loom FBAn DAPOLOÉAJ GtASILO SLOVENSKE NAÜODNE PODPORNE JEDNOTE ! UvsdaUki la u|»rs*aiàkl pro-■tari: MST 8 Uf .dal» av. Office sf fabUeattes: ,IMT «o. Lawsdala av«. Telephas" Lsesšsis OH. «dha LETO—YEAR XIV ¿ •tstturc¿rro&r\nzjts¡K m, ««u, 31. »*«uau (A«f. 31) íwi, i l»ivtd lia««» tw Kit OtfW. al »•Uertju^ M oo STEV.—NUMBER 202. amwm Asta* A, t. larlMaa 0DB0E t éd na, prt dno pride prva pomoč nV liée meata ob Volgi, kjer Ijud-stvo trpi glad. Iz Moskve javljajo. <1* sta dva Američana včeraj odpotovala iz Moskve proti Volgi a namenom, da pregledata mnoge otroške kolonije, ki bodo prve predle ameriško pomoč. * Parnik "Phoenix" z velikim to-vorom živela ima danes dospeti v Petrograd. Hurrel Noyés, zastopnik Ameriške pomožne administracije, ki ae je odpeljal v Petrograd v sobote, je najbrž dospel tjs všernj zjutraj. >, r< ■■> Moskva, 28. avg. — (Federated Press.) — Moskovska "Pravda" piše v uvodnem člarilAi, de inozemska buržoazija še ni, poslala nobene pomoči v Rusijo. Francije deluje, da bi se vse pomožno delo v Ruai ji centraliziralo, tsko ds bi bila vsa akcija pod kontrolo tmpe riellstov. Isvežsnje orožja in stre liva iz Francije na Poljsko in i Romunijo se nsdsljuje. Blizu me je Bovjeuke Ukrajine, se zopet organizirajo Petlurove tolpe, ki nsmersvajo udreti v Ukrajino kakor hitro bo končane žetev. Ste ki o v piše v "Izvjestjih", de bo Rusija hvslešns zs, všeko po-moč, smpsk ne ns stroške svojega suverenstve. 0 Riga, 30. avg, — Tu ae poročs. da je dr. Fritjof Nansen, ki je vo-dil delegacije Mednsrodnegs rde-čega križa v Moskvo, pooblsščen od sovejtske vlsde, da preskrbi v inozemstvu 40 mlljono* dolarjev posojil s zs nakup žita aa seme Nsnsenova organisacija je podpi-sels pogodbo s lovjetsko vls ■ \ii —-- ¿ ^ y VOJNA ALI POLOM ALI 0B+ , JI UOEOŽA AMERIKO. —j--t Tajne konferfeoo diplomatov so rodile vojno, svari Asbury Psrk, N. J. — «enat^r , Borsh iz ldshs je v pondeljek zve čer močno apeliral za odprte roa-orožltveno konferenco, ki se of vo- ri enkrat v novembru t, l. v Washingtonu. Borah, ki jc govoril na shodu tukajšnje Women Venter's League, je ueiisuiiljcno žigosal starinski sistem tajne mecije in tajnih pogodb, .ki jc vedno držal ljudatva v temi in po* rajal vojne namesto miru. "Med glavnimi vzroki aodnj* eti ne bo "bojižčs med delom In svetovne vojne," je rekel esnatof Borah, "sta tajna diplomacija ožit roma tajne mednarodne konference in tekma v obtoževanju. Tu, dvoje je prekvaailo Evropo i sumničenji, nezaupanjem, nevošč ljivostjo, bojsznijo in mržnjo — ip vse to jc pripravilo tla veliki vojni. Jevni uradniki v kongresu; Združenih drŽav in v parlamentu Japonske naznanjajo ljudstvu, da je velike bojna mornarica potreb na, ker ni zaupati drugim tirŽa vam. Vai vaste kakor vem jas, da taka pot drži naravnoat v bankrot ali v vojno aH pa v oboje. oT po meni gospodarsko propast, pome nI industrija I no sužnoat za- maae in kontno pomeni — kskor je vse lej pomenilo v prošlosti rane in zmečkana trupla ter miijoni mrtvih morda še prej ko v prihod njih deset letih. Kdo lahko di " konet» tem razmeram! lajiko aprsmeni ts nečuveni pro-grsmf Nihče drugi ko Jjuditvo Združenih drŽsv, .Japonske in Ve like Britanije, ljudstvo, ki ee rez likuje od vlhde. Marsikaj ee skic nc na tajnih konferenesh, ksr se ne bi nikdsr sklenilo, če bi bilo RUDNIŠKI konference jsvne. Odprite vrete RAJO konference ns stežaj! Vlada skliče konferenoo, toda or. ranisiraao delavstvo nht kapital ne boata zastopana. PO NJEGOVEM MNENJU JE âMBBIKA PREJEMALA NA-PAÔNB INFORMACIJE O BVSUL Washington, 1>. C. — Herbert Hoover je izjavil v pondeljek, da je vlada sklenila sklicati v kratkem času konferenco, na kateri se bo razpravljalo, keko ae bi zmanjšala brezposelnost med delavci v Ameriki. Hodver ima nalogo, da aranžira konferenco. Hoover je dojel ob tej priliki, de konfercnce glede bre«poaelno kapitalom**. Organizirano delav-alvo niti organisiran kapital ne| bostg zastopana kot taka in o vprsšsnju mezde se ne bo nič govorile. Po mnenju Hoover je za doatuje, Če se snlde petnajst ali dvajset mož, ki "poznajo delev-ske rasmere od vseh at rani," iu ti bodo "lahko rešili vprašanji brez-poselnosti na konstruktiven način. ^" Dalje je rekel Hoover, da konfercnce ho najprvo preštudirale dejenakl položaj brezpoeelnoatl. Poročilo departmenta aa delo, da jc pet mlljonov delavcev brez dele, je prečrna slika, pravi Hoover. On nf verjame, da jih je toliko. Po njegovem mneju je veliko delavcev, ki so ae opomogli v dobrib časih pred par leti In zdaj ušlvojo (1) prihranke v brezdelju, čaaar ae jih ne ame šteti med t!*Btifcg: so oamenjall o delo s drugim ps se Še vedno Štejejo as brezposelne. Hoover ni povedal, na kek na-čin bo konferenca'reševale vprašanje brezpoaelnosti. Budepešta. 20. evg. ~ 1«0 ogr skih komunistov, med katerimi je več bivših sovjetskih komiasrjcv. je bilo danes peslsaik s poaebniro ▼lakom na mejo Čehoslovskijr, kjer bodo s posredovenejm čeho slovsške vlade ssmenjebé zs med štmke ariatokrate. ki se nshsjsjo kot «jetniki v Rmiji Zemenjsni agamki komunisti pojdejo v Ko POLITIČNO POLICIJO ŽELE MKATERI _ Washington, D. 0. — Komaj je bil William J. Burns imenovsn preiskovalnim ravnateljem v jus-tičnem departmentu, že ae je porodila v gotovih krogih želja, da se ustvari nekak višji vohunaki urad, kot je bil napr. v carski Rusiji, da ae nadzorujejo "rdečke rji" in "radikaki" po tajni policy*. Za te želje ae je zaznalo, ko ae je izvedelo, kakšni predlogi prihajajo Narodni policijski konferenci, kstcrc predsednik jc policijski komissr Bn right iz New Xorlu. ('lani te policijske orgs-4i i/.uri je so prejeli pisma, da ae u-Ktauovi zvezni lAidaoruvalitl policijski ursd, ki bo aodeloval v soglasju z državnimi in mestnimi oblastmi. Ko je bil Buroa imenovan ravnateljem, ao ae aliŠali glaeovi, da Amerika dobi tudi svoj "Bcot-land Yard." Burna je bil privât-ni detektiv J. P. Morgana akozi več let in je bil zelo delaven, da se zsmetejo vsi dokszt, ki govore, da je ettsplozijs V Wall Htmtit navadna nesgods: Delsl jt, da se eels sfera prikaže kot delo 'rdeč. karjev' in anarhiatov. Več «meh je bilo arefiranilj, toda izpuščena ao bile vse, ker lil,bilo dokszov proti njim. ds so dejsnje rea iz-vršile. ; * J Odksr jc bivši jiiatlčni tsjnik Mitchell Pslmer SeetS.H zns ik «0.000 rsdikaleev in na oenačll, kakšno del.* oprsv j^jnte Obmejna vojna mod Madžari In. Avstrijci. * • 1, Dunaj, 30. avg, — Zasedbs koaa zspsdne Ogrske po evatrijskih nblssteh ns temelju mirovne po-godbe jc včersj povzročilo krvsvl tonflikt z ogrskimi vstaši, ki ko proti temu, da bi se dotični teritorij priključil Avstriji. Teroristični madžarski poročnik Hedžas, ki vodi vstaške tolpe ,je okupiral Oedcnburg, ustavil vlake in obkrožil mesto. Milka iz Budapešts je pojačils HedšeMOve vrste. Zavezniški uradniki so svetovali svstrijskim šsndsrjem, da sc naj umaknejo nazaj na stlro mejo, tods v Agendorfu so Madžari na-psdli Avstrijce e strojnicami in d^m svNtrijska majorja ter več žandsrjev bilo ubitih in ranjenih. Medzsvezniške komisije je preslabs ,da bi prisilila Ogrc na izpraznitev spornega ozemlja, ogr sks v I sds ps, ki se boji vsUje, še ni storils ničesar aa ukrotltev Hcdžase in njegovih vetašklh tolp Angleži pobili 1100 Indijcev J Himils. Indija, 2«. avg. — Generalni štab briteke ermade javlja iz Malsbsrjs, da so britske čete v prvem spopadu s rebelniml M op lahl pobile 700 vstoiev v ekollši. Kslikuts. kjer je sds j mir. Britske čete v Pukstarju je zadnji petek naletele ns večjo množico uporni kov in odprls ogenj Iz strojnie, Okrog 400 rebelev je obležalo mrtvih, dočim se Angleži IsgubiH le Ijsjo. se jc med velepodjotniki porodils Irljs, de ec urfsnov» zvezni vohunski sistem, kl Im« nsiotfo preprečiti delo, ooih, ki dels jo zs nov socisloi red. Po-vsímI sdsj saistrsjo imeoiivanje Bttrnas in propsgsodo «jegi-vlh bivših prdieijskih tovsrišev ca pr ve kerake, da se ti cilji « H ju. Elizabstktown, DI. — Rudniški baroni zopet importirajo prof*, sijonslne pratcpsča in p». da revolueionarno gi banje napreduje v severni Peru-vi jI. fllsviio mesto Mms je pod kontrob» vfede. Vlsds je «vedls ostro eeaznro, tsko ds ni nobenih direktnih vesti is Pemvljo Izgredi tal tombe v Belfsat. Irska, 30. evg, — Veli ki iegrsdi, katere js spremljalo Streljanje Hi pokanje bomb, ae »včeraj divjali v Belfast«. Dve ose M sta mrtvi In šesl je renejnfh Vojaštvo je naredilo mir. Leninu trdi, da pripada med konstruktivne elemente. New York, N. T. •• M rs. Har-rison, poročevalka dnevnika Baltimore Kvcning Huna, ki ne je vrnila v družbi senatorja Franca na parniku "Rotterdemu" is Rusije, je ponovila avnjo iajavu, ki jo je brzojavila iz Kvrope, da jr mela Ruaija pravico vtakniti jo ječo. Na Harriaonevi ni bilo o-paziti nobenih znamenj, da je tríela v ječi. Iz pogovora a njo je »ilo opaziti, da je naklonjena ttoljševikom, kajti dejala jo, da majo jmljševiki nekatere kon-jitruktifpe cilje, ki ao ae raavili do gotove mere v ljudskem miš* jen ju. Dodala > (udi, da ae iui-ieja«masa kmečkega ljudstva v splošnem v boljših razmerah kot >ied svetovno vojno. Menila je tudi, de j» velike važnosti za Itu* si jo, da takoj pride tujescuiska podpora in da je sodelovanje s sovjetsko vlado praktična reč. K parnikom "Rotterdsmom" se jr pripeljal tudi senator Io seph L. France is Marylanda, ki ,e prepotoval Rusijo, da jo ne> iriat rensko študira. Izjavil js, d s naj Združene države vpostavljo diplomstičor In trgovske stike takoj z lluaijo. '"Zapustil sem Ameriko pred tremi meseci," je nadaljeval senator Frsuee, ko jc rakel, (le paj Wiks Mi|yir «g. cgjlaš» * Vim-stavljenjem .trgavskili stikov s Rusijo, »"Vrnil sem se bolj pre pričsn in zehtevsjoč, ds se vpo-stsvijo diplomatični atiki. Na vidim vzrokov, zskaj bi se vrne. miijeIi zaradi atikev, ki ne po-vsročajo atrahu Veliki Britaniji in Nemčiji. Obe ti deželi ae trudk ta, da razvljeta, kakor moreta, trgovino s sovjetsko Rusijo, "Malo je komunizma v Ruaiji, Mkatremni eksperimenti v tem pogledu ao ae iskazali neuspešni, konstruktivne strsnke, katerim načeliijc heuin, so bile pogumne dovolj, ds so uvidele, ds se oliste Msrksove teorije in da se vrnejo nekatere zdrave kapitalistične naprave, ki so mlaj efektivne, "Zadovoljen sem, da Je pričela odpomočns akcije proti lakoti v Ruaiji, kajti to Je prvi korak mojega programa. Prepričan seru, da temu sledi ameriška trgovska delegacija, ki ae pošlje v llusljo pod evspicijami vlade, In da ho Amerika IzvrMlo avoj delež dels as oživljenja Ruaije, a čim ur bo pomagala oftiveti svetovno trgovino, ksr Is i koristilo nafim farmam in tovsmsm, ki potrebujejo pomoč te vrste." , Henslor France ni povedal, kakšne ofieijelne korake natrera va pod vzet i, da poatanejo ti' načr ti meso in kri. Dejal je, da v pri-hod njem tednu |mda tosadevno izjavo v Washingtonu O trgovini z Rusijo se je senator Frane« takole izrazil. "Voditelji v Ruaiji mi priprav IJenl, da se |Higajajo flgg 1 čas. Oni «e bili vedno «i, eli nas so bils dsns prilibs, pa nismo ptHlvzeli nobene ds se ofieijelno došene, mi prsve rszmere v Ruaiji Prona-šel sem nekstere rszreere drugsč-ne, in sicer tsko. ds vem, ds Je bila Ameriks ns nesramen nsčin ns|i«čuo inform i rs ns. Kkušsl b »m to situsei>» popraviti, kajti če nsšs dežels ne fiozna fs»fe»lnoma dobro razmer, tedaj se ne more ustvariti zrirsvs politika." povišata se obrestna mb- Aa in makbimalno dovo ubna v10ta Tudi lelna mera ae odprmd. . ^ • •■«, s ■ ,... ~. t Washington, d. 0. — kongres- Iiik Nteencrson ia Minnesote je predložil predlogo vprav pred kongresnimi |mčitnicami, ki reformira pošt no hranilnico, če bo sprejeta, kot je bila predloženi). Nova predloga je bila 1 «delana na sugestijo novega (mita rja Will llayeaa in priporoča' apre-memlm v poštnem hranilnem as* konti, ki bodo imele privlsčno si* Io za vlagatelje. Predvsem se isiviše pošfnn me-ra od dveh od atu na tri «al sto. Makaimalno dovoljena Vsota ae iHivila od $2„VI0 na r1.000, ' PoŠtui hranilni uradi ae pomito* že. Poštnih uradov imamo /iM.000, toda le v ti,i 100 uradih sprejema* jo poštne hranilne vloge, Denar, ki ge aprsjme poštna hranilnica, lm «eveds sopet v Io žen v lokalnih bankah in aadeva se bo tako uredila, dš bo več bank prizadetih. Poštar Hayea pravi, da Ja pre* i cej denarja nagromadanega v deželi, toda nobena druga reč na more «praviti tega denarja v promet, kot aaupanj«, da js denar vsrno naložen in ds as»poveča obrestna mera. On upe, da Ihi reforms v poštnem hranilnem uradu posebno blagodejno vplivala** na ftijcftemoe. Bankirji'cenijo, da je najmanj ena miljarda. dolarjev nagroms-to* i" de ga ljudje nočejo vlomflv banke, ker menda nuns Jo zaupanja. Cp poštni hranilni urad uvede še čekovni promet, tedaj hi bilo gotovo še veliko več denarja vloženega v poštnem hranilnem uradu. JEKLARSKI TRUST PREMA-ENE OBLO MBST0. Du I ut h, Minn. — Jeklarski trust J« nsznsnil, da mora biti laeeto HIbhing v «evernosspsdni Minneaotl premaknjeno «no miljo ml svojega sedanjega pn>sto-rs v šest uieseelh. Hibhina se na-lilija v okolišu velikih pisati še-lef.ne rude ne Meesshs llsngu In ¡»od mestom ao odkriti begeto ši-o rude, katere |>s ne morejo do* »iti na dan, dokler ao hiše In U- , lice tis površju. Jeklarski trust, kl iiosediije rudo, je tore) sManil, ils sa mors HIbhing premaknili, Meato ae ho potem imenovalo New Mlbhing, (V tem mestu je precejšnja slovensks nsaclhine). sa in i prilike, kakšfte i'hieago in ekelíea. V čidrtek jasne io hlsilm*. Uhki sevrrai i« aavernovsbedoi vetrovi. Tempe. ret«ra v sadnjih 24. «rabi najvišja ni, najnižje 7ft. Moloee Is ide ob fil3, zaide ob 7 2«. OBRBOONOVA POSLANICA. ■ — Ohregon. predsednik Mehike, izils ns prve-gs scpiemhrs, ko prične zborovati mehiški kongres, zelo optimistično poslsnleo. IVedsednik bo iKjavll, de jo zde j mir v deželi. Le sernintlc no« atopsjo ms le in nsvsdns npsr-ske tolpe, ki nlmsjo drugih nsme-nov kot ds z ropom obofsfc sebe. Te ropsrske tolpe nims^ nobene, gs pomena, ker ne zsatopsjo no. henega |Hilitičnegs nsčela, ampak ao roparske tolpe, ki so navadna prikar.cn povaod, kier se ljudje prehrsnjnjejo r ro»*»m. dokler ne prime roka prsrice. V p«»slaniel bodo omenjeni tudi najbolj važni dogodki nsdnjlb šest «jeserev. Poraz Orkov v Mali AMJl Psi iz. 30. svg. — Is i'srigradi Ja» I ja jo, da «I Kemalove čete prt-Me pndiofenzivo In rcokupirale Itiledžlk, 4fi milj vesbdno mI Bru-ae. Orška armada j« prišle v veli-ke škripee, Deano grško krilo jo «Ntrezano, dočim sta levo krilo in rent rum v nevarnosti, da Izgnblto fvese s oporišči v oddaljene« oaadj« ■b*.___________¿am *____ M PROSVETA ¡bbpisi.l jemo. MiAilMiOj da ki ^KTtea jMOfloTMfkill ko napredovali »li bresbnšnosf p ffcjfc J___— ' u Satte, m - iNoHfo »'So. M" »t. w HVPJ. je n#i*voji M'1-nji maeečni saji'dne 14. avg. na-d« I jeva lo B rszpravslhl k bodočbn pravilom. Ker j» razprava poeta-la precej ol*irns, hočemo omenili ■amo nekaj »lavnih točk zrn pra vile. Naše mnenje je, da je na j pri-primerneje, da ostane ataro ime SNPJ. i t enostavnega razloga, ker združenje naših jednot in zvez ne la» na tej konvenciji zaključeno. S # .......... premenitvijo naj «o- počaka, da sc pa pokopali-- -pridružijo Še «»stale je» 1 note iif Irsvko *IVTjenj^ lAVc se sme te ty9Wmu reči nspredek. potem oprostt- Brat Psul Berger svetuje, da bi t,, nsj me Bog kaznuje, ds ne ae prvih 20 dni plačevalo ssino po | vem, kaj je napredek. M. J. lovičnO podpori. Naše dmštvo se in osebOa Častit, «o vaako dflo. Slov. narod, dom je |**»t^vljen — vpa Časi -t ampak to, ni sil j nsŠegs nVbsnja! Kaj imamo ravno eedaj priliko, da lahko delamo, ker imamo avoje pnmtore. Dajte, dajte, da ne bo tako neskončno dolg čas! Vi, Čikeieni, če mislit« delati svoj narodni dom — kakor ae al»* ši — potem dovolite, da vam svetujem. da ga rajše ne delate, če mislite potisniti na atran vsako drugo dob» in končno pa še na narodni dom pozabitV ftarod nem domu mi/ra biti ¿ivijmje, "C e Pri naa je tm čim k Zvezi jufoelovi •Idh dmštev . — u- t ; 4 Idotok zlats povzroča marsikatc-PogUvitni namen vaakoletnega ^ y svet«, po weerta, kakor ae ae do eedsj vr- ^ BêfaBwm, ¿1Ilofcne zlati Ji, je bil, da se pevci, člani na»ô»|ÇJ£ „ddajone denarnemu zavod« društev iz raznih naselbin sestane- ^vlj rj|| Hoard) In jo na dogovorjenem kraju, daj* ' apoâSàm M (podlagi nikakor ne imtre strinjstl s temi imsveti, ker člsnstvo vehdsr zato plačuje v sklsd, da bo v slučaju bolezni dobilo podpore. ZsvraČa-mo trditev brata Bergcrja, da se je naše društvo v zadnji razpravi v Prosvetl izjsvilo, da naš brat predsednik Cainkar ni zmožen svojega posla. To trditev zavračamo. Mi smo se jasno Izrazili, nsj se pri sestavi bodočih pravil gleda na to in ds hi tš prišlo v poštev šele pri volitvah gl. odbora. Nikakor se to n gari do jutra, ker je drugi dan itak narodni praznik oz. "De lavaki dan." bomo lahko apali. Vabljen je vsak, ktlor hoče priti. Depisovslci j »o ipiaelbinsh radi pišejo o napredku. Ksj pa je pravzaprav napredek! — «'sz menim, «la je razvoj evolucija, To je, da s<« država, nasclbins ali društvo iz|>opolnjujr, da rs-ate njihovo članstvo po številu in da se mnoši njihovo znanje več in več. Ne samo ekonomsko, tem več politično, strokovno in kul turno znanje je potrebno za vsakega poedinca v naselbini. Kako pa je s to rečjo pri nas v Waukeganu T Ako hočem resni-co pisati, potem moram reči, da je jako slabo. Politične organizacije sploh mmamo. Socialističnega kluba, ki je bil od leta VM\H še pet k rs t ustanovljen in razdrt, dam« mmamo. Nekateri svrsčs-jo krivdo tia slabe čase. drugi na pomanjkanje agitatoričnih moči, tretji na i*dejst\o eksckutivc J. S. 7.. ob čnau ko smo izstopili iz Ameritke hoc. »iranke ni ro|»et četrti, ki ne pristopimo k tretji intemacionali in pa zato, Ut amo premalo revolucionarni Vsi ti Izgovori ne dršljo. Vaak pies*, ki je dnsedaj kaj poročal, je a lažjo olepšal dopla, češ, da je vse v najlepšem redu in kaV.» ne U Igrečeno napredujemo v \s.-h rib. Kskt je ta, da nieov. |Mith : M napij in da tudi n« napieilu. Paoria, 111. — ŽlUjam ai v dolž nost, da spregovi»rim, kaj je vzrok, da se nista združili organi* zaciji SHPZ. in SNPJ. v eno sku pino, dasirsvno se je večina član stva izrekla za združenje. Bra aem razne izjave iz urada RSPZ., gl. predsedniks in tajnika, ki na (Mulajo drug drugega in nobeden noče biti kriv. Ne bom razpravlja" o onih prerekanjih a dokazalo bo članstvo samo, kdo je kriv in kdo ni kriv. Da bi bili glavni agitatorji toliko za združenja, kilkor so bili proti, bi bilo gotovo do za-željenega združenja prišlo; tako smo pa padli v prepad. Vidi se, kdo ima moč. Za podpirati je treba mnogo ljudi, a podere lahko vse skupsj samo par njih. ('lani N8PZ. premislite si malo dejatva, kje je krivda, da nismo prišli do združenja. To so vprsŠs-nja, katera mora rešltt članstvo nikakor p« ne kskt advokati. Orani delujejo in spravljajo obrednosti nimajo nikake, temveč njim mora odločati advokat. Tega ni pri SNPJ., kar se je po-kasalo ob mnogih prilikah, ko gl. predsednik vsako zadevo Članstvu pojasni, potem se o zadevi debatira in med članstvom razpravlja. Nimsni navade koga hvaliti, toda rečem, da zelo veliko pri|»omore do nspredka SNPJ. dejstvo, da ima tako dobrega predse^ika, kateri se rszume na organizaciji-ne posle in sgitacijo. jpruštva SSPZ. in članstvo, ni-ksr se ne odrečiuu» združenju, se-dsj ne zsbsvljsjmo čez to sli ono glsvo in ne razpravljajmo, kdo je kriv, ne izgovarjajtno se, ko bi ne bilo tega in tega, pa bi bili združeni, temveč delujmo na to, da se združimo čimpreje, ker to In» v našo korist, potem se ho že pokszalo, kdo je bil oniu ki je najbolj nasprotoval in kdo je bil za združenje, — Član društva št. 169. 8BPZ koncerta Šili, jc bil, da se pevci, člani ^ - ' ----- „ . uponiMjffie kot -podlaga za petjem pokažejo naše kulturno/»«- ra/ivJf,, „j,, kmdita za inozem-lo v Ameriki, da pokalejo ^•"Uvo. takodolgo, da se anrerVkan-st v o naše narodne glasbe in eled I ki hutZ 7nltuo zmanjša, sicer bo njič, da Širijoinfd nsuifi^fmrod^nl ^ joto^ \xmtm še dalje trsjal. smisel in lepoto, za liarmoitijo terT ^J(k ^ ^raSlIt iakaj pa H\u skupno uesebično delo. M %% Ift nagromaden zlati zaklad! Vpo-Valcd naznanila, katero je g) jnrfja afe ga ne, da bi se kreditt p«• ■ i M"»" ___ boksa SUvka šelosničorjov no vesti vaak na dnevnik Dublin, 30. avg. desničarji na i raki Oreat Northern lelesnni so o polnoči prenehali s delom in ves promet počiva. Stavka je po polnoma imluatrijalnega zpačaja in izvire is «pora a Mernitkimi magnatl, katerim je vlada vrnila Išeletniee |m» eedemlHnl koitroli. Ali eto naročeni|Kmfajnovei in ulsterei stavkajo m» Udarno. a» 11» «mi im VILKO poti-t «UHEOA OIOSDJA IH BRINJA, jako sladko debele t 50 funtov. .$ 9.50 nojveč je In jagode, bokaa ________ . . . «....'..<«..$ 8.jO Malo ime grško grozdje, sein atidlto, boksa B0 funtov $ 7.60 Brinjevo jagode, ado tepe vročo 132 funtov . .„,.,$10.60 f Prt vbčjem naročilu vprašajte za posebno ceno. K naročilu priložite Money ()r der. ' » DVE LETI DELA IN USPEHA 1919—1921. „ Ob naatopu meseca avgusta je imela tvrdka ^AKRAJfiBK h Ce-ŠARK sa seboj dve leti trdega dela in pa tudi uspeha. » Okrog 1. avgusta 1919 je njen uetanovitelj Leo Zakrajšek prišel v New Tork iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna aaatop-stva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno in pošteno in vstrajno delo mora prinesti uspeh, i V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petsto potnikov je prišlo z .njenim posredovanjem iz starega kraja'in blizu tristotisoč dolarjev je bi{9 poslanih skosi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno pod-jetjo, ki posluje pod drfevnim nadzorstvom in ima svojo direktne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagfobom, Trstom in Dunajem. Zs ta tako lepi rekord bodi v prvi vrsti izrečene zahvalo številnim prijateljem in zegovornikom. j Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka dsnes bolj kakor kdaj poprej v stanu biti na službo onim, ki: ki potujejo v domovino,, ki šele dobiti svojce is stsrega kraja ter onim, , ki hočejo poslsti densr v stari kraj, kskor tudi oni*, r ' ki imajo kake druge posle s starim krajem. * . Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite no: ZAKRAJŠEK & ČESARK Slovenska banka «.ei < cVa« o mL * 70-9thAve„ Vow York Otty. w Pošiljamo denar v staro domovino. i—■A—smeaa^Oa■aSOS——Odbl do Si» BANK, •BS r • -y-wr " < - ; ; » brot Math N«clnh. lartforda v prvih dneh Društvo M M, lih lici ali •« i« por.r.r. nl nika, ki bi tanj vadal. naivno druAtvu. — (•<>la«4- Merila udeleftlte. hu] delo b aialo i In nor' 9a, Wis.: pri. droit. Sdro-Uoveni i SNP* nahraao 94.0«. minie, Pa.: Klub it 99 JSZ • 91: A. Zornik. M. Arnold; u J. lUu^ J. ILamac, A. Oha- (l, J! Jaabinick, A. Koma«. a! V A. B«ftl, P. Strmi Jan, A. i Ia Lin», r. VaU to«. — p ~* w • m^m^wa» y VI • vs^naa ■ l> J. IiUnieh. F. Jurjavich, i, «n J. Tauehar; po Ho: F.'Ls-L. Cof t, P. Koiuh. P. Tan char /idor. -r 910.25. . ▼low. Pa.: druftt t drami aa Jt 195 8NW 95 In droit Prapor it lf.3 HDPZ—|10.oo. ends, lik ( Klub it. 118 JSZ pok m. Kana.: droit Popotnik POOBLASTILA dele MATIJA IHSDU «s IS BML M rojaka po osli AmsrUd. On I« mors vsdstl, kako m po-oblsstlla ladslujejo. P1H »u tn raaloH «voja aadavo, pa U bo na-rodU vaa pravilno. da tt ss Ss mogote grunt prodan I napravil. tlWUMSIfeal^ IIUmm HfeJU. nun pooDiaawiQM, njegov nasi o v ia SSff Bsttsr St. Pittsburgh, SS. potni list, vi marate Imeti » priaaiano lajava, tar druga potrebna listina. Tqraj potrebujete nasveta akuienlh ljudi. The Pittsburgh Commercial Bank s 410-12 SmlWMd It (Bli/o glavne po«U.) ladiiftaram In e no- rhw MtaMM m aa^ik «MU go Ml plačamo po 49« aa hranilna vlago la predajama tudi listke «a vea najboljše parnike. Mr, B. Fakaabaajr, upravnik Slovanskega oddelka. Na tisoče loug Uniči vse sitne stenicev P.D.Q. 8* ¿iuróíHi ^ffifffl^SBTft ' Gasa SIJI. DsMte ga pri sv^am iskalu. iri vrolsm ja kot snsg pri vrol< tantirana brisgalks i P, D. O. a katero si I,t, njoJtralUs tnmrol Imái vso VtK Hudič kovo glavo na vsa- Ikarja do Sanas najboljša srsértvo fosasae pa isvadanclh. Prodaja ae prit Fuller Morrison, 1J um 1st on Keeling, Pater Van Sekaack, Mutual t>r*f, and tobert Htevi'iuion Drug Compa alea. (Adv.) Chisago, Illinois. txjvmtl tKAft ' V rj ^ ' PROSVETA lastuina ilovmmki mamo«« ----UT ■ * _ ¿ÉammOMHH i; Z»dlaj—e Jvisve (isvee ) S«-* as ÜN m lato* W tt » "FTOSVfTA" TENMEWPf iz Owmí ÇtenifiN a, «a. (Aa» 9MD ZAKAJ TA GONJA PROTI TUJEZEMCEM? Po sklenjenem premirju je zopet pričel» gonja proti tujezemeem. Nekateri kongreaniki si domišljajo, d« najbolje služijo svojim volilcem(fl£e se izdajo strogi zakoni proti tujezemeem« Kdo pa je tojezemec ali potomoc tujezemcev? Ce smo pravični, tedaj moramo reči vsi stanovniki v Združenih državah z Indijanci vred, ker do danes Se ni dokazano, da so Indijanci prvo človeško plemfj ki je živelo v Ameriki. - Ali nekateri kongreaniki in elementi, ki so pozabili, da so se tudi sami ali pa njih predniki nekoč naselili v Ameriki, smatrajo sa tujezemce vse ljudi, ki žive zdaj v Ameriki, pa niso1>fli rojeni v nji. Kaj pa so izbili tujezemci hudega, da se poostru-jejo zakoni zš izseljevanje v Združene države? Ali so tisti sami hudodelci, ki se žele feaeliti v Ameriko, ali so naenkrat vsi zločinci v Evropi dobili poželjenje, da pre-meste svoj zločinski delokrog v Ameriko! , Ako pogledam v jetnišnice to kaznilnice W preštejemo vse, ki so nastanjeni tam in delajo pokoib za omreženimi okni, se prepričamo, da je percentueln* v primeri s tujezemci več takosvanilr domačinov v hišah pokore, kot pa tujezemcev, katerim se vedno bolj otežko&je izseljevanja v Ameriko. i < > -j^/Jj ',t r,--;ff* A Napravimo drugo preizkušnjo, da ae prepričamo, ako prihajajo tnjezemski zločinci v velikem številu t Ameriko Pomešajmo as med izeeljesike aa Ellis Isiandul Oblecimo se tako, kot ao oblečeni oni in če razumemo nflh jezik, se v Evropi Tako ae zopet kmalu gledali z druginy ijajo. Toda prepričani smo, da in da bodo na kot gleda jo danes. StvavÉücu ■Tie j« podvrženo tista velika teaael, družabnega reda, ki eoeieine revolucijo, p r f»kwil i Kv Rusiji na najpočasaejši, teda v lyHrr sr ge ueaojjifo Vrtnarji ee proučili zakontt ae razvija cvet; ao pogoje, ki jih pri, pu aaaaa ae daje, in akega bezga diži v vliva, goni do znanja m mečt kuje in v tin, _ -. »i* pokriva zairličMb gnoji z rdečo krvjo paa še b^astvo, «odi, obaoja Me, uagdp vodi za rake, joči, qp vsegamogofreeti segajoči «li v «taja prefetariat! piha proti velikanu, David preti i banja in vejafo «ne- tu. Brezupno početje na prvi poženi kosmiči po zraku. (Jasela*, le gled, blazen poizkus, ki noai etraš-u porabljajoč prouee.je no kazen t eaboj. Brez drobtine »rok SbčesUi a Vet, ljudi in tfvljenje ,brcz trohe razvoj v vrtnarstvu, polj&elstvu bogastva, ki vlada in m živinoreji.. 