»SONČNICA«
Tako se imenuje lutkovna skupina, ki deluje pri KS Kode-Ijevo že več kot dve leti. Skupina šolarjev se srečuje enkrat te-densko v prostorih KS in se vsako leto predstavi javnosti z lut-kovno igrico.
Letos se je Medvedek na obisku najprej predstavil v Kulturnici, nato pa je obiskal otroke v VVZ Otona Župan-tiča in sicet v enotah Parm-ska, Novosadska, Ob Ljub-ljanici in Na peči, WZ Fu-«lf OŠ Ketteja in Murna, OŠ \?*de Pregarc, KS Šmart-no, 3. mVca pa je gostoval v lutkovnem flledališču v Kra-nju.
Naši lutkarji sa igrico sami izbrali, sami so jo rožirali in jo glasbeno opremili, sami so pripravili oder, razstvetljavo in lutke. Verjetno je v času teh priprav po njihovih do-movih čudežno izginilo mar-sikaj, kar se je dalo uporabiti v ta namen, zakaj sredstev, s katerimi bi lutkarji lahko ku-pili material, ni bilo.
KS Kodeljevo nudi tej in še nekaterim dmgim interesnim sekcijam krajanov prostor, kjer se lahko shajajo, pomaga pri organizaciji nastopov, de-narja pa žal v te namene nima, zakaj s skromnimi sredstvi, ki jih mesečno dobiva kot dota-cijo občinske skupščine, ne more kriti niti stroškov za redna dela, za katere je zadol-žena. V veliko spodbudo sek-ciji je bilo požrtvovalno men-torstvo Jerneja Slapejnika iz Mestnega lutkovnega gleda-lišča.
Pričakovali bi, da bi bila sred-stva, ki jih sleherni delovni človek in OZD prispeva za kulturo, vsaj delno namenjena delovanju po-dobnih amaterskih skupin, zlasti še, če gre za skupino šolarjev, ki na ta način ne bogatijo le svojega prostega časa, ampak razveselju-jejo veliko število otrok v vrtcih — kot dopolnilo vzgojnega pro-
grama — v šolah, KS in zunaj nje.
Pričakovali bi tudi, da občinska SIS za kulturo in ZKO poleg fi-nančnih sredstev nudita takim skupinam spodbudo, da bi se njih delo boljšalo in razvijalo na pod-lagi strokovnega vodenja in po-moči. Žal za naše sekcije to ne velja.
Kaže, da se o podobnih zade-vah le velikopotezno razpravlja in ugotavlja, kako zagotovitev sredstev in prostorov za delova-nje sekcije ne bi smelo biti pro-blematično, skrb za interesno de-lovanje krajanov pa se prelaga in prepušča krajevnim skupnostim.
Te, žal, nimajo denarja v te namene, delavec ali dva, zapo-slena v KS, pa ne moreta obvla-dati vseh področij življenja.
Najbrž bi morali biti delavci v SIS za kulturo in ZKO tisti, ki bi spremljali kulturno življenje na terenu, iskali pripravljenost ljudi za delo in jih spodbujali, ne pa, da se sekcija nekaj let vztrajno trudi za uvrstitev v register tistih, ki jih je ZKO pripravljena vzeti za svoje. Tak mačehovski odnos do amaterskih skupin prav gotovo ni v skladu z opredelitvijo množične ali k množicam naravnane kultu-re, ki naj bi jo razvijala sociali-stična družba.
Pa še nekaj! V tem primeru vsekakor ne moremo uporabiti obrabljene trditve, da mladina ni pripravljena delati! Morda si po-gosto le pretežko izbori prostor, v katerem lahko deluje.
Premalo je organiiiranih pred-stav za najmlajše. Pogosto je gle-daU&e predaleč, da bi ga v da-naŠDJem hitrem tempu življenja lahko obiskalo tudi večje število otrok, ki še potrebujejo sprem-stvo pogosto prezaposlenih star-šev. Zato sem prepričana, da je dobrodošla in dragocena vsaka »sončnica«, ki talcole samorastni-ško in pogiunno požene med nami.
NADA KLEMENC