|4| Planinski vestnik | JUniJ 2014
TEMA MESECA
Za zdravje
Male sličice
Varovanje geoloških 
in geomorfoloških 
posebnosti
G
eologija je zelo zanimiva, ker 
z njeno pomočjo spoznavamo 
preteklost, ki je ključ za 
razumevanje prihodnosti. 
Že bežen pogled na pokrajino z vsemi 
reliefnimi oblikami kaže na burno do-
gajanje v geološki zgodovini. Kamnine 
gradijo svet, kakršnega poznamo, 
in zaradi raznolikih barv in oblik že 
dolgo burijo človeško domišljijo. V njih 
opazujemo zanimivosti, kakršne so 
gube, prelomi, zaporedja plasti, sledi 
raztapljanja in preperevanja, ter si na 
njih gradimo hiše ali pohodne poti. 
S proučevanjem mineralov in njihovega 
nastanka, tako draguljev kakor tistih 
malo bolj "navadnih", izvemo marsikaj 
o nahajališčih in rudiščih, tudi tistih, 
ki so zanimiva z ekonomskega vidika. 
S fosili dobimo vpogled v razvoj življe-
nja v daljni preteklosti in procese, ki so 
vplivali nanj, ter spoznavamo evolucijo. 
Z opazovanjem geoloških procesov bolje 
razumemo delovanje planeta Zemlje ter 
laže predvidimo in sprejmemo velike 
katastrofe, kakršne so poplave, izbruhi 
vulkanov ali potresi.
GEO-bonton
1 
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 
(ZRSVN).
2 
Geološki zavod Slovenije.
Lenka Rojs,
1
 Mojca Bedjanič,
1
 Nina Rman
2
Pogosto spregledana neživa 
narava nam pomaga razumeti 
pokrajino in procese v njej, 
je pa tudi glavna opora 
vsakega planinskega čevlja 
in predmet občudovanja ob 
osvajanju gorskih vrhov. Njeno 
poznavanje in razumevanje 
lahko razkrijeta marsikatero 
skrivnost, tudi o nas samih.
V gorah bodimo le dobri opazovalci, geološkega materiala pa ne poškodujmo 
ali odnašajmo domov. Foto: Nina Rman

Planinski vestnik | JUniJ 2014| 5| 
velike zgodbe
Na območju Slovenije lahko govorimo 
o izjemni pestrosti nežive narave ali 
geodiverziteti. Tu se namreč stikajo tri 
geotektonske enote in rezultat tega so 
izjemno raznoliki kamnine, minerali 
in fosili. Geološka zgradba ozemlja je 
bistveno vplivala na današnjo pokrajin-
sko podobo Slovenije z izjemnimi geo-
morfološkimi oblikami in pojavi ter s 
tem tudi na poselitev in način življenja 
ljudi v posameznih pokrajinah.
Naravne vrednote
Izstopajoči deli narave, lepi, slikoviti 
ali kako drugače posebni, so bili v 
preteklosti poimenovani kot naravne 
lepote, naravne znamenitosti, naravne 
redkosti ali naravna dediščina. 
Izrazi so se spreminjali, narava pa je 
ostajala (bolj ali manj) ista. Število 
izjemnih pojavov se je sčasoma večalo, 
predvsem zaradi širjenja znanja o 
različnih vejah geoznanosti (geologija, 
geografija, biologija itd.) in izpopolnje-
vanja meril vrednotenja narave zaradi 
vse večjih antropogenih pritiskov 
in s tem njenega ogrožanja. Poleg 
naravnih vrednot so opredeljeni tudi 
drugi vredni pojavi, sestavine oziroma 
deli žive ali nežive narave, naravna 
območja ali deli naravnih območij, 
ekosistemi, krajina ali oblikovana 
narava, ki vsebujejo posebne vredno-
stne lastnosti. Merila za vrednotenje 
naravnih vrednot so: izjemnost, 
tipičnost, redkost, ohranjenost, kom-
pleksna povezanost ter ekosistemska, 
znanstveno-raziskovalna ali pričevalna 
pomembnost naravnega pojava. Na 
videz neznaten fosil lahko v sebi 
skriva ključni namig za razumevanje 
preteklega evolucijskega dogajanja. 
