri «Fausta» je posta Gounod nekronani kralj Francije in njenega glasbenega sveta. Izvolili so ga za viteza Častne legije in člana Akademije. Vsi evropski in a-meriški operni odri so »Fausta« kmalu sprejeli v svoj repertoar, nobena druga opera dotlej še ni bila dosegla tako naglega in prodornega uspeha, čeprav se v nji navzlic vsem Gounodovim odlikam jasno kažejo dramaturški ne-dostatki in slabosti. Gounoda jč ob operi «Faust» treba imenovati največjega francoskega romantika. Po stilu se »Faust« približuje heroičnim operam. Gradnja, slike in množični prizori njegovih oper so sorodni Meyerbeerovim operam. Gounodove prednosti so; sladka melodičnost, notranja skladnost dejanje z glasbo in izbrane kompozicijske oblike. Z operami »Philemen et Baucis (1860), «La reine de Saba« (1862), »Mireille« (1864), ki je močno invenciozna, in «La colombe« (1866) je dosegel le delen uspeh. V operi »Romeo in Julija« (1867) se je zlasti v orkestralnem oziru približal Wagnerju, vendar o-staja tudi tu le prijeten lirik. Izmed drugih Gounodovih oper je treba omeniti še «Cinq Mars« (1877) in poslednjo «Le Tribut de Zamora« (1881). Vendar sta izmed vseh teh o- quiem». Ko se je vrnil v Pariz, se je ponudil za dirigenta v Veliko Opero, a ga niso sprejeli. Nato se je potegoval za mesto dirigenta in organista v «Eglise des Mis-sions Etrangeres«. Od 1. 1832 do 1860 je bil ravnatelj zveze pariških pevskih zborov «Or-pheons«. Stik z moškimi pevskimi zbori ga je navedel k zborovskim skladbam. Dotlej je namreč razen manjših posvetnih skladb še vedno pisal pretežno cerkvene skladbe, čeprav je tudi že podlegel veliki skušnjavi: napisati opero. A prvega velikega uspeha 1. 1851 v Londonu ni dosegel s posvetno, temveč s cerkveno skladbo «Slavnostna maša«. Z opero se je poskusil prvikrat 1. 1851, ko je napisal opero «Sapho», ki pa ni imela večjega uspeha, zakaj komičnemu žanru je bil zelo oddaljen. Podobno se mu je zgodilo z operama «La nonne san-glante« (1854) in »Le medicin malgrč lui« (1858), čeprav je poslednjo kasneje še predelal in popravil, s posvetnimi skladbami je dosegel večji u-speh z dvema simfoničnima deloma v krožku mladih u-metnikov «Societe des jeunes artistes«. V Franciji so se za Gounoda začeli zanimati glasbeni in kritični krogi. Gounod je že 1 1838 spoznal Goethejevo knjigo in v času svojih študij v Italiji je že izdelal več važnih skic za opero, ki se jo je namenil napisati. Osebe, ki jih je orisal Goethe, so mu postajale vse jasnejše in bližje, zlasti podoba ljubke Margarete. Ko se je klatil po Campagni v okolici Rima, je skiciral za opero Valpurgiino noč. Gounod je tako prepletel »Fausta« z ro- stali v svttu znani le »Faust« z njimi ustvaril resnični gou-nodovski deli in čeprav je v prvi prav tako malo Goetheja kakor v drugi Shakespeara. Kakor Margareta ni tista sta-ronemška Gretchen, tako ima tudi Julija mnogo značilnih potez francoske ljubezni. To je naredilo okolje in narodna pripadnost skladatelja. Na stara leta se je Gounod spet začel baviti s cerkveno glasbo. Komponiral je vrsto cerkvenih pesmi, kantat, maš in kompozicij za orgle. Najboljše med njimi so »Mors et vita«, «Odrešenje» in »Sedem Kristusovih govorov«. L. 1891 je mrtvoud prekinil njegovo delo za «Requiem». Umrl je dve leti kasneje, 17. oktobra 1893 v Saint-Cloudu pri Parizu. Pokopali so ga z največjimi narodnimi častmi. LIDIJA LIPOV2EVA in JANEZ MIKLIČ v sceni iz baleta v Vaipurgini noči v »Faustu«. V Trstu pa bo namesto Lipovževe plesala BREDA PRETNARJEVA ki je plesala tudi vilo Biserko v »Ohridski legendi« RAZVOJ SODSTVA V v v Pred dnevi so v Zveznem svetu Ljudske skupščine Jugoslavije pretresali predlog novega zakona o sodiščih. Novi zakon o sodiščih bo najvažnejši v vrsti sodnih zakonov, ki naj se z njihovo pomočjo izpopolni jugoslovanski sodni sistem, povečata neodvisnost in strokovnost sodišč in hkrati okrepi njihova organizacijska sposobnost. Predlog novega zakona o sodiščih se deli v dva dela. V prvem se obravnava sodni sistem ter osnovna načela o vlogi, organizaciji in delu sodišč. Njegov pomen je ustavnega značaja ter je bil na skupni seji obeh domov Zvezne ljudske skupščine že sprejet. V drugem delu se urejajo vprašanja rednih sodišč, po svojem pomenu pa predstavlja organski zakon o sodiščih, ki v Jugoslaviji opravljajo pretežni del sodne oblasti. V prvem delu zakona o so- diščih so načela —. federalizem, volilnost sodišč, kolegial-nost sojenja, enakopravnost sodnikov porotnikov in profesionalnih sodnikov v sodnem kolegiju, neodvisnost sodišč pri izrekanju sodbe, podrejenost sodišča zakonu, ki je na njih doslej temeljilo jugoslovansko sodstvo, —■ tudi vnaprej ostala nespremenjena. Toda nekatera načelna vpra. šanja so bila v novem zakonu postavljena na novo osnovo. V nasprotju z dosedanjo organizacijo sodišč, je sodni sistem sedaj sestavljen od rednih, gospodarskih in vojaških sodišč. Gospodarska in vojaška sodišča so pravtako redna sodišča, vendar so zaradi posebne narave sporov in oseb, kj prihajajo v njihovo kompetenco, izločena iz sistema rednih sodišč. Pomeni, da so iz kompetence rednih sodišč izločeni lastninski spori ter gospodarski prestopki go- CIEIL DEBEVEC Qawiiad: J «FAUST » Dasiravno vemo, da sta francoska libretista Barbier in Carrč vzela ogrodje za Gounodovo opero iz prvega dela svetovno znane Goethejeve tragedije «Faust», se vendar režija te opere tega dejstva v izdatno koristni meri ne more in skoro bi rekel: niti ne sme poslu- ževati. Globokoumno filozofsko umetnino so Francozi svoji prirodi in opernim zahtevam prirfierno prekrojili in jo predelali v preprosto, čustveno zgodbo mladega, siromašnega, nedolžnega dekleta, ki se v prvem zanosu ljubavnega doživetja polna zaupanja vsa izroči življenju, prirodi in strasti, pa se spričo okrutne stvarnosti kmalu zave in ki, vzgojena in stisnjena od pojmovanja časti v določenem času in prostoru (krščanstvo, Nemčija, 16. vek!) v strahu nasilno