Ufo LIX. Številko Z69. O lluMianl, v petek 26. novembra 1926. Ceno Din 1*50 l»bai» «Mi« o»l popoitftt, izti»6i nedelje »d * rezalne, ouriu uo du petii a i u. do lOü vis tU 50 p, vetji loseiati petii v ist« 4 D. notice, poslano, izjave, .eklame. preklic neseda 2 O. — Popust po dogo voru. — mseratni davek notebei - „llo*e**kt Narod' *el)a letno v Jupoclavij 240 D. ca nozemstvo 420 D i Uprarotatvo Jtnmilova ollca stav. ä, ariUiole - Talelon stat 304. Jredaiitvo iaaJlot s ulica it. 8. nadatrople - releio» itev. 34 HT Poštnina plačana * gotovim. Zboravalna svoboda Idealno bi bilo, da bi se politična nestrpnost uvrstila med svojstva, ki jih v praksi več ni. Da bi se ljudje po svojem naziranju. po političnem prepričanju pač delili po strankah in strujah. toda da bi si bili le nasprotniki, ne sovražniki Potem bi bile. bodisi osebno, ali v časopisju ali na zborovanjih, mogoče mirne stvarne razprave med ljudmi raznega naziranja, a brez žolča in sovražnosti. Tako stanje bi bilo znamenje visoke osebne in splošne kulture, znak velike politične zrelosti dežele. Dasi je civilizacija ponekod že zelo napredovala, vendar opisanega idiličnega stanja še ni do vedla v izdatnejši meri nikjer. Zakaj razmerje med političnimi strankami in posamezniki je odvisno tudi še od drugega kakor od notranje kulturnosti In zrelosti. Temperament je še močnejši kot miren prevdarek treznega in uvidevnega človeka, in kjer je obilo temperamentnosti, je ob*!o — prepirov. Tu se začne poglavje o naši zboro-valni svobodi. Podoba je, da smo se dovolj daleč od nje. Ako priredi politično prononsirana oseba katere ime samo pomeni že program, za prenapete nasprotnike celo izzivanje, političen shod v kraju, kjer se je dotlej ix>kaza-la večina za nasprotno stranko, tedaj je rešitev zelo enostavna: Onemogočiti mu je treba, da b! mogel nastop:ti s svojim govorom v nasprotniški trdnjavi, treba mu je razbiti shod. V tem pa se obenem izraža tudi strah, da bi mogel nasprotni govornik vplivati na pristaše, da bi jih mogel s svojimi izvajanji predrugac'ti v dotedanjem političnem naziranju. Zato je razbijanje političnih zborovanj do neke mere priznavanje lastne slabosti in respekt pred duševno močio nasprotnika, proti kateri je treba postavati grobo f-žično silo. Množica seveda gre na tak Posel že z drugih motivov; nastop nasprotnika na političnem zborovanju v mani zanesljivem kraiu se ji zdi izzivanje, zato je takoj pripravljena odgovoriti s protidemonstraciio. In ker smo v Jugoslaviji zelo tvnpera-mentnl ljudje, že po prirodi nagnjeni k bojevitosti. smatra v dobi politične stagnacije, kakor vlada med nami dandanes, prireditev v navedenem smislu za dobrodošlo prMiko. da se sproži nekaj novega, razburi i i ve ga. Ali stvar ima bhko zelo neprijetne posledice za vse Razbijanje shodov !e pred vsem zelo dvorezno orožje. Kar se danes pripeti tei stranki, se more že jutri ponoviti na račun druge stranke. Razbijanje shodov draži na posnemanje in še boli na maščevanie: razumljivo je, da bo stranka, kateri so zborovanje razbili v področju nasprotne stranke, porabila prvo priliko, da vrne v svojem teritoriju nasprotniku milo za drago Praktična posledica teh metod bi bila. da bi mogle stranke prirejati shode le v onem področju, kjer sestoji večina prebivalstva iz njenih pristašev. Vse to pa so stvari, ki jih dr?3vna oblast, ki mora vendar čuvati nad tem. da ostane politična sv..»boda čim popolnejša, ne sme pripustiti. Res je. da se slične pritožbe čujejo iz vseh držav in da imamo domala povsod ob času politične napetosti slične nesimpatične pojave, ali to ipak ne more biti osnova za posnemanje. Baš v naši kralievini. kjer se odlikujemo no temperamentnosti in strastnosti v političnih zadevah, morajo vsi prevdarni faktorji z vsemi s;1imi delati na to, da se metode uporabliania fizične sile v svrho političnega argumentiranja ne vdomačijo še bolj kakor so se že. In vladni fun^cijonarü so v prvi vrsti poklicani, da sodelujejo pri pomirjevanju. ne pa pri razpaljevanju političnih strasti! URADNIŠKA IMENOVANJA — Beosrrad. 25 novembra Za skladiščnika ijubljanske carirarnice je imenovan Nikola Radočaj, dosedai skladiščnik v Skopljn. Na njezovo mesto v Skoplje pa je premeščen do>edanji skladiščnik v Ljubljani Boža fC o s 116 — Beograd. 25. novembra Za poštar-ja v Rosraški S'atini je imenovan g. Albert G a b r i č. — Zagreb. 25 novembra Listi so objavili napačne podatke o imenovanju na tz-seljeniškem komKarijatu v Zagrebu Za direktorja konrsarilata Je postavljen dr. Ara-nicki. za tainika Vladimir Barac. dočim Je Evzen Smid imenovan za oddernega šefa. Edina prireditev na 1. decembra zvečer bo tudi tetos Novinarski koncert v „Unionu" Največji in najinteresantnejši koncert letošnje sezone. Zopetni umik Stepana Rodita Odpor proti oblastnim volitvam je bil vedno manjši in danes so radičevci kapitulirali. — Minister Počel) kot slab prerok. Neizravnan spor v anketnem odboru. Beosrad, 25. novembra. Za dogodke današnjega dopoldneva je vladalo v političnih krogih veliko zanimanje. Kakor znano, je zadnje dni prišlo do novega incidenta med radikalno stranko in Ste-panom Radičem, ki se je odločno izjavil proti razpisu oblastnih volitev. Se tekom včerajšnjega dneva so listi objavili razne Radičeve izjave proti tem volitvam, predvsem Radičevo notico v «Domu». v kateri pravi, da bo Nikola Uzunovič najbrž preklical predlog notranjega ministra ter ga umaknil, še pred-no ga podpiše kralj. Sinoči se je položaj v tem vprašanju poslabšal. Ukaz o razpisu oblastnih volitev je kralj podp sal in poseben kurir ga je prinesel iz Topole v Beograd Razpis bo objavljen že prihodnje dni Ministrski oredsednik je v razgovoru z novinarji priznal, da se protivi Radič oblastnim volitvam, zato ker se boji. da bi volitve mogle even-tuelno razgaliti njegove šibke postojanke med narodom. .Radičevci so zato pozvali svojega voditelja da pride v Beograd in da sam reši to vprašanje. Politični krogi izjavljajo da se nahaja Stepan Radič v slabi poziciji, ker bi se njegovo nasprotovanje razpisu oblastnih volitev lahko končalo s precejšnjo škodo za njegovo stranko, ki bi se morala javno proglasiti kot nasprotn ca vidovdanske ustave in njene izvedbe Zato so Radičevci tekom včerajšnjega popoldneva razširili vesti, da se nasprotja z radikali ne nanašajo toliko na oblastne volitve kakor na razne nujne zakone, ki jih ni moči odlagati. V tej zvezi so nagajali zakon o izenačenju davkov in agrarno reformo za Dalmacijo. Dalje so radičevci snoči razširili vest. da je italijanski poslanik general Bodrero vnovič intervenira! pri ministru zunanjih zadev naj bi se čimpreje ratificirale nettunske konvencije. Radičevci so baje odločeni, da nastopijo v tem vprašanju z vso energijo in da ne popuste, predrto ne bodo sprejete izpre-membe, ki jih predlagajo glede nettun-skih konvencij. Vsi ti momenti so ustvarili razumljivo zanimanje političnih krogov za napovedan! prihod Stepana Radiča v Beograd, ki je za danes dopoldne sklical plenarno sejo svojega poslanskega kluba. Na tej seji naj bi se razčistila kritična vprašanja zadnjih dni ter odpravila nasprotja z radikalno stranko. Stepan Radič je prispel danes zjutraj z zagrebškim brzovlakom ob 7.45. Na kolodvoru so ga pričakovali njegovi poslanci in prijatelji. Radč se je po običaju z vsemi pozdravil in poljubil ter se odpeljal v vilo Pavla Racfča, kjer je zaiutrkoval. Nato ie odšel v klubsko sobo v Narodni skupščini, kjer se je vršila seja njegovega kluba od 9 do 11. ure. Po končani seji so novinarji obkolil' radičevske poslance, ki so izjavili, da se rudi oni pripravljajo na agitacijo za oblastne vol:tve S tem so priznaF da so Dopustili tudi v tem vprašanju Pred sobo Radičevskega poslanskega kluba se opoldne nahajajo novinarji in čakajo na Stenana Radiča. da ga intervjuvajo o položaju. Nesoglasja med Radičevo in radikalno stranko še n"so odstranjena. To posvedočuje v prvi vrsti dejstvo, da se ni vršila danes dopoldne napovedana seja anketnega odbora, ki mora do jutri sprejeti poročilo o aferi Rade Pašl-ča. Rad čevci bi hoteli tudi v tej stvari izsilit: koncesije ter hočejo pristati samo na tako poročlo. ki bi zadelo tako sina kakor očeti Pašča. Na vsak način bodo o tel stvari potrebna popoldne nova pogajrnja med Rad'cem in predsednikom vlade Nikolo Uzunovi-čem. — Beograd, 25. novembra. Minister Pucelj je še snoč* izjavil novinarjem, da radiČev^ki klub odločno odklanja nepravilni razpis volitev v oblastne skuoščine in da se te volitve ne bodo vršile Danes, po spremenjen! situaciji, ni hotel škodoželjnim novinarjem dati nikakih novih izjav. Današnjo sejo Narodne skupščine Interpelacifska debata. — Slabo zanimanje za sejo. — Skupščina bo zasedala tudi popoldne. _ Beograd. 25. novembra Seja Narol- ne skupščine, za katero ni vladalo danes do poldne skoro nikako zanimanje, je bila otvorjena šele ob 11. Poslanec Vasa Fra niče vi č je vložil interpelacijo na mini^ra za sume in rudnike, v krteri opozarja na ško do, ki jo trpi prebivalstvo v okolici rud nika Bor Vodstvo tega rudnika je slabo, uprava pomanjkljiva o kakih zdravstvenih napravah in preventivnih korakih pa sploh ue more biti govora. Dim iz borskih tovaren ogroža rastlinstvo v celi okolici Vsi vod'^ vodi in potoki so zastrupljeni Zato pogi nja živina. Tudi eksplozije so nevarne 7a prebivalce Interpelacijo utemeljuje posl. Franičevič z dolgim izvajanjem, tekom katerih opisuje razmere v borskem rudniku ter škodo, ki jo trpi tamošnje prebivalstvo v prvi vrsti radi nevarnosti rudniške uprave. Nato govorita posl. Aleksander Mijovič in Dimitrije Vujič. Narodna skupščina bo zasedala danes tudi popoldne ter bo zvečer glasovala o zaupnici vladi. Kralj je sprejel v avdijenci v Topoli podpredsednika radikalnega poslanskega kluba in znanega Pašičevega pristaša llijo MiKijlovica. Nadloge dobrovoljcev Deputacija v Beogradu. — Beograd. 35 novembra Danes dopoldne je prispela v Beograd večja deputacija drbrovoljcev iz Vladimirovca, da pu-seti voditelje raznih strank in jim izroči svoje proteste Vladimlrovac se nahaja v bHžinf Crepaje, kier je imel Svetozar Pri-bičevič v nedeljo shod ki so ga pa motili radikali Deputacija. ki jo vodita predsednik te organizacije v Vlad'm'rovcu, je po-setila najprvo Svetozarja Prirrčeviča. kateremu se je pritožba nad strašnim položajem, v katerem se nahajajo dobrovoljci v Vladimirovcu Državrr5 podtajnik £uva-kovič je organiziral tamošnje narodne manlsine, predvsem Rumune, k? ne dovoljujejo, da bi bili d< brovoljc! pokopani na rumunskem pokopališče, razventega orln-skajo na dobrovolfce tud? davčn5 uradi !n pretijo z eksekucHami das! b! morali po zakonu o dobrovoljcir biti dobrovoljci oproščeni pet let vsakega davka Teror ru-munske manjšine postaja neznosen Dobrovoljci. ki prfpadajo večinoma rad'kaini stranki, so Izjavili, da b^do izročil! svoio zemljo državnemu pod tajniku Suvakovten. samo ako Hm preskrbi potne tiste, da lahko odpotujejo v Ameriko URADNIŠKA KRIZA V AVSTRIJI — Dunaj, 25 novembra Zvezno urad« ništvo je zopet nezadovoljno in preti s splošno uradniško stavko. Zagrebški proračun — Zagreb* 25 novembra Priprave za sestavo zagrebšktg° mestntga proračuna za leto 1927 so zaključene Izdatki bodo zna* šali nad 100 milijonov dinarjev Po dose* danrh kalkulacijah se bodo ti izdatki krili z dosedanjimi rednimi dohodki, prevsem s trošarino in z drrgim občinskimi davšči« nami, ne da bi bilo treba posegati po kakem posojilu Osebni izdatki ostanejo neizpre* menieni Ker so se posli raznih občinskih uprav v zadniem letu povečali, ni računati s kako redukcijo personalnega statusa ter bodo izvršene samo neke potrebne raz« vrstitve uradništva. Obtoženca vlome priznavata, nekatere podrobnosti pa * zanikata Obravnava se opoldne še nadaljuje ČEBELARSKA ŠOLA V SLOVENIJI — Beograd. 