IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Urejuje uredniški odbor: predsednik Marjan Bizovičar, člani: Vida Detiček, Anica Klajnšek, Anton Ko-zoderc, Ivan Mazera, Franc Meško, Simon Pešec, Ivan Tušek, Franc Vrlič, Mirko Zupanič Odgovorni urednik: Jože Vrabl Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 23-12/211 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor Št. 3. Kidričevo, september 1963 Leto I. Proizvodnja aluminija v obeh elektrolizah tovarne v Kidričevem Z obsežno rekonstrukcijo glinice v naši tovarni so ustvarjeni pogoji za povečanje proizvodnje glinice in is tem tudi za povečano proizvodnjo aluminija. Od leta 1954 'je v pogonu prva opremljena dvorana (A) za elektrolizo aluminija. Ta ima 160 elektrolitskih peči s prvotno letno proizvodnjo 15.000 'ton aluminija pri 45.000 amperih. Z izgradnjo elektroenergetskih virov ,je povišana jakost toka od 45.000 A na najprej 50.000 A in pozneje ina 53.000 A. Z istim številom peči se je kapaciteta proizvodnje povečala od 15.000 na 20.000 ton letne proizvodnje aluminija. Vsako podjetje stremi za tem, da bi moderniziralo isvoje naprave in povečalo njih število, če so za 'to podani pogoji glede surovin, energije in sredstev. Na podlagi - povečane proizvodnje glinice je naše podjetje zaprosilo za sredstva izgradnje druge elektrolize. Proizvodnja v V prejšnji številki našega časopisa smo prikazali količinske proizvodne uspehe za prvo polletje. Zadovoljivi rezultati nas spremljajo tudi skozi ves mesec julij in avgust. Proizvajalci našega podjetja bodo seznanjeni s proizvodnimi uspehi, doseženimi v .mesecu avgustu in v obdobju od januarja do avgusta. Taka obveščanja o proizvodnih uspehih bodo redno v vsaki prihodnji številki našega lista. V proizvodnji glinice je bil za mesec avgust postavljeni plan dosežen s 112,32 °/o, za obdobje januar—avgust pa s 109,08 °/o, kar je vsekakor lep uspeh. Močno rast proizvodnje v mesecu avgustu beleži produkcija aluminija in to kar s 130,53 %> mesečnega dinamičnega plana, v obdobju januar—avgust, pa je plan dosežen s 102,84 °/o. Potrebno je poudariti, da ni bila upoštevana v letnem gospodarskem načrtu proizvodnja v elektrolizi B; sedaj pa je vsak mesec večja produkcija kot rezultat vse večjega števila vklopljenih peči upoštevana, kar vsekakor višuje plansko izpolnitev. Po daljši dobi je tudi tovarna anodne mase dosegla svoj mesečni plan proizvodnje s 100,39 odst. V obdobju januar—avgust pa je planska zadolžitev izpolnjena le s 84,28 %>. Na neizpol- ( nitev plana so vplivali že znani' objektivni razlogi (pomanjkanje skladiščnih prostorov, zmanjšana poraba itd.). Od izdelkov ekonomske enote strojne energetike bi omenil le proizvodnjo pare, plina in lastne električne energije. Proizvodnja pare je bila v mesecu avgustu dosežena s 96,11 »/», v obdobju januar—avgust pa s 108.07 °/o. Pro- Gmdiiev in proizvodnja V preteklem in letošnjem letu sc izgrajuje nova elektroliza B s 160 oziroma 176 elektrolitskimi’ pečmi. Izgradnja te elektrolize Eelo hitro napreduje in skoraj vzporedno tudi montaža peči ter sama poskusna proizvodnja. 14. junija tega leta so začele s pečenjem prve anode in za tem star-tanje peči. Kmalu je že pričela proizvodnja aluminija v novih pečeh. Izgradnja, montaža in proizvodnja potekajo istočasno. Na južni tretjini nove elektrolize je proizvajalo prvih 48 peči aluminij, na Sredini je forsirano napredovala montaža novih peči in na severni tretjini nove dvorane je pokrivalo gradbeno podjetje Gradis streho. Po vsej verjetnosti bodo končana vsa gradbena dela in montaža nove elektrolize do praznika tovarne, 21. novembra, ali do dneva republike — 29. novembra tega leta. Dvorana B bo kmalu osmih mesecih izvodnija plina v istem razdobju kaže izpolnitev is 125,30 “/o, v ku-mulativi pa s 106,41 °/o. Planska zadolžitev proizvodnje lastne električne energije je bila v avgustu presežena za 9,54 %>, za čas od januarja do avgusta pa je bila dosežena iz 99,84 %> ali zaokroženo s 155 %>. Prikazani rezultati s v celoti zadovoljivi; prizadevati .pa si moramo, da bodo nadaljnji še boljši. T. V. Vsi član! kolektiva naj sodelujejo Na predlog komisije za izdelavo statuta prejmejo vsi člani kolektiva na matrico razmnožen izvod osnutka v 4 poglavjih. Po dokončno sprejetem statutu bo ta natisnjen v žepnem formatu in bo skupno s časnikom »Aluminij« izročen vsakemu članu kolektiva. S tem, da bo imel vsak član kolektiva statut pri roki, bo imel največ možnosti, da si bo našel pojasnila in odgovore v zvezi z dolžnostmi in pravicami v kolektivu in da se