odstrani posledico svojega razmerja, povzroči v komplikaciji nehote smrt svojega poštenega brata, neizkušena in prešibka za take udarce usode na pol poblazni in v ječi obsojena na smrt, izmučena do skrajnosti, dotrpi in umre. dobe pričajo, da je tačas že- jo vplivala nanj cerkvena glas .a' ka)ti vse so pisane v tem ouhu in v obliki, ki jo je u-Varil Fale strma. V njegovi K asb; je ostal za vselej nadih Pevskega nabožnega prepričala in misticizma. Ze takrat 1® začel razmišljati o operi “Faust«. V času rimskih študij je na Povabilo Mendelssohnove se-*tre zašel do Leipziga in Ber-. • To je zanj predstavlja- lo bližji stik s Schumano-^ >n Berliozovo umetnostjo, w Je obrnil njegovo pozornost hoi k posvetni glasbi. Ob za-iučku svojega študija v Ri- kjer b ^el na Bunaj, r *° izvedli njegov «Re- DANILO MEHLAK in MIROSLAV BRAJNIK Naš rojak Merlak pote Me*ista, Brajnik pa Fausta. To je zelo na kratko povedana vsebina tega opernega dela, pri katerem ne smemo nikoli pozabiti, da se v originalu imenuje »Margareta«. Naša režijska koncepcija torej premišljeno sledi tej osnovni vsebinski črti in stremi predvsem za tem, da čim jasneje in nazorneje izlušči tragedijo Margarete v vsem njenem razvoju od njenega prvega vizionarnega pojava v 1. sliki (ali še bolje od njenega prvega kasneje na Valentinovo arijo prenesenega motiva), preko njenega prvega srečanja s Faustom na velikonočno ne-, deljo (II. slika), preko ljubezenske gradacije in kul-minacije v njenem vrtu (III. slika), preko preganjanja vesti in duševne razr-vanosti v cerkvi (IV. slika), preko blaznega pretresa ob smrti njenega brata (V. slika) in preko (spet vizionar-ne) pojave na smrt obsojene (Valpurgina noč, VI. slika) do zadnjega trpljenja, smrti in odrešenja v temnici. Glavna fabula je torej Margaretina in samo kot povzročitelja njene tragedije sta libretista (le oddaleč po Goetheju) postavila nasproti lik Fausta, ki se je v operi spremenil v ne-kompliciranega, vse prej kakor filozofsko ali etično glo-bokočutečega, v mladosti in strasti uživajočega ljubimca, ki je prej ali slej, bolj ali manj, slepo orodje v rokah Mefista. kateremu je obupan nad iskanjem smisla vsega življenja v samomorilnem razpoloženju v zameno za mladost prodal svojo dušo. Mefisto pa, ki pomeni, bodisi v krščanskem svetu, bodisi v Goethejevi tragediji simbol ali, če hočemo, inkarnacijo vsega zlega, vsega negativnega (»Der Geist, der stets verneint«), torej — spet v krščanskem smislu — predstavnika pekla, predstavnika teme (v nasprostju z Bogom, predstavnikom neba, dobrega, luči), ta Mefisto pu je postal v operi po besedi, glasbi in akciji glavni motor in glavni protiigralec Margarete. Tako lahko rečemo, da (Kratke režijske opombe) je Margarett v celotnem svojem notranjem in zunanjem procesu tudi v operi predstavljena dovolj jasno in plastično, da je Mefisto (čeprav spet daleč od Goethejevega originala) dobil dramaturško in muzikalno nenavadno efektno, izrazito in markantno podobo demonskega cinizma in pogubnega, uničujočega sarkazma, da pa ob teh dveh likih naslovni junak Faust — ne glede na muzikalne vrednosti in dragocenosti — dramaturško in kot karakter deluje nekoliko ohlapno in nejasno, lahko bi rekli, skoraj bledo, megleno in neaktivno. Opravičiti ga moremo le z dejstvom, da je po paktu z Mefistom izgubil svojo jasno misel in svojo lastno, odločno voljo in da je kot tajj le še samo z mladostno strastjo in krvjo prežeto bitje v Mefistovih rokah. O GLASBI V tej pravkar navedeni smeri osnovne misli se je skušala gibati režija in se v izdelavi vsebine in dejanja — v okviru danih možnosti tej osnovi čimbolj približati. Jasno pa je pri tem seveda, da režija niti za trenutek ne sme pozabiti, da ima opravka z opernim, to se pravi: v našem primeru z eminentno gledališkim in glasbenim delom . Prvo in drugo dejstvo imata svoje zakonitosti in s tem svoje zahteve, ki jih mora režija upoštevati in jih, v smislu čim vrednejše umetniške izpopolnitve scenično: to je izvajalsko in materialno čim najbolj izkoristiti. Značaj, dejanja in besede «Fausta» so vplivali na inspiracijo komponista in vzbudili v njem ogromno bogastvo izredno čustvenih melodij in najapartnejših ritmov, celo vrsto najrazličnejših dramskih in liričnih razpoloženj in barvnih kontrastov, a vse to v sorazmerno zelo preprosti in — kakor že blizu 100 let dokazujejo izkušnje — ljud- skemu čustvovanju nenavadno dragi in priljubljeni obliki. Iskrenost, čustvena toplina in udarnost v izrazu, u-glajenost in finesa v nastopu in kretnji; to se mi zdi, so tiste poteze, ki jih mora operna režija pri «Faustu», v zvezi s specifično glasovnimi in muzikalnimi elementi, skušati v igri izvajalcev oživotvoriti. V Gounodovem «Faustu» ima skoraj vsaka scena ali, če hočemo, vsaka točka svojo značilno barvo, pa najsi bo to že razrvano, težko razmišljanje v uverturi ali ljubeznivo nežni motiv ob viziji Margarete; ali demonično razuzdani Rondo Mefista o zlatem teletu ali zanosni in dražestni, trodelni pomladni valček; ali čudovita, baladna pesem o tul-skem kralju, ali žuboreča in bleščeča arija o draguljih ali pa nežno - božajoči li-rizmi v ljubavnih prizorih: udarna vojaška koračnica,, ali sarkastična Mefistova serenada ali pa pretresljivi zbor meščannov (a capella) ob Valentinovi smrti; neizčrpna slikovitost plesnih ritmov orgijastične Valpurgine noči ali Margaretine na pol blazne reminiscence v temnici ali pa mogočna zborovska mesta v sceni z meči, v cerkvi in končno v zaključni apoteozi■ Vsa ta nasprotja spremeniti v odgovarjajoči igralsko-pevski izraz in živo, harmonično in lepo obliko — vse to je za izvajalca in za režijo sicer zelo težavna, a vendar zelo privlačna in hvaležna naloga. O SCENI V pogledu inscenacije, ki naj po mojem mnenju čimbolj, sicer v stilnem okviru, ustvarja odgovarjajoče vzdušje in odpira (ne ovira!) izvajalčevo delo, sem se v idejnem zamisleku kakor tudi v tehničnih načrtih trudil, da bi bila predstava »Fausta« (ki ima 7 odnosno 8 slik), čim krat-kotrajnejša, to se pravi: da bi bile spremembe dekoracij čim hitrejše in zato 'odmori čim krajši. Naravno je, da so te in podobne reči odvisne v veliki meri tudi od vsakokratnega odrskega u-stroja in od splošne izvež-banosti tehničnega osebja. Izredno veliko pomembnost pripisujem tudi luči, ki pa je marsikdaj močno odvisna od. objektivnih materialnih okolnosti, odn. svetlobnih naprav. Cela predstava obsega sedem odnosno osem slik. S skopimi, pol plastičnimi, pol slikanimi dekoracijskimi komadi, kombiniranimi z raznimi zavesami, skušamo na-značiti značaj in atmosfero prizorišča. 