25 novembra Kralj je podpisal ukaz. s katerim se ustanavlja polje delska sola za čebehrrslvo v öt. Jurju ob Južni železnici Pouk na tem zavodu bo trajal eno leto. Sola se priklopi že obstoječi nižji kmetijski šoli v St. Jurju. HRVATSKE OPLASTNE SKUPŠČINE — Zagreb. 25. novembra. V zagrebško oblastno skupščino bo izvoljenih 79 po slancev, v primorsko-krnjiško 67. v osiješko 81. v sremsko 38; dva medjimurska sreza Cakovec in Prelog bosta izvolila po 5 poslancev V maHfwu*aW» nhl.natno akurAčinO. Strahovito nesrečo na francoski rivileri Radi neprestanega deževja se je pogreznila zemlja in uničila malo mestece v bližini Niče* — 21 človeških žrtev. — Poplave v Srednji Evropi. — Nlca, 25. novembra. Cvetoče mestece Roquebilliere na francoski rivi-jeri je zadela strahovita katastrofa. Radi trajnega deževja se je razrahljala zemlja v bližini morja. Pojavili so se zemeljski plazovi, ponekod pa se je začela zemlja pogrezati. Zlasti se je to zgodilo pri mestu Roquebilliere, ki je skoro docela uničeno. Večina stavb ie porušenih, mnogo pa docela podsutih. Vse mesto bo treba na novo zgraditi. Dasi so oblasti opozarjale prebivalstvo na nevarnost in odredile naposled tudi prisilno evakuacijo, nekateri ljudje vendar niso hoteli zapustiti svojih hiš. Tako je nesreča zahtevala tudi 21 človeških žrtev. Izredna katastrofa je vzbudila po vsej Franciji veliko sočutje in ob enem strah, da letošnje nenormalno vreme ne povzroči sličnih nesreč tudi drugod. — Milan, 25. novembra. Deževje povzroča vedno nove lokalne poplave ki povzročajo veliko škodo. Tudi reka Pad še vedno narašča in je ponekod predrla nasipe ter poplavila velike poljane. — Curih, 2" nov. Radi deževja Se pojavljajo številni hudourniki, ki povzročajo precejšnjo škodo zlasti v gozdovih, kjer odnašajo posekani les. in na cestah. Na par mestih so ogro žene tudi železniške proge, tako da morajo vlaki voziti precej počasi in imajo zato velike zamude. — Dunaj, 25. novembra. Iz alpskih pokrajin še vedno poročajo o novih poplavah. Ljudje se boje zemeljskih plazov, ako bo deževalo še naprei. V nedeljo zvečer otvoritev sokolske dvorane na Taboru Koncertna in telovadna akade-mija! :-: Krasin umri — London, 25. novembra. Poslanik sovjetske Rusije v Londona Leonid Krasin ie včeraj umrl na anemiji Poskušali so sa rešiti s transfuzijo krvi, a se nI posrečilo. Njegovo truplo bodo prepeljali v Rusijo. Leonid Krasin ie bil rojen v guberniji Tobolsk leta 1870. kot sin ruskega upravnega uradnika. Po končanih srednješolskih študijah se }e vpisal na tehnični visoki šoli v Petrogradu, kjer pa le bil radi sodelovanja na neki dijaški demonstraciji leta 1891 izključen. Radi socijal. propogande je bil I. 1894. obsojen na 31etno lečo. V Harkovu je nadalieval študije in postal leta 1900 elektroinženjer Nato je vstopil v službo nemške tvrdke Siemens Schuckert, ostal pa še vedno odločen socijalist. Ra« bil dve in pol. Moja navada ni krasti. Ja? sem bil tudi en čas pri ciganih. To jc bil hec! Ti ne veš, kakšne mlade punčke smo imeli, 17 let stare. Tako so me prosili, da bi šel z njimi, pa sem bil tako neumen, da nisem šel. Ce bi šel, ne bi bil tukaj.» Porotniki so vsa vprašanja glede tat» vine v tovariši ji soglasno potrdili. Obso jena sta bila: Jože Dimic na šest let in Jože Anžur na pet in pol leta težke ječe. Premetena goljufica. Ana Špilak je starejša ženska, zelo zvi. ta in rafinirana goljufica, ki se je po Ljub* Ijani izdajala za trgovko. Bila je več let kuharica ali kakOT ona pravi, gospodinj* pri nekem Župniku na Hrvatskem. Razne trgovce v Ljubljani je opeharila na blagu za približno 30.000 Din. Obsojena je bila na 15 mesecev težke ječe. Strahovalca ljubljanske okolice Včeraj in danes je porotno sodišče raz« pravljalo o zločinih nevarnih vlomilcev, ki sta bila strah za Ljubljano in okolico. Sta to komaj 25 let stari, a že neštetokrat ka# zpovani delavec, od žene ločeni Ivan Mo» Sna, doma iz Rudnika pri Ljubljani, in 26» letni brezposelni natakar, tudi že kazno« vani France Pibernik iz Mokronoga. Zadnji je krepke postave, zgovoren in precej in» teligenten. Obtožena sta. da sta skupno iz* vršila v kratkem času enega meseca osem vlomov in vsak zase Še par povrhu. Na Vodnikovem trgu pod slovitim kor stanjem sta se mecesa avgusta seznanila in si takoj postala prijatelja. Skovala sta načrt za drzne vlomilske pohode. Za delo* krog svojemu delovanju sta si izbrala vasi v ljubljanski okolici Sneberje, Dob, Stepa-r.jo vas Moste, D. AL v Polju in končno Litijo. Od 5. do 13. avgusta ni minula noč, da ne bi vlomila v tem ali onem Imenovanih krajev Zlasti sta imela na piki gostil« ne. Svoj vlomilski posel sta kronala z vlomom v podružnico Konzumnega društva v Litiji, od koder sta 13. avgusta odnesla blac ga za 46.584 Din. Drugi vlomi 90 bili glede množine nakradenega blaga mnogo manjši. Borzna poročila. ZACRKKSKA «ORZA Devize: Dunaj 798.50—£01.50, BerMi; 13.46^—13.49, Budimpešta 794.10 — 797.10, Italija 236.92—238.92, London 274.80 275.60, Newyork ček 56.54—56.74, Par; 204—206, Praga 167.75—168^5, C b 10.9275—10.9575. E f e k t i: Ljubljanska kreditna 1 Hipotekama banka 56.25, Praštedi 867.50—870, Trboveljska 330—335. Ve v 105. INOZEMSKE BORZE. Cofih: Beograd 9.15, Parte 1S\50, London 25.1525. Newyork 518.625, Milan 21.85. Praara 15.36. Stran 2 •SLOVENSKI NAROD. Jne 26. B-wembra 1936. Zanimiuosti iz naših kraieo Posli podeželskega organista, — Epilog Rechbergerjeve afere. — Tragična smrt vojaka. — Trgovina z belo robo v Sarajevu. — Usoden vodnjak. Organist J. Pišler pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je bil obenem tudi tajnik tamošnje posojilnice. Člani na-čelstva Posojilnice so že dalje časa sumili, da v zavodu ni vse v redu in na zadnjem očnem zboru preteklo nedeljo so zahtevali od tajnika pojasnila za nekatere primanjkujoče zneske. Pišler je priznal, da je porabil 4.000 Din posojil-niškega denarja, obenem pa je svečano obljubil, da bo denar takoj vrnil. Možu so verjeli in ga pustili pri miru. Toda Pišler je še istega večera odnesel pete. V ponedeljek pa se je v tovornem zoval, da mu nekdo iz skladišča krade kruh, vendar tatu ni mogel odkriti. Končno je sklenil, da tatu nastavi past in prišel je na prav nesrečno idejo. Kljuko lesenih vrat skladišča je spojil z navadno žico, to pa z glavnim kablom električne struje. V torek zvečer je bil na straži pred vratmi skladišča redov sedme čete Ivan Ivanjek, rodom iz sela Skajičevo pri Krapini. Ne v6 se, kaj je vojak iskal pri skladišču, gotovo pa je, da je prijel za kljuke, električni tok pa ga je takoj ubil Truplo ponesrečenega so prepeljali v mrtvašnico, kjer avtu pripeljal v Sv. Lovrenc Pišlerjev | bo izvršena obdukcija, neprevidni kap- sln, ki je čevljarski pomočnik v Mariboru, ž njim pa je bil njegov mojster. Rekla sta, da jima je naročeno, da morata prepeljati vso bero v Maribor. Vreče žita so bile naložene na podstrešju šole, odkoder sta jih začela čevljar in mlajši Pišler nositi na avtomobil. Kasneje se je avtomobil ustavil tudi pred Posojilnico, kjer je Pišler stanoval. Tudi tu sta pričela podjetni mojster in njegov vajenec nositi iz stanovanja pohištvo in druge predmete. To je opazila tamošnja poštarica in ker si ji je posel zdel sumljiv, je obvestila svojega očeta, ki je pri Sv. Lovrencu posestnik, poleg tega pa član Posojilnice. (Xe je obvestil orožnike, ki so odredili, da se mora blago takoj zopet zložiti iz avtomobila, nato pa so aretirali celo Pišler-jevo rodbino. En orožnik se je nato odpeljal s čevljarjem v Maribor, kjer je izvedel, da se je organist nastanil v gostilni »Wilson«. Sicer je v priglasnici Pišler navedel, da je že odpotoval, orožniku pa žilica ni dala miru in je potrkal na sobo, kjer je bival organist. Ta je prestrašen odprl vrata. Orožnik ga je aretiral, v torek pa je bil prepeljan v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Poleg vsote 4.000 Din ima Pišler baje na vesti še nekatere druge stvari. Včeraj se je vršila pri zagrebškem sodišču razprava zoper bivšega železniškega uradnika Kanzlerja, ki je bil zaposlen pri zagrebški železniški direkciji in je v tem svojstvu prikrival in podpiral poneverbe železniškega blagajnika v Osijeku Ivana Reichherzerja. Preiskava je ugotovila, da je Reichherzer poneverii v celoti 2,117.134 Din. Del tega denarja je dobil Kanzler kot nagrado za svojo pomoč. Oba sta se poleg tega bavila s. tihotapstvom saharina. Kanzler se je pred sodiščem zagovarjal, da ni vedel za Reichherzerjeve poneverbe ter da je sprejemal od njega denar samo na posojilo. Z Reichherzerje-vim posojilom si je tudi zgradil lastno hišo v Zagrebu. Zaslišane priče so izpovedale, da je bil Reichherzer znan kot zelo površen uradnik, ki pa je znal pri drugih uveljaviti svoj vpliv. Zato tudi ni izključeno, da je postal Kanzler njegova žrtev. Pri tej priliki pa se je tudi izkazalo, da je kontrola pri železnici skrajno pomanjkljiva in je bila z novim pravilnikom, ki je bil pred par leti uveljavljen, še bolj otežko^ena. Neka priča, višji železniški uradnik, je odkrito izjavil, da danes lahko pri železnici vsakdo krade, ako se le količkaj razume na ta posel. Zagovornik obtoženca se je v svojem govoru dotaknil tudi splošnega uradniškega vprašanja ter naglasil, da bi se taki slučaji nikdar ne mogli zgoditi, ako bi država v polni meri vršila svojo dolžnost napram svojemu uradništvu. Sodba se glasi na 18 mesecev težke ječe radi zlorabe uradne oblasti. Državni pravdnik je zoper prenizko kazen vložil priziv. V torek zvečer se je v vojašnici 35 pešpolka »Zrinjski« dogodila težka nesreča, ki je zahtevala življenje mladega vojaka. Nesrečo je zakrivil neprevidni kaplar Milorad Jovanovič. čigar naloga je bila preskrbovanje sedme čete z menažo. Jovanovič je dalje časa opa- lar Jovanovič pa je bil aretiran. V Sarajevu prav bujno cvete zakotna kupčija z dekleti, dogajajo se pa v mestu tudi pravcate orgije, katerim pride policija tupatam slučajno na s'ed. Te dni so stranke neke hiše ovadile svojo sosedo vdovo A.C., da prireja v svoji hiši prave nočne