Da sta način beleženja in spremljanje 
lažja, naravne vrednote razvrščamo po 
zvrsteh na: površinske geomorfološke, 
Tektonski tip geoloških naravnih 
pojavov vključuje veliko tektonskih 
elementov in pojavnih oblik, 
hkrati pa je tektonika eden 
bistvenih procesov pri oblikovanju 
geomorfoloških in hidroloških 
naravnih pojavov. Slikovit primer 
so gube v Ključu pri Modreju, ki so 
izjemne zaradi večkratne ponovitve 
in velike frekvence pojavljanja.
Foto: Martina Stupar, arhiv ZRSVN
Z dobrim zgledom lahko največ naredimo kar posamezniki 
sami. Z nepremišljenim ravnanjem lahko geološke zaklade 
izgubimo za vedno, zato upoštevajmo naslednja priporočila:
–  Posebnosti, lepe kristale, minerale, fosile in kamnine le fotografirajmo.
–  Površin kamnin ne označujmo z živobarvnimi oznakami, 
ne razbijajmo in ne zasipavajmo.
–  Geološko kladivo je pripomoček za strokovnjaka geologa.
–  Če se preizkušamo kot "geologi", moramo biti primerno terensko 
obuti in oblečeni – nikar ne pozabimo na čelado in očala.
–  Na terenu ne ogrožajmo sebe, prav tako ne ogrožajmo 
in ne vznemirjajmo drugih ljudi, rastlin in živali.
–  O najdbah izjemnega geološkega materiala obvestimo ministrstvo, 
pristojno za ohranjanje narave (www.arso.gov.si/narava), 
Prirodoslovni muzej Slovenije (www.pms-lj.si), Geološki 
zavod Slovenije (www.geo-zs.si) ali Oddelek za geologijo 
Naravoslovnotehniške fakultete (www.ntf.uni-lj.si).
–  O ohranjanju geoloških nahajališč se posvetujmo s strokovnjaki 
Zavoda RS za varstvo narave (www.zrsvn.si/sl/).
–  V naravi bodimo dobri opazovalci, domov 
odnesimo le fotografije in spomine.
podzemeljske geomorfološke, geološke, 
hidrološke, ekosistemske, botanične, 
zoološke, drevesne, oblikovane in 
krajinske.
Geološke naravne vrednote predsta-
vljajo izjemne dele narave glede sestave 
in oblike zemeljske skorje ter procesov 
v njeni notranjosti in na njenem 
površju ter z vidika zgodovine Zemlje 
in evolucije. V naravi se pojavljajo kot 
nahajališča fosilov ali mineralov, tekton-
ska, stratigrafska, ledeniška, petrološka, 
paleontološka, pedološka, hidrogeološka 
ali sedimentološka naravna oblika. 
Geomorfološke naravne vrednote 
pojmujemo kot pokrajine ali njene dele, 
ki jim lahko določimo vrednost in geo-
morfološke vire, ki jih lahko uporablja 
družba. 
Površinska geomorfološka naravna 
vrednota je z vidika zemeljskega 
površja izjemen del narave, ki se poja-
vlja kot kraška površinska, ledeniška, 
rečno-denudacijska, poligenetska in 
obalna reliefna oblika. 
Podzemeljska geomorfološka naravna 
vrednota je izjemen podzemni del 
narave, ki se pojavlja kot podzemna 
jama – podzemni rov, votlina, razpoka, 
brezno …
Varstvo narave
Varstvo izjemne geološke in geomor-
fološke naravne dediščine in ohranitev 
naravnih procesov v Sloveniji je formal-
nopravno urejeno s posebnimi ukrepi 
sistema varstva narave, opredeljenimi v 
Zakonu o ohranjanju narave.  