1. slika: Faustova študijska soba. Noč, mračnost, knjige, alkimija, smrt. Skozi okno: žarki sonca, jutro, pomlad, življenje. 2. slika: velikonočna nedelja, živa, zelena pokrajina, ljudsko veselje, sonce, žareča pomlad, zdravo, polno življenje. 3. slika: Vrt pri Margareti. Cvetoča drevesa. Opojni rožnati grmi. Malo idilično, malo opojno — zatohlo razpoloženje. Noč in mesečina. 4. slika: Cerkev. Stranski oltar. Klečalnik, svečnik, oleandri. Skozi barvano steklo okna; medla svetloba. Mrak, 5. slika: Pred hišo Margarete; Zadaj trg pred cerkvijo. Pri vojakih: sončni zaton, pri Mefistovi serenadi; tema, ob Valentinovi smrti; mesečina in bakle. 6. slika: Velika, groteskna votlina v gorovju. Nedoločen prostor. Zadaj: obzorje in prepadi. Noč in peklenska menjava luči. 7. slika: Ječa; sivi zidovi, velika rešetka, kamenito ležišče. V apoteozi; neznane, brezbrežne daljave, mnogo, mnogo luči. Spredaj mrak, zadaj žarka luč! Zaključek: Mefisto pada premagan v noč. Luč je premagala temo, dobro je premagalo zlo. spodarskih organizacij, ki se prepuščajo v rešitev gospodarskim sodiščem. Kazensko pravosodje nasproti vojaškim osebam vrše vojaška sodišča. Sodišča izrekajo razsodbe na osnovi zakonov in predpisov Zvezne ljudske skupščine in republiških ljudskih skupščin, predpise ostalih državnih organov uporabljajo samo ,ako so v skladu z zakonom. Vsi državljani so enaki pred zakonom in sodišče je dolino nuditi slehernemu državljanu, ustanovi in organizaciji polno zaščito glede pravic, ki mu pripadajo po zakonu. Osnovna sodišča v Jugoslaviji so okrajna in okrožna sodišča. Pravica do prvostopnega izreka razsodbe je navadno porazdeljena med njimi na osnovi važnosti in teže prestopka. Okrajno sodišče je organ, ki izreka razsodbe, okrožno pa vodi preiskavo. Zraven tega je okrožno sodišče drugostopna instanca, ki rešuje pri. tožbe proti obsodbam okrajnega sodišča. Zvezno vrhovno sodišče je prvostopno in drugostopno sodišče v upravnih sporih. Tudi rešuje v tretji stopnji razsodbe nižjih sodišč, ki glase na smrtno kazen ali doživljenj. ski strogi zapor. Njegova naloga je, da varuje enotno u-porabo zakona in njegovo neokrnjenost. On rešuje tudi izredne pritožbe proti sodnim izrekom republiških vrhovnih sodišč, Vrhovnega vojaškega in Vrhovnega gospodar, skega sodišča. Vtem ko so okrajni ljudski odbori prej volili vse sodnike okrožnega sodišča, volijo po novem zakonu profesionalne sodnike okrožnih sodišč republiške ljudske skupščine, sodnike porotnike na področju okrožnega sodišča pa okrajni in mestni ljudski odbori. Sodniki porotniki se volijo na osnovi enotne liste, ki jo določijo predstavniki ljudskih odborov. Sodnik porotnik, ki se izvoli, mora imeti večino glasov v vseh ljudskih odborih. na področju okrožnega so. dišča. Ce samo en ljudski odbor zahteva razrešnico za sodnika porotnika zadostuje, da ta ne sme več - vršiti svoje sodniške dolžnosti. Zakonski predpisi o kvalifikaciji sodnikov teže na tem, da bi bili profesionalni sodniki čim bolj izkušeni pravni strokovnjaki, sodniki porotni-niki pa državljani, ki so sposobni opravljati sodniško dolžnost. Za razrešitev sodnika se postavljajo pogoji, ki predstavljajo čvrsto garancijo in onemogočajo vsako samovoljo s strani organa, ki jo ima izvršiti. Praviloma sme biti sodnik razrešen samo, če sam na to pristane, izjemoma se lahko načne postopek za razrešitev samo v slučaju strokovne nesposobnosti sodnika alj njegove moralne nevrednosti. Zakonski predpisi zagotavlja, jo sodniku polno svobodo mišljenja v vseh vprašanjih, ki ima o njih odločati. V novem zakonu o sodiščih se nahajajo tudi predpisi, s katerimi je prepovedano postaviti sodnika v preiskovalni zapor zaradi kaznivega dejanja, izvršenega pri opravljanju službene dolžnosti. To pomeni, da sodniki uživajo polno sodno imuniteto. Kakor je iz gornjega razvidno, je tendenca novega zakona, da postanejo organi, ki v Jugoslaviji skrbijo za spoštovanje zakona, čim bolj demokratični in samostojni. Vse to v skladu s splošnim razvojem, katerega tendenca je, da se tako posamezniku kot celotni družbi zagotove vsi pogoji za čim boljše in svobodnejše življenje. SPISAL LOJZE c JAK 15. **in ce' °bi&katda ST st™ veseli' ker 30 nas prl5“ vin v ’ da Pa W obljubo se Čas do tedaj, ko bomo sprana Dotoiažf **otem se bo že kaj izmotalo. Mogoče se Iva- Jaknh ■ iz . mo tako laže pregovorili našo. halo, zdi se k-fkn,. zadu^v zrak je! Ze dolgo ni tako ku- ntoonik me porivaš ti Urša! ustavil' Jej ■*’ V tiTpoma*s’ ti Urša! Ali nisi ri no1rJ„m°enllc’ Kd0 te Prvi za^el- tez ali tl? ste vlekli 9 $ovor11 ž njtm na produ oni teden, ko ™ 51 skuhal ti, stari, si slišal, samo ti! iaia j?e- Hocem reuI- da bi ti lahko že prej prese- Pres®tela? Ko te je vprašal, če sme poslati , zakaj si migal z glavo, kot osel, ln prikimaval? nanr^wib; '! Je rekel Furlan! Sedaj povej ti, t. ■ ' ' • tikaži ti Urša »ako, da bo prav! Junak pa ie- mat, m ene boljših družim lz njih vasi. In naša, saj vem, je uročena od tistega gužarja. Zato bi jaz rad videl da bi jo hitro vzel kak poštenjak. Urša: Pustimo za zdaj to, bo Se kako naneslo da bo prav! 6. prizor- Milko (pride, v roki kotel, stare čevlje in šeet im v kotlu malo jadrnico): Sem se kar obul, mati. O oče sedaj vam jo (jemlje barko iz kotla) pokažem! Poglejte oče