orgije. V njenem stanovanju so se shajali mladi ljudje in prirejali orgije in bakanalije. Vdova je tudi osumljena zvodništva in kupčije z dekleti. Policiji je bil ovaden konkreten slučaj, da je vdova nekemu sarajevskemu magnatu prodala neko mladenko za 1000 Din. Proti vdovi je bila uvedena obširna preiskava. Nenavadna nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj, se je dogodila v selu Rekavica pri Banji Luki. K nekemu seljaku sta pri~Ia dva potepuha in ga prosila za prenočišče. Seljak jima je nakazal prenočišče. za pokriti pa jima je dal eno odejo. Neznanca sta ležala poleg ognja in ponoči se ie odeja vnela. Gorečo odejo sta vrgla v vodnjak. Drugo jutro ie seljakov hlapec zlezel v vodnjak da bi izvlekel odejo. Spotoma mu je spodrsnilo, padel ie v vodo in utonil. Seljaki so nato do vrvi spustili v vodnjak nekega fanta. Vrv pa se je pretrgala in fant »e žalostno utonil v globokem vodnjaku. Zadnja pot Zofke Kveder-Oemetroviceve Zagreb ib novembra \92b Bil je tužen jesenski dan. ko smo včeraj spremili našo nepozabno Zofko na zadnji poti. Od blizu in daleč so prihiteli v Zagreb priiatelji m znanci, da ü izkažejo zadnjo čast in se zadniič >proste od nje Ni bilo ne bleska, ne pompa, ki ca Zofka Kvedrova tudi v življenju ni marala Tih in skromen ie bH sprevod, toda srca vseh. ki so nemo korakali za krsto, ie stiskala tuga nad bridko m nepričakovano izgubo pisatelice in najodličneiše zastopnice iugo-slovenskega ženskega sveta Tudi zadnja pot Zofke KvedTove spoštovali brez izjeme vsi. ki so jo poznali bodisi osebno ali po njenih delih Krog njene krste se ie zbrala elita ju-goslovenskih intelektualcev Zastopani so bili pisatelji, profesorji, učitelii. uradniki in javni delavci A Še Številnejše je bilo zastopano naše ženstvo. ki je izgubilo s smrtjo Zofke Kvedrove eno najodličnelših svojih pobomic Prišle so zastopnice iz bele Ljubljane, rojstnega mesta pokojnice. kieT je poslala v svet svoje prvence Zastopano je bilo društvo slovenskih Žena društvo jugoslovenskih žen Ljubljanske Slovenke. 2enski pokret. Društvo slov pisateljic z dvorno damo go. Tavčarjevo na čelu Tudi iz vseh drugih kraiev so prihitele zastopnice ženskega pokreta. s katerimi je bila Zofka K veder - Dem etrov ičeva vedno v najožjih stikih. Poleg tega pa je spremljalo krsto več sto spoštovate-liev In spoštova-?clnc pokorne Zofke. Krsto ie krasilo več krasnih vencev raznih korporaorj Najlepši pa je bil venec ki ga je položil na krsto češkoslovaški konzul, ki ie tako izrazil visoko spoštova- nje češkega naroda do pokojnice, ki je desetletja uspešno delovala za zbližanje med obema bratskima narodoma. Ob odprtem grobu so se zastopnice jugoslovenskega ženskega sveta s solzami v očeh poslovile od svoje nepozabne sestre. Prvi Je govorila v imenu Narodnega ženskega Saveza ga. Zlata Kovačevič-Lopašičeva iz Zagreba, ki je v izbranih besedah naslikala muke in trpljenje ter veliko delo prerano premraule Zofke. V imenu Kola jugoslovenskih sester in Srb-kinj je spregovorila ob grobu književnica ga Krmč - Peleševa, v imenu slovenskega ženstva pa ga. Tavčarjeva iz Ljubljane. Vsi ti govori, ki so razodevali, kako tople Hi nežne vezi so vezale pokojno Zofko z njenimi sestrami sirom cele domovine, so izvabili solze v oči. Skoraj nobeno oko ni ostalo suho. S težko zavestjo, da Zofke Kvedrove ni več, smo odhajali z Mirogoja, kter je dosegla ona toliko zaželjeni mir. Pokoj njemu pepelu! Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Četrtek, 25 nov zaprto. Petek 26 nov. Macbeth. A Sobota 27 nov zaprto Nedelja, 28 nov ob 15. Doktor Knock ali Triurni medicine Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv — Ob 20 Kovarstvo in ljubezen. Premijera Izven OPERA Začetek ob pol 20. zvečer. Četrtek 25 novembra: «Figarova svatba». Red D Petek, 26. novembra: «Carmen». H. Sobota, 27 novembra: «Grofica Marica*. C. Nedelja. 28 novembra: «2idinja» Premije* ra Izven Ponedeljek, 29 novembra: Zaprto Torek. 30 novembra: «Mrtve oči» A. Sreda. 1. decembra: Ob 16. «Prodana nevesta* Ljudska predstava pri znižanih ce* nah Izv Abonente reda B opozarjamo na jutriš*" njo predstavo «Carmen» v operi Dve premijeri v drami Sinoči sta se vršili v drami kar dve premijeri Dali so G. Courtelinovo enode-jansko burko »Stalni gost« in dvodejan6ko veseloigro istega pisatelja »Boubouroche.« Prva je precej nesmiselno zasnovana satira na «odi5če in odvetnike. Kavarnar toži svo jega stalnega gosta, ki mu je 8 svojimi 5i-kanami nrefimal vse goste in ga končno Se dejansko napadel Toženi si na pritisk sodnega sluge najame odvetnika Sredi obrav uave prinese sluga uradni list. ki prinaša odlok, s katerim je državni pravdnik odpuščen in na nfeeovo mesto imenovan odvetnik, ki je pravkar končal zagovor svoj«i-ga klijenta. Povsem nenaraven ie nadaljni razplet isrTe. ko prevzame odvetnik takoj mesto državnega pravdnika in pledira za obsodbo svoiesra oreiSniecra klijenta. Delo je že samo na sebi precej suhoparno in ni doseglo posebnega efekta, dasi so se igrale! potrudili. Mestoma prepatetič na igra pa je spremenil.** satiro v farsi Dobri so bili v tari in maski g. Lipah kot kavarnar Alfred. gi predsednika senata. Nekaterim igralcem pripor^?0m"'•1" tovore bolj tesno. Precej boliše delo je dvodeianka Boubouroche. 38-letna dobricina. malo debelu-fast boj»z!iiv?ek in v nunkto ženske ljubezni skrajno naiven, vzdržuje že osem let svojo metreso A delo ter je trdno prepričan o njeni zvestobi. A del a na era že celih osem let vara t drugim in »o nr>t£u'e iz neumnega tepca Ko se ravno zooer zabava z ljubimcem, pozvoni RoubouTOche, ki mu je znanec v kavarni odprl oči in Adela naglo zaklene ljubimca v nM**? za to pripravljeno omaro, kjer ima sinil mfaa. iuč. knjige in pijačo, da se ne dolgočasi. Ko prilomasti v stanovanje užaljeni Boubouroche. se dela Adela užaljeno in ie ie naivnež zopet prepričan o njeni nedolžnosti. V tem pa ugasne luč in Boubouroche zapazi svetlikanje v omari; s tem je seveda tajnost razkrita. Ljubimec odide, razočarani Boubouroche joka, očita in prosi, Adela pa se dela užaljeno in namiguje, kot da gre za neko skrivnost, ki je ne sme izdati. Posreči se ji. da Maurice Boue: 64 Roman. In tedaj je začul Noisy tik poleg sebe glas Morlona, ki mu je kriknil zmagoslavno nad uho: — Jahta je v naši oblasti!... Hiti» va dol v kabine. — Tamkaj se mora nahajati Hugeta. Pogum, prijatelj, po* gum! Ne obupaj, rešitev se bliža! Tisti mah je velikanski val pliusk* nil čez krov. Neznanska sila razkače* nih elementov j- pograbila Noisyja in še preden je mogel pomisliti na odpor, ga je val odplavil in potegnil seboj v črne globine... V tem poslednjem trenutku zavesti je Noisyja prešinila le ena misel: — Izgubljen tem! Le en krik se mu je utrgal z umira* jočih usten: — Hugeta! In kakor prikazen z onega sveta se je na krovu pojavila ženska postava... Bila je Hugeta, Vsa bela in drgetajoča v trepetu viharja je stopila na mostič. in baš tisti hip se je izza ob* lakov prikazala luna in turobno pos* jala v drobcano vilo morja. Za njo pa je stala zlovešča temna postava: grof Kerbervč. In za njim še nekdo drugi v uniformi: mornar. Tedajci se je razlegal v noč pretres* Ijiv krik, ki je obupno odjeknil z vseh strani: — Ogenj! Na pomoč! Rešite se! Na ladji je zavrvelo. Vsi vprek so kričali, hiteli kakor brez uma sem in tja in iskali rešitve. — Bežite! Rešite se! je kriknil mor* nar grofu in Hugeti ter ju potisnil na* prej. — Kaj se ie vendar pripetilo? je vprašal mirno Kerbervč. — Gospod grof. je odvrnil mornar z rezkim povdarkom, Yves je zanetil vžigalno vrvico, ki vodi do sodcev s smodnikom. Mar ne Čujete? 1 Zamolkli poki so pretresali ozračje. Tedaj šele se je grof zavedel. 2e dolgo se je bal, da mu utegne priti oko pravice na sled: zato je dal Yvesu, svo« j mu novemu lakaju, ukaz, naj zapali smodnik, kadar bo sila najhujša. In možak je menil, da je nastopu odločilni trenutek, ter ie slepo izvršil dani ukaz. — Brž! Čoln! je zavpil mornar. — Čoln. je odvrnil grof začudeno. V tem viharju? — To je edina možnost, da se re* site! — Torej poskusimo! V tem trenutku je pridrvel po stop* nicah Jobic in za njim Morton in Vlg* nault. Očividno ni nihče opazil grofa in Hugete. zakaj planili so mimo niih naprej. Tedaici se ie ladja stresla silovit sunek je vrgel naše prijatelje na tla in dušeč val dima iim ie udaril v oči. In sedaj je bila vrsta na Jobicu, da je zakričal: — Rešite se! Ladja gori! Strašna zmeda je zavladala na po* tapHaioči se jahti. Jobicovi ljudje so culi glas svojega poglavarja in se zavedli nevarnosti, ki jim je pretila. Najneustrašnejši med njimi so se vrgli v morje in v blaznem strahu pla* vali proč od ladje. Le predobro iim je bilo znano, kaj jim preti v sličnih pri* likah. Če se ladja potaplja se tvorijo v njeni bližni silno opasni vrtinci, ki pogoltnejo vsakogar, kdor se pravo* časno ne umakne. Iz teh vrtincev ni rešitve; brez usmiljenja potegne morje nesrečnika v globino in šele, ko se va» lovi umiriio. izpljune ocean mrtva trupla na obalo... Tedajci se začuje nova detonacija, hujša Kakor vse ostale. Ognjen zubelj je švignil iz jahte m s strašnim hru» ščem se je ladja razklala na dvoje. Po btiskövo ?e je bližal konec. Z omotično naglico se fe^ razklani trup ladje pogreznil v morje. Gosti vrtinci dima so se vili pod oblake in razbiti kosi jamborov so leteli na vse strani. In ž nji—i vred je izginila tudi Jobicova eusarka. Tak ie b'1 konec. V tem trenutku se je zazdelo, da se je nevihta iela polegati Kakor da ji je bilo dovoli uničenje Oblak* so se pretrdali in z bre7brižno zvedavostjo je pokukala luna na raztresene ostanke nekdaj toli krasnih ladij. prepriča lahkovernega prijatelja o svoji zvestobi. In tako premikasti Boubouroche znanca, ki je obdolžil Adelo nezvestobe, ter se vrne v objem pretkane punce. O. Levar je podal vlogo Boubourocha tehtno premišljeno in naravno, kolikor se je pač dalo. Posebno izvrstno je podal kavarniške scene in končno sceao v Adeli-nem stanovanju. Ga. Nablocka je v vlogi Adele podal dober tip prevez " ženske, ki >vleče< naivnega možakarja. Tudi vsi ostali so rešili svoje vloge zadovoljivo. V splošnem je bila igra mnogo boljša kakor v »Stalnem gostile in ie dosegla popoln uspeh. Obisk je bil dober. Iz gledališke pisarne. Moznrtova >Fi-garova svatba< spada med najboljše komične opere glasbene literature. Je razmeroma lahka in prikupljiva, pestre vsebine, a verna slika Mozartove godbe. Opera je dosegla lani tudi v Ljubljani velik vspeh in jo je zato uprava uvrstila tudi v letošnji repertoar. — V petek se ponovi »Carmen« z go. Thierryjevo v glavni vlogi, v nedeljo pa bo premijera slovite Halevyjeve opere * Židinja«, poleg »Hugenotov« brez dvoma ena najbolj uspelih oper starejše glasbene literature. Naslovno vlogo poje ga. Žaludova, ostale pa ga. Lovšetova ter gg. Orlov, Rümpel in Kovač. Marija Grošeljeva, Šale za male. Slikanica, založila Tiskovna zadruga. Cena 32 Din. Poleg ljubke >Cebelice brenčelicet, ki smo jo naznanili pred par dnevi, je agilna Tiskovna zadruga za letošnjega Miklavža in Božič izdala Še eno slikanico, Id po lepoti prvo še skoraj prekaša. Slikanica vsebuje za otroke mnogo vež kot pove to naslov. V živih, pestrih barvah nastopajo in uga*jajo svoje burke razni škrateljcid in palčki, po-redneži in navihanci. vsakdanji in bajeslovni, dvo in četveronožci. Eni muziciiajc, drugi kvartajo, tretji mlatro. četrti se kregajo, itd. Vse pa razlaga s svojo živo besedo gdč. Grošljeva. Slikanico selimo vsem našim malčkom. Poljski tenorist Jan Kiepura. uazvan drugi Caruso, poje v sredo zvečer v Zagrebu. Pevec je danes eden prvih stebrov Državne onere na Dunam in ie nostavil v senco slovitecra in oril^nhliene^a Plccaverja, občutno pa je zm^"'Si1 ogled drucri^ odličnih nevcev, n. pr. Slesaka. Sarajevsko «1i5ee je otvorilo letošnjo sezono z NuS'Ypvo «Tomajdo,,. Zdaj ima na sporedu Sremčev dramatizirani roman t Zona Z«mfi**oY?iÄ in Kalni-i novo opereto < G rofi ca Mft ri ca>. RasstaT« TomMava Knzmana t Beogradu. Znani zagrebški grafik, prof. Tomislav Krizman je razstavil svfl1* dein v Beoeradu pod rv»v~***r»« ------ i 11• ,Vi?ov le- pih umetnosti «Cvijeta Zuzoric» Istočasno so v prestolici na ogled dela slikariee Sonje KovaČičeve. učenk« ^11 kar i Csfkosa in pariškesm T' ' Fran Bučar Danes ponoči jc preminul v splošni bolnici v Ljubljani režiser Narodnega gle* dališča in nekdaj slavni operni pevec gosp. Fran Bučar. 