sr ^ y Leto I. OMLADINSKI KULTURNO - POLITIČNI LIST Štev. 14. Izhaja štirinajstdnevno Y Ljubljani, dne 15. junija 1936 Celoletna naročnina znaša 18 Din Ljubljaa, 15. junija 1936. V zadrtih dneh smo mnogo čitali o mladinski mirovni akciji. Povod za to je dal briseljski kongres, ki se je vršil letos v pomladi; še več pozornosti pa vzbujajo priprave za novo mladinsko mirovno zborovanje, ki se bo vršilo od 31. avgusta do 7. septembra t. I. v Ženevi. Po dosedanjih prijavah se bo v Ženevi zbrala mladina vsega sveta, vseh ver, vseh svetovnih nazorov in stanov. Briseljskega kongresa so se udeležili tudi neki, doslej nam nepoznani zastopniki jugoslovanske mladine iz Beograda in Zagreba. Tudi na naši univerzi je imel 27. maja neki član akademske pacifistične organizacije iz Zagreba predavanje o mirovnem mladinskem gibanju, kar naj bi služilo kot uvod v osnovanje sličnega društva v Ljubljani. Ob tej priliki je bilo baje tudi sklenjeno, da morajo pod vsako ceno iti v Ženevo tudi zastopniki našega vseučilišča, ki naj jih določi v to svrho sklicano zborovanje njenega siuSaretjsiva. Čutimo potrebo, da določimo naš odnos do tega mirovnega gibanja, ker le popolna jasnost in iskrenost mu more koristiti. Prepričani smo, da bo prinesla na ženevsko manifestacijo vsa mladina, ne-oziraje se na kakršnokoli njeno pripadnost »načelno miroljubnost«. Prav tako pa smo tudi prepričani, da ne bo prav nobene skupnosti v vsebini njene miroljubnosti in v metodah, kako naj pride mirovna ideja do praktične veljave. Brez vrednosti bo ugotovitev »načelne miroljubnosti«, vseh, ko pa vemo, da nudi marksistična mladina mir delavske diktature, ki jo je treba uresničiti z vsakršnimi sredstvi, katoliška, mir krščanske ljubezni in božje previdnosti, ki bo sama rešila najtežje mednarodne zaplet-Ijaje, fašistična »Pax Romana«., hitlerjevska, mir izvršenih dejstev itd. A ko že pošljemo v Ženevo svoje zastopnike, potem smo za to, da tudi oni ne nosijo s seboj samo brezvrednega »načelnega miru«, marveč naj tam odkrito povedo, kako razumemo mir, ki smo ga pripravljeni braniti z vso iskrenostjo, z vsemi intelektualnimi in fizičnimi sredstvi. Ti mladi glasniki je trebat da bodo resnični tolmači našega pojmovanja miru in razpoloženja. Naš mir, je mir nacionalne pravičnosti, str p l j i v os ti in državne nedotakljivosti. Do krivičnega razkosan ja in krčen ja naše nacionalne posesti, do zatiranja našega naroda, do atentatov na najvišje čuvarje. naše svobode in do absurdnih revizionističnih stremljenj sosedov, mi ne moremo ostati ravnodušni. Imeti moramo dovolj poguma, da to odločno povemo na najprimernejšem forumu: mirovnem mladinskem kongresu. To je v interesu resničnega miru, katerega trajnost bo zajamčena šele tedaj, ko bo temeljil na resnici in pravici. Razvoj jugoslovenskega naroda ni zasledoval krivičnih ciljev. Naše krvave borbe in stremljenja so vedno slonela Dr. Laza Popovič, univ. prof. Zagreb DA NAM SLOVENIJA BUDE SIGURNA I JAKA Priobčujemo članek odličnega prijatelja mladine o interesih zapadne meje naše države — Op. ur. Po opšte primljenom sudu, vrhovni državno politički interes u prvom redu i apolitički zahteva, da granice države budu osigurane i zaštičene. Naša zapad-na granica naseljena je Slovencima. Prema torne, pored opšteg angažovanja sviju nas za solidnost i čvrstimi celokupne i sve naše granice, za zapadnu granicu su od osobite važnosti Slovenci. Od njihove duhovno-materijalne jačim' neposredno zavisi i jačina i čvrstina naše zapadne granice. Ako su Slovenci svesni, zadovoljni i jaki u našoj zajednici1, onda je to naj-holja naša odbrana. Imali smo i u na- *uj uujunv ijuj iailoriji islučitjeve, gdt' se pokazalo da neobrazovan ili zaveden rodjeni naš narod može da nežna svoju dužnost — ili čak da radi protiv duž-nosti. Medju ostalim tako je n. pr. bilo i glasanje Slovenaca u Koruškoj. Ako ništa drugo to znači, da državno poli-tičko i patriotsko obrazovanje našeg naroda još nije svugda gotovo i nije celo. Treba ga uspostaviti i pomoči, pa svesno i razumno voditi do krajnje-ga uspeha. Alko nismo sigurni za granične mase našeg naroda — a sada govorimo samo o Slovencima, —- ako nismo sigurni onda, kad zato ništa nismo krivi t. j. kad mi nismo izazvali jedno loše stanje, ako nismo sigurni onda, kada smo ostali indiferentni t. j. kad mi nismo nista pozitivnosra učinili i doprinijeli da stanje bude bolje, — sv^kako smo najnesi-gurniji onda, kada mi radimo direktno pa torne, da nezadovoljstva bude, da se snaga umanjuje, da se ustali nevaspita-nost u državnosti, i da se zajednica kvari. Suzimo pogled na Sloveniju. Poznata je naša ljubav za podsmevanje i za istraživanje mana. Lepo je to, ako je to , baštinjena osobina junaka. 0 Slovencima se naročito drži, da su u sebi a o na nacionalnih načelih, ki so nam odmerjala pravice in dolžnosti. Z jasno predstavo pravičnosti ima naš narod polno upravičenost biti nepomirljiv in neizprosen povsod, kjer je bil prikrajšan. Miroljubni in pravični po svojem bistvu, bomo zadovoljeni v naših nacionalnih zahtevah še odločnejši nosilci reda in miru. Takrat bomo vse misli in delo. posvetili kulturnemu ustvarjanju, s katerim bomo kot srečen narod oplajali človeštvo. Le ona deleeacija, ki bo v okviru mirovne ideie znala zaščititi naše priborjene pravice in pogumno zahtevati v njenem interesu zadoščenje za vse nam storjene krivice, bo resničen predstavnik našega naroda, njegovih interesov in našega miru. sebi laskavo raspoloženi. Zaista, niko jaki ne treba mnogo autosugestije, pa je jedna predpostavljena slovenačka preteranost u tome pogledu normalna. To ništa nije drugo, nego ptirodan alarm slaboga mesta. Slovenci umu da se proguruju, da se akomoduju, da prodira i da zauzimaju u našoj državi. Ni to nije dokaz nesposobnosti, inače bi morali pretpostaviti, da je osim Slovenaca sve drugo kod nas kolonijalno glu-po. Niko ne može u Sloveniju ni da prismrdi, ako nije Slovenac. Znači ujed-no: ako nije bolji i jači od Slovenca. Napokam dolazi naša istorija careva i kraljeva, i onda naš sadašnji broj. Slovenci istina malo daju na dokumente iz prošlosti i nemaju milenarski apetit. A diferencije brojeva naša tri ili četiri plemena, sa hladne tačke gledista, vrlo su