sem jo skoro končal! Le za jadro ne vem; kako moora biti jadro, tako ali tako? (Obrača jadro). Jakob: Ne, tako ga imajo na oni obali proti Kopru. Na naši ga imamo tako. Urša: Kje si bil toliko časa, Milko? Milko: Sem sel z nuncem Lencom na grad, in sem pokukal skozi tisto njegovo oko. Kako črno je tam proti Gradežu! Nune Lenco pravi, da bo padel vihar, tramontama kakor pravi on, da bo padla, tramontama. Obul sem »e. Kje so še hlače in srajca, mati? Urša: Ni treba, saj si lep tudi tako. Tisti Lenco nas vedno straši odkar ima tisto cev, vselej vidi samo tramon-tano, kadar pokuka skozi. Jakob: Malo preveliko je. Pa naj bo, bo še bolje plula v burji. (Urši); Lemco straši, praviš. Saj so mu že zrekli Lenco-Tramontana. Urša: Pojdi im daj kravam jesti, ker so se malo pasle, ln očisti izpod njih! Obuj si cokle! Milko: Saj sem lahko bos, junki pa obujem svoje čevlje spredaj im cokle zadaj, da si ne bo mazala parkljev. (Odide.) 7. prizor. Mikola (postaven mož 60 let, praznično napravljen, ima velik dežnik, širok klobuk, v roki svetilko); Hvaljen bodi! Urša, Jakob: Na veke! Mikola: Menda sem prav prišel, saj so tu Moholanovi? No, če prav vidim, si ti Jakob in tu bo mati Uršai 9 1 Urša! Prav, prav ste prišli, nune Mikola! Jakob: Bog daj zdravje, Mikola! Pa ?ekam kaf?°0st® prl3i'' boter! Dolgo vas čakamc i*a mati? Ali je zadaj? Sedite, oce! Mikola: Saj smo se namenili že prej, pa je nasi ma teri nekaj stopilo v koleno. Potem je pa razmišljala in okle vala, ali bi se odpravila ah me, tisto mazilo ji pa m ni! pomagalo in tako je nazadnje ostala doma Naročila na m je, da naj vas pozdravim. Urša (z olajšanjem); Hvala. Uboga mati' Jakob: Hvala, hvala! vo, Mikoia: Pa saj mi je nerodno hoditi po takih oprav kih brez mje m tudi nisem maral. Toda nas Marko me ®dl1 da ,naJ CTem, da bom videl kako imate in tako me j! tu v^vašem JrSS. V£ JL^lBgShK ZHIU-SK * * *»" %8 ■/afcob.- pa Marko, ali pride kasneje? „ai Ne, šli so na večerni lov. Naročil sem mu d£ naj me počakajo, ko pristanejo tu doli ker poidem iv S*«1” « to- um, *£ dandanes P ' Sa3 VeSte' kaksni so ti mlad Urša: Zato ste prinesli luč s sabo. Mikola: Sem si misJil, da mi bo prišla prav, če se ka' zakafnim. (Je im pije). Vidite, ko sem bil mlad in srn fl „na mor-1,e. sem se bal očeta kot ognja. Vse kar serr izkupil sem vedno lepo naštel očetu na dlan Sedal m m ta naš Marko vedno bolj poredko kaj princa J P m Urša: Mogoče pa stavi fant na stran Mikola: Kaj pa se! Tisto je moje delo Zato sem a bil namenil, da pojdem jaz nocoj z njimi, da jim bombno kazal in jih poučil kako je treba loviti. Danes hoče /P iam vec znati kot kokoš, zato nam pa tudi gre vse tako vnie Jakob: E, mladi, mladi, hm. hm! ° n c' (Natjabievanje sledtj Vrcmenska napoved za danes: Spremenljivo vreme z razjasnitvami in pooblačitvami in možnostjo krajevnih ploh. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26,1 stopinje; najnižja pa 19,7, stopinje. TRST, »reda 7. julija 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: Pojo slovenski operni pevci. Trst II.: 18.25: Haydn: Rondo. Trst I.: 21.05: Ravel: «L’enfant et les sortileges«, opera v 2 dejanjih. Slovenija: 12.00: Poje mladinski zbor nižje gimnazije iz Cerknice. ' ::::: p , . V. DOBRI REZULTATI V LAHKI ATLETIKI Madžari na svetovni višini tudi v tej športni panogi Po zadnilt) rezi Kovacs premagal Zatopka na 10.000 m, Kllcs zrušil Consollnljev evropski rekord v metu diska V soboto in nedeljo je bil v Budimpešti lahkoatletski dvoboj (moški in ženski) med reprezentancama Madžarske in CSR. Lahko rečemo, da sta se sestali reprezentanci, ki v lah-' ki atletiki v Evropi nekaj pomenita. Zatopek, Jungwirth in Skobla pri Cehih, Csermak, Iharos, Foeldessy, Kovacs in Klics pri Madžarih. Tudi ženske so postavile nekaj novih rekordov. Največjo senzacijo prireditve pa predstavlja zmaga Kovacsa nad Zatopkom na 10.000 m; češkega tekača na tej dolžini še nihče ni premagal, vendar pa je tudi Kovacsev čas drugi najboljši na svetu. Rezultati: 110 m zapr.: Irul (CSR) 14”7. — Daljina: Foeldessy (M.) i7.55. — Kopje: Krasznai (M.) ,70.97. — Krogla: Skobla (CSR) 17.38. — 400 m: Adamik (M.) 48”6. — 1500 m: Iharos (M.) 3’46”4 (nov madž. rekord; prej Bereš 3’46"6. — Kladivo: Cser. mak (M.) 61.39. — 10.000 m: Kovacs (M.) 29’09”, Zatopek 29’09”8. — 4x100: Madžarska 41”7, CSR 42”. — 400 m zapr.: Lombos (M.) 52”5. — Palica: Homonnay (M.) 4.26. — 800 m: Ji.ngwirth (CSR) 1’49”8, Bakos (M.) 1’49”9. — Troskok: Re-bak (CSR) 15.16. — 200 m: Ja-neček (CSR) 21’9. — Disk: Klics (M.) 55.79 (nov madž. in evropski rekord). — 3000 m zapr.: Yeszenzky (M.) 8’54”2. — Višina: Kovar (CSR) 1.97. — 5000 m: Zatopek (CSR) 14’18”2. — 4x400: Madžarska 3’13”3, CSR 3’18”4. Ženske — Disk: Raborilova 43.40. — 800 m: Kazi 2’11’3, 3. Millerova (CSR) 2’12”5 (češki rekord). — Višina: Modracho-va (CSR) 1.57. — 100m: Nesz-mely (M.) 11”8 (madž. re- kord). — Daljina: Gyarmati 5.75. — 4x100: Madžarska 47” (madž. rekord), CSR 47”6. — Kopje: Zatopkova (CSR) 49.79, Vigh (M.) 48 (madž. rekord). 200 m: Gremingerne (M.) 25”8. — 80 m zapr.: Gyarmati (M.) 11”7. — Krogla: Tišlerova (CSR) 14.05. Dobri- rezultati jugoslovanskih mladincev Na tekmovanju za jugoslovansko mladinsko lahkoatletsko prvenstvo so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Tako je Puc izboljšal svoj državni rekord na 110 m ovire (nižje!), dobra pa sta bila tudi Penko in Zivoinovič v metu krogle. Rezultati: 110 m ovire: Puc (Lj) 14.4 Rukavina (P.) 15.2; 1500 m: Jeremič (CZ) 4:07,4, Homan (Lj) 4:07,6; 100 m: Puc (Lj), Krajšek (ML), Oslako-vič (ML) vsi 11,2; 400 m: An-djelkovič (CZ) 50,4, Vrančič (ML) 51.0; krogla: Penko (Lj) 15.60!, Zivoinovič (P) 15.11!; kladivo: Zišič (P) 56.54!, Sekulič (CZ) 53.58; kopja: A-leksič (V) 45.92, Marinšek (Lj) 44.74; disk: Sekulič (CZ) 47.90, Penko Lj) 47.23; višina: Šepa (CZ) 180, Kavčič (CZ) 180; daljina: Simjanovski (CZ) 6.33, Dobrenov (V) 6.21; palica: Skupek (P) 