4 < t \ kakpr kralj in bog v'eni oaebi —- Tudi razvoj nate družbe je pod- kaj In mogel, kaj naj bi izvršil vržen zakonom, ki jih ne. spre i*- ka) dpeegcl v siromaštvu potop-hče izpremeaitu Ali njih nčiak»- Ijept proletariati! vanje lahko porebttsVdepoepe. ^ U zgodovina za v«c časa a^ zvoj in akrajSamo pet do obupiie uporet Neštetokrat Cim več bo Učiteljev, tim ^ ^ napuha, zaraidi katere ao ■■■^■H ni angel ji ftreičeni v pekel in zi peej bo organizirana armada pr* w babflonakega «tolpa zu*e-Iftarijeia; čim več tp čitafeljev J^Sffgg; Kruta kazen je aledila delavskega časopisja, tem ostrejša vsakemu pemtu sužnjev; oseh ti UnitirfeiMMilfnflMMr vihrotariS*^ je Z ■iietvariti pafSe sa aocijalizeuv, ritimi udi planin prvo svojo to je naš* najvažnejša ««lega. De-, tma|ro tmd gespodarji, z razbelje loma jih seveda uetvarja kapital*- ^ krono oVcnča^ega Maiije Oub-zem sam s svojim rnzvoMl' Sam ^ g^j koee razsekuno dnfilo prihaja boljinbolj v nemogočo 4- je b|lo razmetano na v« strani ve-tuacijo in aa P"blUuJk peioieju, v ^ ^enkrat ponovi katerem nebo družna' |m>k'# k gtrOnfctengedii v krvi zadttfcne-njim izhajati Kaoo v kapfulistič- ^ v yatu poteptanega ,osrapioče-nem gospodarskem ustroju je da- Mga koprnenja ilačanovT . K ^Tak^l^nald klnitsT^^ Z*ved"° deUv,,tvo P0«» ^ r^ «o ^ MtSi podlagi, ki iiisimne živ i je sis, meterminih To gibanje ja k- Slizogibni n —__---r vw* »»jse vstajali reveži a predrzno gjeato prej bo ikelo (ieUvstvo knanjérCl • - - čimveč bo organiatedtjJv, ■fia ameriškega Evrope fte doživela prepričamo hitro, da ne prihajajo v Ameriko, da mogoče z dinamitom podirajo hiše, tovarne, mostove aH izvršujejo šs druge hujše zločine. Iz njih pogovorov se nhtsčimo, da so jih sthbe gospodarske razmere V domačem 'kraju pri-tirale v Ameriko. Slišali so, da Um dfleč za morjem leži dežela, republika je, ki ima precej svobodne urtanove, in da d lahko vsakdo opomore, ki prinese s sabo zdravo pamet in dvoje zdravih in pridnih rok. Taka je povprečna govorica izšeljenikov; v katerih nafcateri diingobtični elementi vidijo skoraj same hudodelce. O tem ne more biti govora, da se poostrujf jo izaelje-niški zakoni zaradi tega, ker se mogoče dinamitardi in drugi teroristi in hudodelci izseljigejo v Ameriko. Ampak nekaj drugega je, kar povzroča; da prereletajo vaa-kega Uijezemca, posebno pa tujezemakega delavca, ki pride d» morje. Svetovna vojna je učinkovala na mišljenje evropskih ljodstev. To ni več tista topa fnasa, ki se je klanjala vsakemu škricu, niso več tisti ljudje, ki so slepo verjeli, da je kronantm vladarjem podeljena Oblast od Boga, da vladajo ljudstvu, niso vj»č tisti ponižniki, ki so verjeli slepo, ko jim je duhoven v nedeljo razlagal raz prižnico, da so eni ljudje ustvarjeni na tem svetu, da trpe, ker bodo na drugem svetu uživali rajsko veselja, drugi so l>a ustvarjenima uživajo na tem svetu, ker bodo pogublje- «Mhh«li aa vsakim Američanom so vohunarili, kaj počne p** da **** **** krtwèy K ^ razmerje mod delom in kapiUloafcdKairan Stvarniku s. »we pa>«Mr gre za tem,«da pre družbo na taki uživanje vaeh ki kulturnih plodov i ja in rodi A. . - .f Njegovo spoznanje, da kouomski polom, kateremu ee «r- . ^ M<> hHmàfé druga,juoč-daj upira a Pomočjo Amerike ^ k| jf y njcgoWh rokah Bogastvo aedi na I dololi nu, ki ga mu vsemi mogočimf eilami. Njt-drug» strani pa tndi delavsfvo ni Če tako pripravljenc^ da bi "^gi^popol- _ ^ ^^ . noma Ukortatiti te kaotične raj At teme delo ^njage^ mere. Dela vet ve ae olotgjt^rej se -. .. . . . . ^ ^Jlá'tWll.j k»' v vsem tisoč In tisočletnem;^ eVidtáiiiu ^ generacije in z miljoni glaV in pa- va moč m dia ims v delu avo jrsrl» odločilni čee, jreet} kr milo drttfbe. Pripravil se monimo ^iT^viim^Vrf^k * -bogastvo, jih sapuatTtiato/kaV bo spoiibS^ ** ****** dclsvstvo vprašuje za novo življenje ia kar pdda člo Ktb ¡e močnejši - itvarnik aU veštvu podlago za usjui0>e*nrj1 "lvyrT VM razvoj. — Velik« jc^znanje ds jc bo- To mors biti —1— ia \mik In S««tvo otrok dela In da et jc 90 vi ae ji moram<^pwetitfr\ ; krivici pnlaatUo oblast nad njim Baared ki vlada je lir' Žeflari [ ^ sužepjakl jarem mu kar se tiče n jogo ve sile, je moč, le ^^ te** ^oUti na tilnik, ker nejši. kot je bil kdaj po,*j. Ali tudi delavsko gibanje jc mogočno. n* # W do svojega sa-V vseh krogih, v mmh finančnik inatitui ijhh, v hotelskih dvora-reHMIf0'^ 3,I,nf.j<* V0**1"** tu« ..ah, na vseučiliščih, v Vsem Čaao, P°l dw «avolmditva. |>la*tro,.k P is ju, vsepovsod se gov^l « -uJ»««» v biamtinah. nel fu i titel Heigrad,1 K redna seja. Pri šotna je bila večina ministrov Vlade jč sporočila skupščini, da zakon o zaščiti javne varnosti mmiOtir^podpiaeB in da je bil včeraj'- objavljen v "Službenih novinah'V «ato jc prešla ekup-šdma na dnevni rod-. Poročilo.» nančnogn odseka o načrtn zakona, a katerim se pooblašča vlada k najetju državnega poeojUa. Poročevalec poaL dr. aregar Žerjav jO prščit« poročilo finančnega odseka, nakar je govoril finančni minkter dr. Koata Kumanndi, je naglešal potrebo, da ae poao lo uporaba po. predlogu za velike inveetiaija, zlasti železnice, predvsem pa ao proso, ki bi šla, preko sredine držgve ter bi spajala Beograda morjem, izgraditi pa je treba tudi našo lastno luko. Tratiš je plačati dolgove v inozem stvu, ki ao naatali pred vojpo, sa vojne in po vojni. S tem, «p* bomo dobili zlata v našo državo in ker državi ne bo yeč fcreba kupovati tuje valute na .tnj& burirnk, se. bo dvignila naia valuta. — Zemljoradnik poal. Voja Uzič je V svojem imenu in iaae^u evojegs tovariša posj. Stojiča predloži' oddvojeno mišljenje: Graja-samezne točke, zlasti pa, da n razvidno, kolika vaoU od poaoji-la se naamrava porabiti sa investicije in koUka za pokritje rasnih državnik, obveznosti v tujini. Pravi, da se skupščins ne more odločiti za poaojBo, ker ji niso znani računi o državnih dohodkih in izdatkih. Nameato' posojila bi bilo p raznih ai)b fkf ie^a.' denar popravil, aa bo zopet oala ,bomo moral f vrniti posoji « odpUc.L'kpr še ni eva. tretji- pea jn 4bi špekulaa. ret — ti, ¿0 bi bilo že aedsj določeno de-finjtivno razmerje, ut tretjega pa-sn ali iz tujine \ tretji paa spra-vili ainogoateviliM vsote nežigo-saoih kronskih novčenie. — Zaje govoril posl. Ivan Djono. vič (republikanec), ti se je izja-vil proti posojilu, ker bi brem« ped ki ne one, ki ao goepodarsko slabejši. Nameato poaojila bi bi. i potrebni novi davki na vojne bogataše. — Poal. Cede Stanko vič (zemljoradnik) je govoril o posameznih točkah, ki jih že na-glaŠal posL Lazič v svojem govoru. -V PoaL Zvonimir Bernot (soc. dem.) je izjavil, da bodo socialni demokrati glasovali proti, ker ni točnih podatkov, v kake svrhe ae bo uporabilo posojilo. — Seja seje zaključila ob 12.50 ter je. bilo nadaljevalce: napovedano m.^rrOb 1JM5 S* je seja na-daljfvala. Prvi je govoril popoldne peel. dr. Meaa^lo Ivanič (radikalni desident|,.,ki sodi, da je zakonesko poobkatilo za najetje .poaojila nepotrebno. Vlada je tu-41 brez tega dolina, da predloži pogodbe zar poaojil na- rodni skupščini, ako ao ae take pogodbe «kleuUe. Izjavil je, da bo glasoval proti. — Zatem je govoril narodni socialist posl. Ivan Dfcržič, ki se je izjavil proti zakonskemu predlogu. — Finančni minister dr. Kumanudi je na kratko odgovarjal na izvajanja poal. Ivanka* ~ Po govoru po«J. Nika Miletiča (rad i kaleč) se je vršilo glasovanje. Zakonski pred. Log'je bil v načelu sprejet z 157 glasovi proti .29 glasovom. Za predlog je glaaovala vladna večina, proti pa Jugoslovenski klub, zemljoradniki, republikanci, narodna aocialiata, .soc. demokrati ter radikalea Ivanič in Žujovič. — Seja ae je zaključila ob 20.35. nju aavednega delavstva, uadomeatiti sedanji ||B simem s socialističnimi r Tcndovito ja to gll«ajé A dejstva da Je I Kajti preudariti je uStl nI uaeprotnlkov je vili, a v naših čaaih oblikama usoda MRk vae a čimer-vlgde iu zmaguje. Boseetvo od davnih čaaqv aUa vSeh a čnjoča na serai ji, ki lahke ^rital in prižene In upogue vae druge le življenja v avejo tlacanatvom ae od dne Me zapo- ni na drugem sVetu in bodo vrženi ye, kjer sta jok in ikri- vadigujoča in množeča panje z zobmi. Z drugimi besedami to pomeni, da sedanji izseljeniki več ne mislijo kot izseljeniki, ki so prihajali v Ameriko pred izbruhom svetovne vojne. Takih ljudi, ki mislijo, ne ljubijo oni elementi, ki radi izkoriščajo tope in nemisleče ljudi. Ti elementi so zagnali prvi krik proti tujezemeem, da je treba proti izseljenikom poostriti postave. In kar vsaka Meja najde privržence, če je #retno sugeetirana, čeprav je največja neumnost, je tudi la misel dobila podpornike. Tako se je pričelo širiti javno mnenje proti tujezemeem. K temu mnenju so podžigali dostikrat uredniki, ki niso imeli nobene snovi, da napišejo članek, ker je bila njih buča zaradi mačka po preptti noči prazna. Tnko je U nespametna sugeetija pridobivala čhndalje več privržencev In končno so se našli kongreenikl. ki so menili, da store nekaj za avoje volilce. če predlagajo, da »e po-oetre zakoni proti izaeljenlkoo. _ Pred oulo v* ko al» leti je bila taka gonja v modi v Evropi proti Američanom. V vsakem Američanu so videli strašnega puntarja, katerem« ni W svetega na «ernUl. Prepovedovali jim niso izseljevanja vftropo, ker so Američani imeli aami doeti sveta» da ee selijo proti aa- lest. Zemlja je pokorna ki lahko povečava In itn na rodovitnost) bogastvo nja povrjjt našega bogastvo .spreminja ee, odkazuje vodam.'"-« #eva morje la spaja oceei ta in prestavlja hribe, kontinente in jemlje «ce čllno moč; bogastvo už\l n mu prodaja svoje skrbut vurov skrivnosti v semetjskih in v zračnih višava!, V nem vsemirju k^i drohnašitju, bogastvo «ta ia sida palače, postavlja k ve In sinagoge: pal£» Vrti«tik? hram.. dsje Bog« in bog». >0 avoji volji In jim adreka pe «vojem razpoloženju; bogastvo kreni ia oblači, pa alači dava kakor boš* Stftta ae in lastra wjlgtt bo- ia nasvnàa im j^^ )Sh bije. jlk vije bogaatvo narode dviguje ra» ■raiMRi 11 ki tie odločuje trn sodiščih in cU^gpadovih, ima vendar moč, eeHa1 Njegovi »gaatva in življenja.' Hadenm .armada .'< svobode Ui ¡¡smST novodobnegs delavstva Ul starorimskemu uporu pui.tem srednjeveških ti [6e nikder ni aatiran jasno ]tooznavšl. v čem je Kfutkor ao cilja merje meeaftan js?' vseh j. Nobenega bogaatvs ni res dela. L« če apoanavamo, da delo tisti fbktor% k lustvsrja Knako sk#i U tega tudi apO- riftčan^ga dela. Dokler «a ČnH tisti, k« 4*svtfrf delo, kot auženj, kot brearoo*fiegs htapea, bo moral prenašali **eko zatiranje. In vsa ko lakoriššonje. kader spozns, tla je t njegovi oblast«, če hoer ali noče opravljati delo. brez katep. «a ne more ebatajati človeški a vet, »pozna tudi svojo «»..« J- .Jt..-, 1 pride rlo fkke -tiUlati,"m»ra ia aailjanav poaameaulh delavcev |e. To aa pravi . Organiaeeije j« mot deUv bil, kcv bomo lo v isti monoti. Bodi * toga ae bo a tam koriatilo tom. Glavno pa je to, da sakon ski xmért dovoljuje vladi, da aao-re. posojilo, najeto sa investicije rabi^Vdi za pokritja defieiu in dolgov, kar more najetje poaojila v inozemstvu ' le 1 otežkočiti. | Proti pooojilu ja nato govoril imenu ^ugoslovenskegs kluba poeL dr. An te Dulibič, ki je izje vil, da je načrt Železnike, ki bi spadala preštolleo s morjem, vae kakor dobra atvar, vendar pa to veliko dalo in bi bilo pred njim treba popraviti in izgraditi pro-i ni m lin I ki ic o**toje. Skupščina se '"ïSl'h bo more odločiti aa posojilo, ker nimamo fl>int bilance o izvozu in uvozu, z|iti nimamo takozvano bilenee in bi bila^mtreb j, L koliko ao naši poaa državljani dolžni inozem vu Reko jé s delnicami trgov ih in industrijskih podjetij, V rokah se fahajajo in kdo ^B dividende. Obenem bi l)otretam tudi točna gospo bilanca. Govornik pravi, ee pri nas vodi * finančna in podaraka politika delitantsko jo nadalje postopanje izmenjavi nežigoaanih kron robo jen em delu Dalmacije. Tu i politični ' čsokdji, ter splošno pomanjkanje varnost ietotako tudi ja bankovcev. Govornik sodi. ds M M »«daj moglo a posojilom po magati državi in de bi bilo primerno, vendar pe bo radi neve drnjih «nalogov glasoval njegov klub proti aakonekemu predlogu PmanČai saiaieter dr. Kums vudijea^to odgovarjal obširdo na izvajanja pn-dgovišitlka. Predgovora ih je dvomil ne dej etvlh. kakor ao slnšbena pomšiU Katodne banke, o katerih rs vsakdo prepričati in ki za lgk-ko verificirajo. Bilance in poroči la Narodne banke nišo Sila ni-k Air potvarjeue ter iajavlje mi katertgori^no, d£T|fc Mnko toliko bankovcev v prometu, ka-ior je bilo aradno objavljene. Minister je nato toUaačil pošto pnnje oblasti pri irmenjevl nov- gu> v vMtne tn, tateariti ai taba «rganmael- Saa> v Datmarftf klm^ aZu ffCStn¿L * t prop^Pnrnaloga'delevetva. Kj^ov riljiizviti dn^ kai^ t ^^^ METEORITI. Jugoslavija ni bila povabljena na razorožit ven o konferenco. To «e razume.^ Kralje v iim dolgega imena nima Časa za mir niti za konference, na katerih se govori o razoroženju. Pašičarija je preveč •aetOvotfCfle komuniste in Kakšna' nesreča, da nima slovenska Komika bogatih rudnikov! fce danes se bi v Parku preplrsli, Čcgava »bo. Poglfejtč, kaj delajo l Gprnjo4 Šlezijo! e e e Ne čikaškl rakavi pohoda napredka sem videl vUk iz leta 18.11. Pravijo, da je bH to prvi vlak v Ameriki. Zelo revna stvarica. Majhna lokonKrtivica z visoikim dimnikom in zadaj' pripete štiri kočjic, v katerih je prostora, za 16 oseb. Ves vlak se bi lafcfco skril v današnjo moderno lokomotivo. Kljub temu predatarlja 4a Utvar-ca velikanski napredek: konj se je umaknil pari. Ktvares je napredovala in danes- pO devetdesetih tetiii -- "kaj vidimo 7 < i Tako jc s vsako atVarjo. Vse je majhno in-revno v začetku, tudi človek; nobena atvar se ne rodi perfektna, popolna, ln vaaka atvar ima v svojem sačetkii nasprotnike. ki se posmehujrjo in pobijajo novo atvar. Pobijali so železnico in danep pobijajo erotden, ki je še majhen in iwen. . . H , V duhu vidim^raastavo v Chi-eagu leta 20U. MM drugimi sU-rinami iz leta J921. je lam tudi e-rml sto leti -t ravno tako «akor je danes sovraieim in sani-ševaaa indtmtrijalna demokrati ja ali sorietizem. • E. T. B. Bovs vstaja v žpanskees Maroka. Madrid, SO. avg. — VsUia mv še ni potltfens ,toda 8p ms nove sitnosti .Ka'ettenU Mav panija ntaki o bali Maroka je izbruhnila vstaja med domačini IpanakinU čeUmi. Središče vstaje je BI Ammh Kralj AJfonz se je trnil v Xsd nd. kjer frROSVETA NAJBOLJ H K KALIFORNIJSKO GROZDJE ZA .VINO m prodaja iudo u debelo oali voi (oar). Pišite še daaee .kakšno gMzdj« «elite. tlUtote, 4,Hlnfmidel»M n»o-«kut, tokajea nli druge vratc. THE IKON OITY PBUIT 00 2180 Forbet St, PltUburKh. Pa, davita Godba» Zaston »vcJia'«najdba •Ittl »»»UlvtM. •• 1**111» »tMUM»' Vi !«*>•• »'fMrtt^Hl M ae M V*m to prtMM M »fCMi lM1»»^ o» ▼BB SPi^PBP» Bw IMHat ♦ SALES COMPANV. S W« Mšdil^t StrNt, Chicago, lil. CkUholm, Minit' ; Naročniki Pozorl CN AiOlTKJL J I Efe I? * toSC • a. 11 Utiii ili«M.........y......n i H M >iiii i.....i» DENAR V STARI KRAJ! ^Lsr&trsrt s^rjajsr i . «eae eo Ulei 900 kron za $ 3.40 100 lir sa......$ 2.60 j 1000 krpo sa 6.30 600 Hr aa...... 24.00 j 10000 kroti aa 62.00 10001hr ga 46.00 ' W Denar nal—OPe f pešlecm aeor eederja eS kaotano drafto, j Tako pila angleški list o na- ■ a šom iznajdlteiju katerega tU- B > ka g| nahaja tu »podaj In oliko ' katara kaftojo novo ianajdofci HI otroj. Fr. Turk jo Slovenec, ka-tari ao nahaja v Združenih dr- t f | Urah od leU 1907. Torkova Lili Iznajdba alonl na tem, da bo y .j. njegov, atroj katerega je irnajdclj zelo korietrn sa vaa- UlT, • ko klšo vaaka gospodinja po- n^rao trebuje Uk atroj/*! je šolo pri. ¡¿¿T, praven sa resaaje vaakovrstne *** solenjave In ia pooobno ja to Zastm stroj ugoden sa ribanje zelja. tar sa pripravljen je vaakovret-i nih resanib salad, stroj ja na-T7fl CC rojen Uko, da potrebuje salo ru^o malo gonilne aile in jo trpežno £t isdeian. Uko 4* bo aadoatoval -Ras t aa m življenje prt hiši. : , KeTaS S25.!fj pol lata $140 b »a pošljite na naslovi UPRAVNliTVO "PROSVETA" Združenje podpornik jed not in zttz. Roaljrn, Wsrtr — Ker ruše društvo "Slovenec" št. 76 hnpj ih ftteje 100 članov amo ae adruiiH s brat «ki» društven "Nova doba it. 371 it Cle Kltuna, da siizbera* no delegata za adruževslno kon venci jo. v to svfko «m o imeli dne 14. avguata »kupno sejo, na je bil izbran za delegata br. Gre-kor Janaček, ia poleg tega poee-ben odbor od 3 šlanov vaak društva, ki je pooblaščen, da rss-pravlja v imenu obeh društev o novih pravilih, ki bodo kolikor mogocc v koriat društev in zdru-lene organizacij«-. Dopise ia razprave v Itf ao bili do aedaj priobčeni «ao gnano zssledovsli in o njih rszsrf. K ml pojsvin m m tastj i združeval gsti «ioooraü po svoji vssti in inuroau vaega članstva. V naših pravilih nsj ne bo ni| kskcgs "izvzemši" sa boreée a« delavske organizacije, kakor je bi la (o do aedaj. Razlogi zato so lahko jasni vsakomur, ki je koli čkaj fitsl dosedanje dopisa. Pri volit «i uradnikov naj se ne gloda na državljanstvo, samo da lam kandidat sposobnosti za me ki zanj kandidira. Polotiti mora tudi za to predpisano poro-Stvo. Za spremembo oporoke naj a« odpravi dosedanja priatojbina 26c katera naj popolnoma odpade PoHinrininski razredi naj bodo po $800, 600, 1000, 1900 in 2000 — Ze pogrebne atroške naj bo u Ji najvišja vsoU $900. Proavcti, m i««, itedoée organiteelje da ostat* ime SNPJ in pri dslsgatom, de uvsluje-Jo, da je to kac se imsjujlepšc in odbora, ki je ^^ y|itfa>> utero je aedaj .rt »kljuki, de as izbere ns® 100 ¿lsnov po eden delegati |ij ae oglašajo društva, da| prikrajšana, ker je take. Ti jwa3 | testi niao vsi od tega, ksr as more poatati vsaka dr. po t», 50 sli T» članov po ensge delegata, tsmveč ssto, ker se v dotičnih društvih Sejdejo «'lani, katerim ni mar sa| finančne interese HNPJ., kakor tedi ne od drugih organizaeij, U m nameravajo združiti. Taki protesti po našem mnenju niao upravičeni a le manj hvalevredni, ksr ai nobeno društvo na zaatopetvu TSTSSS+SS**am^^aj-gttmjlenor saj vsako ima prilike WJ|w| f|tpri4gljU( ^ ;bo do e- po eeli Ameriki in ga naš nered ursJMJe. H tem bi ae tudi pHUedilo veliko denarja jednoti, in člsnstvu. Treba bo obilo denerje sa nabevo drugih zastav knjig ia raznih stvari dru-Treba Je uvalevsti, da nove ima v nikskem finančnem o-sira ns bo koristile In tudi ne bo nadsljno združenje. Tega ne priporotaee Is nikakega temveč želimo da osteae line, samp radi gori na- stov združiti m s drugim. Pri druitvu, ki šteje U 86 članov ns vidimo nikskegs prikrajšanja, ker J« stvar lekke in sdrušili smo m s društvom, ki Iteje 86 «lanov. Ml način Je tudi te malo število v zastopano. Društvo "fle* v Kodymi, ki Iteje nad 60 v se je revnotako združilo s društvom v Cle Jfilumu In bodo vsa Mri društva Is ie les popolnoma ssstopena. Ni-ene teh društev ni protestiralo, njim Js dobrobit članstva In j ns prvsm mestu. NJhn slogo in vsajemno stvarno pravi lniiT nkijdči^Tsdru-sga odbora. Is teh protone vidimo drugegs, kskor ►r, cepljenje in dosledno seps aajaibo direktna ali Nas delsvesv samih dellnost, da v prvi vrsti vrflemo ssbs vso mrlnje In eoMčaoet v em oziru ter m lotimo dele v ■ lil In na stvsreh, de pemersmo de napredka bodoče močne slovansks podporne organiassijs. Na/lâiimn m Am IumU 4 ni It. nwiffjamn se, an oomo društvu ki so poslale proleeU evaj pagre-M aposnsls in popravila, tsr m bedo sdrulila s drugimi druttvi, kakor smo to storili ml in drugs društvs, ter bodo na ta nafifat ae konvensijl zastopana, saj ammki sa Se nI vellks vsota. Veess lah ko stori, ssmo volje ia slog« Je tre. ke. Droltvs, katerih SS W tU«, nai to nvslujojo, ksr v tem oslru, kskor tudi drugjs velja rsk: Slo. gum rsstu mslc stvsri, s nsslogs sve pokvari Po dsljicin rszprsvljsnju in do-ssdanjih iskušnjsh telimo, da se v aovth pravilih popolnoms prr mene nekatero točke. aake sprsmsnitvs koristile vaemu članstvu in upamo, da bodo dele- gsti na konvsneiji sveati si svoje- dr. Itw, WÊÊÊ ga deiavakefa gesU: seUdarso«^ isj^k dr. It. MIMW; Vir. Naprej sa Jedlnatvo vaeh alovan " J J organisseij, mm jbodpornili organisée», za sloge, bratstvo ia enakost I Zs drultvo "Slovenec" IC.il HNPJ ; Orsfer Jaaalek, prods., tej., flk Eaajsc, l>lag.Tzs dgultvo "Nova doba" H. 171 ( T. Milke, preda., Frank le-tej.. Loals Oman, bUg. v isftstmi itak ae morajo kaj dobre, ga storiti za narod oziroma sa na« predne organizacije, kot n. pr. duhovni, ki ae največji nasprotniki naprednih organizacij, in ad* vokatje, ki ao vsi veliki naaprot-niki delavskega sloja. Nsdslje se priporočs združitveni konvenciji, ds nsj uredi tsko, Sa bi onemogli člsni(iee) lshko zapustili posmrtnino onemu, ki Ka eb času bolesni in pred smrtjo o* skrbuje in aaj bi ae ne oairalo na sorodstvo. O tem imamo le več Dosti Je Člsnov, ki imajo sorodnike v starem kraju, tukaj v idr. državah ps jdtrMjo za nje tuji ljudje, posmrtnino ko-aolao dobijo sorodniki, ns ka-tseses gJsei oporoka in velikrnt le ne poznsjo ne dotičnegs, po katerem dobijo posmrtnino. Glede potnih listov v inosem-stvo nsj se ukrene, ds ae lshko izdajo sa nedoločen čas.. Glede zastopstva na konvenciji priporočamo, da nsj sc glasijo prsvilo, ds je lshko vssk dobro stoječ Man, ki je Usa orfsnilkci-js najmanj eno leto in Član društvs lest mSaecev brez ozira ali je državljan ali ne. Nedelje ae priporoča združitveni konvenciji, da nsj uredi prsvl-ls tako, da bo v njih točka, ki naj se gfasi, da se mors slebrni član udeležiti zadnjih treh družtvč-nik aej pred konvencijo, to pa zs to, ds bodo prsvils vsakemu člana popolnoma znana. I Zs odbor akupne konference drUlHva "Skala" Itv. 60 SNPJ in društve "Združeni Balkan" fttv. «SSDPZ. — Ignac Maser, tajnik gar, prsdsednik dr. He. 68, SDPZ. York Boa, Pa. — Tukajšnje drultvo "Hlovenci in Hrvati" št. 144, SNPJ. m js sdruiilo s dru-štvom It. 14« in društvom It 306 v avrko issestopat v a aa prihodnji združitveni konvenciji. »; ; ¡ > O led s pravil bodoče združitvene Konvencije priporočam alode-Ottatoa, Iad. - Na skupni kon- iej Bplnilka podpora nsj ostsne Wenéi drultve "Skalah itv. 60 P« Tte*< N- HNPJ ia "Zdruleni Belke*" It. ? J' ® , tri rafre" AS 8DPZ m Js razpravljali o pre. fc dv* « vitih bodel« sdruleae orgenisscl- M ^ Js in priporoča se ftta P°l»lnomS zsdostujs tri vrg. dneva^ ko se Han(ics) Jsvi Poamrtnina naj ae rssdeli na ns plsčuje ss msnj kot lest dni ^ $ltl00t $1,600, $2,000 in $2,-t rs js joče bolesni. ^ JA pogrobne strolko nsj se | , naj bo v bedele pleča $200. ' vočrssredns in član(lha) naj se b iiad.ije bi pr|poročsl, ds se lshko zavaruje največ sa 18600. v pravilih/ds ss mors ale-Oni Mani pa, ki ae sedaj prt obeh hrni Man dotičnega drultva, pri organlsseljah naj bodo pe ssvaro- ksteren umi^e ksktbrat ndelcžiU fanl za ravno isto vsoto kot so se- pogrebe, nsmroč civilnega pogre. dsj, da as Jim ne bo krstilo pra- Nadalje Je moje priporočilo vic sfl ds bi mislili, da so kaj pri- tudi, da naj bodo člani stsvksrji krajlani vsled združitve. . upravičeni do istib pravic kot o Novi prosile! od 46 do 66 Iststa-etsli člani in dediči peamrtnine, rosti ae lahko mvsrujejo samo v ako y> v slučaju kakih nemirov nsjailji rszrcd boloilke podpore med stsvksrji in privstnimi ln poumrtnine. Jp atrsiniki ubit kak član. Kajti Uk Hknpni delegasijl sc pripUročs člsn je ubit v boju ss avobodo tudi, de naj ae vpelje en faared jevojih tovsrlšev. ssmo v nsjniljl raared bolnilkf Glede porodne negrede člani-podpore Ui posmrtnino. -- Vam naj oatane pri aterom, nam Vpolj« aaj ae tudi raared reč $15 in dcaet dni po porodu ni samo as posierlniuo. Članstvo Je deležna taka članica nobene bol-namreč*različnega mišljenja in ne- nUke podpore i to ae razuma pri kateri mtelijo, da as potrebujejo vodnem porodu. V slučaju nered-psamrtnine, ampak I« bolniško n«g« |K»roda in ako proiakavs do- podporo, in nekateri ao pa ravno da potrebujejo asme posmrtnino in ns pe Imlnilke podpore. Novi prosllel nsj plsčejo pri-«topnino «n dolsr ns vssk doler bolallke podpore. • Operacijska podpora nsj ae pla čs do najvišje vsote slo dolarjev in to ss bolosai. ki so aavsdene v pravilih HNPJ i ase druge pa, ki niso ns voden«, $10. Nsdslje s« Je »spravljala tudi porodni nagradi ln prinero-mo, ds naj vseka Članica dobi 2f> dolarjev kot nsjfeSo Ze reribg da priporočamo svileni« poroda« nagrad« nsvajmo to, ker J« več člsnov, ki ao aavarovapi pri obeh argonlsacUeh in ka ki ss posedns nsgrsds ns avilala, bi te lleai-ec Ml« prikrajšane fitva, kar ki n« bile Članica naj be uprsvičene de bel a tika p lip HI ps prstafcu IS ps porodu ns glede, odkod isvirs kalema. , NMaUaae y ns tsj skt^ni rsnei rdMrevlJelo tudi a em skleAa In kon. Ano je de sSkl>ik«. da ss pripntaSa laže, ds je člsnioa sama vsrok, m naj ne dobi taka članiea no »sne podpor«. Operacijske podpora naj bi se evttalt« vsaj na ato dolarjev in najmsnjis vsota naj bi bils 3ft dolarjev. čs jednota saktevs aabteva sdravniško pretakale, aa, tudi takoj pleče atrolk« »dravni Ikc pretakav«. P« mnenju nalegs drultvs na, Ima Slovenska narodna podporna Jednota ostane, ker s tsm bi prihrsnilo Ispo število tlaočakov Drultvs imsjo svoje drultvenepe-make, rog al i je, smrtsve, ka vse je atslo precej denarja, ia poleg trga bi pa Ia nastali rasni drusi m rošk i, ki so