nebitne, a naročito za kvalitet. Ako bi dodao poslednju grešku Slovenaca, a to je katoličanstvo, to ne izdeljuje i 11 ikako ne karaikteriše Slovence za sebe. Niko živi ne može sve da predvidja. Osim toga u našem zajedničikom životu grdno se mnogo dešava. Ali ima prostih, jednostavnih, absolutno jasnih stvari, preko kojih hoče da se žmureči predje. Kada Slovenci ne bi bili to što jesu, nego jedan a nama drugi i stran element, koji je sada za nas i sa nama državno politički legiran, morali bi svi mi da poradimo na tome, da taj element bude što jači, zato što je na gra-nici. Ponovo se citira fraza o našim pre-teranostima. Zar preterivanje Slovenaca u samooceni nije korisno i za celinu ako ojačava njih? Kada Slovenci ne bi bilo to što nama jesu, mi bi svi morali taj narodni element, koji je na tome izloženam mestu, da štitimo, da čuvamo i da jačamo. Ne samo radi granice u pravcu napolje, nego radi funkcije pe-rifernoga središta, ko j e mora da blago- tvorno deluje i u pravcu unutra. Pa šta su Slovenci nama? To da su kroz mnoge vekove bili i mrtvom stražam, a i mekanim zašti/tnim odbojem pritiska sa zapada, to da su bili i da još i danas jesu živim vratarnikom i izabi-račem za prapuštanje struja iz spolja, to da su u ime naše zajedničko, naroči* tim propadanjem i žrtvovanjem produ-kovali novu, otpomu i izdržljivu struktura, to da su se kraj sve strahovite akomodacije i neizmerne gubitke ipak održali i nikada ne odrekli unutrašnje kulture slavenske, vezane za divan stari jezik i pesmu, to da su nam sačuvali koliko god su više mogli sebe i zemlju svoju, i dali nam je u zajednici bez rezerve, to da su dodirnim slojem svojim prodrli i neraskidno se vezali i pomešali sa nama, i tako dali osnove novim šarama i potrebnim varijacijama te po-mogli selekciju, to da su kao treči umeli da izvrše pa i danas da izvršuju svoju ulogu, 'kako je po sudbini pred-odredjeno, to da su bez kukavičluka ili izdajstva odavno vodili prvoborne bo-jeve za naprednost i davali primere prave gradjanske hrabrosti, smelosti i poduzimljivosti, to da su oduvek pa i do sada neprekidno bili državno-politi-čki trezni, ozbiljni, razumni i jasni... Hteo bih- da letimično upozorim na jednu stvar. U Ljubljani nije univerzi-tet kompletan niti ceo. Ističem naročito, da je tamo medicinski fakultet po-lovičan i kmj. To patološko stanje tra-je protiv sviju razloga več petnjast go-dina. Ako Slovenija treba da bude jaka za nas, mora da ima i jaki univerzitet, dakle u prvom redu ceo. Mi smo svi dužni da se jedanputa lišimo odgovornosti i da iskupimo krivice naše, te da uzmemo spontanu inicijativu da se univerzitet u Ljubljani dovrši, a naročito da medicinski fakultet ne ostane još sto godina presečen na pole. Ne radi neke sitne logike, radi nekog dokolnog ljubiteljstva ili filistarske taktike, nego radi glavnog državno političkog rezana. A taj je rezon da nam Slovenija bude sigurna i jaka. ODNOSI Op. ur.: Priobčujemo članek, o katerega vsebini bi radi slišali še kakšno miši jen je. Odnosi mladih in starejših so bili že često predmet razpravljanj. Oni niso enaki v okviru raznih nazorskih skupin. Nekje vidimo slepo pokorščino, ki ni znak evolucijskega principa, pač pa skrajne konservativnosti; drugje zopet vlada elastičnejše razmerje, ki prenese in uvažuje vzajemno konstruktivno kri tiko, ki omogoča, da sprejema mladina najboljše in oplojeno s sposobnostjo svoje generacije odda zopet naprej; imamo tudi odnošaje trajne napetosti, ki se često povapnejo do zanikanja vsakršne vrednosti starejših in s tem do apriornega kritikasterstva. Če se ozremo na naše ožje razmere, moremo ugotoviti, da so ti odnošaji zelo različni. Katoliška mladina priznava absolutno pokorščino cerkveni hierarhiji, ki ji ne določa dogmatičnega okvira samo v verskih, marveč tudi v socialnih zadevah. Če tej mladini očitaš, da je v popolni odvisnosti, da se vse njeno delovanje vrši pod strogim nadzorstvom te odločno zavrne, češ, da so to njene interne zadeve, v katere nimaš pravice posegati. Vzgojena v tem duhu ni pokazala katoliška mladina nikdar naprednejše aktivnosti, pač pa veliko konservativno odločnost, kot nam potrjuje zadnje njeno prizadevanje vrniti v naše kulturno življenje mahničevsko nestrpnost. Tudi v političnem življenju določata razmerje oblast in poslušnost. Naloga katoliške mladine je bila vedno politično priganjastvo. Razumljivo je, da so sredstva, ki naj vzdržujejo to discipliniranost temu primerna, kakor moramo na drugi strani priznati, da starejša katoliška generacija hvaležno poplačuje poslušnost mladine v vsakršnem oziru: med študijem in ob vstopu v življenje. Mi bi katoliške mladine v tem razmerju ne motili, če bi z ozirom nanjo ne ugotovili njene posebne morale. Vsa v odvisnosti, ki jo je že opetovano jnv-110 priznala, se je upala očitati slično razmerje svojim nasprotnikom, pa naj je bilo ono resnično ali ne. Gotovo jo je pri tem vodilo spoznanje, da je to dopustno samo njej po prirodi njene miselnosti. O naši marksistični mladini zapišemo lahko manj besedi. Malo je prepričanih idealistov med njimi in več najemnikov, ki so dolžni, da dokažejo rentabilnost prispevkov njiliovih zunanjih gospodarjev. Njihovo delovanje je točno diktirano. Povezanost s starejšimi je morda večja kot pri katoliški mladini. To je končno nujna posledica dogmatičnih naziranj, ki dopuščajo jako malo stezljivosti. Če pa se pojavijo razlike, potem je tu sila, ki naj jih odstrani. Govoriti o teh odnošajih v autoritar-nih, fašističnih državah, kjer temeljijo v popolnem zaupanju mladine v vodilno osebnost, bi bilo za naše razmere preuranjeno. Pri nas je pereče vprašanje o razmerju med nacionalno mladino in danes vodilno nacionalno starejšo generacijo. V razliko od dogmatičnih skupin so bili odnosi v tej vedno liberalnejši. Ta sproščenost je često povzročila večja ali manjša odtujevanja in pri mladini u-stvarila občutek popolne svobode, kar je imelo za končno posledico bojazen pred vsakršnim tesnejšim sodelovanjem. V zadnji številki »Naše misli« smo priobčili potek dogodkov okoli reprezentance do nameravanega mitinga vseh študentov, ki naj bi se vršil v sredo, 3. junija. Na njem bi se v pravi luči pokazali vsi vzroki in intrige, ki so končno