3.80, Budinski (P) 3.70; štafeta 4x100 m: Partizan 44.9, Mladost 45.1, Ljubljana 45.3, Crvena zvezda 45.8, Dinamo 46.4, Vojvodina 49.2. Končni rezultat: 1. Partizan (Bgd) 17.543, 2. Crvena zvezda (Bgd) 16.901, 3. «Ljubljana» 15.562, 4. Vojvodina (Novi Sad) 15.414,' 5. Mladost (Zgb) 14.481 in 6. Dinamo (Zgb) 14.181. Jugoslovanski atleti na Finskem Na velikem mednarodnem tekmovanju v Helsinkih so nastopili najboljši atleti iz mnogih držav, med drugimi tudi Jugoslovani Mihalič, Mugoša, Milakov, Krivokapič, Sarčevič in Gubijan. Najboljši rezultati tega tekmovanja; 400 m: Ignat-iev (SZ) 47.6; 1500 m; Mugoša (J) 3:51.0, Graj (P) 3:52.0; 3000 m: Kuc (SZ) 8:12.0; 5000 m: Mihalič (J) 14:23.8, Ivanov 14:28.0; 400 m ovire; Julin (SZ) 53.0; višina: Savcinski (CSR) 197; palica: Cemobaj (SZ) 4.30, Kataja (Fin) 4.20, Milakov (J) 4.20, Olenius (Fin) 4.20; krogla: Grigalka (SZ) 17.20; disk; Gri-galka (SZ) 49.94; kopje: Hyytiainen (Fin) 75.36, Cibu-lenko (SZ) 73,98, Kuznecov (SZ) 73,27; kladivo: Krivono-sov 58.39. Svetovni rekorder v metu krogle Parry 0’Brien je dosegel najboljši rezultat na svetu s kroglo, težko 12 liber (5.444 kg). 0’Brien je to kroglo vrgel 21.17 m. Saddler premagal Manza NEW YORK, 6. — Svetovni prvak peresne kategorije San-dy Saddler je premagal Lib-byja Manza s k.o. v drugi rundi. Dvoboj ni veljal za osvojitev naslova. Kovacs, Klics in Csermak so s svojimi sobotnimi in nedeljskimi rezultati nekoliko spremenili svetovne lestvice v teku na 10.000 m, metu diska in kladiva. Zanimivo je, da so met metalci diska na prvih desetih mestih samo po en Madžar in dva Italijana, vsi ostali so Američani. Dokaj pomešani pa so tekmovalci v ostalih dveh skupinah, kjer vidimo tudi Jugoslovana Gubijana na 10. me. stu v metu kladiva. Lestvice so sedaj take: 10.000 M: 28’54”2 Zatopek CSR 1954 2909” Kovacs (Madž.) 1954 29’17”2 Pirie (V. Brit.) 1953 29’23”2 Anufrjev (SZ) 1953 29’23”8 Nystroem (Sved.) 1952 29’24”8 Schade (Nemč.) 1952 29’27”2 Heino (Finska) 1949 29’29”4 Mimoun (Franc.) 1952 29’41”4 Kuts (SZ) 1953 29’45”4 Basalajev (SZ) 1954 DISK: 59.28 Gordien (ZDA) 1953 57.93 Iness (ZDA) 1953 56.12 0’Brien (ZDA 1954 55.79 Klics (Madž.) 1954 55.47 Consolini (Italija) 1950 55.06 Dillion (ZDA) 1946 54.80 Tosi (Italija) 1948 54.46 Patterson (ZDA) 1954 54.23 Frank (ZDA) 1949 KLADIVO: 62.36 Strandi (Norveška) 1953 61.39 Csermak (Madž.) 1954 61.11 Krivonosov (SZ) 1954 61.00 Maca (CSR) 1953 60.77 Storch (Nemč.) 1952 60.70 Njenashev (SZ) 1953 60.31 Nemeth (Madž.) 1952 59.56 0’Callaghan (Irska) 1937 59.55 Engel (ZDA) 1953 . .-• .-Sv:; UBOTOUITVE PflRI.flMKUTflRroE KOMISIJE GLEDE BREZPOSELNOSTI i P O TRINKOVEM POGREBU Tri Benečije (Julijska krajina, Furlanija, Venetoj med najbolj prizadetimi italijanskimi deželami 8. septembra 1952. leta je bilo 7,21 odstotka brezposelne delovne sile, v vsej Italiji pa 6,64 odstotka Velik odstotek brezposelne mladine in nestrokovnih moči Nesramne špekulacije šovinističnega lista 59.50 Gubijan (Jugoslav.) 1954 v.f* -.v'?" < Mfff Drugi nemški gol — izenačenje 2:2. Madžarski desni branilec Buzanski leži v golu, vratar je pa na tleh pred golom. Rahn, ki Je dosegel gol, je od veselja dvignil roke, št. 20 pa je Scbaefer. USPEHI SKROMNEGA TEKMOVALCA IZ DALMACIJE PERICA V LAKI Č zmagovalec na regati v Henleyn Prišel je skoraj brez denarja, nastopal z izposojenim čolnom in že v prvem nastopu premagal Rusa Cukalova, ki je bil z vsem sovjetskim moštvom že dlje časa na treningu v Henleyu - Osvojil si je tudi zmago v finalu; še prej pa je zmagal v Duisburgu in Anlu/erpnu •■V, L'. PERICA VLASIC. Jugoslovan Perica Vlašič Je premagal v finalu tekmovanja v skifu na henleyski regati Švicarja Alaina Solomba. V ze. lo slabem vremenu in hudi plohi je Vlašič prevozil progo v času 8:42 in zmagal z dvema metroma prednosti pred borbenim Švicarjem. Vlašič je tudi v finalu nastopil z izposojenim čolnom. Prijetno je biti na tako veliki športni prireditvi kot je veslaška regata v Henleyju na Temzi Med temi tisoči tujih ljudi je bilo slišati malone takoj na začetku tekme, kako se razlega iz zvočnika: uVlašič — Jugoslavija vodi..». PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL »Sicer pa se je vse s tem našim Peterčkom (ki ga vsi tukaj imenujejo «Little Peter«) in hanleysko regato izteklo nekako nenavadno. Spričo naše skromnosti, deviznih težav v športnih zvezah je bil pojav Petra Vlašiča, mornarja iz Bele Luke na Korčuli, na hanleyski regati videti nehote — cezarski drzen. Vlašič, ta naš krepki in preprosti jugoslovanski pomorščak je tu sredi elite britanskega in svetovnega veslaškega športa res —- «prišel, videl, zmagal«. Njegov največji in najznamenitejši nasprotnik na han-leyski regati olimpijski prvak Tuli j Culakov je skupaj z o-italimi sovjetskimi tekmoval-ti prispel v Henley že kakih 15 dni pred tekmovanjem. Rusi so pripeljali tudi svoje čolne. Trenirali so v najugodnejših pogojih in temeljito preizkusili progo. Za Cukalova v najboljšem henley-skem hotelu kuhajo hrano po specialnih receptih. Perica Vlašič je prispel v Henley v ponedeljek pozno zvečer. Stanuje in hrani se v dijaškem domu kot gost veslaške ekipe «Merton Col-ledgea« iz Oxforda. V torek si je izposodil čoln in samo enkrat prevozil progo. V sredo je že prvič nastopil. Njegov nasprotnik je bil — u-radni svetovni prvak Cuka-lov. Ta točka je bila prava senzacija prvega dne tekmovanja. Rus je takoj skraja začel na vso moč veslati. Tempo na startu je znašal 40 zamahov. «Prav dobro ve še iz Ko-penhagena«, pravi perica Vlašič, «da je z njim konec, če mu uidem, na startu...