2 njim je legel« v-grob zopet eden one generacije, ki je pod najneugod* nejšimi razmerami in z največjo požrtvo* valnostjo polagal temelje naši Taliji in od katere so si mnogi pridobili tudi priznanje tujine. Starejši Ljubljančani se bodo gotovo še spominjali simpatičnega mladeniča, ki je nastopal v pevskih vlogah na odru Dra* matičnega društva v Ljubljani Njegov zvonki, obsežni gla- je že takrat vzbujal splošno pozornost Toda v tistih časih je bila pot slovenskega gledališkega igralca še mnogo bolj trnjeva kakor je dandanes. Doma Bučar ni imel prilike za šolanje, in tako je moral v tujino Mnogo slovenskih sinov in hčera je odšlo po isti poti v svet, #g le malo se jih je zopet vrnilo Med temi redkimi je bil pokojni Fran Bučar S slavo ovenčan je po prevratu prihitel v domo* vino ter prevzel mesto opernega režiserja, ki jo je vestno vršil do zadnjega trenutka. Dolgoletno bivanje v tujini ni zatrlo v njem njegove narodne zavesti Vselej in povsod je pokazal, da je sin slovenskih staršev Za gledališko umetnost je živel in umrl Da ]e dosegla slovenska opera tako častno višino, je tudi njegova zasluga Zato bo njegov spomin ostal vse dotlej, dokler bo slovenska opera pričala o delu svoje prve, ustvarjajoče generacije. Fran Bučar je bil rojen 20 januarja le* ta 1861 kot sin narodnega odvetnika v Postojni. Po dovršenih študijah v Ljublja» Tupatam so plavali po morju mor* narji ter iskali splavov in desk, ki bi jih rešile pred pogubo. In tam daleč se je svetlikala bela pojava___Umirjeni valovi so jo lagot* no zibali in se poigravali ž njo... Bi* la ie Hugeta ... Mrtva? Valovi so vrgli nesrečno devojko da leč proč od kraja nesreče. 2e se je jela potapljati, valovi so se zgrinjali nad njo — takrat pa jo je zgrabila od za* daj železna roka in io potegnila na površino. Ne, devojka ni bila še mrtva! 2i* vela jel In njene od groze razprte oči so zazrle v rešitelju moža in spoznale v njem grofa Kerberveja. *— Poguml... Pogum Hugeta! je s stisnjenim glasom grof bodril ornagu* iočo devojko. Kerberve je poznal morje. Bil je dober plavač; objel je Hugeto pod pa* zduho in jo držal nad vodo. Toda tudi njegove sile so začele kmalu pešati. K sreči je v bližini plaval kos lesa. 2 obupnim naporom se je grof po* gnal..." Zaman! Bil je razbit zaboj, ki ga je eksplozija vrgla v morje. Nemo* goče. da bi se dvoje ljudi moglo na njem obdržati na površju — Bližal se je neizogibni konec. Grof si pred njim ni zapiral očL Čuden na* smeh resignacije in ohupa mu je skrivil ustnice. Morda bi kdo, ki bi ga bil videl v tistem trenutku, menil, da se je Ker* bervč odločil žrtvovati svojo nečaki* ni in na Dunaju je dobil mesto učitelja na nekdanji Obrtni šoli. Takrat jc začel na. stopati v Dramatičnem društvu, pri katerem je sodeloval kot pevec in igralec vse do svojega odhoda v tujino l 1892 Kot tenorist je bil angažiran v Bratislavi, OIo* mucu, Lipskem in Darmatadtu Leta 1900 01 je bil član dunajske dvorne opere, od koder je odšel nato v Weimar. Frankfurt. Köln in Berlin. Leta 1909 je opustil pevsko kari* jero ter se do svetovne vojne udejstvoval kot višji režiser v Esaenu, Golmarju in Gdansku Po prevratu se je vrnil v domo* vino, kjer je svoje bogato znanje in izkuš. nje stavil v službo domači umetnosti in vneto sodeloval pri povzdigi ljubljanske opere Bil je vzor vestnega moža ki ie strogo vršil svoje dolžnosti Ljubljansko Narodno gledališče ie izgubilo v njem raz^ umnega in vestnega sodelavca Bodi mu lahka domača žemljica! etežnica KOLEDAR. Danes: četrtek. 25. novembra 1925; katoličani Katarina; pravoslavni: 12. novembra, Jovan, Milostrvi; muslimani: 19. džumad - et - ula 1345; židje: 19. kisleva 56S7 Jutri: Petek. 26. novembra 1926; katoličani: Konrad; pravoslavni: 13. novembra Jovan. Zlatousti; muslimani: 20. džumad-el - ula 1345; židje. 20. kisleva 5687 DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: Zaprto. — Opera Figarova svatba D. Kinematografi: Matica. ^Beg na trojki«. — Dvor: »Gospod brez prenočišča* — ideal. »Ali smemo molčati?« Predavanja: Ob IS. v justični palači dr S k e r 1 j o načrtih meničnega zakona, na univerzi dr. V u r n i k o nošah v srednierr veku. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik. Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Jutri: Trnkoezv. Mestni trg;, Ramor, Miklošičeva cesta. S o 1 n c e zafde danes ob 16.23, vzide Jutri ob 7.11 in zaide ob 16.23. Mesec vzide ob 21.47, zaide jutri ob 12.13 in vzide ob 22.4S. Sport Dve bazenski tekmi V nedeljo 28. t. m. se srečata, kakor smo žc kratko poročali, po daljšem pre* sledku zopet Mura in Ilirija, in sicer v ti* nalu za podsavezni pokal. Izvrstna forma Mure, katero je pokazala v svojih zadnjih tekmah, ko je premagala Ilirijo in Primor* morje, nam daje poroštvo, da bomo imeli priliko gledati v športnem oziru prvovrst* no igro. Mura nastopi razen vratarice s kompletno prvo garnituro, ter gre v ta boj kot siguren favorit. Ilirija, lanskoletni zrna* g oval ©c v tem pokalnem turnirju, bo imela napram Muri jako težko stališče, osobito ker nekaj izvrstnih igralk, ki so tekmovale lansko leto, letos ne nastopi. Z nedeljsko tekmo se zaključi letošnji pokalni turnir, v katerem so nastopili Iii* rija, Atena, Primorje in Mura. Mladinska družina Ilirije je izšla v ljubljanskem okrožju iz tega boja kot siguren zmagovalec. Njena družina je pokazala v obeh tekmah proti Ateni in Primorju naravnost vzorn-o igro, ki je v marsikaterem oziru prekašala igre naših prvih družin. Upamo, da jo vi» dimo v isti formi igrati tudi proti Muri. — Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 15.30. V nedeljo dopoldne pa se odigra med družinama Atene in Ilirije prijateljska tek* ma, ki bo pač zadnje srečanje obeh družin v letošnji sezoni Tekme teh dveh klubov so bile v Ljubljani vedno predmet živahne* ga zanimanja ter so privabile vsegdar šte* vilno publiko Atena nastopi v svoji naj* močnejši postavi ter bo Iliriji, kj^ bo morala postaviti radi popoldanske tekme nekaj re* zerv, jako opaseu protivnik. Tekma se vrši na prostoru Atene ob 11., in sicer le v slučaju ugodnega vremena. njo, hčerko nesrečne «Črne žene», ki je bila takisto postala žrtev njegove pohlepnosti. Kdor bi bil to mislil, bi se bil motil. Kaj se je odigravalo v tistem usod* nem in odločilnem trenutku v duši Qro* fa Kerberveja? Kake misli so mu drge* tale v mozgu? Človeška duša, je dejal pesnik, ie globlja in skrivnostne j ša kakor ocean. Ce bi si grof mogel videti v dušo, bi bil gotovo presenečen nad velikansko izpremembo, ki se je v zadnjih mese* cih izvršila v njem. Zdi se, da vlada med psihološkimi in fizičnimi pojavi neka analogija. Kakor se človek nikdar prav ne zave, kdaj so ga premogla leta in mu je starost izpodrinila svežost mladostnih lic. tudi ne more zaznati da se mu je značaj tekom časa spre^ menil. V srcu smo globoko uverjeni, da se naša vnaniost ni iznremenila. če* prav opažamo na svojih znancih iz mladih let, da jim je čas pisal prošlos* v obraz. Grof Kerberve je ukazal Hugeto ugrabiti. Zakaj? Da bi prišel v posest i.jenega premoženja. Ona mu ie bila jamstvo, da se mu bo dolgoletna žeH;i izpolnila, da celö več: Hugeta mu jc bila predragocer. talec v boju proti oblastvom. Toda glej! Milina male Hugete je ustvarila Čudež. Pomalem, ne da bi st sam zavedel kdaj, je jela izginjati nje gova zločinska nrav. in od dne do dne je bolj čutil, kako neodoljivo blagode* jen vpliv veje iz dekličine bližine 6041 Stev >W •SLOVENSKI NARO Jra 1926. Stran 3 dnevne vesti. - f.tabu aru. a. 2o. lOvembru St. 6 — Odlikovanja t minstrstvu javnih del. Razni višji funkcijonarji ministrstva javnih del so odlikovani z redom Karagjorgjeve zvezde, z redom Belega orla in z redom Sv. Save. Med drugimi je odlikovan direktor gradbene dirkcije v Ljubljani inž. Matija Kraje z redom Sv. Save IV. razreda. — Odlikovanje v naši vojski. Odlikovana sta: z redom sv. Save V. stopnje zra-koplovno - tehnični kapitan II. ki. Josip UI č a k a r, z zlato kolajno za vojaške vrline pa zrakoplovni narednik pilot Bogomil Jaklič. — Imenovanja v zdravniški službi. Dr. Ljudevit M e r č u n je imenovan za zdravnika pri splošni bolnici v Mariboru, dr. Adoif Zoreč pa za zdravnika - pripravnika pri splošni bolnici v Ljubljani. — Iz državne službe. Premeščena sta: skladiščnik Nikola K a d o č a j od carinarnice v Skoplju h slavni carinarnici v Ljubljani m skladiščnik Boža K o u t i č iz Ljubljane k carinarnici v Splitu; v višjo skupino je pomaknjen statistik direkcije državne statistike v Beogradu Franc Küster; za stalno predmetno učiteljico na srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovana stalna učiteljica- osnovne šole v Viču pri Dubrovniku Angela Kravos - Lorabar; vpo-fcofen je peštm uradnik v Gorjah pri Bledu Vinko Č e r n e. — V naše državljanstvo je sprejetih več ruskih emigrantov, med njimi tehnični uradnik pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru Fedor Odnoglazkov in dnevničar diTekcije državnih železnic v Liubljani Vladimir Borisov. — Radikalski dom v Beogradu. Beo-gradska >Pravda< poroča, da so radikali kupili hotel >Pariz< na Terazijah za 6 in pol milijona dinarjev. Hotel preosnujejo v radi kaiski dom, kjer bodo nameščeni biroji glavnega strankinega vodstva in klubski prostori. — Četrti letnik višjih pedagoških šol. V finančni zakon za proračunsko leto je vstavljena določba, s katero se pooblašča prosvetni minister, da prihodnje šolsko leto otvori IV. letnik višjih pedagoških šol v Beogradu in Zagrebu. Določba ne navaja, da bi se priznal pedagoškim šolam značaj vseučiliških fakultet. _ Nalezljive bolezni v Sloveniji. Zadnja uradna statistična izkaza o nalezljivih boleznih v obeh oblasti v Sloveniji navajata, da je v ljubljanski oblasti precej razširjen legar. manj pa škrlatinka, davica in dušlji- vi kašelj; v mariborski oblasti je manj slučajev tifuznih bolezni, več pa škrlatinke V ljubljanski oblasti je bilo dne 31. oktobra 30 slučajev ošpic, največ v Kočevju (14; in Laškem (11), 6l> slučajev tifuznih bolez ni. največ v krškem srezu (23), logaškem (17) in novomeškem (14); 20 slučajev škr-latinke, v Ljubljani 10; 21 slučajev davice, v Ljubljani 7 in v novomeškem Srezu 10. 