dovedli do tega, da je vprašanje reprezentance preloženo na jesen, ko bo zopet zavalovalo akademsko življenje. V torek, 2. junija je Društvo slušateljev filozofske fakultete vložilo na rektoratu prošnjo za dovolitev mitinga. Vladalo je mnenje, da bo rektorat, kot običajno, zborovanje brez nadaljnjega dovolil; da bo na ta način dopustil, da se razčistijo vse nejasnosti, ki so tekom borbe za reprezentanco metale tako čudno luč na vso stvar. Toda optimizem ni bil na mestu, niti pri tej tako malenkostni zahtevi. Krčmar-rektor je prekrižal vse račune. Sicer je njegova izjava, da sam brez odobritve univerzitetnega senata ne more ničesar dovoliti (seja senata bi se vršila šele v petek, 6. junija) jako lep primer njegovih taktičnih sposobnosti, ki se jih je vedno znal v podobnih primerih posluževati, toda v našem primeru pa presega že vse dovoljene meje. Popolnoma jasno je namreč, da je to sklicevanje na predpise le dobrodošel izgovor, da se študentovsko zborovanje ne vrši. Prav tako, kot je jasen ta manever, pa je jasno, da se vprašan je reprezentance že od prvih početkov od strani rektorata (pod političnimi vplivi seveda) preračunano zavlačuje, da torej rektor pri vsej zadevi le nima take čiste vesti, kot bi se to hotelo od gotove strani pokazati študentovski masi, ki se za ozadje, podobnih stvari ne zanima. Bojazen, da se vse to postopanje na mitingu ne bi izneslo in ožigosalo, je vedlo rektorja k zavlačevanju mitinga (vzporedno se je zavlačevala seveda tudi realizacija reprezentance), pravzaprav k njega onemogočitvi, kajti vedel je prav dobro, da bo nekoliko dni kasneje vsa stvar postala brezpomembna, ker bodo odšli skoro vsi študentje na počitnice. Posrečilo se je torej rektorju in njegovim prišepetovalcem, da so onemogočili realizacijo reprezentance — nam nad vse potrebne ustanove. Toda niso jo mogli in je ne bodo mogli spraviti v pozabo, ker vztraja ogromna večina akademikov na tem, da se reprezentanca oživotvori. Zaenkrat so nam bili Kritika se je često vodila javno in ne interno, kot pri ostalih strujah. Svojih zahtev ni skušala nacionalna mladina dosegati z uplivom od znotraj, temveč vedno od zunaj. To je rodilo vzajemno nezaupanje in prekinilo včasih vsakršen vzajemen vpliv in pomoč. Te občutljive točke v nacionalnih vrstah so se dobro zavedali njihovi klerikalni in marksistični nasprotniki in j-s tudi spretno izrabljali. Spominjamo se časov, ko so nacionalni elementi nosili odgovornost v državi. Čeprav so hile tudi takrat politično samostojne naše organizacije, so nas kljub temu obremenjevali z očitki, ki ?o šli za tem, da ostanemo pasivni v odločilnih trenutkih našega razvoja. Tako se je moglo zgoditi, da so šli važni dogodki mimo brez našega upliva, ker smo se pustili zvezati od nasprotnikov in skropulant-no pazili na vsak korak, če se ja ne da tolmačiti tudi v političnem smislu. Danes je nacionalna mladina dolžna, da spremeni svoje ravnanje. Smo za to, da ohranijo njene kulturne organizacije popolno samostojno|t; vsak zrel po-edinec pa smatramo, da je dolžan politično opredeliti se po svoji vesti za skupino, ki mu je idejno najbližja in ki nudi v konkretnih prilikah največ poroštva za uveljavljenje jugoslovenske nacionalne misli v vsem političnem, kulturnem in gospodarskem življenju. Za vsakega mora biti vodilen plemenit nagib, pa bo na vsakem mestu koristil ali pa ise bo umaknil drugam, če bo pri prvem koraku srečal razočaranje, ki se ga ne da odstraniti na noben način. F- vsled pomanjkanja časa prekrižani računi. Drugič se to ne bo več zgodilo, ker resno misleči večini ljubljanskih akademikov enkratno izigranje popolnoma zadostuje, da zna v bodoče ukrepati. Prav tako kot je ta mladina odločna, boriti se vnaprej za reprezentanco, ne bo nikoli pozabila dejstva, da so igrali pri vsej stvari glavno vlogo politični vplivi, politični vplivi iz one strani, ki vedno očita baš nacionalnim akademikom, da »politično izrabljajo akademske stanovske interese«. Toda na to se povrnemo še kasneje. Zaenkrat jemljemo s temi ugotovitvami le pravico »katoliškim« tovarišem, da nas na ta način še napadajo. Toliko o žalostni vlogi, ki jo je v zadnjem času igral g. rektor in akademske oblasti. Dotakniti pa se hočemo še pisanja »katoliškega« tiska o reprezentanci. »Slovenec« in »Straža v viharju« sta temu posvetila precej črnila. Posebno zanimivo pa je pisanje v zadnji številki »Straže v viharju«. Članka, ki je pisan popolnoma tendenčno in katerega ugotovitve od prve do zadnje so vse netočne in potvorjene, sploh ne moremo resno jemati. Vendar pa smo radi par za nas žaljivih trditev primorani odgovoriti. Pisec trdi med drugim, da se nacionalni akademiki vsa štiri leta niso toliko zanimali za reprezentanco, kot zadnjih štirinajst dni pred volitvami. Ne samo, da ta »ugotovitev« ni resnična, zanimiva je tudi radi tega, ker si jo upa postaviti pripadnik grupe, ki je pristopila k razgovorom o reprezentanci šele takrat, ko je vse delo za realizacijo te ustanove bilo v glavnem že dovršeno — in to od strani nacionalnih akademikov, gospodje katoliški akademiki, ki so se prvi lotili te, ne ravno hvaležne naloge. Ironično vprašanje, če nacionalnim akademikom morda ni šlo bolj za političen efekt, kot za reprezentanco, moramo najodločneje odkloniti, ker danes vsak akademik na naši univerzi ve, da so baš nacionalni akademiki oni, ki znajo strokovne interese strogo ločiti od politike. Da pa ne bo ostalo samo pri vprašanjih z ene strani, vprašujemo tem potom katoliške akademike, ali niso bili morda politični momenti tako močni, da so jim preprečevali navduševati se za reprezentanco, ko je bilo jasno, da je njih zmaga precej problematična? Kar se tiče pomembnosti kulturnih društev, ki jo pisec obeša na tako velik zvon, mu moramo odgovoriti, naj drugič malo bolj premisli stvar, preden jo napiše. Ko so pred kratkim katoliški akademiki zahtevali, da se pri reprezentanci upoštevajo tudi kulturna društva, je bilo to odklonjeno, ker se je smatralo, da bo stališče reprezentance mnogo trdnejše, če ne bo nikakega vmešavanja kulturnih društev. Da je pa Jadran sklical sestanek kulturnih društev, je pa popolnoma razumljivo, ker na naši univerzi ne obstoja nikakšna institucija, ki bi vsaj