«. Tako se je bil boj kakih 800 m Potem se je mladi mornar s Korčule ob ploskanju gledalcev, ki so ga zdaj prvič videli, silovito pognal naprej. Cukalov je zaostal za več kot 8 dolžin čolna. Perica je privozil skozi cilj spet v tempu štiridesetih zamahov, tako da bi upokazal, kaj še zmore«, spričo česar so bili gledalci osupli, medtem ko je Cukalov prišel na cilj izčrpan. NAJPOPULARNEJŠI TEKMOVALEC REGATE Po tem tekmovanju je Perica Vlašič postal najpopularnejši tekmovalec na henley-ski regati. Nikdar poprej ga še nisem videl vendar sem ga zlahka našel v gruči tekmovalcev pred šotori, v katerih imajo spravljene čolne. Obkolili so j ga fotoreporterji, otroci, gen- tlemani, dekleta, starejše dame itd.. Vsi so ga prosili za avtograme. Prepoznal sem ga po modro-beli majci jugoslovanske mornarice. Kasneje sva bila sama. Po tekmovanju, na katerem je premagal Angleža Meltona. Stala sva pri bifeju in pila hladilno pijačo. Kljub temu so ga našli. K njemu je stopilo nekaj vitkega, v svilo zavitega, z aerodinamičnimi črnimi očali pod tankimi usločenimi obrvmi. #Parlez-vous francaise, mon-sieur Vlachiq?» je vprašalo dekle. «Nič», je odgovoril Perica. sSprechen sie deutsch?« «Nič...». Silno je bila srečna, ko je dobila avtogram. Nekateri strokovnjaki, pa tudi mnogi novinarji, imajo Jugoslovana Petra Vlašiča za doslej najboljšega skifista. Prosil sem ga, naj opiše tekmovanje z Meltonom. Pripovedoval je; «Vidim ga«, pravj Perica, «mož se trudi na vse kriplje. Doklej boš, pomislim, vozil skupaj z menoj...«. Tisti mah, ko je Vlašič to #pomislil», je Melton izgubil sleherni up, da bo zmogel kaj napraviti s tem Jugoslovanom, ki je «bil premočan tudi za olimpijskega zmagovalca Cukalova«, kot je ugotovil «Dai-ly Telegraph«. K nama je stopil neki angleški novinar. Zanimal se je za Vlašičevo poreklo, s čim se je ukvarjal, preden je postal evropski prvak itd.. Vprašal ga je, kaj dela Vlašičev brat. «E, kaj naj bi drugega delal, kot ribaril. Zdaj je na morju«. S tem se je ukvarjal tudi Vlašič, dokler ni vstopil v našo mornarico, ki mu je o- mogočila, da postane prvak v najdražjem športu- «In potem, kaj je delal?« je povzel Anglež. «Prav tako je ribaril«, sem, odgovoril, ne da bi vprašal Vlašiča. «Kar zapišite — tudi ded in praded so bili ribiči.,.«. Na poti v Henley je Perica Vlašič sodeloval na velikih regatah v Duisburgu (Nemčija) in Antwerpnu (Nizozemska). PO DUISBURGU IN ANTWERPNU V Duisburgu je, kakor pravi, «opravil z osmimi«, v Ant-werpnu pa s šestimi. «Opravil je« — to pomeni, da je premagal 14 izvrstnih evropskih skifistov. Vprašal sem ga, kdo so bili njegovi nasprotniki na Nizozemskem. Peter Vlašič ni omenil njihovih imen, ki se jih tudi sicer ni lahko zapomniti: «Dva Belgijca, en Francoz, en Nizozemec... en Jugoslovan, se pravi jaz«, mi je odgovoril Vlašič. Razgovarjali smo se o pogojih, pod katerimi je prišel v Anglijo s svojim vodjem potovanja prof. Zeželjem, ki tako toplo pripoveduje o tem, kako je Perica, «kot labod vodil na tekmi v Duisburgu«. Perica Vlašič je edini naš športnik, ki sem ga srečal in videl v tujini, ki tekmuje brez dnevnic. Ni ravno tako lahko in vsekakor bi bilo bolje, da bi Perica Vlašič brez veslanja videl še kaj v tej deželi. Toda on razume težave svoje zvez‘e. In ne samo zveze. »Drugače ni bilo moči priti«, pojasnjuje Vlašič. Bolje je tako, kot da bi sploh ne prišel. Težavna je ta zadeva s tujim denarjem...«. Dušan Blagojevič (Iz «Ljudske p ravice-Borbe») Brezposelnost predstavlja v Italiji eno največjih vprašanj, ki ga vse povojne italijanske vlade nikakor ne morejo rešiti. Posebna parlamentarna preiskovalna komisija je ugotovila na podlagi statističnih podatkov od septembra leta 1952, ko je osrednji statistični urad pričel zbirati podatke o življenju državljanov, da je brezposebnost v Treh Bene-čijah (Julijska krajina, Furlanija in Veneto) zelo velika. 8- septembra 1952 je leta bilo od celotnega števila dela zmožnih ljudi 7,21 odstotkov brezposelnih, medtem ko je znašal povpreček za vso Italijo, 6,64 odstotkov. Ker je prebivalstvo Treh Benečij v pretežni večini kmečko, se ta odstotek poveča v zimskih mesecih, ko ni dela na polju. Tako so ugotovili, da je največji odstotek brezposelnih v januarju in februarju, najmanj pa jih je v avgustu. Nad polovico brezposelnih je mladih ljudi pod 19 letom starosti. Razen Lombardije, kjer so zabeležili isti pojav, je po vseh italijanskih pokrajinah nad polovico brezposelnih med osebami, ki so starejše od 19 let- Brezposelnost med ženskami je v Treh Benečijah prav tako zelo velika in je po odstotkih večja kot brezposelnost med moškimi. Ugotovili so, da je 11,28 odstotka žensk brez dela, kar predstavlja najvišji odstotek brezposelnosti po deželah v vsej Italiji. V Venetu je 40 odst. brezposelnih mladink, ki iščejo prvo zaposlitev. Ta številka zelo vpliva na odstotek brezposelne mlade delovne sile na trgu. Neverjeten pojav so zabe-leželi glede strokovne usposobljenosti delavcev. Ugotovili so, da je brezposelnost doma pri delavcih, ki nimajo strokovnega znanja. Ta pojav so zabeležili v industriji, poljedelstvu in v trgovini. Zaradi tega naj bi po poročilu parlamentarne komisije prišlo do nadurnega dela specializiranih delavcev, čeprav je nadurno delo po zakonu prepovedano, medtem ko je na drugi strani velik odstotek brezposelnih nestrokovnih delavcev, ki so brez zaposlitve. Drug prav tako škodljiv pojav za družbo je skrčenje delovnega časa. Povprašali so, koliko ljudi je med 7. in 13 septembrom leta 1952 delalo manj kot 40 ur na teden, in so ugotovili, da je v Treh Benečijah podvrženih skrčenemu delovnemu času 348.000 oseb, kar je še enkrat toliko kot pa število brezposelnih. Od skupnega števila delovne sile dela po skrčenem delovnem času 15. 16 odstotkov oseb. V tem pogledu nismo prav na zadnjem mestu, kajti znano je, da je ogromno italijanskih industrij na slabem tiru in da je zaradi tega nepopolna zaposlenost v državi 28,80 odstotna. Te številke nam marsikaj povedo, predvsem pa to, da se zaradi brezposelnosti prebivalci naših krajev množično izseljujejo. Komu ni znane izseljevanje Furlanov v najrazličnejše dele sveta, komu ni znana žalostna usoda, kateri so podvrženi beneški Slovenci, ki so prav tako zaradi brezposelnosti in zaradi revnosti svoje zemlje prisiljeni k izseljevanju. Treba bo nekaj napraviti, vendar s tem ne smejo odlašati, kajti ljudje trpijo že devet let. Ce bodo tudi v Rimu proučevali probleme brezposelnosti s tako počasnostjo in pomanjkanjem resnosti, kot se to dela v Gorici, potem smo lahko prepričani, da se bo odstotek brezposelnih še dvignil in da bo revščina med prebivalstvom še bolj razsajala. 