po masnjn našega d rttlt v s popolnoma nepo trabsi. ako bi SS iS sedanj* isss, Ssrodns podporns jsdnote j« is po ime bolan nad sedeta dni, naj dobi podporo «*d prvegs dneve; zadnji dan naj odpade. Bolnik naj dobiva celo bolniško podporo skozi šest mesecev ia potem pe polovič no bolniško podpprof dokler Je bolan. " V' Z ostalimi točksmi v sedanjih prsvilih SNPJ. sc rtsše društvo popolnoms strinjs in priporočs, de nsj ostsneje v pravilih bodo-(i združene organizacije. Društvo priporočs nsdslje, da naj konvencija vpošteva tp pri-(»oročila. Za drultvo "Slovence in Hrvat", It. 144 SNPJ. — John Vartečnik, predsednik. » Johni ton Ottf, Hi — Z zsni-manj«m prebiram aasvete za bodočo združeno orglnizseijo S. N. ^ ^ P. J. in H. D. P. Z., ki so v spini- blagajnik. m Sclo «zanimivi. V večini teh nasveti)v opazim, da ae drultva oairoms dopisniki zelo zanimajo leatno tiskarno. In todi mojo mnenje jo, ds organizacija nabavi avojo laatao tiakarno, da list Prosvets posUne neodvisen list od privatnikov in tujih tiskarn in ds se tako izognemo rsznih komplikacij : in nerednoati med ¡rodjetnikidn delavci. ,, ; , -Meje priporočilo nadalje je, da naj bo vse oaobje nastavljeno'v tiskarni, upravnifttvn; uredniltvU1 in g), uradu jednote strokovne organizirane; Proeveta vedno priporoča jim agitira, da naj sc delavci strokovno organiziraj^ in zakaj bi revno uradniki in njeni delavci ne bili organizirani. Plača naj ae jim po unijaki lestvici. Kadar delavci atrokovno organizirani zahtevajo veČio plačo, nsj jo jednota takoj priposns, kgdar se pa plača vjsti s^rok) žniža, naj to atori tudi jednota, Vda (e pri atrokovno orgsnisirsnik delavcih, nikakoe naj m pe ao vpolte-va takozvana odprta delavnisli. Da ao člane varuje prod isko-riščanjem in aleparakiml ogldai priporočam, da <)glaai tvrdk, ki tržijo potom polte sli ki polilja-Jo nsrčoila edino po polti, morajo biti priporočeni od bljišnjegs drultva SNPJ. sli SDPZ. izvzeti nS0 bodo le oglasi knjigotrinie. Vaško tako drultvo, ki je pttpe-ročalo oglslevanje kake take tvrdk« oziroma priobčitov oglasa jei potom samo odgovorno vse posledice. Oglssi, ki so lokal-nags;pomsna naj ostanejo kot su sedaj, kajti taki oglaai ao večino-ms polteni in pomsgsjp tudi vzdrflevati liat. Izdelava prsvil Jo aavažncjlo delo voske konvenciji-in dolž imet konvencij« j«, da ssdovolji članstvo. Delegati morajo obrniti vso svojo , pozornost ravno ne pravila. Da ae pa delegati morejo dodobra sesnaniti s pravili, pri)x»ročam odboru sa pravila o-ziroiaa odseku, ki ea j« bavil z u-roditvijo proviaoričnik pravil, da de tlakati toliko isvedov projf zoričnik prgvil, M dne avgisSiL 1.1 v itv. 1S4. bi pri|l6 dri naslednjega se kljnčks: ^ Prvič, da konvencije as mm pod nobenim pogojem krstiti na-dslJSe podpore bolaim čkrnog^ ker člsnstvo js uprsvičeno de nje s tem*, ds prispevs gotove sečne prispevke. INrtrebno js tudi, ds se nekg| ukrene aa onemogle člane, ko jim poteče bolniška podpore. ▼ tam ozira ae lehko ukrene, ako be konvencija, ki prične 12. sept, količkaj delovala glede zavetil|g. K to zadevo naj as nikar več ae odlaša ia predloži lele bodočemu SI. odboru pa letnem zborovsa«u. kakor te priporoče bret .faul Herger, ker a tem bi ae dalo od pomoči detUnema sta^ilču. ae ks-I teregs vemo, da ga namerava sa-vseli M|lfg. Ker ps mi vsa* ds je dovolj člsnov, ki bi rsdcvolje {hoteli prisostvovsti U nameri. Pruropnins, ksteeo morajo Usmo da se njim rsatolnači. kaj veti aovoprkaepli član., naj' .Is bi te pomenilo, sc sni is v as j aa polovico, ker a Ako bi prillo do sporazuma, te tem hi se pridobilo veliko lt«vi!o daj ki mi lahko vseli aa vsctmijplsče som», Alanov. ssvstlššs. kakorinsgs ima orgs v stanjih prsvilih je. ds bitali amo le rasne razprave in priporočile glede bodočih prsvil. Ne bom se preobširno bsvil a pravili, izraziti pa bolem nekaj o priporočilih, a katerimi *fg ne atri- ' - e .7 i ti r \ Spreminjanja imena naj ae o- puati, ker ae je združenje isvriHlo e med dvcstta organMkudjsma. Zavsrovalninski rasredi naj bi se torija* sa $W./S600„ $t000, $1600 in $0000 posmrtnino, ter bolnUki- sklad aa' 1, 2, 3 i» 4 do-arje dnevne podpore, Za 4laqe, ki ao v eni ali drugi organizaciji ali obeh akupaj ^varovani za vsote isven teh razredov, naj ae upeljejo izredni razredi, V katere ee združenju ne bo spreje-in ne starih članov. Polet tega naj ae upelj«, de ee bede «prejemali členi le sa po-amrtnino brez bolniške podpora. Priporočilo tičoče ae pi>dvsstja obliki kakšne obrtne družbo je neumestno za podporno organizacijo in dvomim, da bi bilo aploh kaj takega dovoljeno, valed česar nsj bi se ne tratil čas s takimi atvarmi. Ako Je le mogoče, naj ee kaj Ukrene sa ustanovitev laSteega zavetišča...i ' \\j 't Priporočilo glade odpravljen ja gl. odbornikov kot stalno nsatav. ljenih urednikov jednote izvzem-ši gl. tajnika je tudi zgrešeno. Pisec tozadevnega poročila ae izraža, da je bil združevalni odbpr svtokrstičen. Delo več oeeb ss y tem predstavlja za avtokratiČno, na drugi atrani pa dajmo vso moč oni osebi in pričakujmo, da bode bolj demokratično. ■Maatavljenje gl. tajnika v gl. nredn, kot absolutnega "bosa" ima ie drugs slabe posledice. gl. tsjnik bi mogel aa svojo pest nastavljati in odstevljati pisarje in Iribsrje, kskor bi njemu ugajslo in taki ljudje bi Mli edirfo njemu odgovorni sa njih delo. Nastalo bi večno menjsvSnje moči v gl. uradu, kar nikakor ni koristno za organiascije, ker ae gotovo z vaako novo močjo agubi nekaj časa gl. tajnika ie naatsvljenes. Izveševslnemu odboru tsko velike orgsnizacijo# Je potrebno, ds obdrlujc seje od čssa do čaaa in po tej u pel jsvi bi se mdgli izvrše-vslni odborniki skupaj voziti ns rsčun jednote, ksteri bi ns voznih atroškik in dnevnicah vseli rasliko v plačah, ako bi sploh bi U katera. O raaliki v plačah dvomim valed toge, ker a^o M gl tajnik naatevljel moči po akeb-skih cenah, bi mogel naaUviti vrčjo število moči, ako bo pa hotel imeti zmožne moli, da ai bode delo opravljalo % močmi kot aedaj, bo mogel plečeti vaej toliko, kot imajo sedaj atalno aaatavlje-ni gl. odborniki. .. Konvenciji priporočam, da «tal-no nastani gl. odbornike kot «0 nedsj pri SNPJ in plače regulira po vladni Itatistiki potrebnih da-hod kov aa doatojca obstanek. Konvencija aaj bi ae ne osirals ns trgsnje plsč kspitalističnih družb, s čemer nobeden zaveden' ddavee ne eimpatisirs. AH nsj do|*stimo, da bode nate glssilo pisalo, ds tudi naša jednota. katero amo Uko ponoaai, plačajo tvoje uslužbenec Uko sramotno, morajo poleg stajnega dela etradati sli ps vaej živeti pod aUtbtičnim standardom, ako ae poleg te alnlbe n« pečajo ie kakšnim drugim poalomf Hobrat Ivaa Krta Js mnsajs, ds se štsdi as ns pašnem konsu, ako ae osnejnj« doisgscijs. Itedile pa jbissna pravem koncu, ako M «s utrgale jedaatraim osluž-benrem. Po mojsm mnenju jo rsvno nasprotno. Jednots bi s trganjem pUČ štedila pri dolsrjih In a tem t|se6ake proč mHala. Ph aobrstn Kesa aosvetovsns nre<-bs v gL urada ki Mla dobička organi ganizaciji. ' Tolike naj da bode na treznih članov zacij, da ekran zdrav napredel Bretski pozdrav vsem Članom združenih o«»smsaciJ, konveusiji pe mnogo uspeha. — Martin Ja> gcr„ član drultva "BoriUlj," št 1 SDPZ. • ■-• ■ ■ ^ ' it* • >■•' p Beat Melias, DI. - Kot stari člsn naše organisacijc, hočem tudi jas dati nekoliko neevetav združitveni konvenciji Naše društvo "Mississippi" It. 286 se nt mogle nikjer sdrnžiti, da M lah-ko poslalo delsgaU sa to velevaš-no konvencijo, torej ao delegati vedno is enih in istih atest, ter večji del vodne ene in iete osebe. x Da bodo tudi uienjla drultva n-pravičena do saatopatva, Je t^efca nekaj ukreniti. Po ssojem mne njo nsj bi dalo prosto vssfce-mu društvu, ki šteje 30 MaadV, samo da mora drultvo plačati delegatu dnevnice, kakor ee s nJim pogodi, ter polovioo voznih stre-t? iko v ; polovico pa naj plaia jed-noU. ■ u . Sedaj sc plača delegatom Uko kot na konvenciji odglesnjejo, kakor js U bile na zadnji konvenciji. Kdor glasuje največ, to je bile sadnjil $f, U bo isvoljk^ tudi za kek poacl v gl. ursdu. >" Bratje delegati, upoštevajte ae-danje tcikc razmere in le huje, katere se nem ebeteje. Ps 10 nr je treba za $3.50 meiati cement, a le arečen je oni, ki »o težavno dob dobi r ' Mesečna poročila 6d krajevnih drultev naj ae odpravijo. Sedaj ae vsakdo brani' ' Iprejeti ' posel-društvenega tajnika, ker se boli, da poala ne be mogel vriitl In da bo dobil kritiko čez «vojo alsbo piaavo od atrani gl. Ujnika. Jednota je napredovela, ko tega ni bilo. Denar naj ae od'drultev prešteje in polije na gl. blegajni ka, ksteri mora poslati poMUlo, da jé dotični denar v reanioi prejel a pripombo ali je v rodu, če rabi, aej sedaj moremo aekoMko preveč plačevati društvenim tajnikom, ter dgugim društvenim u-radnikom. Za vae to delo le pler fcamo gL uradnik«- / $ Nekateri priporočajo zavetišče in da bi ae v U asmea naložilo 1 po 2c mesečno na vsakega člane. Toga se aikakor ae sme drugače storiti, kskor potom splošnega glasovanja. V t} , a« < i V prvi vrst i'ne moremo nikjer do napredke, ker ae isvoli preveč uradnikov in ti si isvottjo velike plače, tako da vei prispevki niao •samo za nje zadosti. Ves denart ki sc nabere ss take svrke, naj bi se naložil na kako hranilnico, kjer bi ae obrestoval in bi saiatv stim pomagalo osUrelim, bolnim sli neosdvevljivim članess, pomoči potrebnim rojakom. iu< U le tet živečim revdem, ker se je vic trn di tu v Ameriki nebralo. Mnogo sem pomagal, deloval in kolekUl za airotilnico, a kje je aedaj tisti denar! Glavni uredniki morajo biti tudi državljani, ker ako se apoeeb-ni aa gL urad, ao tiadi sposobnih ' da doMjo državljanstvo. Bodi ' delegstov ni treba, da eo držav-, »Jeni. ,./ BolnUkn podpora naj ae deH po $1 in $2 v eden «klad ia po $3 1 ali več v drugi aklad, k«r nikakor ni pravilno, da bi člani, ki ' «C zavarovani v razredu « po $1, 1 morali plačevati primanjkljaj v razredu ss $3. Tsko bodo oni. M ao zavarovan* aa, seč kakor ae $2, bolj čtKali druge, ki ao aa-varovani v višjem resredu. Opa- !/> stt son is, da so imeli «sni, ki se savsrovsni ss $3 druga člane, ki so sevarovsai se maajis vssts, se nekskko izjemo. Prsvilno jo V»rej, ds kdor «e zavaruje za1 vil-Ji falrvd. naj tudi skrbi ss isti sklad. Uverjsnt bodiu. de bo rsz rsd ss vpč kskor tri dslerje ved-ne suh. — Podpore naj se plača bolnikom od prvegs dnevs, ko so bai zdravniško preiskani in pri-sasni bolnim. Dijsiki aklad nsj ss «pusti ssj oni se eeljo v svojo korist Tam ~ mn boli važne zadeva, kakor Jo U sklad. Pri or«eaisee«Ji> se le ateri sa delo nauaoftai sa katere bo treba skrbeti. Ali bonu» čkine stsre od 40 do SS lita ali vrt vrgli Ig drultva, ksder ne be- ¿.noti nij^vit» £sLaa i treba premisliti.ker " vMkdq rad iivi d« visoke staro- '.Mladinski oddelek dobro na- • 11,. mil ism mtiHH m 111 pieduje. i ° mojoni mnenjn 01 bil» dobro, da se da vsakemu (tl|. nu, ki izpolni Molela, kako ha-,.rado, ajto hoče ostati ae Had»gje rlaii naše jednote. Treba je, e L tem nelfaj ukreue. Pri volitvah gl. odbornikov naj lii se najprej« odločila njih ph»-¿a. katera naj ne bq nikdar previsoka. Treba se je ozirati na članstvo, (la njih plača ne preseda plač drugih delavcev. Ker novi uradniki niso vajeni poslovanju, naj bi morali ostati stari Ltari člani Se toliko času'v uradu. L|a bi vsem novim pokaztdi in fk v poslovanje upeljali.'"V Delegati naj .gledajo na to, da L» bodo pri kakiK nepriporočljivih pretflogflf samo kftnajl, da je vse dobro. Nekateri dopisniki priporočajo, da bi bili novo pristopli člani takoj po pristopu deležni, poi^ftr*. To ni nikakor priporočljivo. Poglejmo tiumo .imenska društva, katera rie plačajo yo pristopu 6 mesecev sploh nobene podpore, ilasiravno so velika in bogata. Kdor je pri zdravi pameti, bo že pristopil k društvu, kadar jo raz-piaana kaka agitacija Se sprejemanje novih Članov. Ob taki priliki vse kar drvi k organizaciji, ne gleda se, kak je član, samo da jih je mnogo, kar pa po mojem mnenj 14 ni dobro, ker bolje je, da jih j<* manj a so ti dobri. Ako je denarja za nagrado, tedaj Poj bi bil v resnici za siromake, kkteri ko nagrade potrebni. Take odredbe pridejo navadno potrjene od jrl. odlmra in vaeh članov, člap-stvo pa nima pri tem sploh nika-k«ga dobička, temv č morit samo plačevati. Kakor hitro je veo elanov, takoj hiice imeti tajnik večjo plačo.' Ako napredujemo s premoženjem, tedsj nam s pri-stopit vi jo novih članov ni treba naklade. Kar se tiče imena naše organi-zarije, naj ostane pri starem, ako pa je večina člaVistva za to, da se ime spremeni, tedaj naj se gleda. da ostane ime "slovenska", ker našega slavnega imena nikakor ne smemo p&aliti. nikdo oškoddvAn, tako mora biti tndi seffaj, bo vsem Članom prav. 01. odbornik!, posebno vi *te nam odraMraLicekt ste pre- konf^^^He I^mL bi se bilo lahko jfcsrsHtari dobVegg u-krenilo in sedaj' jo vsša* sveta dolžnost. .1« deltijet«1*» napredek in dobrobit %vojiH elanov. Dopisnik, Icj je zagova/jal Bolniškega tajnika, je povedal, da neki član, ako lev dva čveka zabija, jo že pobit. Tfyr4šeth, kje jjs pa J\T el Delegati naj delujejo tudi za povečanje PrAsvete, vr kateri rinj se v prvi stvari in aigufal smo, _JLdilJ. '' " Trsveskjm, Pa. Delavske ruzmere so pri naa le slabe. Kova obrat ujeta aamo dva a to natu nič ne koristi, ker vsi itak ne moremo tam delati. Drugi rovi daleč na okrog sploh nič ne nbrattgcjo in tovarne ho zaprto?. Dela ni dobiti nikjer. Toliko je Jakih mladih uiož^^l bomo tedaj Obilo vsakovrstnih nasvetov je v Prosveti, ki so namenjeni združevalni konvenciji. Povedati itio-ram, da nekateri mlatijo praano slamo. Oital sem nasvete, da bi ae bolniika podpora za prvih 20 dni .plačala samo polovično. Ako bodo delegati taka priporočila upoštevali, tedaj naj nikdo ne miali na kako nadaljno združenje. Do-t ¡eni, ki kaj takega priporoča, mora imeti preeej debelo mošnjb, v pri kakem lahkem delu ali pa '•i pri zdravi, pameti, da se nsde-ja, da ne bo nikdar belan, W tem - lahko na tisoče delavcem od-vznme misel na zdruienje vaeh l»od|M»rnih jednot in zvez. 'Kot član dr. Hv, Barbare in NDPfc "em bil vedno za združenje in tudi sedaj sem za združenje in želim, da bi se tudi JHKJ zdrnŽila, 'oda, če se bo uresničila ideja bolniškega tajnika, ne bi» do 'druženji nikdar prilfo. <¿1. odhornikLin delegat je, ki ««ste na konrrneijn . zastopati •mat v«. ZMdopajte člsnsHrol l'rsv je imel dopisnik, podpred • d NDPZ. ki ^rsvi* da se morajo prsvila glasiti, da ne. ko noben «lan, ki je htt.dosedej pri obeh • 1 irsnizseijakizavarovan. eAodn* um po rdrušenju. Jaz sem bil «a-■ rman pred adruženjfs» pri Hv. Ust bari za $2» in pri BDP* za «•'»•i torej pri obeh za $7.10. Z* /•«•* J 2 let plsŠojem sa to vsot« m zs bolniško podporo $2, ksko oaj bom potem ssdovetjen, ds ae »ne p«, nekaterih nasvetih «škod« je prt. tipkM dPitfctvu obis lec in boimski nadzorniki 10 leti sem bil 2 leti skupaj b seiy bil član več podpornih štev, poleg tejr« pa somjtudi 2 opei raciji ! Bil sem ved m» s ten nes|smoben za težka M taH®, d« Všaikdo, kdor je *ril operacije, že ve, kako m j* tak polnžiij: Enkrat mi je peki Wati, ;tta fie i^stlto le rezati. i*mey je pogostil stotnijo s. sluti. da. nemogoče celo jo vide- pribltëno dvajaetlmi steklenicami ti'V ,, J t%# , . .. vina, a medtem Je Morand zaDa- -Vbogl vitez! ; Je ™.ra M radfilkom za plodonosno delo. — Anton Zi danšek, član društva 148 SDPZ. TT Vites iz rdeče hiše* (LE CBVÄ. HïrV^ll» ». ROMAN IZ ÖA4J0V FRANCO SKE REVOLUCIJE. Spisal Preval Fardo Perhavee. Ivb XIV. » , Žrtvovana Dau za tem. ko se mllgrsli o«l na» pripovedovani prizori, namreč 1. junija, je sedela Uenevie-va aa svojem navadnem mestu lic i oknu; vprašala je samo se-b»». zakaj ii indekajo dnevi tako loatno lil tako leno» zakuj pričakuje večera s at rakom» mesto a- kropenewiem ! ; .. . > -h Wssti m» 11 žalostno p»itskalt-noči, one m»či. ki m» bile prej ta ko H»e. polile sani iz prejšnjega tem hipu W njen pogled obtičal na kresni masi», okrašeni m pisanimi in rdečimi nagelj! jih je gojila im» Mauricevetn navodilu. /večer tuu le vedno s »»«'• nosom kazala napredek, ki so ira bile tekom noči zuanamovale krasne cvetke. «Jtode odkar .Haurice ni prihajal več, je jela zanemarjali u*m>-ge nageljne, ki so tfneče kloni-li svoje glaviee čez ograjo. ptigledu na zapuščeno cvet-10 le Oprteviova «pofcnals v*rok fcvoje ottežnosti. Rekla si je, da ko evetliee podobne gotovim turija-teljskim »vezam, ki jib človek vs-ru |e in Htra^un goji In ki pomls-jajo srce, da Vfavete na novo. Vi ptlde nekegš lepega dne kaku slabo razpoloženje ali nmfela 1 idenc pHjateljutvo pri korenu, b, srce, W gu je «»šlvlialo. glne In veno pod težkim udarcem. V tem trenutku je vstopit njen M*)foi(; toda l)ixunr je bil tako zamišljen, da nI opaK.il bolestnega razpoloženju, V ksterem se je na-hajalu njegova soproge; m sem ae tudi ttl zmenil za rdeMeo na njenih licih., . "j^ot'1 je spregovorila tb'iu' vievk. . "ISlČ novega v ueniogoee je se ji približati, nemogoče ji česa po- ' Toda če smo tudi Mli.»ae ml mo vse, da jik zdi. ds bo korsk, \\ ste gs naprs-vidi vi, vse porsvnsl." , "Da. v slučaju, ko bi bH jas leriv, če pa ste krivi vi . , ," ■"Ja*? Kaj naj bi bila sagreži-proti papodtl Mavsleuf" je lejals Oenevlevš začiuleno. ■"Kj. kdo ve! Pri takem znače-|tli Ali in 11 niste naprč.l vi rekli, is je muhast t Ovjte Oefietieva. z«n»et ml prMiaja na um prejšiils misel; nlsts storili prav. ds niste Pisali Maurieu ' I "«laz!" jv vzkliknila (lenevieva, "kaku nurei. uUlil) k«j ml».'. g. "Ne mislim samo sedaj," je od vrnil Dianer, "še tri tedna, mlkar suiu sprti, sem mnogo mislil na to." 4 / ; "Int" je vprašala Oenevlevs boječe. I "Tn jaz smatram ta kt»rak sa neobhodno potreben."J |<40h!" je vzkliknila (ienevieva, ne, ne, l)lxncr, ne zahtevajte tega ml mene I1U... I wr vfaUe, (lenevieva, ds ne zahtevam nikmli ničesar od Vas, pro aim Vsa,samo. Prosim V»s torej da me umejnte In da pišete občanu Maurieu pismo.," "Ali . . . : je odvrnila «enevle. ka. "Čtijiek" je dejal Dlatvir prekU 111*1 L/oaMBA J" 1 Vfwmti iplLako so. t m 1411, Oensvieva kaj ne. da boste pisaJLl šlauricu!" | "tHil" je vakUkn|is tjenevleAa n se pripogniia tako globoko, da s^ je njsao ko I snu dotektdlu talr— o moj Aogl Kdo naj Im golov pred svojim bližjim, ko ni nihče l pisala s jresočo roko L ma^ —^ Oeuçvleva je ta treniitek tx»ml-»lila in nato odvrnila; . "^.bl jie laogli izbrati mani Kraintdnsga sredstva v svrhn vzpo-stavljenja dobrih odndšajev med Vami in gospoilum Mattrieentf" j,'.'Sramotnega, pravit«? Zdi as mi DMftot 11(1 slo je popolnoma naravno sredslvo." "Zaiue ne, prijatelj, 1 I "Zelo ste trdovratni, Oenevie-va." ( i'po volite mi, da Vam povem 1 to ste opazili šeli» prvič na meni/,* Di*mer, ki je le nekoltkb Čšsa (Dalje.) V tem trenotku je vstopil mož, ^«krrfcn« H stotnik in vojak Ka nlsts pozns- /. m fantof brez dela, ksko >jh la. zsto so se njiju oči zvedavo no ledaj mi starčki dobili. ozrle vsnj. "Občan general," je dejal prišle« obrnivši se k Sianterru. 'prosim té, de me postsviš ns mesto Mauries Lindeya, ki je obolel ; tu imaš zdravniško npriCevalo; jea bi prišel šele Čsz oaem dni ns vrsto, toda danes jok nedomestn-jetn njegs." "Da. če ne bodo Kspet ki JU-petinke v osmih dneh kaput," je pripomnil nek^o izmed ursdni- T a. 5sn\errs je odgovoril na U dovtip vnetega prsdniks z Ish-kim nastpehom. OhVnlvil pe k Mauricevemu namestniku je rekel: '/Dobro je, poilpišl ae ti v regi-stru mesto Msurics Lindeya lil navedi vzrok, »akaj ga nadome-stuješ." ^ ^ Htbtnik In lovski vojak, sta se poglcdsls z veselim začudenjem in šepnila drug druge mai "Tope j v osmih dneh.' ' "Stotnik Dlimer." Je zskliesl Santsree, ^ ' Exists vite se s svojo »totnijo ns vrt." w ! "lMdlte, Morand," je dejsl —■i, aim t, - val goste s pripovodovsnjem pa za pero in čestital gl, t^otičnlh povesti. ora in zbranim delegatom] enaj^a ura. O pol d najsti so menjali straže. "Ali ne hodi Avstrijanka na tadno med poldnevom In eno uro na, sprehod?" je vprašel Dlxmer Tisona, ki je šel revnolUr mhno Me . RjDa. popolnoma prav, med poldnevorn In eno." 1 Takoj nato je eklical Dlzmer Iz avoje stotnije ljudi, ki ae imeli obavljati stražo med poldvanaj sto In polone. Naročil jim js, ns •^•Ise požurijo z »aiutrkom, in vzei Morandn puško, da je, kskor do •govorjeno, ponese v najvišje nad tli žalosten.* (Citateljl so gotovo Je sa ropotal io atotnijs se je mlstranlls pod «tfejarje. vim vodstvom v predpisani smeri. Postavili so orožje v plraml de. na kar se je stotnija rasdelils v poljubite skupine, ki ss se >1' sprehajati p»» vrtu. kjer je sa ¿ess l.udnvfks XVI kraljevala družina t upala m uŠivala «veži zrak Vrt Je W pn«l in «oliirkje eb strani > rfála Ws. ki Je rsWla» »t rop je v stolpu, v prav onó malo stražnico, za katero se je bit o-nega dne »kril Maurice, od koder je opaebval »namenja, ki jih daja$JtrjfcUei z qekega de rorte-Foln. ki so oknt| hipéL in zel bi bU opazoval Moranda ko je dtAll ta enostavno ei^ekovaito povelj,, i»i bil Videl, kako mu je obledel obraz pod njegovltbi dolgimi kodri in je pretresel Te m plove dvore zamolkel hrup. V da! v. m- je začulo brezkončno 1 Čanje in "tuljenje. Rjla je t£lt\-vidno ena onih navadnih poeestnih r^tik, I» kfte lahko izbrulinil |er eel plai pora. "Tisonf" je mklleal neki strašen glas. "MoA genersltH jo ridgovoril poslednji J' Danes nosnega sprehoda,'' je ukazal Hanterre, "jetniki ne smejo ss pustiti *obe'^H - - še-»»uosnsH. da ae ivid inienotn "vites is Udeče hISe" skriva občan Mora nd). "Bil j» obupsn .ko je videl, da smd zgubili vssko nsdo; obledel je tako, da sem ga moral tirati nroč. sleer M se bil lshko iz-dal.'' "Toda," je bojeN' vprašala Oenevleva. "ali nI bilo v Tem-plu nobenega znanega uradnika?" "imel je priti nekdo, toda ni jfnrišcL" "Klrlo?" i "Občan Maurlce Lindey.",je je odgovoril.Dlzifter z naglasom, ksVf»r dš mu je vseeno. • ; "In zakaj ni prišel?" je zopet vprašala Oencvieva, ki se je tudi skušala premagovati. "Bil je bolan in četudi bi bil prišel, Oenevleva/' je dejal Dlx-mer. "bi nam to ne bilo hamillA "Prav." je dejal Tlaon, "irud manj. Dizmer in Morand sta se žalo-al no pogledala; potem sta se, čakajoč ns čas, ko se menjs strs-lia, sprehajala oavide»no mirna ae min tja me dejal Dissier našlo. ► "Prevzetnosilf, , ---------: "Ds menil |e. «Is nam d#ls Mi, Iti me hočete prisiliti, da spre* govorim!" # Klonils je, utrujena vsled no-tranjega boja, z glavo na prsi Iu spustila roke. Dizmer ju ae je posnele, ksko se bojuje ssm s šeboj. "Prijel je Osne vlevo za roko, vzrsvnsl Ji glavo, pogleilsl jI v oči ter buknll šfneh, ki' M se moral Mleti Ocnc-Mrvi zelo prisiljen, ko bi ne bil» ravnokar tako razbnrjena. "Vem, kaj Je,'"js dejal; v res-nlel, prav Imate. Bil sem slep. Z vsem svojim duhom, Oenevleva, » vso svojo vzvlženotjo »te ¿i^dtegll vsakdanjosti, lisi i ste se, da bi se Maurlce zaljubil v Vas. Oenevlevs je čutila, kako jI je legla po vsem telesu smrtna mrslo-ta; Ta Ironija njenegs soproga, s kstero Je govorit o ljubezni, iste-re moč Je, pozttsvsjoč značaj Mladega mola, znala eenltl, ljubezni sledifjič, ki jo Je ssms občutila nf dnu svojegs srea, kar si Je vzlle nemimi vesti ssm» priznaval»; ta ironija Jo je nsravnost osupnila Čutlls Je, ds Ji je nemogoče odgo. vorlti. ^Kajne»Is. ugsnll sem T" je dejsl THXmer, "No, dobro, penavie-va, pomirite se,' saj posnam Msu rieat (o je divji republikanec, ki ne goji v svojem srcu nobene druge ljubezni razen domovinske." "Oospod, ali sle golovi tega«, kar ste rekli?" je vprsšsls Osne- "Hevmla," je mlvrnll Dizmer, "ko bi Vas Mauriee res IJiašeši. f»i bil podvojil svojo prijsznost ns prani onemu, ki gs Je hotel v ls»t ni-m Inlerisu vsrsti, Meslo tega se Je ^rl z menoj. Ko M Vas MsoHee ljubil, bi se ne bil odrekel Uko hitro naslovu bitnega prijatelja." Vas," Je eskliknil» Osaevleva, "ne žalite ae s Ifkual "Jaz ae ne šslbn, madama, povem Vsm, da Vss Msttriee ne ijtfhir* 'i "In Jsz," je vrklikuils dene« vie v s Ia mrdels, "Vsm povem, ds se motile " "Potem je Maariee, ki je zbral v »eM toliko »seči In kl ss je raje oîlstrsnil. nego da M Ml zlorabljal časi « svojim oklevanjem z nami ! «•••P«" J' «vejega g«»sfitelj«, po-Mords smo Mil z njim premslo g. človek \ paTdeal ljudje pa s»» ' I jud ai f' % redki, Oenevleva, »n storiti ji»ors "pbčsn Maurice! \ VI teste, Hjko » V» je ljubil moj »oprog. AH ste v4 teh treh tetinih, 111 »o se nam »dtH dpi gl kakor stu-etje, pozabili nanj? Pridite, ml Vaa pričakujemo ; Vaš povratek hn aa nas p^avl prásttlk, ^^ " 'Oenevleva." ' * • ! ' XV. 'i ! noče zdraviti. koli ene ui*e. "Kaj s» gmll danes posebne- piea, karmanjola in frefcejni psa, okrašen i dvema pištolama. "Da, dahe» imamo.skušnjo," Je odgovoril Lorin, . • .« "Kako skušnjo!" "Skušnjo »a veliko svačsnost, ki se bo vršila pojutršnjlit}." "Moj IJtiMek ,11 veš,' da še osem dni no morem ad dom*; »sto tudi n« poanam tskočlh dogodkov In lelo potreknjem obvestil»." "Predvsem veš, da smo za ne. koliko lase odeUvlll Boga in gs nadomastlli s "najvišjim bitjem", "Da ,to vem." 1 "No. sd) se, opazili so, ds Je "najvišje bitje" prlatsš /.mernik rolsndlstov, glrondlstov, lu zalo hočemo Ia spretaeiftke;ifrollil |»ogi> njo 1'ametl," ' 1 "In ti ss udslVIaJeš te maškn rade?" Je dejal Mauriee. , "Oh, prljatejj, ku bi ti posnel boginjo PanJett, kakor jo jaz po znam, potem bi poslsl eden njenih nej vnet ejših čestlteleev. fiuj, sesnenlM te kačem # njo, predste-vim ti Jo." "Puetl me v miril s temi norostmi; žalosten sem, dobro veš," "Realog veš; rsrveilrlls te Is», ksjtl dobm » deklic» Je. KJI Kaj vendar poznal strogo boginjo, ki as Jo Perlšeni ovenčali z lovorjem Ig Jo popeljejo okoli na vomi iz zlatega papirja ? Ona Je , , , ugs 4..." W "Ksko naj iigsnem?" " Arlemlzf J»f." , l"Arteadza?" j » vprašal Meori ee, Ramap M»kaj»»č pO ^vojem spo^ mlnu. #. , « "Ds, veNka rjavolaska, s kstero U lanska leta ns pfe sa v Operi; sH ss je oe sppmlnjsš več? VešerJel si iskrit a nsfcs " "Ah,da, res je," je bij Artemiza postsne ls»gliijs sli VABILO na VESELICO i Društvo "SLOVENEC it 282, S. N. P. J., dno 3. septembra, 1921 r dvorani Sv. Jožefa na . Danube St, Little Falls, N. Y. [ t Začetek ob 8 uri zvečer. Uljudno vabimo vn taka j in je Slovenoe in m «osedna društva I domač« in blišnj« okolic«, d« a« v obilnem številu vdaleše fe naša ; zabave. Ns programu J« mm«u raznovrstne ssbsv« za lača« is > tej ne, igrals bo iivrstns godba. Pripeljite teboj tudi vaše otsoks. I Torej vae k zabavi dna «. aept. kličs-- ODBOR. ........................................ VABILO n» VELIKO PLESNO VESELICO < j ' katero priredi Slovtaski pevski zbor JUGOSLAVIJA daa S. Saptemkea (na Labor Day) t. I. v dvoraai Slavaaakaga Da* lavakegs Doma aa Moxkaat, Jalwatawa, Pa. Na veaaliei bode "Jugoslavija'* nastopila s moškim in mešante zborom, Ur zapela nekaj mlčnih Hlpvenskih pasmi, poleg toga bode vene lični odbor preskrbe!, da bo občinstvo vsestransko zadovoljeno bodisi glede zabav« kakor tudi postrežbe. Ta v«Mlica j« posv«č«ns d«lavsk«rau prazniku (Lsbor Dsy). Zalatak tašaa ab I. art papal do a bi bada trajala pasaa v naš, sala bat delavci pridi aH» »kapa j t«r si raaeadrhae naša S«. t Izvrstna godba, fina j«dils in tudi zs ienjs grls j« zajamčeno. •• Rojaki in rojakinj« is Johnztowna, in okoliških naselbin, pone ti ta to veaelico polnofttevlino. . • ;.:V v' .. . u Z rodoljubnim pavakim 'pozdravom I : v" ris« sí d™ i tv^t?^ v« " HW8 V ^astisLa 'v a«S ...........MIN..............I.............. ^ VAŽNI DOKUMENTI. . Oimljlšča ali soaüatvo, potrebujeta darovslao pogodbo; ska tmets ! kap poobjastfU v starem krni«, da vas pri vsah sodnjinkih ali poli- < » Hf potrebujete pooblastilo! ako šalil« dobiti svoje J i «»rtiu--.: \ M ««WW Jezik ia obratno tzdalujam toča« ta hitro. ; F. A. BOGADEK, ■ imam m pp^ppppum pit m i ni i i "'^i^jynm^Tiymppw^pppip1' my ^^^^^^ypgPBPpW^BfiiWp! PHOSVETA pa naj me vzame vrag. Mdi, na deneva ji tomko." "Hvala, take stvari so ssi bile vedno zoprna." "Kajt Oblačenje boginj ti je zoprno? MoJ ljnbček, ne rai te. No, čoj, sko te to razveseli, ji jsz nadene* tuniko in ti jo fepet slečeš." "U»rin, bolan sem, in ae aaaeo ils nimam sam nobsoegs veselja lioli me todi veselje drugih."* Utrin se je popreskol za oko in od vrnil: " Dobro I Vidim, koj ja.H "Ksj vidišt" "Vidim, ds pričsknjsi boginjo 1'smeti." "Vrsgsi" je vzklikni Maurice, "dovtipni prijatelj» dlešni; pojdi, sieer še osaserjsm tebe ia l»oginjo I" Maurice je dvignil roko, da bi zekiel, s v tem ga je prekinil nje gov slugs, ki je v tem kipa prinesel. pi*mo se občane, njegovega brata in je drial v roki "Občan Agczilsj," je dejal Lo-rin. "prišel ei v neprijetnem tre notku. Tvoj goepod ee je botel rs v uoker razjeziti." Msuriee je povesil roko ki je malomarno iztegnil po piltftt; to-, da, komaj se ga je bil dotaknil, se je stresi, videč počet in pisavo. Hitro gs je odpri in pri tem obledel, kakor da bi bil podOl v nezavest. "Oh, ohl" je zamrmral Urin, "kakor se zdi, ee na» je zzčelo vzbujati saniiaaaje.'* , Maurice ni čnl nišesar vol, prebiral je Iz vee duše štiri vrstiee, ki mu jih js pisala Genevieva. Ko jih Je bil pročRal prvič, jlk je jel drugič, potep tretjič in četrtič, usto ai js obrisal Čelo, roke se mu omshnile, in gledel je Lorlna kakor brezumen. "VragaT' je reke) Lorin, "to piamo mora veebovatl pol vašne novice." Maurice je čltal piano petič, io nove adečiea je obllla njegov obrat..N'jegove posušene oči so se mu sopet o rosi le, globok vzdih se mu je izvil iz prsi, nato je ne-enkrzt pozabil na svojo bolezen In šibkost, njeno poeledieo, ter skočil Iz poatelje. "Moje obleko IM je aaklieal zs • udenemu «Jušabnikn,"aMjo oble. ko, Agesilaj. Ah, moj nbogi Urin, moj dobri Lorln, pričakoval sem danssdnem, toda nieem upal na to. Tam so bele hlače in srajea, počeši in obrij me no neetnl*' Hlušabnlk jo kltel, da isvrli Msuriee ve okaae. "Ohl zopet jo bom videl, sopet se snldem 1 njo l" je vzklikal mladi moš, "Lorin, doeedaj v resnici nieem vedel, kaj je zrela. "Poča-kaj I" je dejol in odrezal cvetoč pomsrsnčeti vršiček, "daruj te šopek v mojem imenu svoji vredni A rt smisli" "To mi ugajor je vzkliknil Lo-rin, "to je Belo lopo od tebe! Od-pttščem ti tudi. »A dozdevz se mi, ds si neznaiteko saljubljen, In jss seip imel vedno največje spo&to. vsnje pred veliko neerečo." "No, dobro, ree je. mljubljen »incm. ds me todi ons ljubi, ksjt vsbi me zopet k sebi in zsto me IJobi, kajneda Lorin t" In skočil je po stopniesh s veli ksnsklmi koraki, dospel na obreš-je ia hitel v dobro znani mu proti Rua Vieills-Seint Jsqnes. Tudi Urin je atopel po stp| eeh ,toda nekoliko mirnejše, kajti A rt «miza ni bila Genevieva. XVI. 1 £ Zgabl jeni sin. Meuriee bi ne mogel biti nrnej ši, ko bi bil imel peroti Ullee ao bile polne ljudi, todz Mzuriee je opzzil mnoiieo šele, ko mu je ta saetavijals pot. ni čnl plsti zvona, niti gromenja topov. (Dalje prihodnjič.) Dolavrfd Ust je etta, i katero val —eprotnflr • !.. ... é M . ÂSL . fïïiiKlMi: ¡Hglg S VABILO K VELIKEMU KONCERTU katerega priredi SLOVENSKI PEVSKI ZBOR "SOČA" 1121 v Bohotnion Aneerki Hali dvorani na 143*40 W. ISth Street, Chicago, I1L 7ifotelr točno ob 3. uri Program bode zelo zanimiv rasni pevski zbori pojejo poeamezno, dalje ppje skupina okrog sto pevce po jo petem "Jadraneko morje" in le par drufib Vzlic temu» da bo program bogat in zabava zelo z vratna bo vstopnina v kljub temu nizka ssuno po 35c v »red prpdaji« Torej želeti je, da se slavno občinstvo sta Chicaga in bližnje tce vdeleže v mnogem številu. Torej vsi, Id ljubite ia evidenje pri, kos* Odbor. JB8BN 81 BUtA. , j ■ v .j.. Jesen vam prinaša enake sitno-sti vaško leto. Pričenja se s elablra tekom do jedil, zaprtnleo, 'oelebc. loat in utrujenostjo. Ali so vam znzni stari Izreki f: ena sama unča varnosti stene veliko manj kot cel furtt ztfrsvllt Vzemite Trinerjevo grenko vino, to zanesljivo zdrs vi lo vem pomaga za časa jesenske spremembe. To zdrevilo povrne slest do jedil, pdšene zaprt nieo, prežene tiste občntke utrujenosti in ponovno v redi v dobro stsnje vsše misli, Revmatizem v sklepih •t in mišiesh In ensko tudi nevrsl-je vskliknil Msuriee, ki m« gija spadajo k jeaenekim bole* je prekipevalo aree ml radosti; nim. Poskuaite Triner's Uninient jaa sem zaljubljen in priznati|in videli bodetc, da to sdrsvilo r zelo dobra pomoč is vae teke Iki KJB SB NAHAJA Krane lierčan in njegova seal rs Ans Herčan, sedaj omošens Mar kun, doius ne Spodnjem Breao-vem št. t, Višnjagors. imsm selo vslao noviee njima v lečine. Oh tem času leto *e kaj rsdo prehladi v glavi In prsih, kašelj, bronkit«. itd. Ne odlešsjt temveč rsblte tskoj Triner's sporočit i ICwUKh vnetje grla jij 1 usjlMtljša zmee Trin«r'a Antipu t rin. Veš lskernar ali trgovce : (»Ail v.) koriat. Ako bodeta čltala ta oglaa,. ..... ... osj se nemudoma laglasits. sicer M1*' 1 imK vsa ta prosim eenjene rojak«, če kdo ve * »vojl zalogi. ** njih naslove naj ml to sporoči, | si»er naj ju opomni, da ne bo pre-pusao. /.glssita naj ee senesljivo. Moj naslov je: Joesph Radelj. 2M| K ran k A v«., Raeine, Wla. (Adv.) 3|.| POIOR ROJAKI I h«i»i Slovenka arednje staroati m brrr otrok pa bi ss rad s sezns-nils z dobrim in poštenim rojs-kom mdi srednje starosti v svrho šenitve. Ako katerega veseli, mi lahkg pišs ia navad« naj podrob oesti s čim s« pela In kakšno delo opravlja m če ja Ia mogoča naj priloši tudi slike, kstero vrnem ns zahtevo. Tajnost jearieea. Pi* šile n« naalov i R. T.. Nevesta. MM M Uerndale «ve., (^ileagn, III. — (Adv ) Ang. SI JOSe ŽELE Slovanski pogreboik, Telefon Princeton 968. H J. FITZGERALD, Nove I m port ira ne LUBAJOVK HARMONIKE la iHMÉi auiItfaa.tH Ia titkval Ia ■rhra Ovskrai. ALOIS SKUU» Kaj denete v stklenico vašega otroka? Ce no morete dojiti dvojega otroka, «zberite brane» ki bo take redifaia ia ravne tako labko prebavljive kot vale lastno mlake. Dajte avo- VABILO NA PIKNIK ALI IZLET kat«r«gs priredi DRUŠTVO "BRATSTVO" ST. 274, S. N. P. J. V DUNLO, PA., dne 4. septembra, 182L Ker m takorekof sezona piknikov s tem Uklučul«, vsled toga najuljudnejše vabimo vn občinstvo domače In bllinj« okolic«, da tosetito naš piknik kar v največmogoče velikem številu, kateri ae o vršil v navadnem prostoru In za slučaj slabega vreffaena pa na prostori Anton Pojeta. Na programu j« več vrtnih točk, kot godba na harmoniko, pekel te bo Janje na rašnju in več drugih sanimovosti. Skrbelo s« bo vae obče za lačn« In i«jn% da bo vsak sadovolj«n. Torej Ia eakrat VSI NA PIKNIK daa 4. aapt. Vabi Vaselišal odbor. ■MmHmminMsmMmi lllliniilMniliMiii rrrr naznanje ! Kakor vaako leto bom imtt tudi leto« grozd j« za prodajat in to proti koncu meneča septembra in začetkom meseca oktobre, t. L 8em skoro prepričan, da bo ijesnaji« nekoliko c«n«J« in boljš« do-zorjsno. Priporočam ae va«m rojakom na M«aaaba in V«rmilllon Rangu za obilna naročila. Ob.«nlm vam tudi nssnsnjsm, ds zdslu-jem vae v notamke posle bodisi v slovenskem, hrvatskem h) sngls-škem jeziku, f«r želim, da s« obrnete do m«n« ss slučsj potrebe. MATH KOSTAINSHEK, VIRGIN I A, M1NN. STOJTE — GLEJTE'— IN — POSLUŠAJTE — TA IMENITNA PONUDBA. SEST KOMDOV ZA $6.00. ■ Plšlta Ia daaas po gori aa «Hkas« stvari In kadar jih eprejnMt« po kašlto vašim soardom. artjstoljem, Itd., ter pustit« saj sodijo o vredno«* blaga. W . No še hočste dobiti to alvari pazita, da bodeto med prvhul Ia poŠIsIH« .«• hitro ta sgedna prilikr. Cela atver as tako eaoatsvno lahko izvrši, ds nimata nobaryga vtroka as pomtslaks, Izrešft«, ta kupon osirsom sliko, napišite vaš« bne ia naalov a SOc v poštnih «namkak ss pokriti« pošiljatvanlh troškov EAGLE BRAND (CONDENSED MILK) najboljša brana za otroke — v rabi «odnjU» dva in šestdeset hL 9to tisočo motor ga rabijo. THE BORDEN COMPANY Borden Building Now York ■ . ...... --- . ■■ . . — - • • _......; , '■".— larašita Is kapoa SEDAJ—ia gm pašljit« ia DANES 01SS ' Ia peajali ba«to ZASTONJ aala kajiga ■ "Qabrabit dolata" (Babp's Welfare), ba- «am pava^ Itake dršall atroka ad va vaga ia vam da tadi iaateabeije v vašaai jaaáka, kaka ga kraaltl. i. '.V/ V»- —ju, . ■ Jilf . „j.,. ■ . { . i I SM ...........................••••• Jfe«iev NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA. ■ ): , ' ' . '.i-.* A ' 't' •' Frank Cerne, 6033 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. | ^ . Zvez, broške, zapettnice, diamanta•• t prstane in tavalirje, verižice i, L d. POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nizki eonL PODRUŽNICA COLUMBIA GRAMOFONOV ia gramofonskih plošč. Blovsnslgh In drugih. Prodsjsm« na lahka mesečna odplačUs. Pišite po cenik, katori a« Vam pošlj« brezplačno, sU pe, osebno vprsšsjto sa eeas prodno drugod kupite. N^jveija slovanska tiskarna v Amerild je HŠBODHŠ TISKARNA 2148-48-80 Blee Island Ave^ Cbioage, Ullage. s aii vam bomo odpoaUil vse btago kot gs pr«MavlJs gornja slika. t—Is vistas KÜKU stansks ura. krsano izdelana Ia trpeftn«ga trdsga «a« krsano isresl«ns ds J« v roaniei n«kaj lepaga. Kolesja J« aa J boljšala «dalka irt vrajano take, da vsdršl vadne pravi «aa In «s avavaava s ut**i ker Je janeara aa vas vsš« livljanje. t—AutomatMni stroj as stHši lass. Ztriš« las« kot M s« kampUlJI S- telasničarak« vrst« šepnu ara v trs h mam pokrovju I njen« nlkel kolesje j« laka vrajano. da vsdrftnj« prsvt «Sa Ia vaê lat. 4—-Paslsšel prstan s vrezanim vašim imenom. 5— N«va vrst« topiatomar taboljšsslmi iznajdbami kstatl kampUIJi. tsdalass. ppna knjitira v aanja vavena s malem aa krovn, prij gart amenjentk kamadov m a« prod« paaamaana, ker le « 1BllMl ^ to atavM pe tak iSftS^tSzS^11 UNION SALES CO., DEPT. 20» 873 W. Madison St» Chicago, III. T/ LETO—YEAR XIV. PROSVÉTA GLASILO SLOVENSKE NAtODNE PODPORNE JEDNOTE NAZNANJENI DXLEOATJB SA ZDRUŽEVALNO KONVENCIJO SLO mm.__PO RITE J KD NOTE Im bi Mtl«v U. PART IL iTEV.-NUMBER 202. NARODNI POD-1 DO DNI SS. AVOUSTA NAZNANJENI DBLBOATJB S. D. P. Z., ZDRUŽENI S 8. N. ». J.. SA ZDRU- l^J ŽITVENO KONVENCIJO. 1. S. \ 9-a8i. ; 19' 1!^ 83. 14. Okieago, JU. La Salle, III. Cleveland, 0. Yale, Kan». Prank Zaiti, 2124 S. Crawford ave. Joaeph Čertalich, R. P^ D. No. 1. Ludvik Medvefiek, 1253 E. 60th St., Stove Lunder, 1411 K. 51»t Street ! d»U*tvs. » In« la uil«v I«f la aatUv asmastalka. Frank Mikaha, 1527 E. 70th St., Prank Ôetina. Frank Maok 1404 E. 53rd Street tr Rock Springs, Wyo.Valentin Mareina. Murray, Utah. Mike Žugelj. Waukegan, 111. Milwaukee, Wla. Lorain, 0. Ely, Minn. Pueblo, Colo. Jenny Lind, Ark. Frontenac, Kan*. Thomas, W. Va. 30—19—35 ' 76-411. Fleming, Kane . 34. Indianapolis, Ind. 39. Chicago, III. 44-16$. Conemaugh, Pa. 47. Springfield, III. 49-153. Girard, Ohio 50. . Clinton, Ind. 52. Broughton, Pa. Collin wood, O. John Artač, 1015 Lenox Ava., N. Chicago, 111. Frank Pezdir, 1114 McAllcter Ave., N. Chicago, 111. , Frank Pcrko, 311—1st Ave. Albert ^Irast, 471 National .Ave. John Brnu, 1741 E. 29th Street, Fred A. Vider, Box 673. Joseph Hočevar Frank Grilc, Box 102. Rok Firm Rudolf Mestck, Box 204 Simon Itepovi, R. R. 1, Box 80, Weir, Kens: Mihael Polutnik, 1X21 E« 30th St. John Jenko, Box 966. , Louis Korgftec. Joe Sodar, Box 61. John Miklaue. 1 - ' Tony Fortuna, Thomas, W. Va. Anton Jerâin, Box 139, Cherokee, Ksiin. 53. 57-302. GJeneoc, 0. 4 Black Diamond, Was. 65. Breezy Hill, Kans. , 69. Evcleth, Minn. 75-371. Roslyn, Wash. 79- 11. CleElum, Wash. 82. Johnstown, Pa. 87. Herminie, Pa. 88. Moon Run, Pa. 91.% Johnston City, 111. 92. Franklin, Kans. / Laftalle, Ql. m Frank Krofel, 911 Kefthan St., John Fotokar, 3227 S. Ridgeway ave. Mihael ftvigelj. Frank Podboj, Park Éill, Ph. v Youngeton, 0. | John Goriek, 414 W. Hay St. Mike Staudohar, Box 691 . Frénk Bregar, Box 737. Filip Progar, Box 12. ™ Z * Karol Kotnik, 15450 Calcuta Ave. John Zupane, 15707 Walcrloo Rd. John Oorjanc, 15714 Trafalgar-Avo. Frank Bučar, 15710 Waterloo Rd. Anton Orden, John Rebol. Valentin Tushar. * Joe Oven, 1201 K, So. Grand Ave. Joe Graéuei;, Box 404. Ü» 98. 106. 110-322. 112. 118-.m BÉ Imperial, Pa. Chiaholm, Minn. Bearcreek, Mont. Pittsburgh, Pé. v 121.* Detroit, Mieh. 124. 126-312. 130. 131>1Q|. 132-114. 137. 138. Forest City ,Pa. Cleveland, Oblo. Jaeob Arh, R. R. D. ¿Mfulbery, Kans. Frank Masera, 304 Jones St., Joe Sedej, 209 Adorns St. Gregor Janaeek, Box 188. George Msjnarieli, Box 161, Frank Crnieh, Frani Čužek, R F D. No. 3, Box 60a, John Kaus, Box 414. Vietor Butja, Box 271. Frank Martinjak, Box 607. Joe Bratkovič, ft. No. 4, Box 86. Gaapar Leakwvec. Lavoslav Ževnik, '' **' of Neuotadt'a Store • SiiBuwdS M Anton Mausar. Frank K lun, Box 399. Karol Zgonc, Box 318. Tony Miller, Washoe, Mont. jAnton Burilar, 5144 Natçona Way. • Andrej Äemrov, 9130 Helen àve. Nikola Rettich, ' m ' 48JÍ7 Charlevoix Ave., »j á Eveleth, Minn Chicago, 111. Klein, Mont, Cleveland, O. Canonaburg, Pa.- 142. Collinwood, Ohio. 146-144-306. Messmore, Ps. 173—93. Cleveland, Ohio. Frank Rataic. Anton Abram, Or 1st Stokel, ; ' > Kate Loviin, 616 Douglas Ave., Joseph Zavertnik, 2821 S. Crawford Ave., Anton Kristan, Box 35. Ivana Pavlin, » ' John Koklič, Box 276. Frank Kiren, Box 111. Matt. Kustelic, 1.1925 Sarnac Rd., John Babe, 845 E. 139th St. Tony Koučič, Box 292, FVurehfnee, John Yertalnik. Pa. Joseph Blatnik, 3741 E. 77th St., Frank Verček, B. F. D. 9, Bedford, O. John Žulek, J. Jeriinovieh. Rose Jerone, Gromi ve. Pfepe™&«¡S Él » 0'>#éjjm< John Progar, Box 195. f i- 182-175. 192. 20Ó. Gllbret, Minn. ♦ Milwaukee, Wie. Matt Musich. Elsie Prislan, 200 Harmon St. Mstt Zsdnik. Herminie No,-2, Pa. houis Flere, R. F. D. No. 3, Box 111, Frank Strojen, F R D No. 3, Bz 116 213-180» 221. Clinton, In<|, , 216-365. Oak mon t, Pa. Irwin, J»a. (Christins Omahne, 588 N. 9th St., John Bon, Box 214, Verone. Pa. Irwin, Pa. Tereziji Ju vane. Martin Horvstin, Boz 355., . Oh Union t, Pa. 228- 72. 2*1- 89. 236-323. 244-191. 245-343. 265-200. 287-226. Vinko Iiočniikar. Matt Paver. Jacob Zeitz Martin Htrupek. Frank Hugelj. John žust. 220-348-58. Bryant, Okla. 226. Bdieon. Kana. Ringo, Kana. Primrose, Pa. Bcaaemer, Michigan Frank Htempihar. Kaylor, Pa. John Dolmovieh. Lawrence, Pe. Vid VodiSek Hoùthview, Pe. Ferd. Železnil. Borget tat own, Pa. John fikùt. 290 181 404. Homer City. Pa. Peter ftkof, Box 78. 314-367. Buhl, Minn. . Mex Mertz 3H2 349-310-303. Aeoata, Pa. Martin Ahrem. 386-SO. Library, Pa. Vlek Triller, ; „ 394-419. Drnâtvom in članom S. N. P.l. ae naznanja, da se bo vrtlla izredaa (združevalne) knnvenelja S. N. P. J. dne 12. sept. 1921 v Clevelandu, Ohio. PoveHInire so «e razposlsne in če katero društvo ni prejelo poverilniee, naj se obrne na gl. urad. I ÄUBgW i. fiSfk, gl. tajnik. M att Keriina. . Joe Rua. $ Joaeph Satinée k. Jednotine zadeve, «arjiee« izplača poemrta»ne, Edison Kana. — Med pazi ji-1 nizaeije. Jez v splošnem naapro vim čitanjem razprav se bodoča tajen temo predlogu, ker hi iko pravila wn todi naletel na pri- doval organizaciji. Kdor naaee fw»r<*čilo mm. Mary I dovičeve. j rava kaj takega, ea navadno pr. .........^____. u*da km I au je eorodni- gt«ale kako dolgo eo član» orga j kov, ki '»etanejo nepreakrbljeai. (> organizaeija da to priliko, jo bo član. ki kaj takega namerava gotovo izrabil v koriet svajik eo-rodnikov i» na ékodo organizaei ki priporoča, naj ee tudi «amo pravi ja po več za tako ji. Po moj** mn#njn bi bili taki, 4. in 11. " 7. In 146. 16. in 69. in 64. 23/ * * ' 25. 20. in 33, in 46. in 110. 30. in 66. 34. in 39. in 75, in 99. 50. 51. in. 62. 60. 65. in 86. in 88. 68. in 128. 82. in 92. 83. in 126; 100. in 134. 117. LloydcU, Pa. Dunlo, Pa. CI a rid ge, Pa. Penn Sta., *Pa. Buxton, la.* Madrid, U. Milwaukee, Wis. Coketon, W. Va. Frank Havdek, Dunlo, Pa. Mihael lialoh, Box 212, Claridge, Pa. J. Terbovc. Anton Dem&ar, 822 Woodlawn, Av., Milwaukee, Wis. Prank, Koeian, Box 272, Thomas, W. Va. I Roek^Sprtngs, Wyo. Thomas Öadel, ' . Hutlngton» Ark. Mlehael Pajk, h. 63, Jenny Lind, Ark. Jenny Lind, Ark. Allx, Ark. Hartford, »Ark. Breezy HU1, |5gnaasJohn Hoinw H u a Hox m Mwi. j0l,n Hoycht, H. K. 8, Yaks Kansas. Yukon, Pa. Darragh, I^a. Wyono, Pa. Herminie, Pa. Franklin, K|nsas. Cleveland, Ohio. , \ If » 4« Cleveland, (Ihln, Moon Run, Pa. lierry, Kansas, Pittsburgh, Kansas. •a Krank Medved, ft* 4«. Yuk.m, Staunton, 111. i y ' í Í " Livingston, 111. Nokomis, 111. Clinton, Ind. Indianapolls, Ind. Ringo, Kansas. Girard, Kansss. Cleveland, Ohio. Cleveland, Ohio. Forest City, Pa. Vandling, I>. Brought^, Pa. , Anton Seljak, box 56. Frank Budič, in Frances Terbelnik, (116 Bonne Ave. Mlehael Jerala, Box J17w Moon Run, Ps. Joseph Vidmar, Livingston, III. ■■ ■ y .i »r *■ ■■ *■> "V * Gasper Leakovits, Box 289, Franklin, Kansas. Frank Mazel, Box 614, Clinton, Ind. Andrew Cisaj, Box 404, Clinton, Ind. Joha Lokle, K R. 4, b. WO, Giran I, < •• - , £ j. 'sltóL .«» Vincent Blalko, 643 K. 16Sfti St. in Frank Vralnv, Mathias Ksmin, b. 491, Forest Olty, Pa. — la Joacph Korctlce, b, Michael Mali, Box 155 — In John Gltnik, Box 186, Broughton, Pennsylvanie. Anyin Potiaek, H B. 4, h, 133. rsf^a3 ^ a Z3S .v sdlH- Tajniki društev, ksteri fie niso poslsll Imen in nsslovov delegatov, se prosijo, da poAljejo imeni in naslove, kakor hitro so lcgatje livoljenl. Drufilva, ki se zdruAijo z drugim druitvom, naj vedr" nevedejo društva» ki jih delegat zastopa,na konveneiji, Ako katero drultvo ni prejelo povei4lnlee, drufitvenl tajnik pifte njo v gl, ursd. Vsako druitvo, ki voli delegata, najsibode samostojne ali -leno, inrtra izdati poverilnieo delegatu, kateH Ih> njih dručtvo zastopal. Vaak delegat se bode l izkazati s poverllnleami od vseh drufitev,, kstera bode zastopal. V slučajih, kjer se dve «Iruitvi »d«t-lite v svrho izvolitve dveh delegatov, morata obe druAtvI izdati poverllnle! ol»ems delegatoma. Zdruikvna oz. tretja izredna konvenciji S, N. P. J. se prične dvanajstega dne v septembru 1991 v Cleveland, Ohio. Blas Novak, tajnik. na——m miniii in ki so napravili ssmoator deleftni posmrtnine po enern letu, ko so bili sprejetii k orgenizaciji. V e-nem letu se marsikaj spremeni In mogoče tudi takega, fti se gre za-varovati, da se bo potem lahko u-smrtil in Inido imeli sorodniki njegovo poamrtnino, srečala prava pamet. Teko bi bila tudi or-gauizaeije zavarovana. ivrdlagam, da ae dijaftki aklad odpravi in ae v|>elje name-sto njega sklad za ostarele- Člana, kateri nam bo prav priiel. tflao nad 60 let, ki je nesmoften ae de-lo, de bi se Ishko dobro preftvel, kaj lete plačal aseament, naj bi bil.deleften tegs sklsds, iz ketr. regs naj hI se mu plsčak» esea merit. Daalarvno ni bolan in za-MS na pr. do $3 ns dsn, vendsr naj bi ae bilo treba takemu plačevati aaeamenta in zakladal naj bi aa zanj iz sklads.zs ostarele. Člane, ki so štiri nsd 65 let nsj bi ae delo od sdrsvniks pregleda-ti in Če jih zdravnik priporoča in eo ssmi pri volji, naj bi se jim Izplača je |M»1ovična |>od pora do amrtl. ne glede, kako dolgo le fi*e. Ce član fte kaj dela, de le te v avojo korbrt. Potem W ml-padll vai obiski za takega člana In on ne bi imel več pravice vpreftatl podpora, to je nekaka penzija. ¿enake, ki «o navadno l»o|#hne 14 dni porodom in jim zdravnik priporoča prsMelj, naj hI bile n-previčene do podpore, čeravno £ bolezen v stiku a porodom. «O ne more opravljati goapo dinjsks dela in imeti mora pri atrefeiieo. Kevnejči sloji nimsjo aodanea atane male Opereeija po $1W in večja pa vellkmveč. Glede speljevanja razredov ao strinjamo n aeatro Udovichevo. Izobčiti kaki-ga člana naj nima pravice nikdo drug«, kakor porotni odbor ali pa splošno gleso-vanje. Pogrebni stroški naj a« določijo na $200, ker dandanes akoro ni pogreba /a nižjo ceno. Za konvenciji naj ae kaj i^k r.-ne xa laalno tiskarno in razširje. nje Prosvete. Želim, da se oglasi še katera sosestrs, ssj so če druga ženska društva v. obeh organizacijah, do konvencije imamo pa samo le nekaj tednov. « Upamo, da ee bo naša naavete upoštevalo vsaj nekoliko. Za društvo "Jntranja zora" št. 103. — Panlinc Bnaenc. . Oregon tity, Ore. - Bliža ae nam čas, na katerega smo lahko ponosni alovenski delavei, kajti najkrajšem času s« bosts zdrniili nsši HNPJ. in HDPZ. v eno veliko organizacijo. Žal pravega zdrule-nja še nismo dočakali. Tč kar se ls> zgodilo aedaj je šele prlletek pravega združenja. Koliko se je že pisarilo, predlagalo, inieijatirglo in razpravljalo po naših lletih tem združenju zadnja 4 leta. Ne-zadnjekom, kateri ao delovali* da se prepreči vidno združenje, ae je posrečilo, ds so vsaj nekatere jednote «pravili proti volji članstva proč od sdtuffcnja. RedeJ rfov. de-Isvstvo lshko spozna značajs svojih voditeljev in kake uloge ao igrali posamezni odbori pri raslič-nih jednotah in zvezah. Kazali so se prijatelje svojih rojakov delavcev, toda očividno jim ni mar, kam so delavci a takim voditelji lahko zapeljani, ker njim je delavec rojak deveta brigs Njim več koriati, ko ao Slovene razcepljeni v manjših delih in to jim menda povzroča veaelje. * Ko pride do združenj« s pod-pornimi jednotsmi, naj ta jednota ali svess, kskor ae bo Že imenovala, sačrts pol S zedinjetiju vseh zavaruje za re. V vsakem szati z listino PRO Jugoilov rá ats rostí b. ana pisa aine els • Hlovencev širom Ame linjenju vseh rlke, neglede prtproočal, naj poma zveze", ker veliko je v na bratov Hrvatov in *r P**, ,torrJ pridevek •4 jngoeio->lj primeren. V OT- i d chive i, torej tudi delinks primeren. Org^-in zvezana i organiza celo to ime naj naj bo lahko vaak do bro ato ječ član naše organizaciji ne osireje ae na 4rfeyljanstvo a|i deklarantstvo. Zadostuje samo,da brsti. "^gj L ds bi f« organisa de stavila več a jo sovražijo dčka parsaRi, jo ne bi orgunizaci konkur/i • bomo $300 m H«' Jugociovsn4ko deško godbo, ki nosi ofieljelno Ime Godbg Jugoslovanske republike, je organizi ril brat Andrej Bomba«- v februarju 1920. , Bombač je prišel v Bar bet on is Lorains, kjer je dobro poznsn med rojski Tri godbi, !