v toliki meri mogla nadomestovati voljo akademikov, kot kulturna društva (v bodoče bo ta forum seveda reprezentanca). Vendar pa to dejstvo še ni nikakšen dokaz, da bi kulturna društva v reprezentanci sami morali imeti kakršnokoli ingerenco, oziroma, da bi reprezentanca sploh slonela na kulturnih društvih. Že v poslednji številki »Naše misli« smo izrazili naše mnenje, da bi se pripadniki vseli bivših poštenih in jugo-slovensko orijentiranih političnih frakcij lahko združili le v eno močno, med seboj povezano idejno skupnost. Mi smo imeli v naši najnovejši politični zgodovini že več takih poizkusov. Zad-n:eiga datuma je JRZ. Ker smo časovno še preblizu ustanovitve te politične skupnosti in ker nam njeno delovanje v našem političnem življenju še ni prineslo onih rezultatov, po katerih bi lahko podali z našega stališča gledano sodbo na pomen državotvornega delovanja JRZ, se bomo omejili le na to, da podamo par misli z ozirom na gledanje nacionalne akademske omladine, na to najnovejšo politično formacijo. Jugoslovenska radikalna zajednica se je, kakor znano, formirala izključno iz pripadnikov treh bivših političnih strank: Narodne radikalne stranke, Jugoslovenske muslimanske organizacije in Slovenske ljudske stranke. Že v tem formiranju JRZ vidimo prvi nedosta-tek. JRZ, ki se vsaj po izjavah svojih voditeljev noče afirmirati kot politična stranka, temveč kot idejna skupnost vseh programu JRZ odgovarjajočih elementov, sestavljajo izključno pripadniki treh bivših političnih strank. Če se pa ozremo v našo bližnjo politično preteklost, na takratno delovanje in stališče teh treh p redšesto januarskih strank, če analiziramo njihove programe, pridemo do zaključka, da te tri stranke nimajo popolnoma nič skupnega, naj- BOJIJO SE Nekateri dnevniki so z bojaznijo zabeležili prizadevanja, ki zasledujejo zbližan je vseh jugoslovenskih nacionalnih skupin v enotno fronto. Ne da bi bili prepričani o avtentičnosti gornje vesti, jo pozdravljamo, ker želimo, da bi bila resnična. Razvoj prilik v državi nujno sili, da se združijo vse nacionalne moči v enoto, ki bo morala biti uvaževan politični cinitelj. Drugačne razmere v državi so potrebne, da se prečistiio razlike, ki jih danes razdvajajo. Današnje stanje svetuje samo združitev ali vsaj tesno sodelovanje vseh iskrenih in poštenih Jugoslovenov. * KADAR JE V OPASNOSTI NAJVIŠJA SVOBODA Gospod senator Jovan Banjanin Je na neki politični skupščini izpregovoril z ozirom na mednarodni položaj, O katerem je treba, da vodimo račun tudi v naši notranji politiki, sledeče besede: »Naše pokolenje ne sme zapraviti tega, kar so ustvarjala stara pokolenja. Jugoslavijo moramo čuvati in očuvati. Kadar je v vprašanju svoboda naroda, tedaj stoji svoboda Jugoslavije nad vsemi svobodajni. Vse svobode morajo Odgovoriti moramo še na zadnji in največji absurd omenjenega članka v »Straži v viharju«. To je trditev, »da polagajo katoliški akademiki veliko važnost na akademsko reprezentanco, da se bodo zanjo borili in šli na volitve takoj, ko bo dovoljena«. Ni več ni-kaka tajnost, kdo je bil oni, ki je onemogočil realizacijo reprezentance pred štirinajstimi dnevi z raznimi zahrbtnimi intervencijami pri rektorju in pri posameznih profesorjih, jasno je tudi, kdo se je dosedaj boril za reprezentanco in delal na tem, da se res ustvari. Kako more potemtakem pisec članka postavljati še dalje podobne trditve in dajati slične izjave, kot so gornje, ko vendar pljuje v lastno skledo. Mar bi bil molčal, da se ne bi osmešil še s tem, ko je itak že ves članek tako smešen za onega, ki pozna resnico. 'V emo, da nam bo pisec odgovoril. Želimo si tega, ker bo mogoče članek še bolj vesele narave, kot je bil omenjeni. manj pa toliko, da bi lahko skupno formirane, tvorile novo politično, še manj pa idejno skupnost. Še ena stvar je. Danes se mnogo govori o svetovnem nazoru v politiki. Mogoče je pa kak svetovni nazor, ki druži pristaše JRZ? Pri razčlenitvi tega vprašanja moramo -računati na eno predpostavko, namreč, da je JRZ jugoslovanska nacionalna formacija. Za na-dalnjo analizo je zadostno, da pretehtamo le večinski del današnje JRZ, t. j. bivšo Slovensko ljudsko stranko. Ali je svetovni nazor bivše SLS identičen s svetovnima nazoroma bivše NRS in JNO? Opozorili smo že na našo predpostavko. Dobro nam je znano, da je slonelo vse delovanje in vsi politični cilji bivše SLS na katoličanstvu kot svetovnemu nazoru. Mislimo, da ta svetovni nazor nima z jugoslovenskim nacionalizmom prav nič skupnega. Sklepe iz tega prepuščamo čitateljem v razmišljanje. Ali je liiogoČe demokratizem tisto vrhovno načelo JRZ? Zdi se nam, da katolicizem ni demokratičen. Cerkvena hijerarliija nas ne more o tem prepričati. Zanimalo bi nas glede tega tudi mnenje ostalih dveh delov JRZ. Iznesli smo par misli o našem gledanju na Jugoslovensko radikalno zajed-nico. Mislimo, da so realne, kakor je realen tudi nas nacionalizem in naše presojanje političnih prilik v državi. Če smo se zmotili, bomo našo zmoto z veseljem pozdravili. Toda današnje prilike ne govore v tem smislu. Ž služiti samo Jugoslaviji, in kar njej ne služi, je protinarodno in razdiralno.« Te besede odličnega Jugoslovena gotovo ne veljajo samo njegovim najožjim političnim somišljenikom, temveč vsem nacionalistom, ki jim težke razmere ne morejo zamegliti pogledov na prvenstvene interese naroda in drž ive kot celote. ¥ PREKRŠENA TRADICIJA Med mladim sodniškim naraščajem vladata že nekaj dni veliko nerazpolože-nje in zaskrbljenost. Sodišče je bilo doslej ono področje, kjer so razne spremembe v državi ostale brez vpliva ne samo v pogledu razsodb, temveč tudi v pogledu namestitev. To je razumljivo z ozirom na vlogo, ki jo ima sodniški stan v družbi kot čuvar pravice. Kako pa naj bi bila sicer čuvana avtoriteta te važne institucije in zaupanje vanjo, če bi ne bila ona popolnoma prosta vseli kvarnih vplivov. Pred dnevi so bila izvršena imenovanja mnogih sodniških pripravnikov. Doslej je veljala praksa tako, da so se kandidati zvrstili po starostnem vrstnem redu. Kdor je več časa čakal, ta je bil prej imenovan. V prepričanju, da bo to veljalo tudi v novih razmerah, so živeli nekateri pripravniki, ki čakajo REPREZENTANCA OB KONGRESU JRZ BELEŽKE že (lo dve leti, v upanju, da dobe končno košček kruha v poklicu, ki ga ljubijo. Sledilo ipa je grenko razočaranje, kajti postopalo se je po drugih kriterijih, ki se na merodajnih mestih niso prav nič prikrivali. Pozitivno vemo, da ludi strokovna sposobnost ni bila važna. Zanimivo pri tem pa je to, da jeza ne pada na tiste, ki tako ravnajo, temveč na one, ki niso znali ali pa v svoji večji tolerantnosti niso hoteli posluževati se teh metod, ko so imeli možnost. Ali naj bo to nauk za bodočnost? Če ne bo v tem zavladala popolna objektivnost, bodo trpeli škodo sentimentalni. * POZIV MLADINI Če se ne motimo, je JRZ prva v naši državi postavila ministra za šefa njenega mladinskega krila. Z nalogo pridobiti in organizirati mladino v novi politični stranki, je poverjen minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogic. \ tem svojstvu je idal poziv na jugo-slovensko mladino, naj se pridruži za-jednici, ki ji nudi možnost polnega udejstvovanja. Odkar je prevzela krmilo države nova stranka, smo o mladini sicer mnogo, a vse preveč meglenega slišali. Slišali smo o nekih resolucijah, o akademski JRZ, o klakerski vlogi mladine ob zadnjem kongresu itd. Tudi »Slovenec« je o vsem tem obširno pisal, samo imena teh mladih pristašev, zlasti iz Dravske banovine, še ni zabeležil nobenega. Mi sicer ne trdimo, da bi ne bilo v vrstah JRZ prav nič mladine. Če nas zanima, kdo so mladi pionirji, ki nnj v okviru nove stranke tvorijo novo generacijo, razpredeno in povezano širom cele naše domovine, potem nas zanima zato, ker doslej nismo zasledili med ono mladino, kateri je zgolj omenjeni poziv predvsem namenjen, prav nobenega interesa vzpostaviti vezi z mladino na jugu. Njej ni bilo do tega, da s skupno rastjo v mladosti odstranjuje razlike in ustvarja popolno enotnost, ki naj tvori osnovo tudi vsemu kasnejšemu življenju. Rolj je tej madini ugajal samostojen razvoj v mladosti in kompromisno sodelovanje v starosti. Če se je v tem oziru poboljšala, bomo srečni, ker bi videli, da je spoznala svojo zmoto. BOLGARSKI PLESI Že na velikem plesnem festivalu pred tremi leti, smo imeli priliko uživati poleg ostalih slovanskih tudi bolgarske plese. Že takrat je bilo v bolgarski skupini nekaj visokošolcev. V nedeljo dne 1. t. m. pa so prišli k nam samo akademiki iz Sofije, da nam s samostojnim nastopni v opernem gledališču ponovno dokažejo bogastvo svojega narodnega plesa in narodne noše. Z izvajanjem najbolj karakterističnih plesov so nam nudili program, ki ga ljubljanska publika ni uvaževala tako kot ostala jugo-slovenska kulturna središča; sicer bi bil njen odziv številnejši. Številnejše pa je bila zastopana naša mladina, ki je ni zvabila v operno gledališče samo želja po umetniškem užitku, temveč tudi globoko bratsko nacionalno čustvo. Po vsaki plesni točki je dajala viden izraz svojemu navdušenju. Z NAŠIH UNIVERZ K RAZPUSTU »MLADEGA TRIGLAVA« Pred dnevi smo bili obveščeni, da je senat Aleksandrove univerze razpustil klub neodvisnih akademikov »Mladi .Trijdiu Razpust je spadal v kompetenco univerzitetne oblasti, ker je bilo prizadeto društvo osnovano z njeno odobritvijo in z delokrogom omejenim izključno na univerzitetno področje. Dne 1. junija t. j. že pred razpustom je bila ^oleg drugih javnih činiteljev pozvana tudi »Naša misel« od odbora »Mladega Triglava«, da po priloženem obrazcu protestira pri rektoratu našega vseučilišča proti nameravanemu koraku senata. Svoj oziv je odbor utemeljeval s poudarjanjem pomembnega dela, ki ga je vršil »Mladi Triglav« in označil namero univerzitetnega senata kot edinstven napad na svobodo akademske kulturne organizacije, ki ga ne morejo upravičiti netočni očitki o prekoračenem delovanju političnega značaja. Tako »Mladi Triglav«. Čeprav nam ni bilo mogoče, da javno zavzamemo do tega vprašanja stališče še pravočasno, vendar storimo to naknadno, ker smatramo, da je to potrebno radi korakov, ki jih ho članstvo razpuščenega društva gotovo še storilo v obr;>mbo svojih interesov, kakor radi bodoč;h sličnih slučajev. A priori ne moremo vzeti v zaščito nobenega akademskega kulturnega društva, ker obsežna akademska svoboda in avtonomija visokošolskega kulturnega življenja ne izključuje možnosti njihovega razpusta. Vsako resnično in zavestno prekoračenje statutarnega delokroga je eden razlogov, proti kateremu bi bilo težko braniti kogarkoli. S tem ne trdimo, da je podano v konkretnem primeru dovolj utemeljenih hremenju-jcčih dokazov. Akademske svobode niso dolžni spoštovati samo oni, ki jo uživajo, marveč O SAMOVZGOJI, psihoanalizi, izbiri poklica, moralni osebnosti ... dajem pouk. Pisati pod značko »Samovzgoja« na upravo »Naše misli«, Ljubljana, Groharjeva št. 1. tudi vsi oni, ki so pozvani, da ugotavljajo v gotovih slučajih njeno zlorabil an je. Če iemliemo danes v zaščito »Mladi Triglav«, ne storimo to zato, ker bi bili orepričani o niegovi neoporečnosti, temveč zato, ker menimo, da je doslej nam poznana argumentacija razpusta nezadostna. Solidarnost, ki smo jo dolžni pokazati v gotovih vprašanjih tudi z največjimi idejnimi nasprotniki, nas sili v tem primeru, da zahtevamo od univerzitetnega senata ' «no navedbo motivov, ki so bili zanj odločilni. V tem slučaju nam bo dana možnost, da se končno odločimo za eno ali drugo stvar. REKTORAT IN REPREZENTANCA Naš odgovorni urednik tov. Orožen Milan, ki se je trudil, da dobijo slušatelji Aleksandrove univerze svojo legalno stanovsko predstavnico, je prejel 12. junija od g. rektorja dr. Samca sledeče obvestilo: »Kot prvopodpisanemu na vlogi od 26. maja 1936, s katero prosite za odobritev pravil stanovske organizacije slušateljev Aleksandrove univerze v Ljub-ljani, Vam sporočam, da je univerzitetni senat na seji od 29. maja 1936 predložena pravila te organizacije odklonil, i er niso v skladu s predpisi uredbe o društvih univerzitetnih slušateljev od 20. aprila 1934.