i
i
“Zwitter-Meglice” — 2010/5/31 — 14:45 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 15 (1987/1988)
Številka 3
Strani 136–139
Tomaž Zwitter:
MEGLICE NA NOČNEM NEBU
Ključne besede: astronomija, ozvezdja.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/15/884-Zwitter.pdf
c© 1988 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OC-Ol1"'ll"7110, ,_, 1" _1 Ij_1 '- , ,
MEGLICE NA NOCNEM NEBU
V sakdo ve, da je noč no nebo posuto z zvezdami . Šele pozornejši pogl ed razkr i-
je t udi nekaj megličastih tvorb . Najsvetle jše med nj im i, 103 po številu , je zbral
Froncoz Charles Messier v svojem katalogu iz leta 1784. T a katal og ni b il
namenjen proučevanju meglic. Takratn i ast ro nomi so n amreč raje iskali kome-
te, ki so večinoma na pogled podobni meglicam. S pomočjo Messierjevega
kata loga so se izogibali zamenjavam. Šele v začetku tega sto letja so odkr il i, da
so nekateri objekti iz tega kataloga , ki jih je im el Messier za meglice, v resnic i
zelo oddaljene skupine več m ilijard zvezd, to je galaksije. Mnogo njegov ih
vp isov pa štejemo še danes k meglicam . Najbolj znano t . i . Orionovo meglico
najdemo pod Kosc i ( Rimš č i c am i ) v ozvezdju Oriona (sl ika 1 in slika 2).
Čas je že, da povemo , kaj so meglice. To so oblak i prahu al i plina v prosto-
ru med zvezdami . Kot v zvezdah tako t udi v plinskih meglicah prevladuj e
vodik. Gostota megl ic je neko l iko večja od povprečne gostote snovi v med -
zvezdnem prostoru , kjer znaša 10 delcev/ern". Zaradi boljše predstave si po-
magajmo s primerjavo . Če bi bilo v hal i Tivoli le toliko molekul zraka , kot so
navadno v prostorn ini bucikine glavice, b i bilo tako razredčeno ozračje še
ORION STRELEC
• Betelge za
Sl ika 1. Lege Orionove meglice,
Oriona in Strelca.
. .• Kosci
'. •.. .
Kon jska • .... ......
glava ...../ .
Tr oj na
meglica
"
."".
...
....... A ~
•.::.: ~ >.~ .~-.
fi !
glave in Trojne megl ice v ozvezdjih
I
I
I
I
I
I
I
Konjske
•Rigel
~
Ori onova
megl ica
136
vedno tisočkrat gostejše od plina v meglicah. Torej so meglice mnogo redkejše
od najboljšega vakuuma, ki ga znamo narediti na Zemlji. Vidimo jih le zaradi
njihovih ogromnih razsežnosti.
Najlaže opazimo oblake plina, ki so v bližini vročih zvezd. Te jih segreva-
jo in če je zvezda dovolj vroča, se v meglici iz vodikovih atomovosvobajajo
elektroni. Pri postopnem vračanju v prvotno vezano stanje se energija, ki jo je
elektron potreboval za pobeg, sprosti v več fotonih . V območju vidne svetlobe
so najpogostejši tisti fotoni, ki nastanejo pri prehodu iz tretjega v drugo vzbu -
jeno stanje vodika . Njihova valovna dolžina (657 nm) ustreza rdeči barvi. Zato
so področja ioniziranega vodika, kot to vrsto meglic imenujemo, na fotografi-
jah rdečkasta.
Slika 2. Orionovo meglico (M 42) opazimo tudi s prostim očesom. Oddaljena je
1500 sv. let.
137
Trojna meglica v ozvezdju Strelca, ki ima v Messierjevem katalogu zapo-
redno številko 20 (od tod oznaka M 20), je lep primer zgoraj opisanih razmer.
Na posnetku na 1. strani ovitka vidimo osrednjo zvezdo obdano z rdeče žare-
čim vodikom . Nasprotno pa je zvezda na desni prehladna , da bi bili elektroni
v njeni okolici prosti. Zato soj ni rdeče barve. Fotoni z zvezde se na meglici le
sipljejo, to je, spreminjajo smer gibanja. Modri fotoni naredijo to laže od
rdečih, zato v tej meglici prevladuje modra barva. Iz istega razloga je podnevi
modro tudi nebo. pojasnimo še, od kod ime Trojna meglica. Brez dvoma so
temu vzrok trije oblaki rdeče žarečega ioniziranega vodika. Vendar tanke
praznine med njimi niso odprtine, skozi katere gledamo v prostor za meglico.
Temni pasovi so prašni oblaki med nami in meglico. Ti absorbirajo svetlobo
in tako navidezno razdelijo enotno področje ioniziranega vodika na tri dele.
Tak ih absorpcijskih meglic je na nebu veliko. Slovita je Konjska glava v ozve-
zdju Oriona (slika 3), ki je dobila ime po svojem izgledu.
V meglicah, o katerih smo govorili, so ugodni pogoji za nastanek zvezd.
Če se začne kepa plina krč iti, se pri tem segreva in čez čas zasije na nebu
mlada zvezda. Kot smo se naučili iz prispevka Energija in zvezde v 1. številki
10. letnika Preseka, zvezda potem dolgo časa mirno živi in troši svoje jedrsko
Slika 3 . Meglica Konjska glava v ozvezdju Oriona je dosegljiva le fotografsko.
Oddaljena je 1300 sv. let.
138