48                     GUSTAV STRNIŠA: KOZMOPOLITIČNA.
«Zakaj pa vas ni bilo tam, tisto jutro, da bi se bili tako postavili in nam branili iz jarkov, a? — Tam bi vam ne bilo treba pretiti z gorjačo in pisarji. V miru in z nabasanitni želodci, kajpada, tako znate, strahopetci hudičevi!»
Pljunil je tja pred čuvaja in odklecal na cesto.  .
GUSTAV STRNIŠA:
.   KOZMOPOLITIČNA.
Ozvezdje svetlo — jasno pojmovanje najvišjih sil zamišljenih svetov; in lune sij — iskanje blestečih smotrov sred mrakov —
Sanjavi Mars kot hladen kip sameva, ovija se v oblakov lahni šal, kot skozi sito na žemljico seva — v megli nejasnosti idej kristal —
Razgaljena je Venera, blesteča v pohotni strasti duši se smeji — strast, v globočini tajni plameneča poraja čarovite sni.
Razkošnih zvezd zamišljena obzorja  — fosforna so morja, in v njih se koplje volja praduha — spreminja z dnem v modrino se neba —
In sfera svetla v duše močne seva
njegovo tajno razodeva:
v najvišjo harmonijo veže svet
in zemlja in vesoljstvo je — poet —
cž^5