« RESNICA Zadnja Straža v Viharju piše pod rubriko »Univerza« in pod naslovom »Reprezentanca«, da sem jaz vložil reprezentančna pravila z drugim imenom (univerzitetnemu senatu) ne da hi dobil zanje pristanek vseh predlagateljev, ki jih univerzitetni senat iz istih razlogov (namreč, da predložena pravila niso v skladu z občo univerzitetno uredbo) zopet ni potrdil. Te vrstice niso resnične. Pravni referent univerzitetnega senata me je opozoril, da mora vsaka predložena pravila podpisati vsaj 50 predlagateljev in da ne zadostujejo podpisi in žigi društev. Enako sem bil opozorjen, da naslov reprezentance ni v smislu zakona. Ta ne-dostatek sem popravil in predložil pravila v podpis slušateljem in sem kot prvi podpisnik vložil pravila na rektoratu. Ničesar nisem torej napravil proti volji predlagateljev, kot hoče to Straža prikazati, najmanj pa proti volji Stražarjev. Saj so ravno oni, kot namreč sami trde, največji pobomiki za reprezentanco. Na žalost pa niso ti katoliški tovariši niti najmanj pomagali ustvariti reprezentanco. Z vsemi sredstvi, ki tudi niso vredna akademika, so jo ovirali, kar jim, če sami žele, javno predočim. Orožen Milan, predsednik komisije medstrokovnega odbora za reprezentanco. KER SO RILI DOSLEJ OB STRANI V Beograd namerava odpotovati neka delegacija katoliških akademikov, ki so v odboru Akcije za izpopolnitev Univerze, da bi intervenirala v naših akademskih zahtevah. Ti tovariši sedaj mrzlično iščejo potreben material pri —- nacionalnih akademskih delavcih in pri nekaterih neorganizirancih. AKCIJA ZA KNJIŽNICO Čitali smo, da je sedanji predsednik tov. Verbič zbral že precej materiala za gradnjo centralnega univerzitetnega poslopja, ravnotako, da je dobil precej materiala v zadevi Knafljeve ustanove. Z največjim veseljem pozdravljamo delo katoliških akademikov za našo Univerzo. Mislimo le, da so se ga malo pozno spomnili. Sami priznavajo, da so šele sedaj začeli zbirati snov. V ostalem pa poteka vse delo sedanjega odbora le v debatah, kako so se izvršile volitve v ta odbor. Na debelo se politizira o posameznih listah, ki so pri volitvah sodelovale. Sedanji predsednik Verbič, ki je sam zagrizen strankar, ni zmožen voditi odbora te važne organizacije objektivno. Mislimo, da bi bilo najbolje, če se v začetku prihodnjega semestra vrše nove volitve, ker je sedanji položaj nevzdržen. MIMOGREDE »SODOBNOST« O MLADINI Čudimo se virtuoznosti, s katero gotovi krogi spravljajo vsako zadevo v neposredno ali vsaj posredno zvezo s sa-moslovenstvom. Eden takih primerov imamo v uvodni besedi letošnje 5. številke »Sodobnosti«, ki jo je napisal g. Fatur B. Ne da bi se dotikali njegove kritike zadržanja nekefra časopisja ob zadnji stavki na Aleksandrovi univerzi m zaključkov, ki jih je iz tega napravil, hočemo opozoriti na »naravno« pot, ki jo je našel od šolnin, taks in tehnične uredbe do samoslovenstva, ki po njegovem mnenju združuje »večji in boljši del slovenske mladine«. Dalje proroku-je v svoji veliki misli o mladini, da » ... ostalim prej ali slej ne bo moglo ostati drugega, kot da slede ...« Znamenje našega časa je pač tako. Vse, tudi splošne zadeve, vsedržavne, socialne in stanovske je treba spolitizirati in jih napraviti lokalne ali plemenske, ker le tako se da iz njih izbiti dobiček. Nič manj značilno ni pavšalno postavljanje trditev, ki jih ne moreš podpreti s stvarnimi dokazi. Na kakšni podlagi je prišel pisec do gornje trditve in prerokovanja nam ni znano. Mi nismo še nikjer videli »boljšega in večjega dela mladine« v taboru, v katerem g. Fatur želi, da bi ona bila. Točnejša bi bila na tistem mestu pobožna želja, kot pa ugotovitev. »SLOVENIJA« IN »STARA PRAVDA« »Štiri številke »Stare pravde« so zadostovale, da se je našla v najtesnejšem objemu »Slovenije«. Če pogledamo, kdo je urednik prve, nam postane to kmalu razumljivo. Pri njiju se hočemo le toliko zadržati, da nama pojasnita, kaj mislita z originalom (v »Sloveniji«) in ponatiskom (v »Stari pravdi«), ki pravi: »To čutimo: Prihaja dan, ko bo moral slovenski narod izpričati svojo pravico do polnega narodnega življenja, ko bo moral prvič v zgodovini to izpričati z močnim dejanjem in velikim tveganjem ter dokazati svojo enodušno voljo, da hoče o svoji usodi sam odločati. Nihče mu ne more prihraniti te preizkušnje .. .« Po našem mnenju zaslužijo tako velike besede, ki pozivajo k velikemu tve-ranju, več jasnosti. Kako bi bili mi zadovoljni, ko bi imeli oni v mislih dejanje, ki naj privede naše raztresene ude v svobodno Jugoslavijo! GOROSTASNOSTI Če ne veš, kaj so gorostasnosti, vzemi »Staro pravdo« in zvedel boš. Tam stoji napisano: »V politiki tavamo od ideala do ideala« ... »Slovenci smo ostali brez države in se razvojno še danes nahajamo v letu 823« . .. »Šele avtonomistično gibanje v Jugoslaviji je bilo prvo samostojno hoteno politično dejanje slovenskega naroda« .. . »Vsi tabori in vse čitalniško gibanje so bili pravo spanje proti temu živemu zanosu ...« ... Naša volja se je prebudila: postali smo narod! . . . Tako se vrsti ena za drugo, čez celo naslovno stran. Ne vemo, ali naj bi se nad bolestnostjo človeka, ki se je šele včeraj prebudil in zato mimo velikih zgodovinskih mejnikov zasledil šele v svobodi prvo naše hoteno politično dejanje, zamislili ali jo pomilovali. Bolje bo drugo. »STRAŽA V VIHARJU« PAPEŽU PIJU OB 80 LETNICI »Straža v viharju« se v zadnji številki globoko klanja .Piju XI. ob njegovi 80-letnici. Ker je ta slavospev jako zanimiv, ga objavljamo v celoti: »Neomaj-Ijiv steber krščanstva si nam, Fides in-trepida na Petrovi skali! — Kraljestvo Kristusa Kralja gradiš! II krščanski obnovi vsega modernega življenja vabiš nas lsjike v katoliški akciji! Mladini usmerjaš smeri prave vzjioje! Družinam kažeš božjo zasnovo krščanskega zakona! — Človeški družbi utiraš pota skozi pragozd kapitalizma in mimo prepadov komunizma do krščanske ureditve družabnega ustroja. — Krščanske narode vzhoda in zahoda, severa in juga vabiš k edinosti Petrove cerkve. — Vsem ne-krščanskim narodom pošiljaš novih mi-sionarjev in jim postavljaš domačine za škofe! — Tebi, o Sv. Oče, Namestnik Kristusov, izraža ,Straža v viharju4 svojo na jglobljo otroško vdanost in Ti prisega nezlomljivo in neomajno zvestobo.« Dodajamo: Katoliška mladina se je jako spretno izognila dejstvu, da papež tolerira krivice, ki se gode našim ljudem pod Italijo, ko trdi, da postavlja samo »nekrščanskim narodom domačine za škofe«. »STRAŽA V VIHARJU«, AKCIJA IN ČISTI PROPORC Ko govori se o proporcu — ne slišiš nič. Ali pa molčiš! Ko prav »uspešno« zmagaš —se veseliš; in kričiš: »Vsiljen bil mi je proporec čist, iz odbora mora četrti nacionalist!