58 slučajev dušljivega kašlja, 48 samo v brežiškem srezu. Izkaz mariborske oblasti navaja, da je bilo 7. novembia 29 slučajev t'fuznib bolezni, 2 slučaja griže, 57 slučajev škrlatinke, največ v Mariboru 10, v dolje-lendavskem okraju 11 in v konjiškem 12; 5 slučajev ošpic v ljutomerskem okraju, 9 slučajev davice iu 3 slučaji dušljivega kaši ja. — Privati izpiti na meščanskih šolah. V smislu zadevnega ministrskega odloka se ne bodo več dovoljevali privatni izpiti na meščanskih šolah med šolskim letom, temveč le v rednih rokih v juniju in koncem avgusta. Prošnje je ^lagati do 1. junija, odnosno do 15. avgusta in sicer za izpite čez dva razreda pri velikem županu, čez en razred pri ravnateljstvu meščanske šcie. — Nova razdejanja ua Jesenicah. Poročajo nam: V uoči od 27. na 28. oktobra je radi silnih nalivov narasla Sava odnesla most, ki je vezal Javornik z Dobravo-Vint-gar, Gorje, Bled. Obenem je odnesla tudi velikanske komplekse zemlje ter Štravsovo hišo. Upali smo že, da bo s tem povodnji konec, čemur pa žal ni bilo tako. V nedeljo dne 21. t. m. ter ponedeljek iu torek so se zopet pričeli nalivi; Sava je z ogromno brzino naraščala ter trgala zopet velike kose zemlje. Pri Javorniškem mostu je ua javor-niški strani vzela še ne docela dograjeno hišo Reven, dočim je na dobravski strani odnesla ogromne plasti zemlje z drevjem ter cesto, ki je vezala Dobravo z Jesenicami pod Mežnkljo. Tako* nima Dobrava z Jese-nicarjM nikake druge zveze nego po železnici, ki pa je rudi v nevarnosti, ako se po-vodenj Še ponovi. Dobrovci so s skupnimi močmi za silo zabranjevali izpodsipavanje, kaj* i Sava je z vso silo pritiskala na nasprotni breg in ga izpodjedala. Le njim Be imamo zahvaliti, da Da tej progi še obsto- ja železniška zveza.--Nastala škoda je ogromna. — Smrtna že.lezniška nesreča pri Kresnicah. Snoči so pripeljali v bolnico iz Kresnic neznanega, okoli 30 let starega mlade--Jeniča, ki je bil močno razmesarjen. Kolikor so mogli ugotoviti, ga je okoli 19. povozil iz Ljubljane proti Zidanemu mostu vozeči tovorni vlak ua nekem križišču. Mladenič se je v temi vozil s kolesom, a ni videl prihajajočega vlaka, ki ga je podrl in mu odtrgal desno nogo ter ga močno poškodoval po glavi. V ljubljanski bolnici je da-aes proti jutru umrl. Kdo bi bil ta mladenič", 5e niso mogli ugotoviti, ravnotako ne, V:ako je prišel pod vlak in ali gre za nesre er ali samomor. — Značilen proces v Beogradu. V Beogradu se pripravlja za naše razmere značilen proces. Vsem bo še v spominu, kako te g. Radič, ko }e zasedel mesto prosvetnega ministra, z vso vehemenco preganjal vse, kar ni trobilo v hrvatski separatistični rog m Je zvesto stalo pod iugo-slovenstom praporjem. Zlasti so trpeli učitelji na Hrvatskem, kjer so se vršila premeščanja in vpokourve kar na debelo. Za časa Rad:čevega ministrovanja ie bilo izdanih nad tisoč dekretov o premestitvah bi vpokojitvah učiteljstva. V dobi najhujšega terorja je nastopiio v obrambo učiteljskih pravic m interesov glavno glasilo Udruže-nja jugoslovenskih učiteljev, v Beogradu izhajajoča »Narodna Prosveta«. List je v par številkah ostro kritiziral tako početje ter ožigosal partizansko postopanje nekaterih višjih uradnikov v prosvetnem ministrstvu, predvsem poverjenikov iz hrvatskih pokrajin, ki so tako početje mirno trpeli, ne da bi kot kom pet en trn faktorji nastopili v obrambo učiteljskih pravic. Vsi ti so se čutili radi te upravičene kritike užaljene in so naperili proti »Narodni Prosve-ti« tiskovno tožbo. UJU ie kot izdajatelj in urednik lista nastopilo dokaz resnice ter zbira z vso naglico dokazilna materijah Kakor se doznava, ima zbranega že toliko materijala, da o izidu tožbe ni nakakega dvoma več. Razprava, ki se mora v kratkem vršiti, pa bo živo osvetlila razmere, kakoršne so uvedli Radičevci v našo pro-sveto. Proces bo tem značilnejši, ker bo obenem razkrinkaj vso gnilobo takozvane-ga »sporazuma« in laži - prosveto radičev-sko - radikalnih mogotcev. — Konkurzne zadeve. Okrožno sodišče v Celju je odpravilo k on kur z nad premoženjem trgovke Polde Laznik v Hrastniku, razglasilo pa je konkurz nad premoženjem Elize Serakove, trgovke v Konjicah. Prijavni rok do 15. januarja 1927 na okrožno sodišče v Celju. — Likvidacija zadruge. Obrtna nakupovalna in prodajna zadruga v Celju. reg. z. z o. z. v Celju, se je razdružila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se naj prijavijo do 15. decembra 1926 pri likvidatorjih. — Za dimnikarje! »Uradni list« objavlja pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta v kraljevini SHS. Vsa kraljevina je razdeliena v dimnikarske okoliše, kjer sme biti samo en dimnikar. Okoliše določi žu-panijska oblast. V večjih mestih se morajo dimniki ometati vsak mesec enkrat. Cas za ometanje je določen od 7. zjutraj do 11. dopoldne in od 13. do 17. Pravilnik stopi 30 dni po objavi v veljavo. — Neljubo pomoto nam je natvezil včeraj tiskarski škrat. Skvaril nam je podpis naše sotrudnice, mladinske pisateljice Marije Grošljeve, k'" nam je poslala prigodni sestavek ob 201etnici Gregorčičeve smrti, v M. Gudljevo. čeprav take pisateljice naša literarna zgodovina ne pozna. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani gdčna. Vanda R e 11 z. Pogreb bo v petek oo 2. popoldne iz Gosposke ulice Štev. 10. Blag ji spomin' Žalujočim naše iskreno sožalje' — Vsa županstva v Sloveniji prosi odbor društva »Kuratorij slepih«, da se sedaj, ko sestavljajo proračune, vsaj z majhno vsoto spomnijo tudi »Doma slepih« v Ljubljani Ta doni namerava zgraditi društvo v Ljubljani, da uresniči staro željo slovenskih slepcev, da dobe za življenje potrebno izobrazbo in pouk na domačih tleh. — Prispevki naj se pošljejo po položnicah poštne hranilnice, ki jih prodaja vsaka pošta. — Kuratorij ima ček. račun, št 14.672. — Iz Kranja nam poročajo: Narodna čitalnica in Sokolsko dTuštvo bosta priredila v zimski seziii plesne večere, ki se bodo vršili pri pogrnjenih mizah vsako soboto od pol 9. dalje v gledališki dvorani Narodnega doma Prvi plesni večer bo v soboto 27. t. m. Na razpolago bo plesni učitelj. Po članih vpeljani gosti dobrodošli! !? Ljubljane —]j Na narodni praznik L decembra se vrši v veliki unionski dvorani ena najelitnejših koncertnih prireditev letošnje sezone — novinarski koncert. Kakor smo že javili, nastopijo na kocertu poleg Orkestralnega društva pevski zbori Glasbene Matice. Ljubljanskega Zvona in Slavca z izbranim sporedom. Orkestralno društvo bo izvajalo par popolnoma novih kompozicij našega priznanega komponista g. Adamiča. Poleg tega nastopi violinska virtuozinja ga. Fanika Brandlova, ki je na svojih koncertih v Beogradu, Zagrebu, Mariboru in v inozemstvu na Dunaju. Gradcu in Trstu dosegi t velike uspehe. Koncert bo tako nud;! res umetniški užitek in smo prepričani, da bo ljubljanska publika tudi letos napolnila irnionsko dvorano in to tembolj, ker je čisti dobiček namenjen novinarskemu pokojninskemu fondu. —lj Vreme. Včeraj 21. t. m. je ob 21. kazal berometer 766.3. termometer + 9.8° C. — Danes zjutraj barometer 764.5, termometer + 7° C. — Opoldne barometer 765, termometer 4- 11° C. Deževno. —lj Deložirani bacili. Naročnik nam sporoča skoro neverjetno vest. da so pri neki izmed zadnjih deložacij postreščki postavili na cesto med druge predmete tudi več steklenic z lesarjevimi bacili. Zgodila bi se lahko velika nesreča, ako bi se kaka steklenica ubila. In pri tem najbrž niso vedeli, kako nevarne predmete prenašajo. —lj Bleiwelsova cesta je, kakor znano, državna last in v državni upravi. Zato se danes nihče ne čudi, da je že skoro najslabša cesta v mestu, čeprav bi bila lahko ena najlepših. Ali res ni nobenega načina, kf bi državno upravo privedel do tega, da bi Bleiv/eisovi cesti posvetila več pozornosti? Vsekakor pa Je treba čim prej popraviti in razširiti prehode, ker današnji razim morda tivolskega niso vredni nič. Morda najslabši je Iicejski, das! bi morali baš za njega posebno skrbeti, ker ga rabi vsak dan več sto deklic. — Ii Brezposelnost v trgovski stroki se Žal pojavlja že tudi v Liubrj?ni. Promet le vedno manjši, kupci vedno bolj redki. Dozdai so trgovci večinoma kljub temu še obdržali svoje osebje, ker so se nadejali, da se bodo razmere vendar še zbolj-sale. Ker pa so izgledi vedno slabši, so se zdai tudi nekateri trgovci, čeprav s težkim srcem, odločiti za redukcijo svojega osob- ja, Kakor nam poročajo, je bik) za januarski termiti odpovedano ceH vrsti trgovskih sotrudnikov. Neka sama večja marrufaktur-na trgovina je odpovedala petim nastavli esc cm. —lj Živinski sejem v Ljubljani V Ljubljani se vrši prihodnji, to je prvi de-cemberski sejem za živino, v sredo dne 1. decembra t. 1. —lj Orkestralno društvo Glasbene Matice nujno prosi vse svoje člane godalnega orkestra, 2 flauti, oboo in klarinet, da se točno in zanesljivo udeleže skupne vaje v petek dne 26. t. m., ker ie novtnaTski koncert pred durmi. —I j Mil jenko Vidov ič dospe v Ljubljano z brzoviakom v soboto 27. t m. ob 11. dopoldne. Vidovičev klub vljudno poziva zastopnike vseh kulttumih društev, javnost in vse člane, da pozdravijo velikega ljudskega učitelja že na kolodvoru. Pokažimo, da znamo ceniti kulturno delo med našim narodom. — Vidovičev klub. —lj Veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani Akcija, da se ustanovi v Ljubljani prepotrebni veterinarski bakteriološki zavod, se bliža končni realijaciji- Tak zavod potrebuje Ljubljana že z ozirom na živahni izvoz živine v inozemstvo in z ozirom na nje obmejni položaj. V »Uradnem Listu« je sedai objavljen razglas glede nastanitve tega zavoda. Zavod vzame v najem zgradbo ali stanovanje obstoječe iz najmanj petih sob. —lj Poroka. Poročil se je generalštab-ni polkovnik g. Petar Nedeljkovič z go. Angeio T i č a k. roj. H a j n r i h a r. Obilo sreče 1 —lj Predavanja umetnostno - zgodovinskega društva Tretje predavanje se vrši danes v četrtek ob 18. v univerzitetni zbornici. Predava dr. Stanko V u r ni k »o zgodovini noše v srednjem veku« Vstopnice pri blagajni. Dijaki 3 dinarje. —lj Pevski odsek Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj priredi letos v kazinski dvorani Miklavžev večer za otroke 5. decembra od 16. do 18. Stariši, ki nameravajo pripeljati svoje otroke, naj se zglase v teku tega meseca v dvorski knjižnici ob delavnikih med 17. in 19 uro. Ker ima društvo popolnoma nove obleke za ta večer, zato bo tudi nastop Miklavžev zelo sijajen. 