>oznsni čitatel-jeni cvete. velik ki lshko, ima naš nsrod za pod imenom Unrin Vietor Band, je eodeloval dvansjat let. , ■ y ■ Htsriši dečkov so plsčali pe pet in dvttjset dolarjev za nakup godbčnih inštrumentov in godbe je pričele organizirati pod vodstvom Bombača, kije član épovetiake narodne pc^porne jednote. On pripada k društvu "Triglav" v Barbertonu. Stroške za uniforme, ki so prstno-sive bSrvé, zarobljene z rdečim trSkom, so nosili dečki aeftii. Po sedanjih pravifflt lshko vstopijo dečki do petnsjstegs leta godbo. Ko deček doseže petnajeto leto, zapuati deško gfedbo.in iz teh d^Čiov. kiaodoeegli petnejeto ta in drujih name>avs Bombač organizirati godbo starejših godbenikov, tako da bosta postali dve odlienl organizaciji. "" '\ê. '■ '• -, . j4,- ■MÉgÉg^l Najmlajši član dešk teden dváfcVat v dômi sto fodnl^l m§i______ ( Na pr^Bombačcva sins, atara 13 in f let, igrata »oprano saksofon godbe je John Župl, ster sedem let, ki udarja na cimbale. Dečki se uče vsski te Domovina" ns Mulberrjrjevi eeati. ' " J, Brst Bombkč Ji tUdI mm komponist inje komponnirsl koračnico "Jngoslovsnsks republika" in dvs valčka, ki jih dečki že dobro igrajo. Deška godba pride dne 11. aeptembra v Cleveland okoli deaetib dopoldne, da pozdravi delegat« združevalne konvencije. vVrli dečki so večinoma člsnin mlsdinskegs oddelka Slovenake narodne pod pome jednote. V V. ' f ns versks sli politlčns prepričs-njs, samo da pridemo do kolikor mogoče obširne avobode in de bo mo močni. Društve, ki volite delegate sa konvencijo, glejte, da volite mote , katerim bo vaej malo na areu na predek slov. naroda, da bomo lah ko golAzali drugim narodom, ds smo tudi mi, dsairsvno mali, kul turen ln napreden nered. Kakor na vsski konvenciji, bo* diet redni sli izvenredni pridejo na dsn točk« prsvil, ki se morsjo mnenje o neksterih točkah prsvty iiekstere izboljšsti ali za vreč Predlaga ae kake nove točke itd Tako tudi jaz želim tsresilt moje ki nsj bi se jih po možnosti upo ste velo v prid skupnemu členstvu Do delegstatvs nsj bi bil uprs vičen vssk člsn sil člsnica, brez ozira na držsvljsnstvo, ker umevno je, tis imamo doati zmožnih Članov, ki niao državljsui, ps so vendar zmožni ta naloge. Izvzeti nsj In bili «amo glavni uradniki. Bolniška podpore, ki se j« gla-si Is, tla bi'ae sa prve tri dni ne plačalo nlkske podpore, nsj a« v I mm loče glsal. da je član s prvim dnem. ko se je jsvil pri zdravniku podpore deležen. Po mojem mne nju bi bilo na ta način manj simu lautov, kakor ps Jih Je danea. To nam kažejo društva pri drugih narodih. Os ss sedsj kak član na lahko pouoarečil in Je bolan tri d ti i, l si gotovo ostal raje še nekaj dni več doma, samo ds bo dobil podporo, tedaj bo dobil še za tiste dni, ki je Idi v resnici bolan In tsko ima organiaselja na vaak na čin lagulm. /, mo, mm, ltmo. iftoe in mam. ds se bo lahko vaak zavaroval v listom razredu, ki Ho gu Hi lakn se ho sadoslllo onim,ki ao k«U zavarovani pri obeh orgenlsa eljab <*1sni stari od 1i de tU lete naj ee lshko tsvsmjejn poljubno |f# kateremkoli jf llrlB mara du. Od 40 do 45 lete ss IlOOO po-smrtnine in od 46 do 50 leta le se $300. Čim ,več bomo imeli rszre-«lov, večjs bo v tem oziru avoboda za ^sne in krivica ae ne bo godile nobenemu. — Kevnotsko je redi rssredov bolniške podpore, ki naj bi bili po $1, g, 3, 4 in 6. ČJsni, Id so ssVsrovshi lc za $900 posmrtni-ne, ne j bi sc lshko zavarovali le sa $k bolniške podpore; člani se-varovani le zs $000 m $i bolniške podpore, in p e $1000 poemrtnlne samo tt |9 bolniške p, ni od 16 do 40 leta naj bi ae lahko zavarovali v kateremkoli bolniškem razredu, ne glede v kakem posmrtnlnskeia razredu ao Ženakam naj ae dOvolf ss varovanje asmo ss posmrtnino, brez bolniškegs razreda. Mislim, da vsak član, ki ima ženo in par otrok ve, kako težko je ženi ostati v postelji tiste dni, ko je s*mo lshko holns ln vleče bolnttko pod regslij i.t.d., ksr bi se moralo doloma odstraniti ali pa popraviti. Ako hočemo spremenit«v imena, naj to odloči članstvo a splošr nim glssovšnjcm in ne združevalna konvencija. Ako ee špremeni ime, nsj ae prezre besedo "naro- in IwÂmNkti ' z n ameri- dna" tka", torej "Slovenako ameriška podporna JednMa". To bi bilo najbolj primerno ime, ker ninuTC aedaj še nič ameriškega na a¿b¡. ti V slnčsjn, da a#inre ne Up sc tiče tehnike mu ne more nobeden ničcaaripredbacivtai. Kdor je bilVtehnižkih širokih izobražen, mu ni bilo treba priti v Ame riko sa kruhom izvzemši radi as mopsšnogti, katero ae predbaeive od nasprotne atrani. V tem delu ni nobene ailc, ker člani SNP, vidijo ktoč, napredek in obatanek m«»6ne podporne organizacije, asi ao apreminjajo in prišel bo udi čas, ko bodo ostale jednote ni, naj jednota pUča vse neatale atrožke pri onih društvih, ki se v krajih, kjer doeedaj le ai nobenega drultva jednote. S tem bi bilo mnogo pomagano in odatrS-prepir p prisiljena niti stare fMate, regaUjb, tiskovine, ssatave i. t. d. Nasprotujem, da bi ae znižala Sli odatranila pristopnina. Boljfte bi bilo, da se celo povila na $3. remé-1 in sVese temeljito Obrat poro. Ravno v tem oziru pride do-ka j rado med Slovenci do vččjega sli msnjlegs prepiha. Ako si dve ženi nists prijstcljicl in cns vleče beln, podporo % druga ne, takoj prvo nasnani. Tako si godi v naši naaelbini In miallm, de je drugod istotafctt "' m sVojimi glavnimi nasprotniki. Ker ao alsbl Čaai in splošna brezposelnost, bi priporočal konvenciji, ds bi uredile primerno nizke dnevnice in bi se reje kak njen bi bil vssk preplV pri-drul- dsn dslje razpravljalo. Po nava-t vih. ki hI bilk prisiljena odstre-di je vedno premslo časa hs kon-pečste. regalije, tisko- vene i ja h, pa to ni pravilno,'ker je delegat priailjen hiteti, Jtolijtpr more. Upam, da ne bo delegate, ki bi trdil, de je belo kar črno ali podobne trmoglavosti. ' V imenu drultva "Slovenec" št. 68. SNPJ. pozdravljam vae «•lanstvo tirom Amerike. — Joe Radelj in Si oftomore do obstanka. Nič nimam proti temu, ako se od čase 'do' čaSa preneha pobirati*J* ds to ne atafno. Bazna ameriška društva imajo celo po $16 4o $20 pristopnine, pa ne podpirajo pri Konveneijs nsj deluje se elov vetilče, Ne smemo pozsbiti, koliko stsrih člsnov imsmo le danes ln koliko jih bomo Imeli Isls potom let. Pomislimo, kam fcmne UI z njimi .ksdsr se postarajo. Ali jih bomo zspirali onemogle po mrsllh kleteh, kskor se to dsndanee pogosto dogajs po Ameriki in dru god. Ali bomo dopustili» de bo«lo nsši rojski oeemogli od iskorilčs-nja kapitalistov prosili m celice med pretepače In rasne allkovr po keklnlh tskosvanih drlsvnlh zaporih, kar d dsnes Često sliši To se n seme zgoditi, to hI bila klofuta od elov .iednot. Pa hI kdo rekel, aej imajo keksva sorodnika tn, M bo zanje preskrbe!. Malo jih Je, ki Imajo oorodtifks Ia so večji del popolnoma aapullcni na alarm leta. Jednota bi velike beljU na predovela, če bi imele akled za slov. alrotilče. Koliko denarja mi Slovenci zmečemo stran sa rUsna dobrodelna drnltva, kt nam ne hasnsjo nič h nikdar sc oni, ks terim amo poinsgsli pri ustsUevit vi kskib inltitnelj ne spomnijo na nas Slovence. Pozdrav — VltSk vsem tem evojih članov tako bo geto, kskor jih podpirs naša je dnota. Po rasnih sugeetijah opažem zde radodarne člane in llaniee ln «i«degate opozarjam, ds teh suge stij preveč as upottevajo, ker ai cer ae bo eeeement, katerega le sedej tdko plačujemo, podvojil. ■Kar ae tiče civilnih pogr*fc moram prianeti, ds nerod le a M|xmohen aa take upeljave, ki b za aedaj na iskrenosti med Člen atvom ne koristile, tsmveč dovala in je najboljU, da igoet* n«. Nobene nsvarnost nam ne se preti. Kdor poglede aadnje letno poročilo, mora prisneti, ds smo posuli miljonarji in I« ve^. P«> skočili smo že na Vttieo drugega miljona. Ta*ege in ta^o veselega poročila ai isdetsla I« ijobens slo \cnska podporna erfanizaci,pi Bodimo ponosni, da smo člsni take orgsnisesije, ki dobra pod pirs avoje Člsn«, a obenem asaia dobro nspretlnje. Naše delo pa 4« m končsno. Potrebujemo lastno | Itisksrno in sevetilče m sirote nS-1 ¿••u« nerode, ker Kloven« i nima mo nič dobrega priČskovsti v I ntari domovini in časovne raame ) re aes silijo, da ae tu oskrbim» ns atars leta. Priporočam, da ile tudi e tem raz pes vi js ns prihod nji koav«n«iJI. Z« ostale Jednote ia aveee, nsj In. odprta pot k sdrulitvl, toda bres rasli e IrtVe od strani BVpJ. t m lev sini odior nsj preJSsc l«<|iotno mnpaleo ss «v«) trud v Kacina. Wis. —» ^o rasnem raz. motrtvsnjn' v Prosvetl gleda sdrnlevslne konvencije želim po dati le per nsavetov, ds bi gl. ta, nik krat Tnrk približno ocenil jmvmročenn tk«Mlo pri spremembi sedanjega imens; mislim as str« Ike. ki bi nsstsli vsled «premem ks pri nabavi novik knjig, zastav, I «mM« aj^govegs detovlnje Ksr Biahop, Pa.—Ker se večinoms vssk • dopia prične z delevakimi razmerami, naj jih om«nim,šc jas. Premogorov Montour It. 2 je pri naa zapit že*od 15. JtiAl ja in o kakem početku s obratom sc le nič ne ve. Z malimi izjemami imamo skoro vsi dels^rei ne-prostovoljne počitnioe. Čaai sa raspravo k zdruševaldt konvenciji ao le kratki in podati moram tudi Jaz avoje mnenje. S poročilom bomilkega tajnika ne etrinjem. Pripčroča, da bi kolnllks podpora ss prvih 20 dni le U polovico. Jaz ps pri ,rHs*se podpora plača od dneva, ko ae je halnik pravilno javil bolnim in aieer se prvih & dni polovično ze vse bo| nitka sklede, čs pš je bolan več kakor 6 dni aej se mu $taČ4 po lovi čas podpora osmo sa prvih dni. To priporočam ssto, ker | člsni pritolujejo, ssksj no dobe od prvegs dsevs podpore, ko mo rejo vendsr plsčsti asesment za vse dni. Bolnilki skled ne j se aredi ts ke, de ne bodo člsni olkodovsn vsled združen js »a sleer fcaj M M 11 sklsdi od $1 do $6 dnevne bol nilke podpore. Po«mrtnins aaj bi bila po $400 TI, $1606. $1306 in 10000. Do leta naj bi s« lahko praeilce asvaravsl v keteremkoli asved^-nem razredu. Od 40 do 4A leta aa $1600 in $4 botn. podpore; 4A let pe se $1000 posmrtnine in 4« dnevne hal. podpore. & pro-ailee le nI preatopfl 46 leta. zsksr pe se mors ivkszsti z listino, se lshko zavsrnje za $600 in $1 pod por«; od 4K do teta pe sc pro zacije. Tudi Jkz kdt Stari član de-jein |pnyeneiji. nekpllko neavetov i bodoča pravila Ime asi ¡¡¡rtm «taro. Brat Por Ipdich .sicer svetuje, da bi se ime jsrenieniio na jugoslovansko. Ni-slččr velike^ Ugovora proti temu ,toda nekaj tet fič lshko počakamo, kakor Je svetoval neki dopionik, da dimo priliko le drugim jednotaitt, da te nam pridružijo iij bomo spremenili ime šele, ko boino združeni tudi z oatalimi " * isciiamL V tčm čaau ee moreta tudi v stari domovini ksj spremeni politike, da bo mesto dolgega imena S. It; Š. jugoslovanska federativna republika, ki «o ju#tfot%iWkr narod privedla do lepše sloge kakor je sedaj, ko ae bori ena narodttost proti drugi. Bedi {mena ne bo odstopil nobe- Kbratov o4 jednota in tudi novo opli |c ne Wdo ozirali na ihte; V naH naselbitii kaj taeega sploh nikomu"r ha mlad ne .pride, akoravno imamo precej bratov Srbov in Hrvatov, torej naj ostane pri starem imenu SNPJ. is vzroka, da ne bo'keteri član olkodovan. Ako sc gre za aplošno korist r.e smemo gledati na to, kdo bo oftodbvan, ampak kAkb be to koristne ' kupnemu članstiu. Zato se teors opustiti fo, kar bi imelo škoditi akupni orga-nizeciji ne glede, če je nekaj po-aamesniftov prizadetih. |Ako nasprotujemo v takih točkah, kako remo zahtevati, da se kapitali-uiti&knčjo soclJaHzmu. Dclčgati naj torej upeljejo razrede, de bodo oni lehko eksistirali, brez da bi ae upeljefe velike razrede, katere bi bili primorsdi Čez nekaj let zopet znižati. ||oJe mnenje je, nsj ostanejo v veljavi taki razredi kot ao aedaj v veljavi pri SN?J.'| ^Bavnotako bi moralo biti rad ISMbke podpore. Največja pod pora naj bi hlla po $3 na dan. Po-mialiti moramo, pa sc vračsmo na- le čkefl | leto WeatmOreland Co. ds To Jč lep na zato le nima ksndi detov, ker klub le ni dritti siten, da poetavi kandidate, akoravno tmamo v klubu precej drlivlja nov. Sodrufi sc ' izgovarjajo, da niso zmožni englclčine ki v slučaju, de bi bili zvoljeiri, bi ne mogli izvrševati službe. Sodrugi v Her minic, Msdison in drugod bodo imeli priliko .glssovsti za polni tiket, kskoršnjega imajo sodrugi V Tčwn1upti. Tetn p!otow vabim v imenu katopamjske organfakcij.-soc. stranke vse aoScdnJe drfeave na piknik, katerega priredi omenjena organizacija v Hcrminie, Pa., na delavaki dali od 2. ure popoldne do' polnoči. Na pikniku bodo rasne ^sbsvc in dosti dobitkov kdor bo nsjboljfc relil vlogo I. 1. D. Zvečer po veselici bo slovenska godba iz N. Hermlnic. Ves prebitek bo šel v gl. stan stranki za ffckritje $20,000 primanjklaja. naiT organi" Prio pedls tudi e«ns raznega blaga Neisogibno je torej, da do normal nosti pride. Vse države imajo od editinskl zskon, ds niso vdove in airote tako zaputfene, kskor poprej. Popolnoms zadostno je torej, ds ae ¿)sn zavaruje zs $1500 Kakor bodo sedsj plsčc, vsak dru Kinzki oče tudi zk več plačevati ne bo mogel. I Naše naloga je, ds Člsnatvo izobražujemo tako, da bo narod a poznal avojo politični moč, da delsvcl nc bodo zlorabljali volilne pravice ampek bodo Volili kandln dete, ki bodo delovali za penzijo in kot Je prišel odlkodninski sa kon, tako bo prills penzljs. Potem nam ne bo treba treh velikih vplačevanj v posmrtnineke sida de, katere cente ae mora dsnes trgsti od svojih ust ,ds se preskrb svojcem po smrti neko podporo. Vem, ds j« zs Prosveto dcglJ prsdivs sedaj pred konvencijo hočem omejiti avoje želje. W«st-moreland Co. naznanja tukajšnjim lojakom, da Je nominiaria acja tu kajlnjega okraja asmo 5 ksndlda tov aocijalistične stranke in i revna očeta, Norainirsni so sod mg HnfnsgH. Strnchel in Ji. Zomik ss mpkiniks In klerks okraje pa Albught in Gidss. Zs višje UVs de ni MVo sposobnih kot sodnikov Vojni Je mbvlrsls tudi morelsndake stranke, s upanje Olsvetsnd, 0. — V filenu 18. ae 5. in 7. točki ne atrihjat^. V 5. toč-fcki stoji, ako prosilec eno leto po odklonjtvi prosi ponovno za vstop organizacijo, mora navesti vzrok, sekaj je bil odklonjen; v 7. točki pe stoji, da vrhovni zdravnik ali gl. tajnik nista dolžna pavcsti, zakaj je bil prosilec odklonjen. Vprašanje je, kako naj proailec navede vzrok, ako ne ve, zakaj je bil odklonjeni. . Izobčenje radi etavkokaštva naj sc tudi spremeni^ kajti če točka oatane, kot je aedaj,' lahko pridemo v navskrižje pri aodiŠ-čih. Spremeni naj ac, da jednota amatra stavkokaltvo za nevaren posel in nc plsČa nikake podpore v slučaju bolezni, poškodbe ali v slučaju smrti nikake poemrtnlne dotičnemu ¿lanu, ki je bil kot atavkokak n\\ stavkokaški čuvaj zaposljen v čaau pravilno napovedanih Stavk po unijskih s!i dragih delavskih voditeljih v sluča ju, ko se je delavstvo splošno izreklo za stavko. Tajnik tudi ne ame pobijati asesments ocl članov, ki štavkOkhkijo. Tako se stavkokazi sami "izobčujejo brez jednotfae i nit sne e. Kskor je aedaj u pel Jano ao pa lc vodko Člani, dokler niso izobčeni po in-ttancah, ako jih zadene nareča ali smrt. so deležni podpor in po-smrtriine. ' Bolniška podpora naj bo kakor do aedaj. nč višja, kakor po $3 dnevno. Aks ae prejemam prve tri dni bolesni podpore, prihranim ravnotoliko, kakor če bi jo prejemal od prvega dneva. Taho ao ps vefita do klade in ako ne sbofhn. sem ie na boljlem. ako ai-aem plačeval doklad. Dosti letamo bolem i, ki t raje jo le po 2 do 4 dni in če ac ne plačuje za 5 pet bolezni, bo seVeds vssk člsn o-stal doma še dvs dni, tako ds bo deležen cele podpore. Ns ts na-¿in ae prikrajšava jednoto, toda ako pridemo aa sejo ia ss sHti. ds ie dok lede sa bolniški sklad M 'ji ^.i _i. .t». .. -i. po mm, se sum |it iinofaneenjs, "da v fhieagn Indijo cigare sa nal denar". Nala jednota ni po-djetje m iskorllčanje m kdor misli, da bo jednota bkorilčal, m fflrti, kajti on jikorišče edino nas delavce, ki plačajmo v bolniški „klsd.. ! ■ - „^Mi^ \ '<> i 1 Kakor sem čiul bo na konven-rjji predložen načrt za zaveta ker ima neki rojak pripraven kraj >a tb, mislim nekje v Wisconsin«. Prvo bi rad vedel, kje s? tisti člani, ki žele »svetišč*. Ako jtji j« 1° 20 ** *°> * laWco <*°-bi /auje "boardinghouse", če jih ja pa 100 ali več, potem bi se pa ¿e splačalo. Ako se misli kaj takega ustanoviti, naj bi ae kupilo kaj primernega v južnih toplej-üb krajih ne kakor je Wisconsin, Ohio ali severni Illinois. Jednotini uradniki morajo biti vsi ameriški državljani. Oni za-stopajo jednotinp interese pred amerijmimi postavami in znano je, da ima vpliv le tisti, ki je tu-kajžnji državljan. Ako kdo želi mesta v glaxoem uradu, je njegova dolžnost, da postane državljan. Komur državljanstvo ni pri srcu, mu tudi jednota ne bo. Nekateri Člani tudi, želijo odstranitev ,oglasov iz Proavete, ne-vem zakpj to, saj jih nihče ne si-li, da kaj kupujejo iz njih. Tri-ner vedno prodaja enako, vino, pa ,t ga oglaša ali n «wuui «-a- be ib svojcev tako, kakor ostali oblici; prisi> 'delavci, člani te jednot*. >r nobenega,; * '* naročen. — _________ ,_______ pram uradnikom :ta jedndte, ki Ib nastavljen! v gi uradu in ae opravljali' poleg tega «O pofcttert-ski bužinem, svojo opravičeno o-;orčenost, stori konveneija v Cle-elsftdu najbolje, čsspre^tne go H naveden dodatek kpeavfcm in aa ta katfai neredikonse vsaki špekulaciji, ki igM za tem, da ea protiargnmentor, ao ae nekateri ¡Mtf'Sítítf* češ, "da sQoiaUzem'ne omejuje sebne svobode, ampak je posj Ö; da ne pritiska delavstva spod'aíSrí ¡TočTvT " more Se torej smatrati, da je ližče uradbrfov, ki imajo vatna podj socia] krat. , mo*e v orgamsaeiji n»' .snu* trpeti od posameznega ualužbenog, dokler jjji vpoalen t gl. uradu jednote. Do te zahteva ima vsaka organizacija ue le moralno pravico, ampak dolžnost, ki isvira is kolektivne volje ta šelje skupnega članstva in njihovih interesov. ¿ ■ Koncem konoa; kaj Je aoniaiUti čna ,in kaj je kapitaliatična etika T dl Soeialiatična etika aU nauk o življenju aa# uči* da je žrtvovanj, ea oiljk in ideale, ki j* vidimo v odpreti sedanjega kapitalistične- "i katnri dslejo ■ ^ delavel načrte, kak« boda Ptw --------- ki--------------- svoje zborotenje dne 12. septet poleg dala in'plač* ki jo dobe U- iii_. m____i___i„ A J. ____u _ _l ____ bra.t. 1. v Clevelandu, O., in da se da delegatti navodila zš spre-membč v pravnik, se je bila vršir la pred kratkem pri nekem Čika-skem društvu razprava, ki je za* nimiva in iz katero ae da razbra-U, kako daleč* segajo danes resnično socialistično vplivi na u-pravljanje slov. podpornih dnot in zvez v Ameriki, in kakšni radrtiki in nastavlj** v gL uradu pešajo detičmki še a kakim drugim padMeot ki ni dimšab-no kulturnega^' političnega, ali *«a»aKNatan*ftia gmotni škodi in< oftreal a4oj moralni preetW. h*v» : • t:-^ J Človek s soeUhatičnimi naaeri ■■L---ez v Ameriki, m k^eni bi mifelll^jda bo našU U vrste pro- drugi vplivi so še, ki si iščejo pot? ■•veljavi jen je, t ki ae a.^eoi^ #lsienefn naprednem dniltvn so alističnega stališča ne morejo smatrati sa priporočljive. Razprava se je sukala okrog dodatka'k pravilom, ki naj bi o-mejevala jednotinim uradnikom in naat^vljencem v glavnem uradu svobodo, opravljati poleg svojega uradnega dela še kak drug postranski buziness, ki zahteva Stalne ali pa prealedne telesne navzočnosti. To bi zadelo tiste glavne uradnike in nastavljene* ki delajrf v gl. uradu in katerih plača je $1,500 in več na lete. (To svoto je pregladatelj v teku razprave komprmoisfto zvišal ha V propoziciji so pa iajeme, ki dopuščajo aodelovanje pri takih podjetjih, ki za vzdrževanje in razvoj podjetja z*ktevajo nepre-sledne fizične navzočnosti kakor investicije denarnja v zemljišča, hiše, intabulkei|e, nakupa drfnic, intelektualnih del in eodelovanja pri takih uataatovah, ki složije v d rušaktio-kulturni politične in pmsvetne namene. Uradnika aK nsatavljenoa, ki bi kršil tozadveno točke pravil, ae ga na podlagi dokaza odatrani iz uradk ter na njegovo mesto nota vi drugo oselNk^^^^^^^l Predlagatelj tega dodatfu je ns U način potipsl sa šilo dru-štvsnikov, da iznajde koliko re-«ničnega socialističnega dpba veje v naših najnaprednejših društvih ia jednotak v Ameriki, ki če je rss šs prišsl šsards sačno naše demokratične ia napredna jednote, aa kakršne se proglašajo, uvajati, kkr se njik upravljanja tiče, soeialističao etiko, ki naj varuje te vrate orgsnizacijam doae-daj njim pridobljeni prestiž. Zlasti je imel predlagatelj v vidu dejatvo, da podporna organizacije niso kapitaliatična podjetja, ki bi koga izkoriščale mezdno ali drugače, temveč drušabno-kolek tivne t torbe, vs|ed česar je apli kacija sociflističae etike pH n pravljenju teh iaetltoelj ne le sa-¿eijeda, temveč imperativna. V svojem kometarju se pod krepitev avoje propozicije, je dejal predlkgatetj med drugim sle-delii "Kakor vsaka drnga napred na, demolEHtlfaa, gosp«.dsmka ali poHtlčna orgeniiacljs, tako ^teVf -^ ranje opravi pro in m vljenccv e» se izogne jedaóta vsaki alnčajni delovnih vprsšsnj in pogojeV tlče jateljstva. glaševalni odmev, ns le pri so dvuglh, ki ima|e v te reši globji vpogled, temveč todl pri priet^ ših, Id so jim interesi jednote i ižniel najbljižji. Toda aa eakrat ee to nI pšerelllo* kajti piapefct cija je propkákH kr njena odklo-nitev osvetljuje najjasneje, kak-Ino eeeilano etl&o stališče eá-vzemajo nekateri uradaiki v gt uradu jednote a ostrem na njike-vo splošno aktivnost In nasoea, ki se lele v bljižnjl bodočnosti uveljaviti, če ee jim «Inaitve je-dnote preja ne upre. Sftnšaj je nar mre» ta, da ee pH dotMnem draš-tvu dlani, ki se saetfd uradniki in nastavi jene i v gl nradn, ia ki ^ torej, kar se upravnega oddel-(ne glasila) m, direktno pH-sedeti ^HM ' Iz debat*, ki as jo bilk v tekk razprave razvili, je bilo peeri " da temelj njih rtatik o upráv nJaUmÄ V- a kapitalistično etiko, ali na poanemknjfl takih mier; I I de unij, ki eO ei v svojem življenju bodisi v>H«ttl en gospod sr-stu izkazale kot produkt deam-indftidnsllstWnBi naaerOv ta katerih gealo jer "Cklj je aM. M-došaoet ia pošrtvovenje sanjo je aánjarstvo I Najvešje čedaoat, ki jo moro človek isvajaši, je Mvlje-nje ia dneve v dett, bre* idgalov Ne pasti niksmur, da ee vmeša-va' v tvoja aktiiasatl kjsrkeHi l. kajti Ti ai vae — la evet je takáj'^ radi teke. Ttaü jadnsea In ófganiaaeije ee tukaj redi, a, BOO.... 1 Im še ss drene kdo n« msšavsti v Tvoj ieá, v Tvoje na dnemtj, ki jih tak# spretna | sedanji kspitaiwsl ašstem to njegovi pdeoimelti, teda^ma i si, ds Ü js nevoščljiv aH pa i js ves aknpaj saeknset; kajU ea-la knülleti dspaššaje r#š oao-hne avokode, kot pn ta#toiWdij, kl bi eMal pTeízeesti kaj toke-ga, kot et namsMvs a «a prop M eijd. T°M ,#Ko je predlagaj d^al, ds je ^■■muímiém • «tatlftia etodlkalltma, k stdMa m%ot člani alovaneklhk;podpornib «rade «nij - takih, katerih vee jfdnpt in zvez in kot soeialisü v akcije temelje na čisto Šgehrtlčnl AmerllO, pričamo, kakor lade* * ' tt trn na podlagi eoeiOlk-Wa. v Um raevoja, v kaUvl bo tre k podpornih jednot in uavdalttge in nt rja aa 'wT"ljillftf al obnetua*' rapademe V tieti grob. meterijaUm^.v i8r je ga nam luid^pedanji da mm privi-«e tesnejše k eski.r , >V| Kapitaliatična jatika uči, dk je van je.m Ideal in alije; ki eo in obljnbnjejp kolektivno vseh produktivni*In dl- I__M sredetev to, kar osvobmliti dsrske sužnosti — sanjartjs in a- dnnša kolikor pač more mu tovarnarju ure, vslie tem«, "" da aadeva ni imela nobene zvaae na",MittJ° kjerkoli. ^ . .. 111 f s« ^ „ . t jI I 1 1 1. ^J sklad, pt je je aif«l niki in nastavi jen oi ^ gi jedámts tirtlosirfitmjeb1 mM " 'in ZV4H Horlsl izem se ved s nima ničesar *apn«gá a teprtjo pakperiama, to a naukom, da je treba prephati-vse f^voji uaodt ali najjačjemu, naj odloča sa veri kakor ae mu ljubi i da je treba potegniti vae lol, namesto navzgor. Da temu ko je dokaz t tem, da sooiali prizna ati*ok6vne in induatH ilno gibanje delavskega razreda - ki pa mofa biti — ln to je po-goj socializma — prepojeuo a ao- Ki" ' lističnlm duhom in socialistično etiko. 9 trade unijami, ki vidijo ¿vej ci|j le v vsakdanjem boju aa povišale mead, a motivi, da al ia-svoje takojšnje kdobno-tem poaabijo ali pa ne A« uradniki ž KÄdr ÍÚSS^TtlI «"¿d. miril nt M cilj, to je. gapitaimtieno poajetjey , ^ jQ trebÄ družbo preuatrojiti a ■Ali aftitmeriv» aorod^tvó n(ed ^melja, pri čemer ee «vezana todl šlani jednot« ln člani, kl aourad- Irtvovaaj^ ni aklepal socializem niški nasUvljenol reševati, kar sd ia šociallatično gibanje nikdar pri- vó podpornik Jednot v Atte iS prej ali elej baviti. ■la agodovine ameriških trade u-MJ vemo, da ee tukaj r«iae unije, v katerih vaje socialistični dtik ln ee opravljajo na podkegi aoeialisti-Ine stike, ne drogi strani aa unije, m* upravljajo na podlagi demo-repi. IndividnaMUične altkapHali-stične etike. Prve goje medaeboj-no aolidarnost in kolektiven čnt do W ima eMfci«ek*f, in ajih geslo je: "Bden aa vee, val aa 4&ikt" B ksPKalistišnim.dnhom prepojene trade «nife — In tehr ¥ Ameriki šal največ —- najniže inst.........