« KATOLIŠKA AKCIJA Koadjutor dr. Stepinac je pred kratkim v več časopisih dal priobčiti svojo izjavo glede stališča katoliške akcije v zagrebški nadškofiji do politike. To izjavo je priobčil seveda tudi »Slovenec«, gotovo radi tega, ker se »popolnoma strinja z izvajanji dr. Stepinca. Si ta-cuisses, »Slovenec«! Z OGLASNE DESKE Čitamo: Gg. slušateljem I. letnika tehniške fakultete. Sklep fakultetnega sveta z dne 22. V. 1936: »Za slušatelje I. letnika tehniške fakultete se vrše izpiti v letu 1935-36 po stari fakultetni uredbi.« — Ljubljana, 8. junija 1936. Pečat: Dekan: Osana. Zanima nas, kaj nekateri razumejo pod besedo »sklep«. Ali je fakultetni svet sam po sebi prišel do tega »sklepa«? Ali je šele sedaj uvidel, da je takšen »sklep« umesten? Ali je ta »sklep« zopet zasluga katoliških akademikov? Pravilne odgovore nagradimo! Štev. 14. IZMED JU DEMOKRACIJE I FAŠIZMA REVIZIJA MARKSIZMA Stalin je na konferenci ruske (?) komunstične stranke imel daljši referat o novi ustavi, ki predvideva med ostalim tudi zaščito privatne lastnine. VZGOJA V ODGOVARJAJOČE POSLOPJE G. Mussolini dosledno izvaja vzgojno geslo mladine »knjiga in puška«. Te dni je uvedel novo izpopolnitev: italijanska mladina naj raste v mladinskih vojašnicah. Morda mu bo uspelo, da uresniči sanje Machiavellija o militari- Za vzogojo mladine nam je neobhod-no potrebna sistematično urejena knjiga o delovanju naših mlajših generacij. Divni primeri poedinih omladinskih osebnosti in spontanh gibanj, idejno globokih in dejansko močnih, bi mogli biti trajen vzor novim naraščajem. Knjiga, ki bi bila verna slika naše mladine, bi mogla biti po sili svoje prepričevalne, idealne misli’in neustrašenega požrtvovalnega dela najboljši prijatelj nam in bodočim mlajšim rodovom. Pri tem mislimo na one idealne mlade delavce, ki so bili v službi vodilne misli našega naroda. Le služba jugosloven-stvu, ki nam je dala skoraj vse narodne velikane, je oplajala duha in srce tudi naši mladini. Le v tej ideji so nam razsi omladinci, ki so dajali ton našemu resničnemu nacionalnemu razpoloženju. Taka mladinska zgodovina bi nam najlepše prikazala organski razvoj našega naroda od početkov nacionalnega in političnega prebujenja do danes in pomebno vlogo, ki jo je v njem dolžna vršiti mladina. Učila bi nas optimizma Jugoslovenaka nacionalna visokošolska mladina, vzrasla v svobodi, gotovo ni zadostila vsem svojim dolžnostim. Dobro je, da to autkritično priznamo. Poznavalec njenih vrst ve, da je svoj delokrog preveč utesnila. Če naj vzamemo za primer naše najbližje razmere, vidimo, da se je njeno izživljanje gibalo pretežno v mejah lastnih kulturnih organizacij in univerze. Ako imamo to za pogrešno, gotovo ne mislimo, da bi ne smelo biti tu težišče njenega udejstvovanja in samovzgoje tudi v bodoče. Obratno, mnenja smo, da mora prav v kulturnih društvih nacionalne mladine biti motor njenega delovanja, katerega vpliv pa mora segati tudi na področja, ki jih je doslej zanemarjala. Na,pačno je mišljenje, da je dovolj, če intelektualna mladina z resolucijami in izjavami zavzema z visokošolskega piedestala stališče do vprašanj, ki se pojavljajo v življenju naroda. Res je, da se da včasih koristiti s -takim opozarjanjem na način njihove rešitve ali na nedostatke. Čeprav je točno, da je konstruktivna kritika pravica in celo dolžnost mladih, vendar smatramo, da so njene obveznosti tudi za časa izobraževanja mnogo večje. Nacionalna mladina je dolžna, da gre v vrste kulturnih in nacionalnih delavcev in na vsa področja, ki so zanjo primerna. Tu je priložnost, da pride do praktične veljave njena sveža misel. Bodimo iskreni: sklicevanje na ovire ne drži vedno. Res je, da cesto srečaš nerazumevanje — hoteno ali nehoteno —, še bolj res pa je, da pogostejše mi mladi niti p’e našega nacionalnega življenja. To bodo storili s tem, če pošljejo na osnovi delitve dela vse sposobne delavce v zgo^ raj omenjena nacionalna društva, ter tako vzpostavijo koristne vezi z resničnim javnim delom. Prepričani smo, da ne bo povsod delo najhvaležnejše in brez ovir. Toda to jih ne upravičuje, da se takoj zay grenjeni odtegnejo dolžnosti, češ, n$ pustijo nas zraven. Vemo, da bodo to redki slučaji, ker verujemo, da si žele razbremenitve mnogi, ki nosijo danes odgovornost. Na vrsti smo mi mladi. Naša dolžnost je, da prispevamo po svojih sposobnostih k delu, ki ga vrše naše nacionalne institucije. • IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA Vse cenjene naročnike • zamudnike ponovno prosimo, da nam do konca tega meseca gotovo nakažejo naročnino, ki je minimalna, a za obstanek našega lista neobhodno potrebna. Redakcija naslednje številke »Naše Misli« bo zaključena 22. t. m., zato naj-uljudnejše prosimo, da nam cenjeni so-trudniki dotlej pošljejo svoje prispevke. Uprava in uredništvo. Op. ur. Priobčujemo članek našega prijatelja iz Zagreba, ki bo gotovo mnogo pripravil do razmišljanja o aktualni temi. Ako se izuzme zajednička borba pro-tiv crvenog komunizma, koju vode ma-nje ili više sve evropske i vanevropske države, bilo da su demokratske bilo fa-šističke, moglo bi se reči, da je naše vreme, baš ovo sadašnje, karakteristično po tome što se — istovremeno sa lom borbam protiv jedne spoljašnje najezde — vodi unutar tih istih država unutamja borba izmedu demokratije i fašizma. I kod nas, otkako je popustila stega autoritativnih režima i politički život počeo da se normalizira, vidno se ma-nifestuje i oseča taj sukob izmedu demokratskih i fašističkih struja u javnosti. Ta borba kod nas još nije uzela maha, jer su snage i jednih i drugih dekoncentrirane, pa im 6e zato i ne pri-daje ozbiljniji karakter. Jer, kod nas se u ovom času politička zbivanja istovremeno mogu videti na dvema poli-tifikim pozomicama: u skupštini i van nje. Svaka od ovih ima svoje posebne obeležje, svoj posebni značaj. Postoji opozicija u parlamentu i van njega, ali nemaju ničeg zajedničkog, jer su i uz-roci koji su ih doveli u taj položaj sa-6vim različite prirode. Radi ovaikve dvo-jake situacije teško je, da se za sada kod nas odredi pravi odnos izmedu grupa koje prestavljaju jedan i drugi