1944, in tudi vsi ostali grobovi. katerih veljavnost zapade z omenjenim datutom, ako do 30. septembra t. 1. ne bodo vložili potrebne prošnje na goriško občino. Erav tako mora do istega roka biti položena vsota, ki je potrebna za obnovo dosedanjih občinskih grobov za veljavnost deset let ali pa za prenos posmrtnih ostankov v zasebne grobnice. Do 31. decembra morajo biti z omenjenih grobov odpeljani tudi vsi znaki, kot sc spomeniki, križi itd., v nasprotnem primeru postanejo ti predmeti last občine. Vsa gornja obvestila veljajo za pokopališča v Eevmi, Podgori, Standrežu, Ločniku in za glavno pokopališče na Mirnski cesti. terem je bilo govora že na zadnjih treh občinskih sejah. Včeraj je bilo več nastopov zastopnikov posameznih političnih skupin, ki so odgovarjali na izvajanje podžupana Poterzia; govoril pa je tudi goriški župan Bernardis. O izvajanjih posameznikov bomo poročali jutri. Prijavile se za ogled «Fausfa» in (Gorenjskega slavčka Zaradi velikega zanimanja, ki vlada na Goriškem še za nadaljnje predstave SNG iz Ljubljane, se vrši na ZSPD v Ul. Ascoli te dni visovanje za Gounodovo opero «Faust», v kateri bodo nastopili najboljši solisti ljubljanske Opere. «Faust» bo na programu v petek 9. julija, vpisnina 800 lir. Prav tako se vrši vpisovanje (cena 700 lir) za «Gorenjskega slavčka«, za katerega je že lepo število vpisanih in so zatorej vsi zainteresirani naprošeni, da pohi-te s prijavo. Včeraj seja občinskega svet a Včeraj zvečer ob 21. uri je bila seja goriškega občinskega sveta, ki je bila posvečena problemu gospodarskega položaja mesta Gorice, o ka- Novi znamki S četrtkom bosta dani v promet dve novi znamki, ki bosta posvečeni Marku Polu. prva v vrednosti 25 lir, druga pa 60 lir. Znamki bosta v prometu do 31. decembra 1955, veljavni za zamenjavo pa do 30. junija 1956. Veličasten pogreb, ki so nija upravičeno jočen ob iz- ga beneški Slovenci pripra- I gubi svojega največjega sina. vili svojemu učitelju pokojnemu Ivanu Trinku, je še danes predmet razgovorov tamkajšnjih prebivalcev, ki so svojega dušnega pastirja nadvse spoštovali, ga ljubili in mu sledili, kot jih je učil. Predvsem pa še danes govori o lepih in spodbujajočih govorih, ki so jih imeli njegovi prijatelji in ljubitelji v cerkvi in pri odprtem grobu, v katerih so poudarjali neizrekljivo izgubo, ki je doletela beneške Slovence s smrtjo Ivana Trinka. Ni bilo brez vsake zveze, da je beneški mladinec Predan izrazil željo, da «bi imel profesor vsaj štirideset let manj, da bi nam pomagal prebroditi vse težaven, prav tako pa niso brez vsake zveze besede kaplana Mazore, ki je dejal, da sBeneška Slove- RESOLUCIJA ŽUPANOV PO TOČI PRIZADETIH OBČIN Zahtevajo pomoč državnih organov Kot smo že poročali, so se pred dnevi sestali v Krminu župani občin Kaprive, Stever-jana, Krmina, Romansa in Mariana skupaj z predsednikom konzorcija za boj proti toči, da pregledajo škodo, ki je nastala v njihovih občinah zaradi toče v noči med 28. m 29. junijem t. 1. Udeleženci sestanka so na podlagi poročil prišli do zaključka, da je zadnja nesreča, ki je zadela številne poljedelce in vinogradnike, že tretja v petih letih in da doslej prizadete občine niso dobile nobene posebne pomoči od vlade. Ugotovili so, da je dobila Kalabrija in tudi Gornje Poadižje pomoč z ukrepi različne narave, bodisi z direktno pomočjo, ali pa s pomočjo v denarnih kreditih. IZ TRŽAŠKE KRONIKE Do 30. septembra čas za prekop grobov Goriška občina obvešča vse občane v Gorici in okolici, da bodo s prvim oktobrom prekopani vsi občinski grobovi, v katerih so bili zakopani mrtvi pred 30. septembrom IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA OD KITAJCA DO POLJAKA in še dva Tržačana povrhu Iskali so pornogratsko čtivo, po so našli revolver * Namesto v lastno spalnico, v sobo treh mladih deklet kar je omogočilo prizademu prebivalstvu, da si vsaj trenutno opomore, medtem ko bi zaradi velikih procedur veljavnega zakona o pomoči kmetom ne mogli rešiti prizadetih pred velikimi gospodarskimi krizami. Računajoč, da spada goriška pokrajina med najbolj gospodarsko šibke, so zatorej potrebne izredne pomoči vsaj ob takih prilikah: Po zaključni diskusiji so župani soglasno odobrili resolucijo, naslovljeno na ministrstvo za poljedelstvo, v kateri ugotavljajo: takojšnjo pomoč vsem spolovinarjem in majhnim kmetom za dobo 6 mesecev na osnovi merila veljavnega za izdajanje oo-moči beguncem, pomoč posestvom v cilju čimprejšnje de* javnosti, izdajanje kreditov, pri katerih naj bi obresti utrpela delno tudi država, dodelitev pomoči konzorciju za boj proti toči v nadomestilo manjkajočih plačil članov konzorcija, ki so bili prizadeti zaradi toče; vse prizadete občine naj se vključijo v e-notno imenovani kraj, ((prizadet od toče«. Ze nekaj dni krožijo po našem mestu nepotrjene vesti, da je policija uvedla strogo preiskavo za izsleditev tazpečevalcev pornografskega čtiva. Kakor je znano, je policija v Italiji že dalj časa na delu in dnevno časopisje stalno poroča o novih aretacijah. V zvezi z neko aretacijo v Rimu je prišlo baje na dan ime nekega Tržačana, Giusep-pa Rumerja. Slednji je baje dal nekemu Rimljanu knjižico ali brošuro, ki jo je policija smatrala za pornografsko. Na podlagi te lnrormacije je tukajšnja policija takoj pregledala Rumerjevo stanovanje in našla, skrit med perilom, samokres z 51 naboji. Odkritje je agente, ki so Rumerja poznali, ker je bil do pred kratkim tudi sam član civilne policije, presenetilo, vendar je moral mož, kakor drugi smrtniki, romati v zapor in nato pred zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov, kjer je sodnik, kljub joku njegove žene, odločil, da bo moral ostati za mrežami do konca policijske preiskave, ki jo vodi inšp. Ferz. Včeraj smo imeli priliko videti na zatožni kropi vojaškega sodišča tudi pravcatega Kitajca: priimek mu je How, imena pa ne poznamo vsaj v originalu ne, kajti tukajšnja policija ga je prijavila pod imenom Giovanni. Možakar, ki se je rodil v Antverpnu in je stalno bival v Bruslju, je pred letom dni zapustil Belgijo in se napotil po svetu. Potepal se je po Franciji, odšel nato, vedno ilegalno seveda, v Italijo in od tu na naše ozemlje, kjer ga je policija 4. t. m. v bližini Stivana ustavila in ker ni imel rednih dokumentov tudi aretirala. How je na policiji pojasnil, da se je zatekel v Trst z namenom, da se vkrca za Kitajsko. Zaenkrat se mu ta želja ni izpolnila, pač pa se bo mo- ral zadovoljiti s koronejskim zaporom, kjer bo ostal vse, dokler ne bodo prišle točne informacije, ki jih bo tukajšnji policiji preskrbel Interpol. Za Kitajcem je prišel na vrsto 21-letni italijanski državljan Ennio Piutti. Mladenič je 1949. leta odšel v Ljubljano, kjer je dobil zaposlitev. Januarja letos se je vrnil domov, a tu so mu vzeli potni list in ga poslali na zdravniški pregled, ker ima mladenič leta, ko bi moral služiti vojaški rok. Toda Piutti si ni dal miru: te dni se je odpravil z doma in prišel ilegalno na naše področje, kjer ga je policija ustavila. Kaj ga je pripeljalo sen ni z gotovostjo znano. Dejal pa je, in s tem izgovorom je fant opravičil prihod v cono A, da ima v Izoli svojo zaročenko in Ua je hotel k njej. To mu pa seveda ni pomagalo in bo moral tudi on ostati v pričakovanju informacij v zaporu. Grigor Prodonovsky, poljski begunec, ki stanuje v enem številnih begunskih taborišč našega mesta, pa se je te dni pošteno napil in se vrnil pozno ponoči v taborišče. Toda namesto, da bi šel spat v svojo barako, je mladenič zašel, hote ali nehote, to ne vemo z gotovostjo, v sobo, kjer so spale tri mlade in brhke begunke. Slednje se seveda niso razveselile obiska in so začele na vso moč kričati in s tem privabile čuvaje. Prodonovsky, ki je zavohal nevarnost pa je pravočasno zbežal, toda kmalu zatem je bil v rokah agentov, ki so ga zaslišali. Pojasnil je, da se zaradi pijanosti ne spo-minja ničesar. Na sodišču je isto ponovil in predsednik mr. Curry ga je oprostil, pod pogojem seveda, da se bo poboljšal, vsake obtožbe in ga izpustil iz zapora, kjer je bil že teden dni. Kraja koles se je povečala V zadnjem času so zopet na delu tatovi koles in je zatorej potrebno, da lastniki koles na svoja vozila dobro pazijo. V teh dneh sta ostala brez koles 20-letni Ferruccio Sclau-sero iz Ul. Brigata Pavia 29. kateremu so tatovi odnesli kolo izpred neke hiše v Ul. Buonarotti, in pa 19-letni Roberto Andretta iz Ul. Trento Ob tem žalostnem slovesu pa ni bilo tistega nemočnega jadikovanja, ki je znak slabosti in pomanjkanja vere v prihodnost; vsi prisotni Benečani, kakor tudi vsi daljnji Trinkovi znanci in ljubitelji so se zaklinjali, da bodo nadaljevali pot, po kateri je Trinko mukoma in ob premagovanju ogromnih preprek junaško popeljal svoje prebivalstvo, naše beneške Slovence, S svojim pisanjem, govorjenjem je vedno spodbujal ljudi, naj ponosno hodijo po poti narodnega prebujenja in vstajenja. In vse to njegovo prizadevanje je tista neprecenljiva oporoka, ki jo je zapustil nam, da jo do kraja uresničimo. Nedvomno bo ta pot naporna in bomo na njej srečali še nešteto ovir, ker nam je predobro znan aparat in namere ljudi, ki jim ni po volji, da bi se beneškim Slovencem priznala narodna e-nakopravnost, kakršno nam vsaj formalno priznavajo oblasti na Goriškem, čeprav se po njihovih žilah pretaka ista kri kot po naših. Vsa povojna politika oblasti stremi po tlačenju narodnih želj Benečanov, in ta namen bo ostal tudi v bodoče. . Ze samo Gazzettmovo poročanje o pogrebu Ivana Trinka, ki je bilo objavljeno 5. junija pod enaslovomz. Neverjetne politične špekulacije na pogrebu mons. Ivana Trinka, kaže željo po vztrajanju na dosedanjem stališču, čeprav je to stališče zgrešeno kot je tudi zgrešeno tolmačenje velikega dogodka. Gazzettino je namreč na koncu, poročila pripomnil, da šest govorov od devetih prebivalci zaradi nerazumevanja slovenskega jezika «skoraj niso razumeli». «Po Gazzettino-vem mnenju naj bi ljudje razumeli samo predsednika pokrajine Candolinija, ki je govoril o eitalianissimem duhu» Ivana Trinka. Ko smo se vračali s pogreba pa smo ugotovili, da predvsem starejši ljudje govorijo zelo slabo italijanski; hvalili so slovenske knjige družbe sv. Mohorja, hvalili so «Matajur», italijanskih knjigah in o italijanščini pa so govorili kot o nečem tujem. Dobili smo vtis, da so se ljudje sprostili. Poznalo se je, da ni bilo blizu trikoloristov, ampak da govorijo s svojimi brati. KINO CORSO. Zaprt zaradi namestitve panoramskega platn«. VERDI. 17: «Ukročeni brblja-vec«. VITTORIA. 17: «Rubby, divji cvet«, J. Johnson. CENTRALE. 17: «Damask 25», H. Bogart, M. Toren. MODERNO. 17: »Furija«. šmmusmmk predvaja danes 7. t. id. z začeikom ob 18. uri film: ..MU Igralci: Amedeo Nezzari, Ivonne Šanson MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjačl Dellorto. Verige Ellos. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, 01. Fabio Severo 18 • tel. 38-903 Odgovorili ui edink STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6 lil. nad. - Telefon Številka 93-808 In (4-638. - Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vtjliie v lirtlil 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. Širine 1 stotpt a ra vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. 8. Pellico Ul. Teb 33-82 — Rokopisi se n' vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno 210 din. Poitnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba Slove, olje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tt5ka D. ZOZ • Trst