___________ razreda in razvijsjo kavnpdjo, I t marsičem,' karup-■ učlteijev-kajntali-tam ko je m^dlršdin-gaterin previaaujejo so-HHKf i kakjMn nered je iM iMe unijah, ki šo s ktpltaHetičnlm <> dn-ln kot poelšdiee te« , pravno. Prav zato se vedno trudijo, da prepo-__ unije s socialističnim duhom, In ravno e tik» stališča se trudijo aoeialisti, da piojojc^e delavel, e Socialističnim sVes tiče, «ta eooialiatišno aU kapi feallatlčno edko, to jei da povemo odkrito, da tieti, ki hoče voditi po-feeg uredništva jedaatrše kak po. stranski bneinaae, naj raje na kandidira aa tozadevna meeta in e tam pral ali elej a enim ali dragkn ši-nom razburja članstvo. V Clevelandu bo proetor ln prilika, kjer lahko člani Jednot in avee o tem vprašsnju odloča jo 1 Frank Petriek. cariada e tem še aoei da lika, ln na podlagi tega al odpreš Ha aa opravišenja svojih ds-kajti to naMo je ključ do vssh korupslj kjerkoli, flevedš ee Iju4je, ki ne bi iekorlšU nra^lni prasUž kake organisch v evgje privatne talereee aa nfbepo^ eeno. >li u so isjeam. VeUÍta dsUtAe organiaaeije, katerih dlji so kp-jaktšvneca smOa^ — ia takegs anašeja ao več ali emaj vse — né merejo psIagiH svo^eta ogloda In svajlk aaŽerielnlk ihte. neke alniajnik karakter-jev ali saalajev, ampak mi kaetl aa ta svojo «eaaarij* v| vlili. Tsks prsvila samo aa eeH — Svetovala bi, d4 bodoča adružitvsna konvenci-ja spremeni sedanj6'lfcetvieo v to-liko, da bi bila ladaha na koledar-jih in društvenim Ujnikom tako, kakor jo § resnici moremo rabiti. Novo pristopil člani morajo vedeti še naprej, v kakem raars-du ae morejo zavsrovsti v tem ali drugem letu. ¿evnotako mora bi« ti a starejšim ičlapi, kateri žele zavarovalnino povišati. Leetvi- |1jiedaj iadaaa, da ae veak čl^š zavaruje za poemrtnine ln $3 bolniške re do 50 leta, dočim kažejo a, de ae člani lakko zavartj-samo do 40 leta za omenjeni vsoti. T F Sem aa to, da ee ustanovi še e I en reared za $2000, v katerega i lahko priatogll člani dtf 36 le* ta, za rearad $1500 do 40 leta, sa raarod do M j leta, aa racred $200 d pa do 50 leta. Tako naj bo urejena tudi lestvica, da bi imeli starejši vpogled, v katerem ris-rsdn se lahko aavarujejo. To pri-Mam «z skušenj v niši nesel al. léell smo nove eUrejše Mantee, kl eo ee hotele sšvarovglf aa vitji razred poemrtnine, kakor M et amelé po prsvllih, ki so aa njihovo starost dološale najvišje aa^arbvanjs za $600 posmrtnfne, Wilakom la mlsdinskegs oddel ka aij at dovoli pristop v višji rätr^i brez zdravniške preiskave, ae oziraje ss, v kateri raarod želi iettajem ee e odprave pristop. _jnt aa aots prleiapfc tlmae. ne. daj sa efcero nekoliko previs,k| I I člaa sUr nad 90 ltt ia ss tek sa- mšlM) I mU\ e la g» aune od $ft4 ¡rtéi^áp^t H morakbltl nsak, zakaj aš to la da #12 a bolniško preiskavo vrti; Is pravil naj ae črta točka radi članov vojakov, ki so primorsni stopiti v armado med vojno in. so valed teg'a jiosUli pasivni člani Ako so ti Člani prišli bolni domov so bili sprejeti v društvo ln jed-noto brez vsakt atlravniljte prečkava, član pa, dasiravno je bil zdrav, je moral biti adrevuiško preiskan, prodno j« bil eprfjet < itala sem priporočilo dr. Ker-na, ki svetuje, naj konvenoija o jaši rezervni sklsd sa starejša le-bodo postali člani starejši potrebovali v$Č podpore, da bi bilo bolje, da ken-podvssme kake druge ko-prid onemoglim članom. M k<0 kar tot*., štela Čaaa ee šo spominjam ae pripproČa zavetišče-tw enkrst »Irtaniči, aa ateri delujejo ža leta in ružena organUsolia bo oli 2r),(W llaitov .Tn ako bi vsakdo plačeval le po 2 centa m srčne» bi bila ob letu lepa vao-U. Ako bi ae tako plačevalo ako-zi 3 do 5 let, bi bila zbrana vsota, r.n katro bi se lahko kupilo kako pritnerno poslopje. Tja bi se aa« tekal! onemogli Člani, da bi jim ne bito treba obuparatl in si mogoče jemati življenja. Vedno čl-tumo, kako je bil kateri odpuščen od kakega podjetja v starosti 60 do 64 let, brez sredstev aH aorod-nikov, kar ga je gnalo v smrt. Priporočam torej, da ae v adruše-ni organizaciji deluje aa domove onemoglim «lanom. Tak dom naj bi slutil tudi otrokom ln al-rotara, katerim so umrli atarišl, ki so bili člsnl organiaaolje. Sedaj j^ v navadi, da ae Uke otroke «iti aorodnikom, ki Jih vaame* jo |a avoje. PoČeMiom «o navadno ftkl dobro »prejeti, toda sčš-soma ae jih sorodniki,, dilfravtio so jim dali svoje im*, naveličajo in tedej lihajo teško «ivljenje e-den kakor drugI. Ko bi Imeli ta-ka aavetilČa, bi otroke pošiljali tja, kjer bi jim bila ponudena de-bra vageia in preskrbe, Ako bi ksterl imel po stsriših kako po« /mirtnino ali aapulčnino, bi Imel fl, odbor pravleo nekaj jemati meaečno od te^i, aa kar bi tt dajalo otroktm potrebnega učenja. če bi bilo aaVetlšČe bllao u-radnega poslopja in stalno naete-njenega gl.. predaednlki, bi imel on nalogo, vae poslovanje nsdso-rovati, Če eo otroki In val dobTo preskrbljeni. Ds potrebo jemo lastno tiekar no, smo ee prepričell pri aadnji stavki v Narodi! tiakarni. Zdi ae, če ns dobimo ^den ali dti dni Proavete, da Jo pogrešamo, kakor veakdinje hrane. Ne aamo radi Prosvete, temveč tudi radi drn gega dela je neobhodno potrebni lastna tiskarna. Koliko Ima jednbta društev, kl vedno potice-bujejo kakih tiakovi», alt bi ne bilo bolje, če to napravimo vae dbma ln na dajemo po drugih ti-akamah. Ites je, da ao laredno slabe razmere in se ne more vsega tega na enkrat izvršiti, Ms priporočati je veteno trety, da ae na konvenciji pod vzame potrebne korske aa to in potem se bo nadaljevalo a delovanjem. iltrhijam ae a doplaom brate Y fctularjs, da se podvaamejo ko raki za nekako zavarovatje m brezpiiselne sli sUvknjoše člane, ds ns bi posuli ti člani peelv. ni, kejti pssivnl členi eo ravnoU-ko prikrajšani ob čeen bdteanl a li etnrti. Članom združene organiaaeije nij se nikekor ne dovoli eUvke kazen je, temveč ae a Uktmi stro go postops. Končno spellrsm na konvene! jo, ds deluje, da as bodoša vrši V Wsukegsnu v Nlov, uarmlnem domu Kosestrskl pesdrav «H leni orgsnizaeiji in konvenciji,— fraaoes Zakovštk, Ujaiea drn-štvs "Molki jsdnakopravnost" mtitfHHBM^^H ____ Mont. - V Prosvsti se mnogo7 raaprevlia, kako naj o-«Uni ime bodoči združeni org* nlaaeiji. Priporočal bi, de oetan* sUro HNP4., ker to Js najkolj pHmerno in prsvitno ime. Poasmesniki si predstavljajo, da Je nsmen HNW. de si podjer mi vse msnJAe zveze ia jadnots. Ti st rs h je neuprsvlieo. Veak Min, ksterema sn prsvHs kaj ansns, mora priznati, da je NN. N. «stanovIjens aa sdraei po. tflagl. Ta je tisú aila, ds se je Jed no u rsavila, kakor hm drevo. Pri porotam, da et dnevnik Pre* svets povsšs. te ne na eeem, vsaj aa t, si rs ni dnevni. .PresvsU naj v bodoče prinaša la vsš avo|M.d.,i«l. selaegs štiva, ker saeao 'js, da še vsdae vlada prasnoverje med našim narodom, da Še ve vedno verujejo v rasli-Čne strahova, copernice i.t.d. Oas je že, da se tegs oprostinn. Agl-tat or jem ss delavske strsnke Je to snsuo, ako so kake volitve in jih obšičete, da hi jih pridobili tu svojo stranko. Že pri sami besedi, ds je kandidat socijsHst se zgrozijo. Kaj je temu vzrok f Ksr so nevedni in ssslepljeni. Nobeden govornik ne more takim toliko dopovedati, kakor dober lini» Delegatom adruševslne konvenol-je šelim najboljši uspeh. A. KM-atan ■Pnsblo, Oolo. - Priporočal bi. da ostane ime bodoče organiaaolje s nt. J, ker bi se na ta način odpravilo mnogo stroškov, ■Vsako driiitvo, kl šteje 50 čla-uov naj bo upravičeno poslati po Snega delegata as konvencijo; ružtvo nsd 100 članov pa naj bi bflo upravičeno do d veh delega tov, toda nobeno več, kakor dveh, pa naj bo društvo po Število veli-ko, kolikor hoče. Društva, kl šti-jejo manj, kako po 50 članov ae lahko zdrulijo, da si skuptfo lavolijo delegata, ona, ki štejejo nad 50 Članov ae nikdar na aroejo združiti. Tako bi bila 'večini Član-atva aestopana na kbnvenoljn do-8im tega danes ni.;, Irnuiredi ai posmrtnlno naj ie vpeljejo po $800, $600, $1000 hi po «500. Raaven tsgi nsj bi * Vpeljal edea raared tt pohabljene, kl bi ae ae mbgli aavarovatl ia 1 več, kak6r $600, Velijo je nillh, še mladih rojakov, kl ne morejb pristopiti k organiaadljl radi po habfjenja. Za bolniško podporo naj bodo razredi po $}, $2 in $8. fcolnilka npdpora naj as laplačuje od prti-ga dneva beleini. - Porodna ki-grada za članlpe nij bi bili po $15} akt ostane čistilca v postal)! več kakor 10 dni, naj ae ji lapTa-«uje podpori «I kolikor je aiva-rovana. " ■ Konveneija naj ae vrši vaaka iiWmmM bere dosti deU. H tsm hI ne.blU organiaaeije nič ni atiblett, temveč pa bol jlam. Proeilee naj ae aprejehia v or,-Mnizacije do šfl lsU„ kl ae lakko aavarujejo v katersmkali bdi-nlškem in ptvilirtninskem raaredu do «6 lets pa le ♦ prve* IU drugam raeršdu. Operacija naj bf as plačala, kolikor stane, nikakor pa oe če. $128, -lEakl poadriv vacmu Članstvu — Joto Hanlok, član droltva^0#elMKaf. I Parrttt, Ft - DruHvo vanee" It. 262, HNPJ., ji ni svoji aadnji seji dne 21. t. m. glaeevafo radi bolnllke podpore, aH naj bo-do Člaal deležni prve tri dal pod-pore in ee iarekle, nsj M si podpora lipltčevalt od Pfvega dneva, ko Je bil bolnik javljen bol-nlm. Ker rtüujomft ssesment ea vae dni, naj dobivamo le podporo la vee dni bole*nl. Zs operacije ne aadoatujeje vee-te po $25, $50 eU $75, ker ssdij zdravniki skoro sa vatke opera-iijo rašunljo po $t00, Oneraeljeka poflpora naj bi torej bili po «100 najvišja, do $80 najtfllja. Pri pogrebaib Strolklh stint skoro aame krsta $180, vsledtega nsj se po v lis Jo na $200. Iále naj oolÜK* sUro HNPJ, da ae bo keklh stroškov, kar je p*. polnoms brci potrebe, Bolnilks podpora nsj ee dčlošl od $1 do $8. Delegatjs na konvsneljl naj strogo paüjo pri ureditvi posmrt-ninakih raaredov, da ne ko kateri ismsd člsnov pri HNPJ. aH HDP Z. sdlkodoven. Des taki posdrsv vtem delega-lom in Haaomi — Frtnk VlüH, mém »«a, Fa , — Her saw pred keavsaeije dajem hmm*« prid bodočih pravil. * Hadóte orgeaiaaeija aal ea aoje HNPJ, ker até as aafc, J m 0mestno, ako ae oka imeni |a in $ valed "*> nMtett stroški. Kanvaaalja saj hi ss vrIMa vtika A leu, aU paše peanaje. Vsako društvo po 80 člsnov lik ko vnU po 1 deteftia. Nanjlt društva te lakko sdrulijo do at daetne večine in skapae izvolijo delsgaU. Nohens društvo nt ame volit) veš kakor dva delegau. Dp legst!, glevni kakor tudi društva-ni aradniki morajo bili dršavlja-ni. Članom naj bo detelje» prietop v organlaaeijo do 55 leu« sartén ■tj bedo aa to določani razredi pa ** w T ** * » ' MsmrJ. starosti. Poemrtnina naj bo določene tako, de ne bo uikée pri k raj ion io naj bo ¿Ion kateri jo Ml doeedej aavarovan pri obeh orge-itiseeijah. zavarovan sa isto vsoto tod i zdrutanju. Bolniška podpora naj bo tolika, Ukor je bila da sedaj pri obeh organizacijah sku paj ta je po $5, neglede, še je ka tari saverovan sa ta vsoto, ker drugače se vssme članstvu pravi' ro, kajti do sedaj a« je lahko član savaroval za toliko vsoto, ako je bil pri obrh organizacijah, t Baše priporočilo Je, da ae pod pere se vidne poškodbe izplača ed prvega dneva, ko se je bolnik jevll bolnim, sa nevidna bolezni pa na j biee smatral tretji dan sa prvi dan bolezni. . Upošteva naj se, da član lahko sapusti posmrtnino dedičn, kota remu on teli, ne glede ne keko sorodstvo. Is poamrtnine naj so vzs aie v sots $200 za pogrebne stro ške in ne več. ' * Nsjvišja vsota za operaejje naj bo po $100 in sorazmerno manjša, kakoršna je operacija. Huspcnzija. m črtanje členov naj ostane tako, t^Vilkor j«; izobčen j «• pa daj bi ae gakako omejilo. " Jako ae priporoča od »trapi na šega članstva sirotišnica sij zavetišče. - Podpirali bomo tydi do zgradbo avoje tiskarne, ker srn» prepričani, da bi noeila organlza tiji dohodke. Nepravi so nasveti, da ae oglaei odstranijo, ker isti noaijo velike dohodke. Uet naj ae nekoliko poveše, pe hO prostore > vse. D4 bi se defieit znlšal de upravitelj zniša provizijo. * ki imajô kako obrt, se na voli za uradnike, ker ae ga ta način zanemarja delo v uradu. Uradnikom naj se tudi ue da j# nikake nagrade, sio^r smo pa za to, da jim ostanejo doaedaoje plače. t •*. i • Za dobrobit orgapizaeiji priporočamo tudi, da bi se ustanovila Uatna hranilnica in poaojibiiee ali bapka, ako je ta mogoča. % Dele gai društva ši 90., 1. P.P. ^ Braddock, Pa.-Kot član 8DPZ želim dati nekoliko neavetov radi pravil, ker konvencija se bllla, ki ImuM vein«, kar jih je bilo Bar ee tiče imene. dl bi ostslo nNM; n)ft prati, tode gotovo je, de âe . «odo r nasprotniki edrašeaja nad tafa tpottkall. Do-bm bi bilo, še bi bil delavec toli-ko etošea, kekor so njegovi nasprotniki, toda tega ni in sata taks bor I is. Bolnilka podpora naj bi bila od $1 do $0, aa novopristople čla-H po $1, $2 in $3. £ Za posmrtninaki sklad je ena najbolj tašavna točka, ker ata do sedaj imeli 8NPJ, kskor HDPZ. raallčne raarede. Po mojem smp-nju je nsjbolje, če je člen pri obeh organisaoijah, da as mu isds car« tiflkat sa skupno vsoto, kskor je bil aavarovan do aadaj. Tako bo sadovoljno članstvo in uikdo ne H amgel ničesar oporekati. Za sovo pristople člane pa naj se po konvenciji uvede št iti razrede j kjer bi ae lahko anvarovsli od 1« do 35 lota v prvem, to js po $1.-ŠOO, v drugem od 1$ do 40 leta pOltl.OOO, v tretjem od 18 do 45 lata po $500, la od II do M leta v četrtem rasredu po $250. Po zrnjem mnenju je poamrtnine po $9.000 in 2400 sa novopriatople člane pretirana, &e kapitalistično zavarovalna, ki drugače uporabljajo deaer. kakor naše jed note in zveze, nimajo tako velikih »varovalnih raaredov. Boinišks pod po rs naj se plačui je. Če je član dalje bolen, kakor 7 dni od prvega dneve, ko se je pri* javil bolnim, drugače pe naj se podpore a« plača, ako je člen bo lan manj, kakor 7 dni Plsčujc naj ee podpora toliko čass, dokler se član ne jevl so pet sdravtm. Do sedej je bilo v pravilih, če odpotuje člaa a potnim liatam bi preteče od toge dve leti. da pre* etane hiti Alan organiaaeije. Ta točka bi se Ishko popravile, de bi bil delsšsa poamrtnine, ako ga je volja plačevati aaeameat. kot ga ja pleče v al v Zdruš. dršavah. 4 Hklsd se oasmagla. bi so mni posebej ust snov iti. saj pride sko. raj vsaki mesec kaka prošnja té onemogle, ponesrečene eli poh hijene Ce bi člani pleševeli me. sešai asesment v te nsmea po še, tedej bi se v tem osiru mnogo lahke nogi« Ma<>r> le imeaso v Ameriki pekebljeaih is bolehalh. sa katere sa mors kaj ukreniti. Pravil« naj bi bil. iiaksaa, V dvsk jsaikih. kskor do eedsj/saj *égftjjgmarem» eeirau ae druge kekor t «g« ae etore drugi. Če bi ae pmvila tiskala v petih jesikik, tedaj bi ta gotovo stalo nekaj tisočakov. . Delegetje «DPZ. in SNPJ. naj delujejo skupno za dobrobit članstva In jugoelov. naroda v Ameriki. - Jaka Bed nek . Si Louia, Me. - Ker se bliža čas izvanredae konvencije, je sklepilo društvo "Planinski jé j" Št. 107 v 8t. Uuisu, Ko., dati ale-daše nasvete. Ime naj ostane pri starem, ker a tem se prihisni mnogo denarja.^ Vsak dober član naj bo lakko voljen jtfsgetom, brez ozira na državljanatvo, ne more pa biti vo-ljea v gl. urad. — Stroške delegatom naj ae plačuje'iz jednotiae blagajne, le stroške za spalni voz se ne plača. .» 'Pri enakosti glasov naj predsednik odloči le v slučaju, ako se je že dvekrat glasovalo o istem predlogu. — Uradniki v gl. uradu naj ižčejo pokritje za avoje stroška Je ako je prizadet ves odbor in trpi ugled jednote. S O lavnega zdravnika naj se voli na konvenciji, kjer se mu tudi določi plača- I I 01. odborniki, ki iamjo stalno službo pri jednoti piso deležni dnevnic, temveč ,samo voznih stroškov, ker tajta potovanja ne pridejo pogosto na vrstfv ^,' ; 3. točka, člena sadinÜlh pre vil naj ee spremen» v toliko, da fi-skovni odbor odpade- -.. a, V 2. točki, 6. člena, naj se savr že predlog, odpade pa Uaj obtožba in kaaen. V alučaju združitve naj se Izda članom poliae, za kolikor so aava rov s ni. zaključi naj se rasrede, in ostane*» naj* le štirje. Konvencija naj določi visokost razredov, ki naj bi ne bili višji, kskor po $1600 in ne nižji, kato#50- - Dediči naj bodo upravičeni de poamrtnine, takoj ko je polica isdsns. Člani naj Mo deležni opcrsči-je v »0 dneh po pristopu. " Vrhovni zdravnik ali gl. tajnik porota javiti prosilon, zakaj je hfl odkloujen, ako se to sahtava. Orgsnisaaijl 1. W. W. naj ee prizna enakopravnoat, kakor drugim unijam.v ¿. V.. 2. točka 14. člena naj s* »pruinc-ni v toliko, da ae v slučaju npaeč-nostl odtegne podpora in tadl po-smrt nina, ako jo bilg, borzen in smrt poaledkm,nosečnosti., m 1 V društveni čdhor n0 bo Ikbke voljen vsak dober lláh, ne glede na državljanstvo. 91. urednik naj ee voli vsake 4 leta, isvsemši v slučaju neeposobt no^ti. Vse pritožbe in druge sadove naj ss pošlje na gl. urednjks. Ulasilo naj ae tlaka tudi v hr-[vjUekem jeslku. Nabiralec naj bo sam odgovoren, ako vodoma pobira dvomljive oglase. ■Olane naj se da zdravniško pretakati samo v dvomljivem zlučsju in podpora naj se mu plačuje, dokler ne mora opravljati svojegs navadnega dala. — Bolniška podpora naj se isplsčuje tudi umobo-inemu članu in sičer polovično od časa do časa, kakor določi konvencija, društvo pa mu postavi Ivaruba. Bolniška podpora nfj ae plačuje po preteku 90 dni, ko je bil šlaa sprejet, eamo v slučs-ju ponesreči», naj se piala pe preteku 30 dni. Za revmatiaem naj se plačuje po preteku $ mseeecv od Nprejema.' Ze člane, ki so v ječi ju se jim ne arare dokaaati kriminalno dejanje, aa more preskrbeti V slučs-ju potrebe s ssdofcno sdravnlško pomočjo, ako nimajo sadoatne oskrba.' r v Ko Član prejme odškodnino kaj bo še deležen poamrtnine, ako Še nadalje plačuje tozadevni — Eno Ufcjvaž nejših vprašaj, ki bo predloženo tretji isvenredni konvenóji bo radi Prosvetc, Prosveta ni ekonomski list jednote temveč tudi politični vaditelj delavskega razreda k boljši bodočnosti Pro aveta je urejevana v duhu, napredka. da brani dela veke intere-ae in pomaga delavatvu do pravega cilja ^svobode. Mogoče bo kateri brafcV rekel, ta je optimizem in kaaal a prstom na prošloat kadar se je navduševalo za vojpo in alavilo razne mi titarietc, pisalo v duhu šovinizma. Pred tam protislovjem stojmo čvrsto in glejmo reeniei v obvez. Delujmo qa podlagi ta prošloati, da ne'bo mogočo niti v najbur nejših časih vtihotapljati v naš liat Prosveta snovi, ki so nasprotju s napredkom. Dejstva iz dobe svetovne vojne ate silijo, da 0-pozerjam delegate 3. izredne, konvencije, da oni delujejo, da jii v bodoče kaj takega ne obnovi iu ae liat Proeveta postavi pa temelj, katerega pc ,bode mogel noben najječji sovražni ciklon ovirati lieta v njegovem deloven ju. List naj bo neovirano pissn v duhu napredka, v njim naj eé ne iré-^agira za refonjacijo v kateri ae ne bodo zrušile vezi modernega robatvs in is njega naj ae iabriše-jo vse simpatije, katere ae na gyoj način bore za svoje pravo, naj se ne sapostavlja. Listu Uaj ae 4* pravico do kritike in polemike in urednik náj se drži Marzovtoga načela:'"Oevobodenje delavcev la poamrtnine umrlega člana naj aa lahho plača tudi dolg, katerega je imel pokojnik ne hrani. Operacijske atrolke uaj ee plačuje is odškodninskegaN aklada. č lan ki še ni pri jednoU 90 dni. ni dvlešen operacijske odškodni i v Potni listi aaj se izdajajo tudi aa tri meeeoe. ,'^feC Potujočim članom po sdrlženih državah naj ea pleše odškodnina, tudi v alučaju, ako ae med potom poškodujejo In iagube kakšen nd Odpraviti ae mora pri obra vsa vek o kaaal gl aso vsaja toleneev Uli obtožencev Nedelje priporočen*, da ee « atauovi pasi k »a steroetaé aklad ki naj elnil v a vrbo plačevanja a-saamauta Manam/ ki se dosegli 70 leto ig steer tistim ki ateo V aaj-boljših gaeetnih raamerah. a i mur pe seveda odtašaje drašlvo in uredniki v gl arada. Asqueen t naj M se pošiljal «a kateri,*» mvarpvai*i gl. urad dvakrat v mesecu, ta je polovice društev do 15. v mesce*, drugs polovica pa do zadnjega v meču, ker bi zelo olajšalo delo v glavnem uradu. Za društvo "Planinski raj" št. 107 Prank tvanut, preda., John Ij, tajnik, ti še le, ko ee doženejo tudi alabe konvenciji možje^ katerim je bilo vsoto pri obeh organizacijah. | Boinišks podpora naj bb $1 do $6, ki naj ae izplačuje od dneva, ko se je član pravilno javil adrav-11/ku in društvciiemu tajniku. Če hoče član simulirati, to lahko stori, ako se plačuje podpora od prvega dheva bolezni ali pa tri dni sploh nobene podpore, ("lauicc naj preejmajo porodno dni nai.ee o$34} $0; In 9« nikakor no zadoatule za pogriibn^ stroške, i i za potrebne, naj ae plača odškodnina do najvišjega zneaka po $100 naj- u manj $06. Član naj bo delele»'^JJJi operacijske odškodnine po pre^> ku & mesecev ,ko je bil k sprejet. ; 1 ^ Svetoval bi da združitvena konferenca kaj ukrene radi Prosveta, da bi'shajala v večji pbliki in Če je le mogoče naj ze ustanovi laet- mora biti delo delavcev samih", nA tiakarna, pa naj vsame denar a Delegstje upoštevajte ta naeve te, ki bodo gotovo koriatili član-stvu in jednoti sami. Oživiti bodo dnb solidarnosti in «povzročili energijo v vrstah SNPJ. Če se bodo ti ideali v načelu protsvšjs-11, bo nepotrebno tekmovanje fe list, ker članstvo bo kouaiebuo delovalo ss razvoj in napreoak lista v prepričanju, da asu bo ta veliko več pripomoglo moralno^n ^ materijelno, kakor pa propagipanju. Delujmo aa Proeveta delovala za naal HI iropagiran ja. i jr •veto in ona bo — Matt Keaje. New Mexico. — Dolgo čaaa že ni bilo nikakoga dopisa in naše naselbino in aploh ni kaj dobrega omenjati O delavskih razmere^. Vreme imamo le elabo in neprestano dešujc dan na dan. u Društvo "Gorenje" št. 120. H. N. P. J. prav dobro napreduje in akoraj pri vaaki aeji pristopi kak novi član. Le tako naprej rojaki; dokler ne bomo vai akupaj i>od eno streho in okriljem SNPJ, ka- meaečni aeji dne 21. t. m. vzelo pretres več različuik. točk za bodoča pravila. • "/; " Svetujemo, da bi naša orgaai-zaolja imele še nadalje Ime S. N. P. J., kar bi nam prikr4nHo obilo atrošhov. Po novih pravilih naj bi bil vaak Član. takoj ko je pristopil organizaciji in bil pripoonan sposobnim od vrhovnega zdravnika pristop, delešen bolniške pod- Eore v slučaju poškodovanja, ta-o tudi poamrtnine, v slučaju tie* zgode. V alučaju, de nojroaprejet član abolL naj ostanejo leta pravila, kakor do aadaj. Uvede naj aa bolniška podpora po $1, $2, $3 In $4 na dan in mrt-nino 5 raaredov to ja po $296, $500, $1000, $1500 in $2000. ft» pogrebne atrolke naj bi bila vaota $900. Naše društvo podpira čutenje, da bi ae moral vaaki šlaa podpl. kako šali biti pokopan, ker sati, _ bi aaa tem obilo P«kranilo in bi ^^p^toK društva ne imcls toliko aitnoatt, -- S Tudi ni pravilno valed tega, ker ae pogosta ravna proti poabslnji volji uasrlaga Dana, kakor ae !to I0 8.)l. nekoč pripetilo pn Orošolj, tajnik društva 120 P. J. , Pa. — Ate jem m i v da dam nekellke nasvetov hitro blišajoči ae koavmriji. Priporočam, da ae deluje na m da ime SNPJ. oetane, da ne bo ar potrebnih stroškov naj ae «feil v $ po S9M, 900, lom. 1IS0 In 9Q0a 1'poštevsti bi a9| tudi reared pa $£00, ta pa aa rezervnega aklada, ali pa naj ee delnice, katere pvkupiU (írmkva in članstvo združene or- strani iste. Bedi fega ne bodem ^česar svetoval glede pravil, daai acm ■karsičem in to večkrat pre- ae v pričal, kako eo nekatere točke . . , im- ponían jkljive, ali celo v popolnem šujejo, da ne bodo zadoatno za nasprotju z dragimi točkami, a upam, da se bode takim nedostat-kom prišlo vsaj doloma v okom na tet m alovenaki narod v A- Bt JPiWWPrM#, XI volj ugodnik faktor da1 odstranijo moje pomisleke. ' Zadnje caae ae je čitalo od n«. katerih društev, katera se p»t«, pri ^ * prsvils storil svoje težavno delo po svoji možnosti dobro, a z vseh delov Združenih držav zbrani delegati bodo e pomočjo evojih eku-lenj spopolnlli, da bomo imeli pravila^ si bodo v čaatj organizaciji, kot je naša. Kar ae ad( vidi šč večje vašao-ati, kot plavila jama, katera ae lakko poljubno predrugačljo potom splošnega glasovanja, je način, ali sistem uprave. Moje mnenje je, da bi ne bilo napačno, ako se organiaaeijo deli na okraje ali diatrikto, «ter da se nekaj u-krene predruge&pje poelovanja pri krajgvnlb društvih. Mnogo umije znano, ko ae je brat H^kaT*? ka aa ved- ^mmku- društvu, kjer Sovi našem mestu P prttr^li, da je v na tisočo, rojakov, je k tujim organlaaei brati jam ravno iz «gorajšnik razlo^ veda ne amatralo delegatom, tem r< i u t ¡uv, 0,.Pridno ga glaaajo bratje in aeetre iz slovcn- Sih nasolbin, le v naši naselbini Vee tiho in mrtvo. Imam yeč K*1 ročil za združitveno konven-nagrada m ggp^MU, de ista način bi tae stroški nekoliko zmanjšali. V , ,, I v ■.' • }.•'• .JI • k' 1 Ime jednote naj ostane pri starem. *Mij se uvedi, da bodo razredi po $200, 600» 1000,1600 in '200(J, bolniška podpora-pa naj oetane pri atarem po $1. 2 in fa ker nam višja ne bo delala velikega sklada. ¡1 , y Vsako društvo nad 50 članov 'naj bo upravičeno poslaši delegata, drpštva s manj, kakor 50 šla- ff a^.« u I>H nttj bi ,ahk° i5(iružiltt- * najbo jša skupna ileaešna poročila naj bi se isdela mati. Naše društvo je na ssdiUi drl|4tvt ^ ^^ v gl> ^ du, ker tam je osobje učeno iu bo^pruv lahko, pravilpo in V kra^e kem času to izvršbo. Vsled tega bodo društVa tudi lažje dobila tamikc, do{im ie sedaj vaak tega polla boji, da ga ne bo m6gel pravdno ¡¿delati, Društva sedaj teš-ko dobijo tajnika, ker je malokdo tega posla zmožen, s če je zmožen* ps posle noče prevzeti. BraJL' m.i0" t je in sestlu nf presrite te točke, ker je selo vašna in pomembna.; Pri sprejeaumju ksndidatov naj vsako društvo isvoli dva Čla* na, ki ata vešča angleščina in nji^ peljeta preallca doadravai^. gov, daai jim morda dotične or ganizacije v ne nudijo ^olikih kot naše do-branje in aeetre, to naj, nam da miattti in nekaj u krepiti^ de( ae, ta okolnoati zbolj-, šajo. Nadalje nikakor ne azsemo bi tL zadovoljni g doaedanjim uape-hom na edrit^evalnem delu. Delo je aicer težko, kar ae je pokazalo poertuo zadnje čaaa, vendar pa ae bode a dobro voljo doeeglo, aa čemur atremi naš narod in emelo trdim, da bodo.. xmŠ narod prej ali slej združen, ako ne v eni sami, vsaj v par tkoteih podpornih organiaecijah/ Bilo je prod kaki mi sedmimi; teti« ko eam iaruaU napram nekemu cleveiandskemu časnikarju upanje, da ee sdru Ženje naših jednot in jivez vzaj deloma uresniči, na kar mi je sttJieeSt t/'takega junaka- 4e> ni mati rodila, bi naše orgaaisa-eije združil". Toraj, ako ae slovenski , čaenikar tako iaraai,. ni. čuda, da ae pripravljajo ovire od takozvanik voditeljev; a Aj hujše je, da ae to deU zahrbtno. Jaa spoštujem rojaka, kateri se izrazi uapr» "jaa sem proti sdru ženju", ako je to njegov princip, a vsega aafcttevanja pa je vreden isti, ki na veo moč vpije, jaa eem za združenje, prevsame istega delovanja sodstvo, ter vodi palašč tako, da pušfa velike luknjo, 0^0-si katere potom potisne vse dobre naprave tako, ,re-jeta; moramo vendu1 vedeti, da konvencija je veljavna' aamo, ako ee vrši natančno po pfafpUih združevalne pogodbe, katero so državne oblasti odobrile. Toraj o kakem predrugačenju ne more biti niti govora. Nadalje še po mojem mnenju ne more goditi nobenemu društvu, niti članu, ikri-vica. Vsakega delegata je sveta dolžnost, da zastopa koriati^cele organizacije in ¿sega- članstva, toraj tudi vašega društva; oz. članov iltega; tudi, ni direktno zastopano na konvenoi^ zato rea ne vem, kje bi bilo fcto prikrajšanje, 'kateiO ee tako-1 nàgla-ša. t Seveda, ako ima društvo kako jako važno zadevo, kateup^iaU, da je potrebno in mogoče le na konvenciji rešiti, potejp bi bilo morda "umestno poalAti posebnega zastopnika, dotičnika bi se se- k^t posebnega za^op^ta za injene zadeve, to bi po áiojem !m omenjene mnenju ne bilo proti združevalni pogodbi; vendar pa je čas do konvencije zadaj prekratek,,da bi «e o tem kaj ukrenilo, ter jo- upati, da takih kritični* stvari tudi Torej bratj^ in sestre, držimo se trdno gesla : " vso naš?, moči in zmožnosti vporabiti za dobrobit članatva združene > organizacije". - m Sobrataki pozdrav Viljem Sittar, delegat društva št. 41- ti nekoliko nasvetov deregktom prihodnje konvencije v prilog ^bodočih pravil, podpora naj bi se 14 dnij/iamo po trajala skozi Si ko ga zdravnik preje ne pozna zdravim. - Bolniški rajn-edi naj bi bili po $1, 2, 3 in 4 na dan. Smrtninakih razredov , naj bi bilo pet, to je po $250, 600, 1000, 1500 in 2000. Za atare člane, ki niso zavarovani za te vaota, naj bi ae kaj ukrenilo, da bi ae nekateri poamrtnino lahko zvišali, brez kake priatopnine in oziralo naj bi ae pri tem na ataroat, kdaj je Član pristopil k organizaciji. Za vee člane, ki ne bi, hoteli ali ne mogli zvišati poamrtnine, naj bi ae uredilo izredne razrede, kz-kor je bilo to pri združenju 8. D. P. Z. s dr. Sv. Barbare. Poškodninski sklad naj bo v dveh razredih, prvi tako ffizok, kakor aedaj v pravilih. .^JiPJ, drugi pa še enkrat tako'vtaok. Odpravnina naj bi. ae iapUča-le 2a odstotkov iz poamrtnine in $25 na vsaki dolar zavarovalnine ss bolniško podporo. Tekd' bi član, ako je zavarovan pa.£J000 poamrtnine dobil od tega $600 in od $4 dnevne podpore, $100. Vai od real i člani mladiaekegs oddelka naj bi ae aprejemali v članski oddelekr brez zdrbvniške preiskave. Za v Ameriki rojeoe.štaae^naj bi ae iadajalo glaailo v angleškem jeziku, da bi bolje raaume-li delovanje pri organiaadji. To bi bil velik napredek, ker kadaj ni pri mlajših nobenega zanima -nja aa organizacijo. Liat v angleškem jesiku bi gotovo povzročil večje zanimanje " med'' mlajšimi člani. Ime organiaaeije gaj staro. 