1059n —lj Prednjački zbor Ljubljanskega Sokola ponovno opozarja in vabi cenjene roditelje in prijatelje sokolskega naraščaja na tekmo moške dece, ki se vrši v nedeljo dne 28. t. m. točno ob 10. dopoldne v društveni telovadnici v Narodnem domu. Vstopnina 3 Din v korist zletnega fonda moške dece. 1058n —Ij Drobna policijska kronika. Aretirana je bila neka ženska radi žaljenja Veličanstva. Drugih aretacij včeraj ni bilo. Pet oseb, katerim je neki Janez držal cof. je po noči silno razburjalo, čeprav je močno deževalo. Nekateri trgovci ue izvajajo točno sklepa ljubljanskega grem i ja glede zapiranja trgovin. Za kontrolo naprošeua policija je sedaj ovadila 6 trgovcev radi prestopka obrtnega reda. Sest lastnikov vozil je ovadenih radi prestopka cestnopoli-cijekega reda. —lj Usoda neznane krave. Kakor smo že pred dnevi javili, je neznan mladenič pripeljal v Hercogov hlev na Gosposvetski cesti staro in mršavo kravo. Vse poizvedbe po lastniku so doslej ostale brez uspeha. Včeraj je krava poginila in jo je nocoj odpeljal konjaČ. Domnevajo, da je ekusal lastnik kravo, ki je bila najbrže bolna, skrivaj prodati kakemu ljubljanskemu mesarju. —lj Draga šala mesarskih pomočnikov. V mestni klavnici sta si dovolila dva mesarska pomočnika šalo, za katero bosta morala odgovarjati še pred sodiščeui radi omejevanja osebne svobode. Svojega tovariša Lojzeta V.t — vsi trije koljejo Živino za vojaštvo — sta priklicala k sebi. Prvi je vrgel okoli njegovega pasu vrv, a drugi ga je z dvigalom dvignil dva metra visoko. Pustila sta ga tako viseti, dokler ga ni rešil poslovodja. Lojze pravi, da je imel med visenjem neprijetne občutke, tudi hude bolečine. I? Celja —c Redni sestanek članov SDS za Celje - Okolico bo danes v četrtek zvečer ob 20. uri pri Permozeriu v Gaberju. —C Letni živinjsk] in kramarski sejem v Celju bo v torek dne 30. novembra. —c Razstava slovenskih čipk in čipkarskih izdelkov se vrši 4. m 5. decembra v nsalnici meščanske šole v Celju. Ker je večina čipkaric iz krajev, kjer je divjala strahota poplav, prosimo, da bi cenj. dacne razstavo pridno posetile. Razstava bo odprta v soboto od 1. do 6. popoldne, v nedeljo pa od & do 12. ure in od 1. do 6. —C Proslava Ujedinjenja. Mestna »Or-juna« v Celju priredi dne 1. decembra ob 11. dopoldne slavnostno matinejo. Na programu je slavnostni govor, deklamaclje in petje. Sodeluje tenorist mariborske opere g. Peter Burja, spremlja ga na klavirju celjska rojakinja gdčna. Kocuvanova. —c Umrl ie v Celju v starosti 62 let g dr. Karo! B a I o g h. V predvojnih letih je med celjskim nemštvom izgral važno vlogo ter se tudi dejansko udeleževal bojev proti Slovencem. Bil je nekaj časa tudi urednik pokojne »Deutsche Wacht« v Celiti. Po prevratu se ie izselil v Gradec, odkoder pa se ie kmalu vrnil bolan In v pomanjkanju zopet nazaj v Celje k sorodnikom. Sedaj ga je rešila smrt bolezni in trpljenja. N v m. p.! —c Mestno gledališče. V torek so igrali domači igralci LangeTJevo »Periferijo«. Precej težka igra se je igrala prav povoljno ob razprodanem gledališču. »Periferija« se ponovi v nedeljo 28. novembra ob pol 4. popoldne pri znižanih cenah. Iz Maribora —m Razstava akademskega slikarja Ante Trstenjaka, našega ožjega rojaka, bo otvorjena v soboto dopoldne v kazinski dvorani. Razstava bo obsegala motivacije iz domačih pokrajin, zlasti iz Prlekije, Slovenskih goric in nekatera izbrana dela z Jadrana. Ker bo razstava odprta samo teden dni, opozarjamo že danes na njo vse prijatelje lepe umetnosti s pozivom, da si jo ogledajo. —m Zanimiv koncert bo vsekakor novinarski koncert dne 1. decembra t. 1. v Narodnem gledališču. Na koncertu, kojega čisti dobiček je namenjen za novinarski pokojninski fond, nastopijo pevski zbori »Glasbene Matice«, »Jadrana« in »Maribora«. Za koncert vlada že danes vsestransko zanimanje. S predprodajo vstopnic se bo te dni pričelo Da ne bo prevelikega navala pri večerni blagajni, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji pri gledališki blagajni. —m Zanimivo predavanje v Ljudski univerzi. Jutri, v petek, dne 26. t. m. se vrši v liudski univerzi izredno zanimivo predavanje. Predaval bo kaznilniški ravnatelj g. J. Vrabl o kazni v preteklosti in njenem pomenu v sedanjosti. Predavatelj, ki je znan kot dober poznavalec sodobnih ju-ridičnih vprašanj, bo sigurno obdelal to že samo na sebi zanimivo snov tako, da ga bo vsakdo z veseljem poslušal. Predavanje se prične točno ob 20. v mali kazinskf dvorani. —m Klub svobodomislecev. Mariborski socijalisti so pokrenili akcijo za zgradbo krematorija v Jugoslaviji. V to svrho so ustanovili poseben klub svobod oinisle-cev. ki šteie baje že doslej samo v Mariboru krog 800 članov. Slične klube nameravajo ustanoviti v vseh večjih krajih ter zbirati sredstva, da se čimprej zgradi vsaj en krematorij v Jugoslaviji. Qosfioöarsfiio Protestno zborovanje obrtništva Dne 8. decembra t. 1. bo priredila Zveza obrtnih zadrug iu obrtniške organizacije ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani protestno zborovanje proti šušmarstvu, državnim delavnicam in zavodom, ki vzdržujejo obrtnf delavnice; protestiralo pa bo tupo-stranske zaslužke:, na račun obrti se vzdržujejo humanitarni zavodi, ki imajo prei-veem nalogo vzgajati mladino, državna uprava sama zopet oškoduje obrt s tem, da vzdržuje obrtne delavnice, pri vsem tem pa meiodajni faktorji, ki so poklicani, da pospešujejo obrt in jo ščitijo pred izkoriščanjem — molčijo in ua vse ovadbe, prošnje in pritožbe, ki jih vlagajo obrtne zadruge in druge obrtniške korporacije no smatrajo niti za poirebno, da bi zadostile vsaj določbi § 147. o. r. Vsi klici obrtništva, naj se ga zaščiti in naj se mu da, kar mu gre, so ostali brez odmeva. Zato pa bo obrtništvo na protestnem zborovanju 8. decembra zahtevalo, da se usmeri zaščita upr-avieenega obrtnika tako kot zahteva realno življenje. Obrtništvo ne bo več trpelo, da se bo napram njemu operiralo le s suhimi paragrafi — pač pa hoče videti v obrtnih obiasLen pravno oporo proti vsem, ki obrt izkoriščajo. Obrtništvo hoče pravico! Zato naj dne 8. decembra na protestnem zborovanju napolni dvorano Mestnega doma in poudari s tem tudi svojo zahtevo, da mora biti dos* danjega sistematičnega ubijanja obrti konec. Na zborovanje naj v čim večjem številu pride tudi obrtništvo iz vseh podeželskih krajev. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani Kvarne posledice naraščanja francoskega franka Ko se je sestavila pod predsedstvom Rai m und a Poincarea vlada velike koncentracije, si je'stavila kot svojo glavno nalogo, da reši francosko gospodarstvo grozečega propadanja in popravi francosko valuto. Energičen napor vlade je naletel ua razu mevanje vseh strank. Posrečilo se ji je, da ustavi nazadovanje francoskega franka, ki je padel že skoraj na nivo jugoslovenskega Dinarja. Kljub vseobči gospodarski krizi, ki je zajela vse evropske države in težkim notranjepolitičnim razmeram se je frank tekom par mesecev popravil za nad 100% in je danes vreden že dva Din. Kakor kažejo vsa znamenja, se to naraščanje in dviganje francoske valute še nadaljuje. Rapiden porast francoske valute pa je rodil že tudi kvarne posledice. Pariz in ostala Francija danes nista več Eldorado tujcev, ki so trumoma prihajali in za cen denar nakupovali najrazličnejše blago. Tujci danes, ko je postal frank zopet drag, t rumom a zapuščajo Paris. Vse kupčije nazadujejo in Številna naročila, ki so Še pred par meseci prihajala iz inozemstva, izostajajo. Francija je bila doslej ena redkih držav, ki ni občutila brezposel liosti. Sedaj pa se je pojavilo tudi to veliko socijalno zlo. Velika podjetja odpuščajo radi omejitve obratovanja delavstvo, nekatera pa so sploh morala ustaviti ves obrat. Samo v Parizu je že nad 50.000 brezposelnih. Frau-coski gospodarski krogi so se radi tega obruili s posebno spomenico na vlado v kateri zahtevajo, naj obdrži francoski frank vsaj nekaj časa ua sedanji višini, da se usta- lijo gospodarske razmere. ker preti sicer pri nadaljnem rapidnem naraščanju valute neizbežna in težka gospodarska kriza. * —g Vpisovanje delnic Obrtne banko. 1. decembra se prične vpisovanje delnic Obrtne banke, za katero vteda povsod veliko zanimanje. Osuovna glavnica znaša 75 mil. Din. Najprej bo vpisanih samo 37 mil. Država prevzame 40% vseh delnic, obrtniki in obrtniške organizacije 51%, ostale pa prijatelji obrtniškega stanu. Delnice so po 200 Din nominale. Pri vpisovanju se plača 20% in 5 Din od vsake delnice za ustanovne stroške. V Liubljani bosta opravljali vpi sovanje Ljubljanska kreditna banka in Obrtna banka. Zanimivo je, da se zanima za Obrtno banko tudi inozemstvo, dasi *e ni ustanovljena. —g Naše bankar-i\o Znani strokovn: li dr. M. Nedeljkovič priobčuje v zadnji številki >Ekonomistac zanimiv Članek, iz katerega posnemamo, da je skrahiralo lani in letos v naši državi 9 bank. Poles tega je mnogo bank. ki stoje tik pred polomom Koncem lanskega leta je bilo v naši državi 606 denarnih zavodov z 258 pt»družnic. Vplačani kapital vseh denarnih zavodov je zna šal koncem lanskega leta 2,011 mil. Din. rezervni fond pa 2,554 mil. Povprečno odpade torej na vsako banko 4 milijone. Pri nas prevladuje tip malih bank. Bank s kapitalom nad 5 milijonov je v naši državi 57. ostale so šibkejše Nad polovica delniškega kapitala (1.25S mil.) je v rokah malih ban k. Zanimivo je tudi. da je razmerje med do mačim in tujim kapitalom 1:4. —g Uvozna statistika za drugo aoloTico letošnjega leta. Trgovinsko ministrovo je začelo sestavljati statistiko našega uvuza v drugi polovici tekočega leta. Ker jo bil uvoz inozemskega blaga velik, bo statistika zelo obsežna. —g Vrednost denarnih pošilj. Postni minister je predložil ministrskema svetu osnutek zakona, ki določa stroge kazni za vsakogar, kdor označi na poštni pošiljki manjšo vrednost kot je v resnici. —g Pariva avstrijskih železnic. Avstrijska železniška uprava namerava opustili več lokalnih prog, ki so radi razvoja avto-mobilske^a prometa pasivne. —g Vinska razstava in sejem v lvanj-kovcih. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi 9. decembra t. 1. v restavracijski dvorani tik kolodvora vinski sejem in razstavo. Prijavljenih je že nad sto vrst vina iz ormoškega in ljutomerskega okraja, pričakuje se pa še precejšnje število prijav. Interesenti bodo Imeli tako priliko spoznati letošnji pridelek, videli pa bodo tudi še, kar je preostalo od letnika 1925. Ivanjkovci leže sredi ormoško - ljutomerskih vinogradov, razstavni prostor je tik kolodvora, tako da je prireditev neodvisna od vremena. Železniške zveze so na vse strani zelo ugodne. —g Madžarska pšenica za poplavljen-ce, 19. t. m. >e prispelo v Bijeli Manastir v Baranji 25 vagonov pšenice, ki so jo poslali Madžari kot prispevek za naše po-plavljence v Baranji. Nacionalistični krogi so ogorčeni, da so naše oblasti to žito sprejele. —g Dobave, Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo 130 m3 jacnskega lesa; direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju pa za dobavo borovega lesa (hlodov). — Vršile se bodo ofertalne licitacije: dne 2. decembra pri direkciji državnih železnic v Liubljani glede oddaje Izvršitve kleparskih in krovskih del ter dobave k temu potrebnega materijala; dne 11. decembra glede dobave Böhlerjevih pristrojev In rezervnih delov ter glede dobave 1 plošče iz brona v teži ca. 420 kg; dne 20. decembra glede dobave odlitkov iz sive litine, neobdelanih, dne 21. decembra pa glede dobave 1670 komadov polžastih vzmeti in glede dobave železne pločevine za kotle. Podrobnosti v pisarni Zbornice za trgovino obrt In industrijo v Ljubljani. Iz političnih govorov Stepan Radič je v svojem govoru v Mostarju udrihal tudi po partizanstvu v državni upravi, zlasti v železnici. Nikjer bi se ne smeli nastavljati uradnfkl s strankarskih vidikov, ampak !e po možnosti in strokovni usposobljenosti. — Nobena osebna sprememba bi se ne smela izvršiti iz strankarskih motivov. Take so besede — a dejanja? O prav noben uradnik in javn funkcijonar še ni bil po radičevski zaslugi odstavljen ali prestavljen iz strankarstva! Madžarski ministrski predsednik groi Bethlen ^e v volilnem govoru, ki ga je imel v nedeljo v Kecskemetu. obžaloval usodo treh milijonov Madžarov, ki se nahajajo izven svetih mej Magyarorszaga. Zahteval je za nje avtonomijo in samoodločbo. Kaj pač bi storil grof Bethlen pred prevratom, ako bi kdo takrat zahteval avtonomijo za onih 12 milijonov Slovakov. Srbohrvatov in Rumunov, ki so ječali pod madžarsko pestjo? Okrivil bi ga veleizdaje in dal zapreti. Na istem shodu ie govoril Bethlen ,o propadanju parlamentarizma. Vso krivdo je zvalil na splošno volilno pravico In iz tega seveda sklepal, kaka sreča je za Madžare, da iih je gospoda obvarovala pred tem zborom ... V nedeljo so svečano praznovali desetletnico smrti Franca Jožefa seveda tudi dunajski monarhisti. Njihov predsednik Wolf je v svojem govoru dokazoval, da ie vse današnje korupcije v Avstriji krivo V>. ker ni več cesarja. V desetih letih bo Avstrija zopet monarhija in potem bo vse dobro.. . Nemci iz rajha, ki žive na Dunaju, so obiskali v nedeljo, ko Je bil evangelisk: dan mrtvih, grobove na Dunaju pokopanih nemških vojakov. Dunajski nemški poslan7' je imel govor, v katerem ie Izjavil, da it geslo »Nikdar več vojne!« samo nevarn fraza. Celo življenje ie borba in vojaki, k so padli za Nemčijo, so žrtvovali svo: življenie za blagor človeštva. Tako govor uradni zastopniki vlade, ki vedno znov; zatrjuje, da ie najbolj pacifistična na sveti Darujte za dijaške kuhinj u Stran 4. •SLOVENSKI NAROT ■ 26. novembra 1926. Štev. ;f)9 To in ono Igralka na potu V/ Ameriki imajo prvovrstna gleda« Jišča, nimajo pa tudi prvovrstnih gle* iaiiških umetnikov. Zato vedno vabijo ria gostovanja znamenite evropske pev# ce in pevke, igralce in igralke, ki se seveda radi odzovejo in veselo romajo preko velike luže po čast in dolarje. Te dni se odpravlja na ameriško go* stovanje tudi slovita francoska igralka Cecile SoreL Bila je že parkrat tam, pa se je zlasti spoznala in sprijaznila z ameriško reklamo. In sedaj jo prav spretno aranžira sama. Vsi francoski in newverski listi so polni slik in vesti o njenih pripravah za dolgo pot. Pred vsem skrbi za to, da vsa Arne* rika izve, kako je ona sicer ponosna na to, da je slavna umetnica Cecile Sorcl. da pa je v privatnem življenju še več, namreč grofica Segur, ker jo je nedavno poročil grof Segur, eden naj« uglednejših članov prastarega franco* skega plemstva. Dalje mora zanimati Ameriko, da je umetnica tako premož« na, da si je lahko na nedavni licitaciji za pol milijona frankov kupila poste« ljo, v kateri je sanjarila in grešila slo* vita prijateljica francoskih kraljev, go* spa Dubarryjeva. Tudi to posteljo bo vzela seboj v Ameriko. Igralkino spremstvo bodo tvorili na potovanju poleg moža, grofa Segur ja: 5 tajnika, 2 frizerki, 2 maserki, 3 ko* mornice, 3 detektivi in nad 100 gleda« liških igralcev in igralk. Rumunska kraljica naj se v tem oziru kar skrije. Tudi glede toalet, o katerih so ameri* ški listi ob prihodu kraljice Marije to* liko pisali, bo gospa Sorel*Segur mno* go bolj imenitna. Sporoča namreč, da bo vzela seboj 27 uličnih in 97 večernih toalet, 18 plaščev, 33 klobukov, 100 pa* rov nogavic, 123 parov čevljev in 70 parov rokavic. Vse to bo spravljeno v 127 kovčekih... se ]e potopi! to BtiM> Čl tali pred enim mesecem. Vendar ni bil to paraik. ki je vozil med drugim tudi veliko pošiljko dežnih plaščev za tvrdko Drago Schwab v Ljubljani. Plašči so te dui prispeli in so sn prodaj po najnižjih cenah. Spolne bolezni v Pragi yM torek se ?: vršila v Pragi pod predsedstvom praškega župana dr. Ba* xe seja zdravstvenih organov, na ka» teri se je razpravljalo o aktualnih vprašanjih borbe proti spolnim bolez* nim. Seje so se udeležili poleg zastopa nikov ministrstva narodnega zdravja in društva za zatiranje spolnih bolezni številni odlični zdravniki. Sklenjeno je bilo ustanoviti v Pragi poleg že obsto* ječih še več posvetovalnic, v katerih dobe spolno bolni brezplačne zdravnic ške nasvete. Dalje se ustanovi zave* tišče za spolno bolne ženske, ki se bo* do tam pod strogim zdravniškim nad* zorstvom brezplačno lečile. Praška policija bo morala odslej saj enkrat na teden pregledati vse ho* tele, bare in druge nočne lokale. Na seji je bilo ugotovljeno zanimivo dej* stvo, da so spolne bolezni mnogo bolj razširjene med uradnicami in soproga« mi slabo plačanih mož kakor pa med prostitutkami. Ne gre pri tem le za tajno prostitucijo v ožjem smislu, ne samo za one ženske, ki se redno pro» daj a jo. Deklica, ki ne more dobili dela ali pa vsaj ne takega, ki jo bo preživ* Ijal, in žena, ki je nesrečna v zakonu, pri tem pa nima kaj obleči in mora še stradati, bosta le preČesto podlegli skušnjavi, da prideta do denarja, ne da bi se obenem tudi duševno prostituira* Ii. Spolne bolezni, ki se širijo med temi nesrečnicami, so najbolj nevarne, ker se zanesejo v rodbine. Zato je konfe* renca zahtevala, naj zdravstvena poli* cija posveti posebno pažnjo baš temu socialnemu zlu. Pred sem pa naj zapre po nočnih lokalih takozvane «bokse», to je lože in separeje, ki so prava gnezda za tajno prostitucijo. Drzen rop na kolodvoru Pismomnoša Šuk iz Predmefic na Češkem je nesel v ponedeljek zvečer pošto na postajo v Kraljevem gradcu. Poleg pisem je imel v plombirani torbi tudi denarno pošiljate v v znesku 127.000 Kč in priporočilno pošiljko za tvrdko Bat'a. Pismonoša je šel ves čas ob že« lezniški progi, ki je bila dobro razsvet* Ijena. Pred kolodvorom v Kraljevem gradcu so čaliali potniki na vlak. Ko je prišel pismonoša do poštnega vago« na, stoječega na progi kakih 50 kora* kov od kolodvorskega poslopja, je skočil iz teme neznanec in hotel iz* trgati pismonoši torbo. Toda pismo* noša je torbo krepko dr zaL Napadalec ga je udaril dvakrat z debelo palico po glavi, na kar je pismonoša omahnil in izpustil torbo. Napadalec je z bogatim plenom po« begnil. Pismonoša. ki se kljub udarcem po glavi ni onesvestil, je začel klicati na pomoč. Potniki si pa niso upali za* sledovati zločinca, ker so se bali, da začne streljati. Tako je napadalec sreč« no odnesel pete. Alarmirano orožništvo ga zasleduje. Ovojni roparski umor V mirnem vzhodnoslovaškem me* stecu Sečovu se je odigrala v ponede* ljek krvava tragedija, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Umorjena sta bila zakonca VVeissberger. Roparski umor je odkril podnajemnik Klein, ko je pri« šel ponoči domov. V kuhinji je našel v mlaki krvi 721etno starko, v sobi pa okrvavljeno truplo njenega moža, 78* letnega Jakoba Weissbergerja. Oba sta bila umorjena s sekiro. Očividno gre za roparski umor, kaj ti v stanovanju je bilo vse razni tano. Morilca sta morala biti dva. — Weissbergerjeva sta živela v skromnih razmerah in zato roparja nista prišla na svoj račun. Odnesla sta samo par stotakov. Ker Weisbergerjeva nista imela sredstev, sta morala vzeti pod* najemnika. Orožništvo je napelo vse sile, da izsledi morilca, toda doslej je bilo vse prizadevanje zaman. Roparja sta brez sledu 'zpinila. Spomini Napoleonovega komomika Znani francoski zgodovinar profe* sor Micheau je objavil nedavno spo* mine naj z ves te j šega Napoleonovega komornika, mameluka Alija. Spomine so hranili Alijevi sinovi in vnuki, ki so podedovali po komorniku toliko, da so ustanovili v Parizu in B^rdeauxu so* lidne trgovine. Ker jim denarja ni pri* manjkovalo, so odklanjali vsako po* nudbo glede prodaje očetovih spominov. Naposled je prof. Alicheau dobil in objavil te zgodovinske dokumente, iz katerih so razvidne vse podrobnosti Napoleonovega zasebnega življenja. Zanimivo je, da mameluk Ali ni bil Turek, marveč Francoz. Napoleon je imel navado nazivati vse svoje osebne stražarje mameluke. S tem je hotel po* snemati turške sultane. Ali se je pisal v resnici Louis Etien*Saint*Denis in se je udeležil vseh Napoleonovih vojn. Na otoku Sv. Helene ga je Napoleon imenoval svojim osebnim tajnikom in tako je bil Ali informiran o vseh in* timnostih Napoleonovega življenja. Ali opisuje v svojih spominih Na« poleonovo življenje v izgnanstvu na Sv. Heleni. Cesarja je izgnanstvo tako potrlo, da cesto vso noč ni mogel za« tisniti oči. Ali je moral vso korespon« denco prepisovati, ker Napoleon ni mogel citati svojih diktatov, ki so jih pisali tajniki. Bil je zelo nervozen in zato je diktiral tako hitro, da so ga taj niki komaj dohajali. Napoleonu se je posrečilo pred odhodom na Sv. Heleno skriti vse dragulje in tudi večji zne« se k v gotovini, tako da je bil tudi v prognanstvu dobro preskrbljen z de« narjem. Hotel je pobegniti v Ameriko in zato je zašil v obleko 10 velikih bri« ljantov v vrednosti 100.000 zlatih fran« kov. Teh 100 tisoč frankov je zapustil svojim zvestim služabnikom, ki so mu sledili v protnanstvo. umori v V nedeljo zjutraj so neznani zlo« činci umorili v Sofiji predsednika so« fijske Kmetijske družbe, bivšega ob« činskega svetnika in rez. kapetana Ko« sto Todorova. Njegovo truplo so našli v neki zakotni ulici. Na glavi so se po* znali sledovi udarcev z železnim pred* metom. Oblasti domnevajo, da gre za umor iz političnih motivov. Todorov je bil znan kot vnet pristaš pokojnega Stambolijskega in tudi pod novim re* žimom ni zatajil svojega političnega prepričanja. Zadnje čase je dobival grozilna pisma, v katerih so ga ano* nimni politični nasprotniki pozivali, naj opusti agitacijo za zemljoradniško stranko. Ker se za te grožnje ni zme* nil, ga je doletela usoda mnogih drugih bolgarskih