|6| Planinski vestnik | JUniJ 2014
Ti so: pogodbeno varstvo, začasno zava-
rovanje, obnovitev, med najbolj znane 
pa spada zavarovanje naravnih vrednot. 
Naloge varovanja, ohranjanja in spre-
mljanja stanja naravnih vrednot opra-
vlja Zavod RS za varstvo narave. Poleg 
zakonodajnega varstva in upravljanja z 
vrednotami pa je izjemno pomembno 
tudi stalno ozaveščanje, izobraževanje 
Mineral wulfenit uvrščamo med najlepše 
minerale na Slovenskem, nahajališče v 
mežiškem rudniku v Geoparku Karavanke 
pa predstavlja eno redkih nahajališč v 
Sloveniji. Velja za najbogatejše v Evropi in eno 
najbolj znanih na svetu. Foto: Miha Jeršek, 
Prirodoslovni muzej Slovenije
Bonton na obisku pri kamninah
Ilustracija: Samo Jenčič, izdal ZRSVN
in interpretacija omenjenih pojavov čim 
širšemu krogu ljudi. Zavedamo se, da 
bodo le posamezniki, ki bodo razumeli 
svojo preteklost in preteklost Zemlje, 
znali ceniti in ohranjati našo dediščino 
tako zase kakor za prihajajoče rodove.
Na območjih z veliko naravnimi vre-
dnotami, kjer so se odločili, da razvoj 
gradijo na geodediščini, so razglašeni 
geoparki. Geološke in geomorfološke 
znamenitosti so prevladujoča osnova 
za razvoj spremljajočih izobraževalnih, 
turističnih in drugih gospodarskih 
Unesca opravljata svoje poslanstvo in 
ponujata številna geodoživetja.
Na območju Julijskih Alp sicer ni geo-
parka, a je večji del gorovja vključen v 
Triglavski narodni park, ki je z zakonom 
razglašeno širše zavarovano območje. 
Je edini narodni park v Sloveniji in med 
najstarejšimi parki v Evropi, saj prvo za-
varovanje izvira iz leta 1924. Varovanje 
ureja Zakon o Triglavskem narodnem 
parku, ki prepoveduje odnašanje 
mineralov ali fosilov, razen v znan-
stveno-raziskovalne in izobraževalne 
Si v Afriki ali v Evropi? – interpretacija 
Periadriatske prelomne cone v Topli
Foto: Mojca Bedjanič, arhiv Geoparka 
Karavanke
dejavnosti v parkih, poleg njih pa so 
seveda predstavljene tudi vse druge 
zvrsti naravnih vrednot in kulturne 
dediščine. Pri nas sta razglašena 
dva geoparka: Geopark Karavanke 
(www.geopark.si) kot prvi slovenski 
geopark in eden izmed treh čez-
mejnih na svetu ter Geopark Idrija 
(www.geopark-idrija.si), ki pod okriljem 
namene, pa še to le s soglasjem upra-
vljavca parka. 
Planinci imamo že od nekdaj visoke 
naravovarstvene cilje. Častni kodeks 
slovenskih planincev že v 2. členu govori 
o spoštovanju varstva narave in okolja, 
saj predstavlja temeljno prizorišče 
planinskega udejstvovanja. Poudarjeno 
je zgledno delovanje vsakega posa-
meznika, saj imajo vsi zanamci in 
obiskovalci gora pravico do pristnega 
in čistega gorskega okolja. Da bi dosegli 
ta cilj, PZS izvaja dve vrsti strokovnega 
usposabljanja: izobraževanje za gorske-
ga stražarja in izobraževanje za varuha 
gorske narave. Ti ljubitelji narave na 
podlagi poglobljenega poznavanja osnov 
geologije, nastanka gora, vrst kamnin, 
procesov erozije, vpliva vode idr. s 
svojim zgledom skrbijo za informiranje 
in širjenje ideje o spoštovanju in varstvu 
narave ter nepremične geološke in 
geomorfološke dediščine. m