8NPJ. — Maa. ■ oetane sa MIMMAai A. MM^ i^^^^^AaMMa A USTNICA UBBDBISTVA. Lorain, O. — F. R., člgn dr. št. 17. — Ako hočete, da bo vaše po slano priobčenio, morata dati dovoljenje. da bo pod pedpiaom priobčeno tudi vale polno, kne, drugače vašege poalsnega ac mo-priobčiti. Olede dopisov take vaeftlne je bilo še večkrat po jaaajeno, de morajo biti podpi e polnim imenom dopiaaika. l^taUZljs zs vae in ni nikskr — Pozdrav. >¿ÓSVÍTA če vie pravočasno preskrbeti. RLoVKNMKI KMKTOVAUICü, Mv. — Orlens: l'Viincna Slaai«, Hv, »TUŠI Js« Hisel», o. M v. 1714». MlO*M HUOVANl. Mv. 400. No getom, proelm cenjene delegate in delegatlnje, de mi aporoöe, ¿e šele imeti hrano v Bio v. oar. .do- oil: John fl nadar, a, Itv, BLKD, »Iv. 17. — Orli fgaac, «. Mv. 70SP. BFICIJELNft w VA 2 N A POJASNILA. ^.......... _ CUni S. N. P. J. in ¿Uní S. D. P. Z. čiujte! .u . . % tf VUOŠ OL. TšJMDUi HTPJ smhilt in petkih od t do 8 ure i : — | sveder, pi i Fr. Ceruotu. 60X1 bil. Društva eli posameini šlaui, ko tMeJr A ve., pri Pr. Somraku — teri imejo kskšno prošnjo eli^pri- Klyrin Autu Itepair & Wl*UIiug toilio ss konvencijo, katera Jo bi- lo.. (i'^4 Ni. Cluir Ave.; in umi-. , _ Ia Še na prvi iu djugi Inštanei n iništvu Jtaakopravuoeti. r.a t\»ll. 4,Vt i7"Ul JwU,, *t,ukt"' šens, morajo prislv v smislu okle- Ps v KloV Domu ns Holmcu A ve.. ' jiVmanja SOHA, Mv. 34, — Ne pa seje fl. odbor« posleti uajkaK pri Vinko lilsškolu, K. 1 tU» voarMleplli; klnrlja Š noje 10 dni pred konvencijo gl.!«**- v gostilni br. Modies pri JJJ tajniku lmoHltt "» K- 152 8t Preskrblte l>.inloptl. A »4uu Hor>nt, «. él v. »e- .IVMbA, «Vv. 33. — NovoprUOop. lit Jo< Jnkllvk. «. »Iv, IMC71 Vatoa (Ia Ukinite«, v. «Iv. 3*048* llosl Vr itfk, s. «Iv. 30000. , Jk \ V IHM. Mv. & — Crtsšu: Joliit Tretja izredna konvencija S. N. P. J. se smatra tudi.^Kdor šeli poslati pravilen kot združitvena konvencija in se mora glasom združitvene konvencijo, naj ga pošij. 1 .. «txi • . nniV«arif>in dn 1 tabtnmb ' ' pogodba vršiti še to leto. * Tretja izredna konvencija S. N. P. J. je bila naznanjena dne 20. julija t L in sklicana za dne 12. septembra L 1. Vršila se bo v mestu Clevelandu, O. ■ i— ' Te izredne konvencije se imajo pravico udeležiti vsi glavni odborniki S. N. P. J., iruvsi glavni odborniki S. D. P. Z.; vd člani združitvenega odbora S. N. P. J., in vsi člani združitvenega odbora S. D* P. Z. najkasneje doT W»braTlI Vüin> v evtomobilib gl. tajnika, kateri bode vse ptod- « J* *><> v sredo 14.11 tožil konvenciji v rciílev, nept^mbra, ampak v nedeljo due NS društvene tajnike se «eli- ^ f ra. de tskoi no Uvofttvl delegata!" . pošljejo in naalov ________ulilo, él v. 10- Aatos Mrsk. «. «tv. 30031, t'r • - ar. c. éiv. »eeti „ JJ A, »Iv« ae. — Crlsii; Mutaklla. C. M v. um. I A, Mv..*. — frtaa: Kudalf e..|tv. 34401, Navoprlslopilat latlknr, e. Siv, 31034; Fraak mim - ^ ORKQO i« iiiwifcui lajiiinv 1 .v ds takoj po izvolitvi delpgaiu üb , uri ^^ _ Zi Ijkjo na gl. urad tajnike ippe|. ,......., ' . jT IS g> delé tajnika im [¿gata, ter ii?e in si< vilko društva, katoru bone sasto 1*1. ' _ - ' 'l^A Matthew J. Turk, - gl. tajoik ¡pripr. odbor i' v r tssi Hesrv K ne«, s. Mv. SMSA. OLOVKNSK1 I.OVK< , «tv. ¿43, — NuvuprlsUplI: Krsnk 9lSD%.A étv< Hl^)VKKri IN HRVATI. «IvA.Hl ftUnm Juruj Kump.tr, e. »tv. 97 SIS» Kntrfriuw Kusipnr, e. Mv. 3T>VIH. Ml.AVCKK, Mv. 14,V - Novi.prlM» £illl T«**esijit Z»j;«*1»», v. M v. 1S0S7, Urv Iteapt'l, r. Mv. 3S0SS; Jsiur» više«v,«, m v. 3seee. v O ti .N I ROV VKN l-li", «IN. trtani «ap«t wrejfili I..uUUm l.eupoM, e. It v, IH473; UkIIWh Murv. e. ti v. 30 Luatlk J«slp, r. élv. Í3S4S. Crin m l.ukuii« l.viiia, e. Mv. 20001. M«v«prl •lupili: 1'rlaiuskl« Kdwla. r. M,v. Ss OSO; Krank Kovni, c. M v. 300011 Zui ■tfinnM I VAŽNO gA D1LBOATB a V. F. J. Iff S. D. P. t. * Društva 8. N. P. J. in društva S. D. P. Z. imajo pravico dO zastopstva kot sledi: Na vsakih sto članov po enega delegata; društvo, ki šteje dvesto ali več članovf lahko dva delegata; nobeno dništvo pa ne more poslati več kot dva delegata, brez ozira, koliko ima članov. i I I v 't. Val imajo pcaviee krt delegat je na tej konvenciji. ' <' Dnevnice in vožnje Stroške sa vae delegat^ in od bomike na tej konvenciji plača Slovenska nžrodna pod-porna jednota ia upravnega sklada. Kako visoke bodo dntfviffea, bo določila konvencija. V ' { J ---- Delegat sa to konvencije je lahko vsak član ali člani-ca & N. P. J., In vsak član ali Sanica S» D. P. Z., brez ozira na to» koliko časa je že č)an; bodisi prVe^li druge organizacij«* £ ■ •*>/>" ! Ne zahteva se tudi» da mora biti delegat državljan Um deklarant, zadostuje samo, da je dobrostoječ član in da je pravilno tevoljen. Vse tozj^evne točke v pravilih odpadejo. _ : . Društva, ki imajo sip, pa manj kol dvesto članov, lahko pošljejo enega delegata. Društva, k! imajo dvesto i» več članov, lahko volijo dva delegata. 'Več k6t dva delegata pa ne sme poslati nobeno (^uštva _ Ona društva, ki imajo manj kot sto članov, se lahko "" v dosego potrebnega števila do zastopstva, to* j* v. ^Na ti hačln se lahiko «družita dve ali. pa društev in volijo skupno delegaU. Društva, ki imajo več kot sto, pa manj kot dvesto članov se Ifchko združijo z drugim društvom, ki ima manj kot sto članov, da dosežejo potrebno število. «r..... „ W m ,v m T* in our* M 00 vrwi» v «vw»«i DBLIOATJB ^JJJ-«J. W * D | Sever * Nagode (prejšnja UrdU r. Z. POWE! j nov s dvorana) na 60*1 Si Olair --I Ave., in ne v It. dbo-v Slov. Nerodni Dom na S4Ü Ht 1M M konvencijo bo priobčen v Clair Ave., kjer bode glevno »bi- prihodnji številki, ker to dansa rallšČc ,od koder jih odvedojb na ,„ bilo mogoče, stanovanja. , Ponovno prosim vse cenjeno V soboto ie .septembre delegate in delegatinje, da se ke- pričakovali delegate samo uu k»r hitro mogoče prijavijo radi Union postaji, v nedeljo 11. »ejr-stanovanj. Vse one, ki šeli jo ime-tembra pe vos dan iu tmU sveAer|tj ^no v S. N. Domu prosim, ue sledečih postajah: Uuwn» Station, Brie Station, B. A Q« Htatloi^B „t IJ* ,v , Mekplplate Ration in ^nnsyl- ! ~ ----- vania E. 66 lir. A KucUd, Zvf. MedvUek, 1&».1 E. 00 Ht. SUs!°n' L, ,1 , innJ SPMMZMZZ PZI «lAilTIT« Ako ee kateri delegal pripel|e dzustvxv » ob času, ko ne bi bilo uobonegaj n«s«es jnitja ieai. člana sa. sprejem us kolodvoru, ----- naj vsame poulično šeleanlco s n»l 8LA VIJA' 4tv" .):_.N»vopriat«pii, Nobeno društvo se pa ne sme cepiti v svrho zastop- Zdru ss vaina konvencija SN F J in SDPZ se bo vršila v dvorani dnrétr A mm, M v. .HSOT.'. H ee. ZA V KUN K HI.OVKNKK, Mv. 14« . — črtumu CbrlMiau Llvsarl. v, étv. I'vlsi IIS073. ........W BKATJK RUI NOHT, élv. .lili KA HI.OUA, étv. 03. —.Or Cris««! Msry Ksrbsr. e. étv. 1AMH7. Stia>«en «. étv. )P 141. | VHTNIf'A, étv. l.U f N«v«j»ri»M» A>< mv, sitie. . — Crias. 4öe. ^ IA, élv. 03. « SUai«e„ r. Itv. 1PI43. | VHTNH'A, étv, föl -r >«voui ¡NHK.A IAHT A VA, étv. I plUi Anal« Svnl.-n, «.' élv 3MOU3; »rlatspUi i Valval!« Hlalser. tunU «linoac, e. Itv. 3SIIIM. HUUOCNOHT, —- Mm My. M. — K«wprlst« •to|illli Josi pi. I lapsa, «. Itv, seose. IJ oh m un Hté¿ak, e I, Itv. ee. — Ottaalt KKttKKit. itv, «.^v. ueoe, P. klan idili dobil H I».v, WOO; Matt Sk«rj«s«i «. Xwmsil«, K Mv. I i LUNIIKR All , HoikiTNOHT. Mv. \M. — , Noviiprt1 % My. M. — NavuprlMo JiMipli HU^nk, r. Ilv. 3S0ti:.; "----- " """ JubHun BUiak, e. Itv. 3SOII0. _ NAivaprlMo e. Mv. 3SOP7; Praavea 3SOPA. i ' ' ^^^HKHW! I ADA Mir. Mv. 1«3. « iAN4K, Mv. T«. — Novoprt NovuprUtopll: Ht«va Hrnssik, Itv. Asialiia Hpvadnl, «. Itv. IS-13S0SI». SINOVI Hb AVK, Mv. 10«. V Novo- {KO, ŠIV. tö, -n Nee«prtet« piiMualli Pster Vpll«k, «. Itv, »SlUO. • i PU*. «. kirr WWII Msry SMWKNHICI PltlJATKU, Its« 17t, ,»t. M v. USW. V 1- Crtasi Kruak Oasporl*. MH. 31! |,Mv. 10. <*- Orts ust Aa 101. tliarli J«e Katar, r. Mv. UltMU. U 9. ilv, 30104; bsvs 4o HL A VA, Itv. 173. -- črtna i 4**«>|»ii ------slevwpli Mennliv •• Itv, 31307. mM^ Črtna »apell , Vg^NI HAJ. étv, 1T4. ~H«V«prl l Kr^ «,iršlv. 344M r rtanii iguae Mtimili, e. itv, taoofj tro mogoic, v«k.Vor p*^o OIjjT-^TBi.",»'feISj,' uvguiU podpinaiiemu ^tejniku, ftJ- r. M bode pMdObelo, >uor< U^iHTVVO.T , - Varti M legstov do 11. septembra, se bo s»4r«. ^ - itt.m ss " T' .3104«] gaUrlasi ABASIA, «tv, 141,— črtast Prask 7, Jati Lipovéek, f. mW. e. It v. ,1944k. Jagw, o. ¿V.U. VKN KR A. Ilv. UN.* Crlaasi M rTT Itv. 440,k>| Hberjak, «. |tv, 371>4| Pf. Sppsafl«. tv. 4S0S1. «. Itv/«7131 j Joéli'H * 11 ^ " »IV. 44. Crtaa i 17117 t ««Una K sal ««C _ . Ik«*?», ^ tv. M041. a ;f v K Mv. 171311 14IVi II. - CrUMi j J7II7| Mal«: Mv, bodo tele v septembru kar bode le mogoče in naj tudi pošljejo ovoje prijave, y oak ti?i To se razume takft, dg društvo, ki ima več članov kot jih samo potrebuje, aa zastopstvo, ne» more posoditi dd svojih članov drtigsmu društvu, ker vsak član ima pravico voliti le pri svojem društvu, ne pa pri katerem drugem društvu, ali pri dveh naanani, še ieU samo etanovanje ftnt Kr««k ivasusisk, «. iu. 14341, aU tudi hrano, kajti v 8lbv. nar. >rssk, Ha.ick, mv 34140• Crtsai» domu m bode kuhalo ia ¿«r^V itv*'Miiž* oia^taiTVeei IJJJJJ. SO do 80 oaeb, ostali pa bodo !a-Uiik., Re«»«e, .. Mv. 18734. lüg?' hk. dobili hrane po »U.^, ..'t.TČSF™*'1 naselbini. hi.Oíia, élv. 10. ^ Orla* wp«i r«l, i, Itv. , Mv. 13444 S!7\ of: Mv T 4tv Ö0I9Ü. IttÄ IšSSS,1 SMl' »l|r«A, «». 10), - Crii« »¡¡»««CHT, iiv. »i*. MiJk.' n». ftwjjSB jiMislaa Oetlaa, «. étv, nl«aa gsatlgiir. r. Mv, 37497. ■ «arltlasUei Aa«s l.sjb, e. M v, 3|. — Novo 1100; >ras#«4ka bajk. e. Mv. MM07| i Igor,» e, Mv. 3007l| Tioip Rakavi SVS' I aa, T |tv. 319HI, Kr.u.k Oblak, e. Mv. MojsŠalki s. Mv. A asu I« l»«saa. a. Mv. 4II0S. , e. Mv. 30093. KKKWATKN, Mv. UM CrlasU — Orisan «opat dala ,VelaBl«m % 313i|9| Rudolf ■ J______M.'O.jj^ Ivnjgor,. t, Mv, 3(Kt70| OVisTKO, Mv. IPO. - firtaski Mary irnq. Mv. 1 se. »r. Mv. 340.111, ^joVBaaito »«VA Mv. 1ST. VATSKA H ■■ . MM Malt BÄÄ6 39134. NavopriMuplIsi Kraae«s HM Mi A, ». MV. frp«, VN, $, M V, 34119. Tam, kjer se združita dve druStvi v dosego dvestp članov, se volita dva delegata in sta oba zastopnika do-tičnih dveh društev skupaj, ne more sc pa smatrati, da zastopa eden to društvo in eden zopet, drtigo prizadeto društvo. - • Za dosego potrebnega šUvila članov za izvolitev delégate ali delegatov se ^hko združijo to drujtva 8. N-P. J. med seboj, in društva S. D. P. Z. zopet med seboj. Ne morejo se pa združiti društva 8. N. P. J. in 8. D. P. Z. ter voliti skupno delegata. „ Združeni smo v toliko, kolikor določa združitvena po-i godba, poslovanje teh dveh organizacij je še pa zmeraj ločeno, zato se morajo tudi delegati voliti ločeno. 'Be le konvencija bo združitev popolnoma uredila. - v n. . " M Volitve delegatov morajo biti tajne. Ce kandidira več članov, mora odločiti absolutna večina oddanih glasov. Ako ni abeohitne večine, morata iti ona dva kandidate, ki dobita največ glasov, v ožjo volitev in tedaj odloči nayadna večina oddanih glasov. mtmmam^rnmmmm • , Basen delegatov je treba voliti tudi namestnike. Namestnik delegata ee smatra tleti član, ki je prejel najyeč glasov sa izvoljenim delegatom in ee udeleži konvencije, v slučaju da se iste ne more udeležiti izvoljeni delegat r {Jts m volitev delegatov je od dne 20» julija pa do 11 septembra, Ml. Volitve še torej končajo dan pred pri-čeUcotn konvencije. Društveni tajniki obeh organi*« morajo nasnaniti imena in naslove izvoljenih delegatov na gL slan 8. N. P. kamor je prenešen tudi gl urad 8. D. P. Z. In to takoj po izvolitvL Delegati ee lahko voH)o na redni ali izredni seji. Vlneent Cainkar, predsednik B. N. P. J r—*,,vi — w r"—« —r — tudi pripravljeni dati brano d< fraak ti Hv. IIS, - MV. Okeviaa, ,, -r Orlas i Vlsko 340«. Odstopil i Jo 30040. N«v«prlMs bnraoa, Mv. Un4|, __ SA SVOAOIIÖ. MV. |L| I Joe Kokolks, e. Itv, 80940, TObHTOJ, Mv, 409. - Orisali Tfssk, e. Mv. >aa, «. Mv.' 04101 ....... *6r sv^jupH Vrss«4i«h, e. Mv, oprUtopllii Kat. Ttinratfljii , Štrllar, r. Itv, lil 171 Aat«a .HlrMar, SAVJÖUK00T, Mv, k MV, 4311»; Kraak J. Stritar, a. Mv, i^Aaíaa I SM>^KWHKO HKVATSKA HMMIA, Ker ee je nekaj rojakov Pd-|s¿£¡V J- glasilo, ki so poleg atartoVanje - " > ^"L . t ^------alk, e. Mv. 4S0SS, U bsarlek, I jToCC HUfe|a"ri|fe|nitili«. - Orlas Mget.MMJeK I mvaWI vHHUi Í!m, Mv, 1000». «. Mv. 30170, Ifss« ^ "v X^M.Ursd uííeí¡lSoK6l4iaKI alov«ar|, Mv, 400.^- •• iiovoÄopl,! rrMk qu' Äi XZ: ........... ífui firtuai Mtava bu**r> N«viH,rUt«|dUi r, Ma. 99P9ß, mu ali pa privatno na atapova- Letrof/ o ju. PONOVNO PROSIM, da mi iu. 2wsu «poročite kakor hitro mogm"e, 4ß iteekrbeti in urediti po j,urt«fc, se more trebno. Br. posdrsv. L. Med ve- Kr«aeas úrin««, Ma. MOJÍ. »¿¡ZEgZ ¿ZIZ*' Ja hMíVANhKA uiitni.NA stv. 4M Bratski posdravl ' Ludvik 'IluliOS^ tajnik priprevljalnege odbora i* k« Kam tingla, a. Mv, 41004. DOMOVINA, Mv, 40. — Ort«« 0» im B. <0 St., CUr.Und, « ßjtJ'Ä "¿"' »'r!SÄ --M«t«vl Tvrmt. *i MV. SíOOOOi 0#«rg« BOMO v otavBLASDu, nVÄjff'rÄ/fi KikUrtV. r. Mv. 000301 (vrle/1. M v, 14970. N«v. t^oi^ld Bilja k, t. Itv. 3401 ( Dne 11 septembra liti prične I ^^^ mlif ^ /d rute v al na konvencija SNPJ. in java, Itv. M,-ftt«». f^M HDPZ. ter pride v našo iu*lblno ^ ..TWiT^f okrog 200 delegatov, so kater« je nas UOM, Mv. 44. - Ortaai Mik« tiube »lanovanj. Proeim Mv. 14 - njene rojake, ki eo voljni sprejeti I CrU„ Mp#( .pr«j«ti Jon#f B«Msr, «. pkaga sil vol Jilig^iv ssšeo nslM^SNft •Unovsnje aH po tudi na hrano s. Mv. »^e«t Hk prlblišno 8 do 10 dni, de to na- p«rteaa«, «. Mv. «ooi, K««r«d Ukoj nesnanijo podpisanem taj ^; ^^ „ - M ufl... ... -M...I.II I.La«. lullui*. I .__.. .___U.L. niku stanovanjskega odbora LUDVIKU MUVBAUU, 1268 S. «0 Str., OlovsUd, O si i po mu ust meno prijel jo v Ml " " ^t^ a i «k «miml. nwivmmlja, mv. 01. — t. Nar. Domu, soba št. S ob pondeij» ^ um j9k kil., sredeh in petkik oveéer,'od 7 ^i,1;. ^Tl7ioe. N.vooriMepi m , iT ' i 1'Skarssr, 0, Mv. ¿010. (JO n. ure. 1 » 1 áif i,/ .u a M« A% — frill I Stopili Ivas Makarsvtf, «, Mv. IS0I4. SAllOliNI VIT4CZI, Mv. N. - 0r taiMi Joalp t'kaa, c. Mv. 104011 Jmr das Sledi, ». Mv. 00014. Xsvaprt«!«. pllli Krank Kolak. s. Mv. 30010, rraak r«Mwr, a. Mv. 10017. HI/OVKN1JA, Mv. 01. — Orlessi Jsk« Malt Va- Posdrevf m mm - M--m k SMOVS0«* Al/MOMA, Ol v. 41. Orles wpM i Karal Varkk, «. Mv. líjp, Mllaa Itodak, a. Mv. ItSftf _____epeaMO, a. Mv. IS0T3. HAMCA, Mv. 44. — N«v«grlaiepll, Jrtssli I. rKra«k Sil OS MI, Aodrrl lvaa#U. r. Mv. 30010. ii.i.1noim, Mv 47. - Ortasi KOS ad KHa, «. 00«. 40SI. a.i lalmlilli i fvovriviwilii 3eewi fvss aoiAKt rosonr Henket v počest delrgalom K N. P. J in S. D. P. Z. povodom ¡gg mir edruševstoe koovsoeije se bodel tmiui.av, Mv. a. -vršil v sobote due tU. eepte.br« ku^^mv. leeoo J-o. Okri., v dvoran. Hevsr k Nagode (pr»Mfc|jt sUANA, M«. 40 - Na^egd Ordinal O« SU21 Mt. flair Avs I ^ib, Aadrv) grtrtaa. r. Hv. SS*0j Ve« se.jen« rojak« aojnljndoej« ¿J}'- vabimo, ds s, udHef^ v obilM | ^^ Sv'. «T ir-1: i«e nuHimnni "»'»"'M "" LOftsoi Mik, Mbeaury, a, Mv, 37l«i. SeveefUisadlai I BSATHVO MWWA JK M*. Iss. «. mv. 44070. - ■ ' MKONAMODNA SVKSA. Mv. 144 ^ NovoprlMaplU, Alsjs Sep* "" Itv, 30070, J«n«pk Okora«, a. I Vhj^SL^f». e. Mv. 40070 irilMOa TKUSAS, Mv. ISO. -las aeeot «pa«jati SelOgta Hv^üü -tß&Hi Bf*** Meksr, I Nov.,. 23ía ÄrñrtelEíw^ f^iklSTriS^oL^/SrLalS Marka P.rlU, a Mv. 44074, HH-r lis «I?Í OSOOS J'¡«!«0Í, Mv. 433301 Jar« NlkU, a. Mv. AnÍuoisóo masas, m«, iii. m «eiloplli Kraak PavW, a. Olv, il apr«>rti tt|var¿ P«M*a, » frUa Anion X«e*aa, . It A ad raw ga ▼nvNBWi nn * I rnni.n. » - — &i»viln («ai liHnk«te Vstepoira I '»HM, r. «év. OSlMi im VMelak, « I PSfSOJNSK ^IS ^Xbr. ^^ Makova, ,. •a bode dobde do Id. septembri »njil^n M«rr K«a4aa,l ll«»«piiM>plWi aH Modelih osrbah U M«dve | .. MV/ «eeto. w I . ..VJ4?4! ^AMOimi UOM, M V. 4t. - Neva pH sledešib osebah: I* Med ve lak v S. N. Doma ob po^Hjkih, 10007, M« Ja ma*ar. wv. V«rti Aadia« K K. Mv, 1ST. U OHaaai Marr S««hasev|i. a. M v. 31740, J«0aaa llasMsr, a. Mv. 400 71 Asa« UWavar, «. M v. SI II, Usatf« wse4, a. Mv. ISSSSi llMIlda rek, «. Hv ttafi A^oelja Soaso* a. Mv |7.>7«I Bn /a«4a HsMk, a. M v. »3301, AMjeUn MpUer^ ^M». I34«4> fVa«"« ■¡■Lsfr«.^«/^ Saasa, a. Mv. i Aaf—la L«4v4k. a. Mv. OSOOl. MATOSA SVISa. M«. 110 - Or l'SI HOHN JOST, Mv. 1. Meaage Hablar, «. "j^KMM V jfí.riTAIal^l at v «SSSflL' PMOHVKTA. MV; 444, ~ Orlaali «irsbaMl, * Mv. 4IA30, J«dp 8SL Tmv 44000, Mika Haiald«, üZT HIH. govapfMlepSi Mik. Ma aovia, fc MV. 30147. OOTKK M061, Mv. 447. - Nevagb J auaaili Mik« SoakevM, a Mv. 110140 ^¡¡CSNiegO JKSRMO, Mv 440. - rrÄ fr SOSSS. Oatool d«aapS MHassZe 44v, 344401 l^wola i^rl.k, a. Mv.jUOMIi Jo «eos* a. Mv. I Ti Ü, a. Mv 00074 oWLaVSC, M«. 007 -- trtasa Je -SMfi.'&IVft mm - Orise. Prask U«M, «. M« IOOSO. V ^T6.^ ' ' ! ; v rRW' v » • * - iL, *irT ■H: iN fVvlJ. r »tv^ 'fAr?rKT°RCT«L, m£ si' - «»Je m: M .rt t. Pri»»«*, r Mr. Htjepaa IritarH, c. «v Nm. priotaplB: Mar? Msrieb, t. Me 1*1»; JoM.pt. Mark, r. Mir. »SISI. IJTBKZEN BRATJE, M». 30» — ftrtaai: Matija Obraeari*, r Mr. 98-M t Mija Obraaart«. e. H». SttMf »p «M, t. Mv. HHATJK «LOVFINCI. Mr. Ml. NevopriataptU: Mikala KravoraSU. r, M v. MIK; Aatoa Metaar, «. M» 3« 111; Himo CaBi, e. Mr. Ml»l l'R VI MAJ NI K, Mr. »OC — Novo-pi UtotdJ: Alokij Deiak, r. M». »41 »4. . BUVVP.NHKA ŠT ■ A tAfA, Mr, Mí, ||.v»pH.to|.ih^Kataria^^r«i*j C Mi. "ÓkÓiKB'WAÍSÍÍNOTííÑ, Mr. «TO. Novoprleteplll: F«««« Cando», a. M v, '"^vi'ÄS'Ä^: «V, *** Drulé Kukorawvlrb, «.Mr. Jaki frkulj e. Mr. ^„Wtól Fr.« Sgalaar, e. Mr. 90í»4 NevA «topil« : MftUa Koaaaovkk, e. MV. 39140; Ají m OreUb, e. 4tr. 89941 KMKTI8K A NAÍU, Mr 171 Or teas: Joe Faloaátl, a. Mr. 97999| Aa Mofli« Pedrea. e. Mr. 99991. \ ^TrtBOlBOlPfl, Mr. . I*. Criaat Frank Karal, e. Mr. »8981 MtOVKNHKA (»OB 10A, Mr. 887, Uairt: A laja MuéanJ, c. Mr. 99981 lía-va^rlatepil: Oeorge Zlom Wieb, a. Mr. ZMAOA, Mr. 291 Crtesls Dragotla M«drpl«eab, e. Mr. 14494. Ne*mMte pliât Vlrgiala VaMeg», « NOVA DOMOVIFTA, Mr taa: Peter Pogsislk, e.»Mv. ZVEZDA, M* Ift. I* e. Mr. ISS Mr. »09. ftrtpei Jakih peter Lerajicb, o. . Oaltab a. Mr. M14«( Marka Mr. 91144t Use Mileta, hkkhhna ooka, M Jaaal t>ol-«.^ c. Mr. 97 una, t. Mr, 97999. j* . issyi pil t Peter freak, a. Mr. 991 bavinjbka doun XavoprlatoptU: -fraak Mr. 99199; Jeba Oorediacfc, *'ooBJ ANiko JEZERO, Mr, ^ \ov»prlatopllei Marjr Praaettf, a. Me. BB9WBN Mr. 911 Ortaet »artia g|t».lk«r, a. Mr. 199*^oVo0rlMo pit: Aatoa Metall*, a. Mr. 9fll."&. jißfsr* .ru:1»;«' Plater, a. Mr. 99194; JeeSfcb Cvetko M&ktihik Ith*, 117. Cr-tab copat «prejeti Mtlo4 ftaaaar, «. Mr. 91499. ZBUDI BE BLOVAN, Mr. 919. No «■CjmosBt .Marif. Mv. 99199. "jaa hsü mvrt mi/erta'a^tafaa Novakovi^, a. Mr. 99111/ LIU JA V VBTO, Mr. 999. Crtaaai "vkHtoffiT. ttw aa Marita Ktlautak, a. Mv. 99919 { Je« ve OMorUk, «. MV. 99499. Novoorl •topfji Thoftaa PavIoVtHk, «. Mr. A BVOBODJI, Mv. 999. Nova, i Laala Paaaerc, a. Mr. »1199 " «tvlVi. örtaai fraak Bark >NI BRATJB, Mr. 990. 6r-taa: Mlka Jamaia, a. Mr. 99141 SDBU91TMV, ftr. 999. Nor oprt. top I B1ATJK UITBB9KN, Mv. 940. Nf raQMapllai Mary Plaajak, «. Mr HUJVBNHBA MLOOA, Mv. 949. No v..|>rkatop|lat A a U»a U Btartavlf. c. *tv M19A KBBDBKICR KNOB LB, Mv. 949 tHMAIMl tprojata; Polar BpUtt, a. Mr. 99499| Uvraae MaraMA, v. Mr. 99497. BDBVAKN1 MLOVBK01 W* I NarMrtataplli llooa Oai«taak, «. Mvj XABJA RVOBOOR. Mv. 949. Nora-priaiaptta: Joka TbHl a. M v. 99197 j Jakob Tarb. r. Mv. 99199. 4 VMTKAJNOMT, Mr. 9Mt OHM: Jo aapk Madrai, a. Mr. 99991 I»BV1 MAJ, Mr. 9A9. ¿rtaai Jarai Bobala, « Mv. «em. Noeepitataplli Jakab Boaatai, a. Mr. 99199. i1kvatmka DOMOVINA, Mr. |99. Uairlt Oaaraa Mlrlab, a. Mr. 99997. BOLKAKT mv. 99t QHaai JheH fa- oba KaUU, «. Mr. 99999 OlffTBl VBH, Mr 991 BGfMAini«, ecr. * Mr a. Mr. 99499. Noropriata sss'ärsv. 3 Mravlja, a. Mr. 9494 j Praab Barbé9, • Bl^îS!kf KBAB, " taa: Joba DodM, a. Mr. WTl. HLOVANHKf HOECI, Mr. 995 Na yopyopil; Teai UrroalM, a. Mv. HLÓVENE0, 9tr. 999. Novopri-to pit: Maae Knatodlrb, a. Mr. 9«I99 PL A N ÎN H K f OBlfL, MV. Sjr «P taa: Jaaopb tiawsa. 4. Mr. 99991 Noj rarapriatopUa: Anton Molok, t. Jtv. 99104; Praaaao Poforala, a. Mr. 99I9L BRAT9KA M LOO A, Mr. »i drta* ao^ot apfojat: FraÄ Kral,,«. Mr. 1$«1¿VBNAC I HIVAf, Mv. »»9. Crtaa top*t «prejet: J «raj "'¿Ä-A ÄLOOA, ... 4ee. NorepHato[»tls: MarU Noriae', «. Mr. 99HB. BODQCNOOT. Mr. 409, Nov ethaac, «. Mr. 9»f9rt; , «. Mr, 99t9Sf Mart tor J.IM, f. M r, 99DM 414. Noroprl-t. Mr. 99197) KABL LIEBKNE01 * 4Ü ter JottCi«. Mr. 99104. «topita: Maar paaoie, Kmill* Hu,r. êtv. 'JKT'2MAOE*MW , Joba H. heakov<«. MV. Mr. . I* 42». MV. âwVf WïO". »•""tîKm "ítÍslmrv^tW. O*. »rvoi " S3; jam a» Mv. B-pl.wwUof«ri ïClo nevarnih delilt In vse^ ^ Lrlo prazni blajrajho „aie Organi Joií-f Matija BaorU, Zabakovae, c. I9991j Mr7(Ki Bvetlm, 11479 12T94 M. «prejet: Praar MrSaik, «-aaapoodirun: Kraar Vaja, e 99. Htt*iM.|idlraaa: Joftof Arb, e. »799 jTfraae Praak, «. 977r 67. Na*aj aprejeta: Marija Hrovatla, 471*7Jaftefa Soatak, 4990, Aaa — krajkak, e. »01«, JuUia Jei , e»03, lvaaa Akafaa, 4791, Urban. 8797, Marlla Pik», Zala Bogart», 0999; ¿rta« aija Pinc. 4941. ' S4. Črtan«: Kra../»tka MaM, C. 9199 ta Vinreea« KmatOe, «. »997. 99. Kuaprndiraa^ Jotef Ohresa, c. 7». Črtan: Iraa Bailf, e. 10»®»-S4. Crtau: Jarij KoauaHI, e. 090S. »ggesdir*.: Praa« BopavS, e. 91. jjjjeudiranj Toma» ilflor, «. 99. Bprojeta: Marija Pobar, 122»». 100. Haapendiraai: Ivaa Oerimaa, ' eeadTlSa« Blatem 94» la fraa . «i4ka Blatnik, «456. 107. Naaaj ap^ejol: Ivan Ko*ii, «. 8»S9; auspeadlraa: Val. BapotaUt, 101 fepreiet: Anton Dollaar, vUM. III. Umri: Kran/ Cobav««, e. 974». U1 BaapMUlnMt M. rak U® iiai ¿a/ber.,' «. 7994 £ Vlktortja Bafbraaa. 117. Naaaj aprej^j 1rs» 48009; aoapandlraai: - NU-k Kilboebla, ' Ï1641* fleo. Blaefcmor«, 11940, Cbaa. William«, 11641, M. Baon« ^ 11.197, 8. Ta runda, 11941, D. W llama, 1164» i» Jolef Oatanef, 717fl. 191. Črtan: Jarooj Albr«ebt, e. 8997. 19». Nasa j aproj^^A ndy^^luk^ «^»1 f UM?iu^JeCt iOäMrUf, 9978; aa-Mtfadiraai: Jotrt Pajdlga, 6819, AL s, Orabaar, 8290, Jotef Kom«, 9999, Zo-n,«,, W16, fr. Ko«er. 6894^ Irieaft frase Canaan, 6989, Ab-«S44, IraB'ore- ton i ja Oregarél!, farfU, 6909. Tssaj aprajat: 197. Nsaaj aprajat: Jotef KaWií, o. 4997; aaap«adiran: Pran« Peako, e. 8611 191 Buapendiraa; Anton Mergule, 9ÄM. . c %mt ie Toma!. «. raae Paolin, 199. Crtan: ^Praa ¡alMMi Hl........ nasaj aprejatl: Franc LukHê, 702.1, Peter Drtnj, 7909 la Aaa Driai, 7900; euependiraa: Jakob ' Plo«7 7917; értanlî Mlle MUako-Vié, 799», Ivan Kaatelic, 7996 la Katarin« K a. te lir 7890. 199. Nazaj «pr.-jet: frWs Btr«M»a», 118897 stwpeiidiran: 0«org« Bobaa, 9068. 140. Crtaa: Ivan M««t«k, e. 8471. 144, Nasaj ear«J*t Mlbaal 0«ttr, 10199 la Fr. H>9Ía«l 11117; «uapendiral: Jes. K nia vre, 9914. 14fl. NhwíJ «prejeta: Marija Pajéar, e. 191. Sprejeta: IVaa Pacbek, e. 18289 Is lorUb, e. 108. Bsapeadlran 11077 in Alex Pajtak, «. 11744. 199» Crtaa t Antoa Zarbo, e. 11909. 104. Nasaj «prejeti Anton Jat«rko, e. 9Ö00. 169. Naaaj sprejet: Fraak Pmaaik, e. 11441 Blaa Vevak, tajnik. br«KA obuto ja. In vse to treh« S vpoitevati in atvar tudi tako ut^ ne hoie, da bo organi-obstala hs^ Uldlo ¡spolnjevala svoje dolžnosti nsprsm članstvu. ' < ^ »scije. Ua ae torej pripravimo se bo-do£n<*t, pripravljati ae moramo ie sedaj, da pozneje ne ho treba rezpiHavatl izredne naklade in kfco Im> treha, dat ne bo takp veli-k». eh se je vedno bolj Itnnožile. Dodatno k temu je bilo ve£ Členov te organizacije pohabljenih in trajno nesposobnih za delo. Itazuguie, da so oni člani, ki «o bili v thj organizaciji^še od aačetka pričakovali z vso gotovostjo da bodo dobili ono podporo, do katere se bili upravi^pni; in dobili so jo. Toda čez nekaj let, t so razmere ostale iste in se ni-¡/boljšale, je bila blagajna izčrpana in primoragi so bili plačevali izredno naklad«». In oni čla- ga tiulmihBi prenaj-kar ae nemarne povedati v javno-»ti, ;in a ho bi pevedgl, bi morda prišel pred eodBljo. 'V splošnem je marsikaj, kar bi prihranilo organizaciji marši kak tisočak v blagajni bolniških' podpor in tsko pomagalo v Splošnem organizaciji do oaprtxlka in do« atojan*« "Itóe peee*Mi moči. Jmp iiver, To je mea- da tretji izvanredna iionveneija naše organizacije. Alf M to skrajno potratno !Rad bi vedel, katera druga organizacija ima^Uko takih Iportov kot naaa; in ifa4s h v prinf^ri deželi. Da se izognemo teh izfant rednih konvencij, naj ne bo konvencije najvišja oblast, marveč naj bo članek, ohčnb glasovanje ni„ ki so bili pri tej'organizaciji od zadetka in ki so bili vsled sta-rosti1 nezmožni delati, tudi niso mogli plačevati izredno visokega asesmenta in kohsekventno so bili črtani i» organizacije. Jn to se je nadaljevalo nekaj časa in kon-^no je bila organizacija banke-rltna. ^ ' In sedaj vprašam, kaj se zgodi e starimi člani f Ali flifo upravičeni do'boljšega postopanja f Ali na> jih kar metii n» tebi nič za-vržemo i» organizacije na ceeter, ko soinsjbolj potrebni pomoči? AH se je mogoče temu izogniti t , 9Da, dp gotoVe meje gotovo. Or-ga ni zabija, o kateri sem omenil v predBednjem 9tavktt/> bila ustanovljena na alabi podlagi in je bilo le vprašanj«^ čaaa, kedaj bo aH referendufl^i)p||Ml< ohlBBt iodnote. S tem se .da reprpaenie* že res» da tudi vedina nima veelej W prav? večina je zahtevaU križa-1 J0' uradnikom m nje Krista, .k9f M prav; vendar je v navadi, da se večini pokorffooV V gfrvne odbo-' Hpr«'jetai *▼»■» . - •< Ygleatla Udorleb, e. 18880 a: A atoa Tkalec, «.^propadla in vpiropastiU tako re- krajeralb druMvik «d ra taa« s 1 If P. J. . -, julij« 199L M. dr. LflHaa Jašsl Daaek. e. 4948; «mrla Antonij« Hresaikar, a. 11171 . 1 Nasal essiliHn Jakah Bare, 171, JeOsf Beaaako, 4991, Jot Thomp •"b», la V If IIA M^^MBB« "Bv*', Mafia Tarb, 1799 la Akádja Ten! 9999| Huapeadlraait Iraa Uralaar, 99U, Alojalj Mtalk, 49 la FraB9 Ba«tav4|4> ». Nasaj «projetât Ljudmila Ovgu ..A, 449N; «uaj.eadiraat Aloj.lj It *Eartko Bola, 944» IMa, 9441. ^ vteeoae Oarr, a» 19991 Bprej^t Aaa Uaettt, «. 19899t «a "•j ■prnjatat Iv«a Boaéll, «. 9749 ■h» JabsTvikar, a. 9197. HCrtaaai Preae C«r«Bha, «. 