politikov, ki so postali žrtve razdrapanih razmer in političnih stra« sti. — Skoraj istočasno sta dva neznana napadalca ubila v neki drugi ulici straž* nika Jotova, ki je nič hudega sluteč opravljal svojo službo. Napadalca sta oddala iz zasede nanj Šest strelov. Pet krogel je zadelo stražnika v hrbet, še* sta pa v vrat. Jotov je bil takoj mrtev. Napadalca sta brez sledu izginila. Ob* lasti domnevaio da ima tudi ta umor politično ozadje. Razjarjeni komuni* sti. ki so tudi pri zadnjih okrožnih vo* litvah pogoreli, skušaio povzročiti ne« mire in zato sp začeli napadati var* nostne organe. * X Telefonska centrala zakrivila smrt. Angleški listi poročajo o zanimivem prav* nem sporu. Neki mr. Anderson je že spal, ko se je oglasil telefon. Skočil je iz poste« Ije in hitel k telefonu. Ko je pa nastavil slušalo na uho, se je prepričal, da je go« spodična na centrali poklicala napačno šte« vilko Vrnil se je v spalnico, kjer od raz* burjenja dolgo ni mogel zaspati. Komaj je zadremal, se je znova oglasil telefon in zo* pet je dala centrala napačno zvezo. To se je večkrat ponovilo in ko se je Anderson zadnjič vračal iz telefonske sobe v spalni« co, ga je zadela na hodniku kap. Njegova vdova zahteva zdaj od telefonske uprave 75.000 dolarjev odškodnine in motivira svo* jo zahtevo s tem, da je moža zadela kap vsled razburjenja. X Rockfellerjev dar židovskim organi; zacijam. Znani milijarder John Rockfeller je daroval židovskim filantropskim organi* zacijam 50.000 dolarjev. X 100.0G0 sodčkov žganja zaplenjeno. Ameriške torpedovke so zalotile nemški parnik «Carmen», ki je vozil v Ameriko 100.000 sodčkov žganja v vrednosti 1 mili= jon angleških funtov. X Reka Pad porušila nasip. Reka Pad je zadnje dni tako narasla, da je pri Pia* cenci na razdalji enega kilometra porušila nasip in preplavila vso okolico. Prebival* stvo je bežalo v mesto. V Genovi je nara= sla voda poškodovala mnogo tovarn. X Veliko pomanjkanje žensk v Avstr& BjI «Chicago Tribüne» poroča o sklepu Ion* dor.ske državne konference, glasom kate* rega je dovoljeno potovanje v Avstralijo brez običajnih formalnosti vsem Angleži« njam v starosti 19—40 let. V Avstraliji je baje veliko pomanjkanje žensk. X Köpemkijada v Parizu. V ponedeljek opoldne sta prispela na pariško borzo dva detektiva in aretirala znanega trgovca z dragulji. Posadila sta ga v avtomobil in se ž njim odpeljala. A ne na policijo, ampak v okolico. Ko sta prišla na samotno cesto. sta trgovca napadla, z udarci onesvestila, ga izropala in vrgla iz avtomobila, nato pa izginila. Plen drznih roprjev, ki sta pona* redila detektivske izkaznice, je bil razme* roma majhen, ker je trgovec ravno par minut pred «aretaeijo» naložil ves izkupi* Ček, okrog 1 milijon frankov, v banko po* leg borze. Policija roparjev še ni dobila. Macia in Garibaldi DVA REVOLUCUONARJA. Pariškim novinarjem te dni ne primanjkuje gradiva. Vsi listi so polni poročil o izjalovljenem katalonskem puču polkovnika Macie m o znani aferi polkovnika Ricciotija Garibaldi ja. Preiskava je polagoma ugotovila, da ie med obema aferama tesna zveza, toda vlogi polkovnika Macie m polkovnika Garibaldija se bistveno razlikujeta. V splošnem se lahko reče, da je postal Macia lahkoverna Garibaldrjeva žrtev Garibaldi je s svojo afero dokazal, da ni vreden tega slavnega imena. Preiskava ie dognala, da sta Garibaldi in Macia začetkom oktobra imela v Parizu dolga posvetovanja, in šele po teh sestankih se je Macia odločil, da pospeši svoj načrt Garibaldi mu ie obljubil izdatno denarno in moralno pomoč. Vloga ki jo ie igrala pri tem italijanska policija odnosno italiiansko notranje ministrstvo, najbrž nikoli ne bo temeljito pojasnjena. Ako je pa res, da je Garibaldi ponudil Macii denarno podporo, se vsiljuje vprašanje, da-Ii ne izvira ta ponudba od mero-dajnih fašistovskih činiteljev. Polkovnik Macia je bivši poslanec španskega parlamenta. Svoji politiki se nikoli ni izneveril. Bil je od nekda: zagrizen apostol katalonske neodvisnosti in vnet za razne puče. 2e pred vojno je organiziral v katalonskih gorah separatistične čete. Katalonski separatisti so bili trdno prepričani, da se iim po zmagi zavezniškega orožja nade uresničijo. Nove nade so črpali separatisti po znanem puču generala Princa de Rivere. Pri-mo de Rivera je bil pred prevratom vrhovni poveljnik na Katalonskem. Pogajal se je s katalonskimi voditelji, ki naj bi mu priskočili na pomoč, ako bi naletel v Andaluziji na odpor OMJubil jim ie za to popolno avtonomijo Ko ie dobil vso državno moč v svoje roke. pa ie na svojo obljubo pozabil ter odpravil še ono borno samoupravo, ki so jo Katalonci takrat imeli. Tedaj Je polkovnik Macia pobegnil v Francijo, kjer je nadaljeval svoj separatistično akcijo in začel izdajati dnevnik »Le Courrier Catalan«, v katerem te ljuto napadal Primo de Rivero Okrog tega dnevnika se zbirajo v Parizu katalonski separatisti; v stanovanju Macie v okolic? Panza je imela svoj sedež »katalonska vlada€, ki ie to tudi javno naznanila z velikim napisom na hiši: Estat Catala. Est nt Catala ie imela posebne poštne zna.rtke katalonski denar (izdan v obüki posojila, ki so ga nudile bogate k..talonsk^ kolonije v Južni Ameriki), dalje svojo zastavo in celo uniforme. Polkovnik Macia je zelo idealen in romantičen mož Zato ni čuda. d«» je nasedel Ricciotiju Garibaldi ju. vnuku onega Garibaldija, ki Je bil vzor vseh bojevnikov za svobodo. Toda Riccioti Garibaldi je bil takrat že delj časa plačan-: agent tajne italijanske policije in denar, k: ga }e obljjbil svojemu prijatelju, je bil najbrž namenjen akciji, ki naj bi svetu dokazala, da imajo fašisti prav, ako trdijo, da Francija mirno gleda, kako se na njenem ozemHu organizirajo prevratni elementi sosednih držav. Kdo je izdal Maciev načrt? V Francij' prevladuje naziranje, da med katalonskim separatisti ni bilo Izdajalca. Sicer ie pa policija itak dobro vedela, kdo je Macia, ki je bh vrh tega Še precej neroden. Riccioti Garibaldi je vstopil že začetkom vojne s svojima bratoma v tujsko legijo In se udeležil bojev v Argonih. kjer sta oba njegova brata padla. S častno legijo je bil odlikovan že leta 1°15. Ko je tudi Italija napovedala vojno, je odšel Garibaldi n« italijansko fronto. Po vojni se je ponurai najprej Mussollniju. potem ie pa postal republikanec in pobegnil v Francijo, kjer ie igra1 med nasprotniki fašizma nekaj časa zelo važno vlogo. Zdaj pa antifašlsti izjavljajo, da je bil Riccioto Garibaldi že davno osumljen in izključen tz republikanske stranke. Svoje stike z italiiansko tajno policijo je deloma sam prizna!. Zdaj ga dolžč, da je organiziral tudi izjalovljeni bombni atentat Lucetrija. da je bi! udeležen pri poskusenerr vlomu v zakladnico No tre Dame, ki so g.» zasnovali španski separatisti m da je celo pomagal pri tatvini znanega dijamanta na gradu Chantllly Riccioti Garibaldi ie torej politični vohun, provokater In morda četo vlomilec v eni osebi. Franciji se Je za usluge pošteno revanžlra*. Nogavice KLJUČ najbolfsc.najirpcžne/se^ zato najcenejše Danes! Danes svečana premije« ra največjega, najlepše« ga, najbotj&cga in naj« mogočnega ruskega vele filma Ju Ga m li" Kolosalna režija. — Iz* vanredna igra. — Do skrajnosti napeta in ve« lezanimiva vsebina. — Prekrasni naravni po« snetki — Ljubav mla« dega veli kaša In devoj* ke iz naroda — Tajni sestanki nihilistov. — Zarote. — Maščevanja nihilistov. — Kozaki in carska vojska, — Sibirija. — Beg iz Sibirije no nepreglednih snežnih poljanah. — V potujočem Jtkusu. — V temo toč? aosi carj v kuri »a no novelfe s.»as mladega zivljeaja. — Pri vseh • predstavah sodeluie or finalni ruski balala ka orkester. V glavnih vlogah: VLADIMIR GAJDAROV, MARCELLA ALBANL Predstave ob 4 pol 6, pol 8 in 9. «EL1TNI KINO MATICA», vodilni kmo v Ljubljani. Telefon 124. Vsem, ki se iim nismo mogli imenoma zahvaliti za znake sočutja in tolažbe ob priliki smrti iskreno ljubljenega soproga ozir očeta, gospoda A. Slamiöa izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Rodbina Slamič Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene sestre, ozir. svakinje hi tete gospodične Marije Vernč se srčno zahvaljujemo. Istotako se zahvaljujemo tudi darovanem lepih šopkov In cvetja in onim, ki 90 Jo spremili na njem* zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 25. novembra 1926. 3353 FR. VERNE m V. ZAJC. m Moderno friziraiijc striženje se izvršuje pri St. Kelšin, brivec, Ljubljana. Kopitarjeva ulica L ___175/T Vilo aH hišico enodružinsko v dobrem stanju in s prostim sta« novanjem takoj kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod «Vila/3333» na upravo «Slov. Nar.». Potnik (potujoči zastopnik), Id potuje po vsej Sloveniji 9e išče za vrlo dobro uveden predmet Dober zaslužek — Ponudbe na i pravo «Slov Naroda« ood »Zaslužek/3310» PohiStvo kompletno, spalnica, do* bro ohranjeno, železna postelja in štedilnik — radi selitve takoj na« prodaj — Ponudbe pod «Pohištvo/3357» na upra* vo «Slov. Naroda». Čevljarski pomočnik dobra moč - išče delo. — Ponudbe pod «Oer« ljarstvo/3354» na upravo «Slov. Naroda». Gostilno na prometnem kraju v mestu ali na deželi — vzamem takoj v najem. Ponudbe pod »Gostilna 3351» na upravo «Slov. Naroda». Brivci, pozor! Dve brhmici v najlepšem in prometnem mestu Ju« goslavije naprodaj; skupaj ali posamič Proda« sta se izpod cene: ena za 14 tisoč Din. druga za 16 tisoč Din radi bolez* ni. Eventualno prodam dr go za 14 tisoč Din, pa samo za gotov denar. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda» pod «Brivnica 3352». Stanovanje za Bežigradom (poleg VII. mestne stanovanj* ske hiše), obstoječe iz dveh sob s pritiklmami in souporabo 1'opalnicc se takoj ali s 1. decem« brom odda. — Poizve se na licu mesta. 3356 Poveri eni proda a i ec srečk državne razredne loterije Of ag. R. Kolalcovič BEOGRAD prodaia na veliko m malo. Najbolje urejena poslovnica re vrste Daie najugodnejše pogoje ia proda io srečk Službeni načrt z navodilom pošliem vsakemu brezplačno "1 Petar J. Nedeljkovič djeneraUtabni pukovnik Angela Tičak rod, Hajnrihar venčani U LJUBLJANI, 25. novembra 1926. god. 334» V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena hčerka, sestra, ozir. sestrična, gospodična VANDA REITZ v sredo, dne 24. novembra t 1. ob V48. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši in mukepolni bolezni nenadoma preminila. Pogreb nepozabne pokoj niče se bo vršil v petek, dne 26. novembra /926 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. Gosposka uL 10. na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo služila v stolni cerkvi Sv. Nikolaja v soboto, 27. novembra t. 1. ob 7. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 24. novembra 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Kdor oglašuje,ta napreduje! Urejuje; Jo*ip Zupančič. - Za .Narodno tiaUrno»; Fran Jeseriek, - Za tnaeretni deft lista: Oton ChrUtoi. - V« . Ljubljano.