politički sistem i da se kritieki p o.smatra njihova medusobna borba. To če biti moguče tek posle novih, slobodnih izbora, kad se bude pokazao istinski ili bar približni efekat i odnos njihovih snaga. Ali sa jednog opšteg gledišta, posma-trajuči suštinu i značaj demokratije odnosno fašizma ponaosob i uporedujuči ih, mogli bi se izvesti opšti zaključci, koji bi vredili i u našem slučaju. Jedan pogled na današnje stanje demokratije u svetu kao i fašizma mogao bi poslu-žiti omladini kao izvesni kriterij za po-litičko opredeljenje. O demokratiji se danas ne čuje bas povoljno mišljenje. Naprotiv, obično se smatra da se je ovaj plod velike fran-cuske revolucije toliko izrodio, da mu je od onog zamišljenog ostalo samo ime kao jedna prazna oznaka. Ima u tome dosta istine. Sistem demokratije, koji garantuje eradanima slobodu, politička prava i jednakost pred zakonom nije u praksi bio nikad realizovan potpuno, več samo delimično. Tu se je pokazalo, da je vlada svih, vlada suverenog naroda nemoguča, odnosno neizvodljiva baš po samom demokratskom sistemu. Individualistička demokratija, ova današnja, zasnovana na poštovanju slobo-de i individualnih prava pojedinaca, nije ni u najidealnijem slučaju (Švaj-carska),dala ni približno tvorevinu onoj, koju su u svojoj masti videli protagonisti velike socialne revolucije iz 1789. Demokratija je ostala samo jedan ide-alan politički program, ali u stvarnosti, u konstrukciji njene organizacije i u njenom vladajučoj formi, ona se je vrlo udaljila od svojih postulata. G. A. Tardieu, francuski bivši mini-star i veliki političar izneo je u parlamentu jednu poraznu istinu o demokratiji svoje zemlje. On je, naime, služeči ee približno tacnim ciframa utvr-dio da u Francuekoj u istini sodeluje u aktivnom politiokom radu odnosno koristi svoja suverena narodna prava jedva 10 % stanovništva a da su stvarni prestavnici naroda agenti raznih poli-tiokih klika, kojih ima oko 200.000, dakle % od ukupnog stanovništva države. Doista, ako se sa sociološkog gledišta posmatra unutrašnja grada jedne političke organizacije u demokratskom sistemu, dolazi se neminovno do zaključka, da je tu partijski aparat najmanje demokratski, več da je naprotiv baš su- protan tome t. j. da je oligarhičan i aristokratski. Jedna politička partija samo prividno izgleda kao da stecište izvesne političke ideologije i da je tesno vezana za volje pristalica te ideologije. U stvari nije tako. Upravni aparat jedne političke partije pokazuje se u njoj kao zasebno telo, kao jedna organizovana manjina, kojoj je masa pristalica podredena. Jednom izabrano vodstvo nastoji da zadrži i dalje svoje pozicije te se polako pretvara u profesionalno. U želji da se održe na površini, partijski vodi se po-mažu demagogijom kao preventivnim sretstvom u borbi sa svojim konkuren-tima, novim vodama. Sasvim protivno demokratskim uverenjima, po kojima se ostva^enje programa ne vezuje za ličnosti več za snagu narodnih masa, vodstvo partije ostaje obično dugo na toni položaju i udružuje se, povezuje medu-sobno, za održanje svojih pozicija. Prema tome,- vodstvo postaje unutar jedne partije vladajuča grupa, čija je glavna težnja da se što duže održi na vrhu. Za nju program partije nije osobito važan, pogotovo onda ako su u pitanju lični interesi. Za birace če se uvek nači do-voljno lepili reči, da ih se održi u dob-rom raspoloženju prema partiji i pove-renju prema vodstvu. To poverenje je, uostalom, i jedna pretpostavka za de-mokratiju, jer je nemoguče i zamisliti, da čitav jedan narod aktivno učestvuje u državnoj upravi. To je tehnički ne-ostvarljivo. Zato je, pak, i došlo do stvaranja jedne grupe ljudi, kojima je politika postala redovno zanimanje, do formiranja tzv. političke klase. Ta klasa se, u naše vreme, rekrutuje iz redova gradanske initeligencije, osobito od advokata, profesora i bankara. Ova klasa intelektualne selekcije i ekonomski jakih društvenih slojeva upravo i stva-ra državnu organizaciju i u svom delanju organizuje se protiv širili narodnih, ali duhovno slabijih i siromašnijili slojeva. U nju ulaze vodi manjih stran a-ka, odvajajuči se od mase. Zato narodni politički pokreti i ne ostavljaju dub-lje tragove u socijalnoj i kulturno j strukturi dotičnog naroda. Ti su pokre-ti u stvari odgajalište ljudi, koji če doc-nije uči u tu političku klasu. Kakvu ulogu igra ta klasa u javnom politič-kom životu svima je dobro poznato a isto tako i njihove pobude, koje su ih dovele na političku arenu. Kao sretstvo odbrane od oligarhije te klase, koja vlada u partijama, parlamentu i u državi trebalo je da posluži neposredno učešče naroda u zakonodav-stvu tzv. referendum. Medutim, u praksi se je pokazalo da taj način ima slabo dejstvo. Narodne mase, u koliko več ni-su neprosvečene, najčešče su nehatne i nezainteresovane za mnoge zakonske projekte, o kojima se glasa. Osim toga važna je sama činjenica, da se glasa za dotični zakon samo u celoti sa »da« ili »ne«, pa se kao takav i prima ili odbija. Ali se time nije ništa postiglo. Utičuči na stvaranje zakona, narod nije u stanju da kontroliše da li se ti zakoni, koje je 011 izglasao, pravilno vrše i pri-menjuju. Potrebno je pre svega da politička organizacija demokratije i države bude uredena po načelima zakonitosti. A zatim da se narodu omoguči kontrola nad radom državnih upravnih organa. Kako se, čak, to može izvesti. Kad se zna, da vlada može raspustiti narodno prestavništvo odnosno skupstinu i raapisati nove izbore, kad sa ovom ne bude mogla ili htela da radi. Osobito tamo gde vlada nije zavisna od parlamenta te iz njega birana. Šta ostaje u takvom slučaju demokratije? Pravo ot-pora ali kakvog: pasivnog. Demokratija ne poznaje u svojini načelima nasilja. Ona se osniva na slobodnoj volji večine. Sretstva za njeno održanje i borbu je-dino su ova: ubedivanje usmenom i pismenom rečju i s)obodni izibori. (Dalje prihodnjič) POTREBNA NAM JE OMLADINSKA ZGODOVINA ZA VEČJO AKTIVNOST NACIONALNE MLADINE Lastnik in izdajatelj: Konzorcij *Nai« mulit. - Uredništvo in uprava: Ljubljana, Groharjeva cesta 211.; ček. račun štev. 17.120. - Za konzorcij in uredništvo odgovarja: Orožen Milan, cand. mr. Tiska Tiskamo Slatnar, d. z o. z., Kamnik (Vodnik in Knez).