1094 ta Laka VpSiaa,' o. 9941 11 Baapoadiesai Jaftof Hribar, a. MtHrtDA, M v. »es. Crtaa t Hlarbo Katt#, e. atr, »»141 Mv gaa, «. Mv. 87999. BL LatMu NI.OVKNHKI PBKMOOAR No v »pr t« topil: (iregor Vlablaja, r Mr, Mil 71 ^ v STA m eU)VAN, Mr. 807. Crtaaa Karali aa Mapaaeiab, o. Mv. »1094 IIKANA MLOVKNBKA, Mr. »Te. Navoprlatapili Dur« BoiaaM, a. Mv. MI7I. ZOIIA, Mv »71 NarapriatSfIBt Praaeoa Jaak«, a. Mv. 99l7f[ Bdrard TamaM, a. M. a»IT», Martla Pagaa, %. M«. 99174 HOJ 9A I NAVU*», Mv. 974. CrtaM «apot aprvjatai A «a« Doltar, e. Mr i»9S8 HUlVENSKA REPUBLIKA, iT» Crtaa sapet II«, a. " I «a ta O »rti tlirMaa a. Mr. »siTe. BVOBODA Mr »70. Npr 1b*k (HadortS, a Mr. 88177; radeiu, • Mr M|7S| Hofia Viek. e. Mv. saiTS; Oaarge Me. »SIS«, Mtav» Bartob, e. BABRBB, Mv. »e». ( mrl: IW9 o. Mv. 94994, S UMNA BR kt A. Mr. 404. NavaaM atepNst MtmmU Btoimerleh. ». Mr AS I SI BRATMKA Ml.OUA, Mv. 808 Bara ritMaMli ttmm Bradaaeb, a. Mr. 98101. tata LomiiM, MV m c» taot Mtbo RaMotL e. Me. Uie4. T A BOB, M« 807. Norapemti Kaeat LaarM. e. Mv. »OIO»; Aaa« Aj klea, r Mr. (0199; Jata ~ Mv SSIS1 r.nmk a REPUBLIKA, Mv. la a aopel «prejo«' Fraak Uo Me. Mies. NewMMaÄt m »i««. ». M*. 98179; Sofija •UepM la 90. Baapeadlrast Iraa Norljas, «. Speoloti Fea «a OtMRU, sri. a, I994A| aaaaj apv«|Sft Joiaf SU Fraae Tratar, 11911 alb, e. IM 91 Saagoadireai -4 Crtaat Biaisa Kraio, a, 99. Ba#Sadi«aai Astea I rigi ■•S Nptejett 9 3fl Hprajot: J _ trt «ai Ivas mWor.e. Jnt.f M far l ja b, VMaM, e. I epesjot: Iras Bsysib, a. M. Maaaeedlreai i5i ^Ssr4 *** 91 apvojet : Parai Prodiè, a. 199» aaaai apeajett Iraa Babadaiatb, lis» Mil In «m ayftM Kaeaeala «à^a. 11999 la AdaM NaamWk, a. 41 Nae«j apratMa. WMRBt ket*. 98WMla'Àad^ mÍIs.IÍIÍ^ 49. Sjšsj «r^joti Aatoa Prtje*el¿ e. , j| PftOeo, iraa Fraaa Folbar. 9974, tl Naaaj sarajeUi lîma Poaatatk, mejmvt ea mmadlraah Fraae WesBavw, 9SS7 dr^Rbafea, ^9497. F^ Meer» MfM 888LJNeeo BmS___ ^ M. J «rob, 9881 L Tarb, 887, a ii^wi whs au «*«si treno konvencijo. Bolniška podpora. Dr. Joaeph V. Orahek, 1'azno zasledujem priporočila rasaih dopianlkov glede bodoftih pravil združene organizacije in nekatera so v resnici priporočljive. Naj podam tudi jas nekatete nasvete in izrazim svoje mnenje. Glavno vprašanje, katerega se dotaknem in katero je po mojem mnenju uvaševanja vredno je vprašanje bolniške podpore in odškodnine. Olede pravilne .rešitve tega vprašanja je odvisna bo-dočnoat naše Crgaliisaoije^ .Mttev Član as ne bo pritoževal, toda,gotovo ae bo prltoševat član, ako ne obi podpore do katere jO upravičen. Valed tega mbratao gledali no s4mo na sedanjost, ampak tu* d i na bodočnost, da bo organ isa-ija lahko ¡spolnjevala sveje dolžnosti napram članstvu. t Marsikatera brataks podporna orgsnisaeija je živela malo časa od uatanovitve in je propadla le («diño vsled tej/k, ker je iatele preveliko saupanje v samo sebe. Nam posnsm preeej takih «luča jev, ko ao bratake podporne or< ganisaeije propadle le vsled tegs ter «o preveč zaupale. In to je se lo Šhodljivo sa vae bratake pod |M>rno orgaaiaaaije. Lsthke ae mami kaj obljubi^ toda vprašanje n «ata ne, ako se te obljube tudi Ishko izpolnijo. I« to ja trabs vpoštevstl in dobro premisliti ter gledali v bodočnost in aho neka tari «lani na morejo rasuoietl tega, je dolšnoat alehornega, ki Btu je vae to jaano, da pojeent oete-lomu članstvu In pokais napake ki ao ae delala v tem oairu. Naj es pojavi n. pr. še kaka U ks epidemija kot je bila aadi in peline raaaajati med narod in poaoH na stotlae naših bra tov. In kaj ho poalediea sa naše bratske podporne organiaaetja Vpoštevajte lo. da organizacija je vodno «ureja, šiaai postajajo 9 vsskhn dnevom aUrejt in k on ook venino bo vedno več članov ns bolniški I krti j nadalje ja \ v («oštevat i tudi te. da je velika večina našega članstva vpoelene koč vsakega, ki je bil član te organizacije In da (A kaj eličnega ne pripeti todi naši organisaoiji, tedaj moralno biti previdni. I& to ukreniti je «edaj najprimernejši čae (n taka prilike ne bo9»Q£ nikdar Več imeli. < > * Gotovo je, de je zelo lepo govoriti o* štirih in'petih dolarjih btriniške podpere na t^den. Kon veneija ima vso pravico o tem od ločafei in tudi skleniti Toda ali jf pravilno plačevati tako. ylabko bolniško podporo. Moja mnenje je, da nI. Opraviti imam s sedem raznimi bratskimi podpornimi organizacijami, katerih skupno članstvo šteje nad 65,000 članov, in ee prav nič ne obotavljam iz-; sviti, da imam v bratskih pod »ornih organizacijah več izku-icrfj kot maraikateri izmed čita tel jev. Vpogled imam^ v različne sidteme bratskih podpornih orga-nikacij in po nepretrganem 14-etnem delovanju s temi bratskimi podpornimi organizacijami sem prišel do zaključka, da s ozi-rom na bolniško podporo, da je l akoiivani kaHid sistem, katerega majo vpeljanega sedajo rasne ) rs take podporne organisaoijc, najboljši Ta sistem «e je lakAza teku čass selo dober in priporočljiv sa vse bratake podporne organiseeije, kajti ta sistem je prihranil organizacijam, ki ima jo vpeljan ta sistem, še nelutj ti sočakov. In ako se je iskassl do biČkanosen sa organizacije, ki i maje Žc Is sistem, saksj ne hi bi Criporočljiv tudi še sa osteh rstsks podporne organisaeije ki še nimajo tegs aktema. Po tem «iatemu nimajo krajevna društva nobene odgovoraoati, med član Ntvum vlada harmonija in je| splošaem selo dober. la da bo ts «istem papolea je treba nastavit kot direktorjs kaksga dobrega in izkušenega sdravnika. Za to govore rasni rasl<»gi, ki eo aa ia-kasaU tudi SSlo priporočljivi Kajti piravnih ima več sati panja v cdravnika kot pa v lajikB, 98B| reš da# je več kooperacije sdravaikom nadzornikom sd ravnikom, katerega je imel kol aik, kot pa med kakim drugim lajikem ta adrtvnikam, ki sdravll bolnika. In to je popolnoma earavao, kajti n—sltmUrl «KMt se pripeti, da adravnik, adsnvi kakega halnika, na sanpati kake adravniške reči lajikit. kar sdravniku, ali s d ■š, da sdrsvnak, ki kak» med ia bra, če je vs- člsnatr > % detu, ali če Strsdš vafed b urada, h/iato vel, drugih uradih, ki so največ krivi, da imame tako visoke naklade ali asesmente. Poleg teh viaokih plač pO najdemo v računih še po I Katere moči so to? To naj bi se navedlo a imenom delavca in vrsto in ddbo dela: Ne vem natan ko, koliko nas stane upravništvo ker to ni povbb» jasnah iz iaču nov, in ker se je po konvenciji plača zvišala kar za 20 pdatotkov, aH ono petino. Ce se ne motim, nae atane ta špas še enkrat tol. ko, kot se plačuje drugje s* tako visoko nčene urade. Tista točka, ki daje gl. odboru pravico zvišati M9ai«mu sebi plačo, riti se vrže za vselej iz pravil. Veliki boljfe bo na leto, kar je dovolj za aedanje razmere, in svoje polaočnilce naj naatavi tutm s.pla$o od 11000.10 do |I500^)0 na leto. Ime jn plača vsakega uradnika in usltižben re naj se volf potom ( splošnega glaeevanft te vsako društvo naj raap p/avieo ?i»ooovati svojega naj bi imel nameetnika, da se izognemo volitvam. Delegat ftB konvenciji naj ima ^•avico hitT moški ali fenskillaa ne glede na državljanstvo, ker m^md 4nyfevš tue#eč; upravništvo pa vzame taktično mnogo preveč. Glavna ime več kot dovolj ♦i 10 brez vsakih komišnov. meado šrfa*tavBaHflNH*e va jsMB)^e je letnice aUba ali do- Ne vem cene oglaaoi, ker niso nikdar objavljene. Nekateri pravijo, z oglasi veni Well, v tem tlu čaju nr potrebujemo več kot eno moč v upravništvu. Bern bil u-rednik in tipravtnk in vem vsaj., nekaj o teh poelih. Bn upravnik s $1,400.00 je dovolj, če ni oglasov. Ker pa dobi uredništvo s tem več dela, naj se pustijo aedanje' moči, preoanujejo nhj se pa plače. Mnenja sem, dk je $1 ,«00.00 dovolj lepa plača za gl. uredni- _ ka; drugim naj se plača msnj, četudi ^e res, da oiao najbrže njtn zmožnosti maniše. Če oglasi ostanejo, nhj se napravi^ fiksne eemi Ba enkratno ohjavo Bi pre-vei 75c za vsak palec v koloai. Za dva in trikratno nespremenjeno objavo Ah j bi se račtihllo po 50o za iati prostor. Za oglase na četrt leta in daljše pogodbe ne z več kdt dvOkratnim spreme-njenjem na mesec pa po 3&c za inč v koloni. Članstvu naj hi se šk\ 10 odsC popust. Ncpoznsne tvrdke naj bi glačale oglsae > naprej. KM se tialmfWttt& 9* lepo dqnije besede "atl^ za lastno tiskarno," vendar je jako dvom-lljivo, Če bl tako podjetje ne bilo /v*Č v pogubo kot dobiček članstvu. Vpraškjts rojake Martina Konda, Franka Bakserjs, Alojz Pireg, Amerik«uskega 8Uj?eneca, ki imajo tiskalne, in George Bfo zicha, Ely, Minn., Iti je imel tUkar- 1 nrf, pa "boste Svedell kolikor Mi ke resnične podatke. Tu je tro^ be strogo tehničnih informscij, ketere je teško dohiti pri naših ljudeh to stran oceana. Tiskarna stane tisoči in "Če he gre, se ne ' de tako enostavno stroje tjs vre-«i in nehati kek&r se da prene- . hati a iiatesi, kot ja ProaveU. U-sluŽbonci v tiskarni bi ham najbrže delali več preglavic in stro-. škov kot uslužbenci"pri jednoti in Pros veti I*evsem n« ravno je, da bi jim bilo le ss visoko pla- ' če. Prt IVosveti (dBOvnlkil) irts-mo vedno dšTlelt, šgabe. Ali naj za podjetje, 'kjer je večna isgu-bs in kjer ni prospektov sa kak C'ji dobiček, šrtrujem* Haoša ? Premisli čliBstvn,! prodno eteriš tak korak, m edtfco član-stvo naj odloČi te načrt potom relVrendtims. Vedite pa, d» T O-nijski t ukora i sme en ia leH da-lavee opravljati le eno In Hrta de« lo. Če ni dels sanj. aedi. laši sli bfhjl, plačo pe vaeeno vleče. Bil asm i h.«love4§m podjetja, kjer smo imeli )astno tiskam.., in lMt- Mi S&htat naj prejemajo podporo i v*« dni avoje boleani, aa katero plačujejo saesment. Te mislim akosi ieat mesecev. Porodna nagrada naj ko mesto 1116 — KO, ksr ni nikakor preti rano. To nasvetu jem delegatom in ddegstinjam, d s po mofc\osti u poète vajo, ker sami radi prema egs števila člsnstvs àe morem«» biti • zastopani. — I élan društva 399. Mtomr* =S= Chloafo, m. — Finančno poro čilo HloWnake narodne podporne jednote, oddelka lista "Proave izkazuje sledeče: N . ta n, tiskarna je bil* rtajvef- kril da je bilo toliko stroškov, in j« šlo podjetje dve leti po m o jem odhodu ne 4,bum." Ime! V» v pogled V stvar, ker sem bil tudi blagajnik, m ker sem videl neizogibno katastrofo, sem rsjše llal kot ds bi bil kri vse polo-mM> po unijskih pravilih smo morali , imeti presmana, ki je pa ¡rod dela le polovico tedna. Pls-j,, j© vlekel za ve«/teden. Bdi no Imotiparji so bili "bizi;" oni, ki je stavil oglaae in "lomil" list, pa včasih tudi kršil pravila, ker je sedel k linotipu. Naša oV-^«nizacija je največ namenjena ¡¡«►operativnim zavarovalnim svr-ham. ¿šaiU se spuščati v podjet-kot tiskarna, o kateri imamo jako ozke pojme, je meni povsem uganlfi in vem naprej, da se bo članstvo kosalo, ee se ta ideja u. dejstvi» Bratje in sestre, bodite /t.)o. zelo previdni, in obrnite to vprašanje na vse strani, predno t lldj potrebno je zavetišče, ki je pa tudi-teško izpeljivo brez nujtuanj ld fw»tem večnih operativnih atroškov, Skoraj je boljše, da se plačuje nekaj hiral-cem in hromim. Pustimo taka vprašanju kot tiskarna in zaveti Bče bodočim generacijam. Seda njost j? tako meglena, in bližnja prihodnost tako pesimistična za tujczeince, da je boljše, če se držimo le zavarovalnih vprašanj ir pustimo vse druge bisneae istim ki pridejo za liami. , Tudi za dijaški sklad nisem po sebno vnet. Razumeti pa ile me» rem, zakaj se ae ugodi prošnjam «lijakov za posojilo, če je v tem skladu denar. Resolucija konvencije dovoljuje taka posojila ali podpore, Če ae ne motim. Sem tudi zato, da se dovoli posojila na prvi mort^age «na posestva članstva. To ie pač bol, » varno in bolj dobickanosno ko vsi bondi in banlfe. Vrbu tega hV pomaga čjanstvu v pstanovitvi domačij in farm. vsak načia se posodi brez skrbi, Če ne več vsaj toliko kolikor je posestvo «•«•njeno za odmero davkov, ker. je fkoro vselej najmalj trikrat več vredno. Tudi ni povsem bratsko če ne moramo bratom gospodar jem in lastnikom toliko zaupat _kot nmeriškim b«indarjem in ban l< ir jem-. • Vuhntega* se pač lshko '»ddolks lista Prosvete. je dobi cenilce med bfižnjimi brati, dno, /Ia izkazuje izgubo, katera bi rabila papir, ksteregs ljah ali t»a jih ss v¿sk aJuÍáj po fill., ki prip«>roča v Proavet» 4> 1)1 kupila «»rgaaisacija, ali ds biUeb-j m».-nuj- n,jmk. >k«> I», se 1H0 nekako 'SNP.I Member* Op.* organizacija same jmels svojo tU]obisl......lee volil.» na letnih stvar js utueatns ih trtdi izved sksrno in iavršila v svoji tiskarni ja*1* k*k<»r kakega drugega dru* Ijfva pel "tolikem številu članstva, vse potrebne tiskovine Vključno stvenega uradnika, bi se volilo le I toda < treba je ediaetv* in ifloger i.. M' . 7» v. . » ..Li. xij..__ t_: ui h:t: .. -__u: ..._»: .k».,!*«..!! liti list. Tiskarna, ako jč orgsmsbci- take člAnr. ki bi bili v resnici pri ji misli ustanoviti, nsj bo usts- volji ne sitm«» bfktifce nbiskovati. novljcna na najmodernejši pod-1 tem ve«'- jih tudi nsdaariivati. I*»v lagi in'načinu. Izvoii naj se «hI- | tknogih društvih je 4ahe* v na-spodaraki odbor, v katerem naj | vati», da tajnik imenuje bolniške b.Klo vSi predatojniki posameani* j .J^iskbvalee afc^cBoina po abe-depsrtmentoy, ki naj ubdrŽavajojcedn. in redu. Iz lsatne skušnje seje vsaki teden, in ki naj se po-1«»' J«' znano, da bolniki na ta na svstujejo, kako najbolje uprav I jati tisk srno. jtf. p. odbor ti tudi le mamo .loetrireti zs k* j podobnega. Ustava «MM je na iako sto-bodomiselni podlagi, t it* se v pravilih, da je.vsak čtkn enakopraven, prištevamo se val, kskor lin niso popolnoma pič nadzorovani, ker veèji. I «i članov sprej- zsto, ___^^B^m enaka jn ds so oddani V tiakarno I bolnika «aadforov^l akerne naj bi pmii d» je'oblika m« naučilo od tajnika le Vseh rokopis koliko, .notfoóe 1 ker je na?waUfc na )>u zato, V določenem Času, a čemur Ot Sel t»i ^HftJ «!« SinekMe # prihranilo v vseh ozWiKIr delo pralno razde ljeno in di posamezni uredniki opravljajo vaak avoje določenih ri listo v 6 beh oddelkih doČim zns šajo stroški pri prodaji lista 16.i odstotke, ali z drugimi bčsedsm dobi cenilce med bfižnjimi Ker sem bil izvoljen v odboj za pravila HNPJ, kateri odbor ,e odpadel, sem se čutil d«>lžnegii vsaj nekaj napisati. A kot far mej- sem priklenjen k dolu^sak dan inam čaaa študirati pravil i < unov. Tole sem napisal." ker je ravno deževalo in ker mi j? bilo najbolj na srcu; ker j«* «l«'ž nehal, lu.m tudi jaz odložil svitu-nik in prijel za plug. Zapišem naj,še, da se naj članstvo že v jeseni preskrbi s krompirjem, ker bo pomanjkanje zanj spomladi. Zdravstvujte vsi in dobro sr* co vs«»m! Vsš • j • Wm. Brunschmid. «•lan dr. Lco Tolstoj Itevi 25. —•—V " ■; Luxon, Pa. — Pred letom in pol" nas je ustanovilo 10 Hrvatov v tej okolici novo društvo HNPJ. pod št. 399. \ko ac vpošteva,' da tukaj obstoji že skozi 14 let dm-štvo N. H. Z., je nalc dnjltvo vseeno dobro nsilredovslo, ki Iteje «Innm že 26 člsbov. Ni mc^j namen javiti javnosti asmo ho, temveč l»ri|»oročsm delegatom zs prihod njo konvencijo nekstere točke, tičoče se konvencijo ssme in čla-nov zdrnžene organizacije. Apeliram na brate defrgate, da j«* njih cilj rfarfro v tem, da delu .¡«•jo za dobrobit članstva in nika k«»r ne kratijo pfsvle članom, ki »o bili do sedaj pri obeh organi zacijak, temveč naj jim nudijf» iste ugodnosti, kakor so jih imeli • lani pred združenjem. Mislim, da ne pretiravam, ako l*»vemf da je med članstvom jed note kakik 20 odstotkov Hrvatov, '«.rej bi priporočal, da se pravila tiskaj* tudi v hrvatske« jezikn. ker mnogo brstov sedsj prsvil zadostno ne rsznme. Nsj opomnim ns primer, ds v našem dru Mvu, ki nss je 24, ai niti «megs •S|o\ enes. Ni to edini slnčaj, tem-je mnogo drultev, kjer ime 11rvsti «akorekoč večino in ai «e eadHI, Sko pride tn sli tam do j dobils delo, ksters ims snisj as i^.ifrelkov. ker člani dobro »ie | mevsjo pravil. — Prosveta nsj bi Kiiislala «lopme tndi v krvst- krs jezikn. To bi mnogo pripo mogla do večje pozornosti zs or jamaaeijo. povedano, elcgstc nsj se plsčs iz jod botine blagsjnc, I asilo t Prosveta, obliga trn» Me vilko, kakor tudi dnevnik, nsj se poatavi na nepristrsnsko podla d enaki izdaji zvilati za 50 odst o t kov, da ac piala oni proatOà^ki in upoštevati. Ali pa je temu ta koi Nikakor ne I Morda ne po ga porabijo oglaai v tedenski iz-1 Krivdi obstoječih pravil, ampak daji, namreč 27 odat. Na ta način PM krivdi urednikov «»krog urad bi s« z viša l s rssliks med stroški ntftva. K«lor eita dan na dan in dohodki, ki snsln aedaj eeato UfRusvcto, bo videl dopise narav odst., kar je vse premelo >a nosi žaljive, vsebine sa čUne, ki 15 vozne stroške. Delegat za redan all irredHi» konvencijo sme biti vssk «Inhei* Člsn, če tudi nI ameriški «lrisv1]#n, ker pogosto ss dogodi, ds iknS tsk boljšo spnsnb. nost, kskor kak drugi državljan, In le iz gotovih Vzrokov ne more dobiti državljanstva. Vae drug«» nsj v ti točki oatsnt. Pravila, d* KavSrovsInins naj bi Se ursdils tsko, da bi vssk obeli organizacijah zavarovan, dobil certifikat za ravnnisto vso- bratje in sestre. Vse to je lepo | člen, ksteri jc bil do sedaj pri pisano, ako hI se tadi izpolnjevalo, — Pred očmi imam članek M et so riti" ««I» K. T. B. J>«.Hčni I U, ss bil do sÜúleK Člankar vaak teden nekaj čveka vetoven. Eavnntako naj bo z in kleti nale duhovščino, ksr se bolbiškn podpoi^. Pod|mrs naj se pa meni ue zdi btatsko in častno Pomisliti je t relu, da so V«! slovenski duhovniki usŠI rojski in brstje po krvi. Pri jedni eli dragi jêdnoti So odo bratje sli Sorodniki duhovnika. Ali ne pomisli dotični člankar. da se jim a tem krati čast in d6bro imet Ta- tgla-Ijud- ke članke bi mogel čvekati o*i vec, ki hodi v drugi rasred Ij ske šo|e, nikskor pa ns uttrsMc-na oseba. Kje bi bit slovenski na rod s svojo kulturo ako bi farjev ns bilo t Člaaker mogoče le ni hrel zgodovine Amerike, kdo je bil prtfi, ki je prsi ledine in mu-.'eniško umiral. Isplhčuje od tistegs dneva, ko se b Isn javil bolnim, ker vsak Min ko zboli jc gotovo v najbolj kritičnem stenju In t početku bolezni največ potrebuje. Msrsika-teri ostane dalj čass bolan, ssino da nadomesti vzeto mu podporo sh prve tri dol i* se s tem od,-Škoduj» Rs pogrebna atrelke naj sc določi vsota $800, ker v sedanjih razmerah ae eednstuje za pogreli |Hp Vaak član nsj se Izjavi, kako IHI biti plirouan, ps nsj stori to tajao pH «Iruš. tej. sil jsvno. % mfogitu ae psntopa proti preprl- (klločno prSteatirsm» nsj ss do*j čsnjn pokojnika ln nsprsvljsjf» tiene članke odstrsni ia se nado- se Mepotrebnl stroški, ko ae mrt-masti a kakim pedučnim čtivoiu, vees noel v cerkev ln ee opratlja mogoče poljedelatvom, vrtnar« a njim rasne ocremonlje, samo staom sli živinorejo, Isr bo rm izobrazbo našega ljudstva« V takih člsnkih nsj «Isnksr "Mete, redi gotovih oseb, ki sc isgovsrjs* jot "ksj bodO pa oni rekli", i.t.d. Za dmštVo "drozd" št. 122. oritov" pokale svoje emolnosti, »MP4.i AnMn Orosnik, nrcds. sko ima kaj pojms e tem. — Ust Prosveta naj bo popolnoma nepristranski in nadstiunkerski. Proti rimsko-katoliški veri naj se ali Frank itrktulj, tej., J. m§ét, blag. (društv. t>el.) _____ J, , , Ohioago, fll, že 16 aem Nolutno nič ne piše'in iatotsko ne lMnn hnpj. j,, t„m tudi i." mar proti drugim versm, ker a torn dollvd prt tej orgenlsacljl, sato hočem tikti jes podati neko. ' flfel^mvilkl viti* le nsti aovraltvo. Dosmlaj aem videl v Proavetl lo | Hko nasvetov proti vrri naperjene članke ip tn | vf»«Milii. proti naši lastni veri. To ae grsvi Hvetnjeni, ds bi se bnlniški samega aebe po glavi biti. Jenjs laUsd nredll pn bolniških ra zre nsj se torsj sovraštvo, potem lele Ljth, tako da M Imel» vssk razrtkl britje vseh strolkov. soiše «»stali zveati avoji veri iu ki Z. «d.j hi j« n. P^WWW W1' n;„ ttrtflLiÍTjí' hoinp mogli reči, ds smn val ma kopravai. ♦ Umestno bi bilo, da se kaj defi-nitivnega ukrene radi denarja u-turiega B. R. Z. Ostalo naj ee daruje revnim otrokom tu ali v dn-movini in naj se drfnar polije sA, m r. pristanom, ds bo lalje It sli svoi aklsd. Mislim, ds nI preveč brstatvo, «s mors člsn, ki je ss-varovsft sa $1, dnklsdati zs sklk-de po V, 8 sli odo 4 doler je. Ii«s je, ds mora eni, ki je ssvarovsn ss tNMl rsfcred iMi več plslevstl, toda navsds ja, tis so bul, ki so zsvsrovsnl v vMjem razreda tu- ns> zvlleti ae mora tudi cene1*» jfleSiiv. — Joseph Zavsrtntk, ml. Eook Springs, Wjt>. — Ocrav no fJ malo^oimo, hočem tudi jez izraziti svojo mnenje in nazore d)edc bodočih pravil 8NPJ zdru-žene s SDPZ. t). se ustrele večini članstva orgaplzacil^ k» ae nameravajo Združiti a SNP^; naj ac spremeni i in c SNlM. Tine naj bo kolikor mogoče kratko, po Aiojem mnenju bi bilo jeko primemo ime Slovenska podporna jednota ali pa Hlov. podporna zveza. Opusti-lo naj bi ac vae priveske, kakor "delšvska," "narodna" itd.,peteri itak nič nc koristijo, glavho bi bilo doseženo, nsmreč, da ac ustreglo onim, ki Želijn spremenijve imena. Menim, da Jc ta njihova zahteva popolnonvi upravičena in gotovo, tudi* člani tCtfcJ, katerim je v resniM mar za pravo združenje, ne bodo tej spremenitvi nasprotovali. Upoštevati jc treba, da člani HDPZ n)i katerekoli druge organiaac.ije niso nič manj ponosni in nič rnsnj ne člfclsjo svoje organizacije, kakor členi H*T.J sVojo in če so kl^nb temu Člani t^h organizacij pri pra vi Jim i dati ne aamo svo-je ime, temVeč tndi vec premože-nje in obstoj, potem mlelim, da to ni nikeVa prevelike zahteva od MNPJ, ako zahtevamo, ds Žrtvuje dosedanje ime. Pomniti j«' treba, da bodo imeli člani «NPJ {avnoiste koristi od sdrulenjs, skor člani onih orgsflisscij, ki se bodo z njo, s SNPJ, sdrulili. Videli bomo, sli so oni priprav Ijeni ksj Odstopiti sli Irtvovsti. Poamrtninski razredi naj ae n-rede tako, da bodo člani obeh organizacij lshko zavarovani zs t-ste veote, kot ao aedaj. Najvišja bolniška podpora naj bo na dan ln le je član bolan sjfyf» ne sramoti in žali ggolj radi verskega, prepričanja. Ali koga kuj briga, čc,kdo zahaja v eer-kcv in drugače vrši dolžnosti, ki ihu; jih nalaga njegova vera. Kavno v tem oziru smo fanatiki, nazadnjaki, atarokopitneši in Bog ve kaj le vse. Nikdar mi le nl irillpjMi ura, da bi šel zmerje-ti in psovati svojega društvene-ga aobreta radi njegovih nazo-rov. Naj b<» največji ekstremlat, Če mu je tako prav, raditéga jc vseerto lahko dober član jednote, Delegati na konvenciji naj gle-dajo, da se bo v bodoče enako o-zirajo in u|K»štev«lo vse dobre člane, ueglede na to, kaj oni verujejo ali kaki stranki pripadajo. Zapisnik k «m venci je naj bo kolikor m«»goče popoln. Imena predlagateljev vseh važnih pirdlogov nSj pridejo v zapisnik, ker društva, katera | milje jo avoje dele-gate pa konvencijo, ao uprsvils-ns. ds vejo, kaj so njih zsstop-niki delsli ns konvenciji. Čital sem zapisnik, .skozi ksteregs se je aenomer omenjalo komaj kakega ducata imen, ki so bila aa-vsdno glavnih uradnikov, f'lanl, ki ¿imajo ožjega, pogleda in razumevanje o poteku knnveneije, sodijo iz taksga zapisnika, ds Se. lo stvar vrši le par mož, s drugi ílelegatje ¿tMbljejo In kimajo ne svojih sedežih. To je psr nasvetov, katerih namen je, ds koristijo združeni (»r ganizaeiji in katere priobčam konvenciji v blag«»h<»tno uvaže-vanje, — Hatt Lsskovsc, član drultva št. 2% HDPz. ma. Mtrolki bi se tndi lahke zal šali, ako*ki orgaaleaeijs asesa ka- po v sls potrebni émmiksrski papir m imels pogodbo s kako dm «o t «kan*" ki ki tiskale Iks ia OMff Mine, Pa. ~ ?Mm, ds ki se upoštevali nasvfti, kat««re ns vsjsm v rszmotrlvsnje delega torn na konveneiji. • Htrinjam se z nekaterimi do- pisniki, ki nssvefujejo, ds osts 6 dni, n^ mn plsčs od prvegs ;ne staro ime MNP4, kajti bolj prt-dneva bolezni, ne pn da bi se t r- iwrrni »m* se težko dobi, poW gslo prve tri dni boleeni, kskor tegs ps pribrsnlmo mnogo de-je sedaj v pravilih BNPJ. Za nerj* sko Itniia ne spremenimo. manj. kakor 6 dni nsj se ne pis luje nobene podpore. (Is nies m nsj s$ zvlls pi»rodns nsgrsils ml 616 ns* 62V Mnog«» Škm nadzornike sli obiskovslee t Alsale je revnegs stsnu in med naj se voli ns letnik sejsk. kot temi so .sltere, ki «i m- mor*jo «takte društven- nrsdn.ke, p., ne preskrbeti prfcftent* |W»tr^>e ob dsnjtk prsvilih KDPZ. — Po mo težki nri. Znsn mi >e slnčsj. dni-je« mn«mjn nikskor ni »rskti* gsčo bi ne bit za to. nt» kakor ima sedsj HNPJ, ds se Primeren se mi zdi nssvet brs-obiskovslee voli ns mesečnih se ' ta 4, Vidmarja is Uvingstona, jane pregnal iz slovenske sami jc. | al velkrst bolni, Za Hlovensko ssvetilče naj bi Tudi ftorodka nsgrsda nsj zc se prl^K) kaj delovati; ssj sa to razdeli po razredih, ako tako Ide jc bilo Že veliko govorjenja in ta- članice. Nikakor se ne morem di ss početo delo, tods vse je ss- strinjati s tem, ds hI prejele vse spslo. — Delegate na sdružavebti enako natrsdn, ».ko pa so sado-konvensiji čsks zelo veliko dela, I volne llsnise, tadsj aem tudi jsz, skrbijo nsj, ds gs kolikor mogočs BolnUka podpora nsj sa plafln« vestno opravijo« Pokažejo naj. da j* ai prvega dneva, kn je bil član so res vredni saupsnjs od Člsn- javljen bolnim, aks je bolan vel, stvs. Pozdrav vsemu članstvu H. kskor skdelti dni j i>od sedem dni X P. - itefan Jsnko Opomlis urednlštvk J. K. Z, le ni umrlo, ampsk le krepko livl. Ulede denarja je bilo tudi aty bofetml ga ne j se ne plačuje na-bens podpors. Hedl Ibtsns ml je vse eno, se-dsnje je lepo, mogočs bo tudi pri- njeno, ksko sc nsloši. Ali niste kodtije, ksr ps naj ukrepsjo delr čijtsll kon venčnega zapisnlkst g.tjc ns konvenciji.,- Josapb (Hade blanker js K. T. B. etc Uy^ fíétí o delegsta. na vsakih nadelJnlh 200 sits zs slmidirS Manjša društva v blllkil, ki Meje- tod 2ft do 200 člsnov s* smejo _ mlltl in poslat» po enags dele. gsta. Kskor nI pri plačevanju ssesments nikake reHike rsvao-tako naj laido vae drultva enako sprevič«ms do zastopstva. f>rnl-I Va plačajo deletfst* ilnevnie^ in dele, k»r ga nI maral vršiti valed nevarnosti, in ko W se ponesrečil, hI njegova $1 |»odpnrs aa rado-etovsfe niti Se zdravnika in »Ira-vila. ftotovo je torej, ds ae bodo člani, ki so zaverovani zs |l ls»lj vsrovsll nesreč«, ker M Jih hoj Še zsdds, kakor oa*. ki so zsvs- PROSVETA Sobice ne more posušiti mokrote.