bo po njih lahko tudi ravnal. Prvotno je bil namen, da bi osnutek statuta že sedaj natisnili kot prilogo »Aluminiju«. S tem končni namen ne bi bil dosežen. Člani kolektiva morajo imeti v rokah natisnjen statut s končnim, potrjenim besedilom, ker se bodo po njem ravnali oziroma si bodo z njim pomagali iz vseh nejasnosti. Vsak član kolektiva bo prejel 1 izvod razmnoženih temeljnih načel osnutka statuta istočasno s tem izvodom »»Aluminija«. Tako mu je dana možnost, dolžnost in pravica, da sodeluje pri njegovem dokončnem vsebinskem oblikovanju. končana. Montaža nadaljnjih elektrolitskih peči je v .polnem teku in že danes je 72 elektrolitskih peči v poskusni proizvodnji. Na pečenju anod in v startanju je trenutno 24 elektrolitskih peči. V naslednjih dneh bomo že imeli 96 peči v poskusnem obratovanju. Koncem meseca septembra bo naslednjih 24 peči montažno zaključenih. Takoj po montaži gredo tudi te peči na pečenje anod in na poskusno obratovanje. S tem ise poveča število ipeči že na 120. V oktobru bo v pogonu predvidoma nadaljnjih 24 peči. V mesecu novembru, vsekakor pred praznikom tovarne je predvidenih za gretje zadnjih 16 peči. S tem bi bil zaključen program montaže 160 peči v 1963. letu. Če se ne bodo pojavile kakšne posebne težave, bo do konca 1963. leta vsa nova elektroliza B v poškusnem pogonu. 100 % več Z drugo elektrolizo se proizvodnja aluminija poveča za ca. 100 ®/o, če bomo greli peči z isto amperažo kot one v stari dvorani. Zaradi dobro dimenzioniranih vodnikov v novi elektrolizi, je možno povišati jakost toka še za 2000 do 3000 A. Nova elektroliza bi tako obratovala s 53.000 do 55.000 amperi. Obe elektrolizi v Kidričevem bosta dajali naši skupnosti, začenši z letom 1964, skupaj do 42.000 ton aluminija pri redni dobavi električne energije. O perspektivah tovarne v Kidričevem po planu do leta 1970 pa kdaj pozneje. Od julija več aluminija Dosedanjo dinamiko proizypd-nje aluminija obeh elektroliz A in B v letu 1963 prikazujejo sledeči podatki: Januarja 1963 v elektrolizi A doseženih 1785 ton aluminija, februarja 1017 ton, marca 1790 ton, aprila 1731 ton, maja 1776 ton, junija 1722 ton, julija v elektrolizi A 1768 ton, v elektrolizi B 119 fon, .skupne v obeh elektroli-zal 1887 ton, avgusta v elektrolizi 9 1755 ton in v elektrolizi B 597 ton, .skupaj v obeh elektrolizah 2352 ton. Iz tega .pregleda proizvodnje aluminija je razvidno, da se je začela povečevati proizvodnja aluminija v novi elektrolizi B od meseca julija 1963, ko se je začela povečevati skupna proizvodnja aluminija v našem podjetju. Za novo elektrolizo smo dobili delovno silo iz drugih obratov ali pa novince in to glede na postopno povečanje proizvodnje v novi elektrolizi. Nove delavce moramo priučevati za nov specializirani poklic eletotrolizerja. Od prvih uvajalnih seminarjev pa do praktičnega dela na samih pečeh, so morali čimprej preddelavci in mojstri usposobiti no-vodošle delavce za delo na elektrolitskih pečeh. To priučevanje ljudi na delovnem mestu je najboljše šolanje kadrov. Ostalo potrebno teoretsko znanje bodo dobili delavci na tečajih izobraževalnega centra v jesenskem in zimskem času. Novi delavci prihajajo iz najbližje okolice tovarne, večinoma . s podeželja, ki niiso bili nikjer zaposleni. V Ptuju in v okolici Kridričevega jih živi še dovolj. Glede na zaposlitev v tovarni bodo tukaj tudi ostali in se za stalno usidrali s svojimi družinami. Navezali se bodo na delovna mesta in na kolektiv. V naslednjih letih bodo postali dobri delavci, s primernim izobraževanjem na delovnem mestu, na seminarjih in tečajih ter z dragocenimi izkušnjami, bodo novi členi razširjene vrste sposobnih in zavednih proletarcev. M. R. Dimnik-velikan tovarne v Kidričevem Oprsje Borisa Kidriča v upravnem poslopju SKLEPI DELAVSKEGA SVETA HA SEJI 24. AVGUSTA 1963 Kolektivno delo in odgovornost Delavski svet ki mu je začela teči mandatna doba 28. aprila 1963 Rudi Belšak, strojno vzdrževanje; Lovro Beranič, laboratorij glinice; Franc Černivec, plinarna; Franc Dogša, glinica II; Franc Emeršič, elektroliza; Miha Emeršič, elektrovzdrževanje; Pavla Elsner, sekcija uprave; Jernej Frangež, glinica I; Matija Frčeč, strojno vzdrževanje; Stanko Gaj št, glinica III; Alojz Gajšek, strojno vzdrževanje; Peter Gegič, strojno vzdrževanje; Stanko Goričan, glinica III, Franc Hojnik, sekcija uprave; Maks Jabločnik, elektrovzdrževanje; Ivan Jakomini, sekcija uprave; Franc Jerič, elektroliza; Janez Jeza, glinica III; Franc Junger, glinica II; Zvonko Kelc, livarna; Edi Kirbiš, elektroliza, Rozika Klančnik, sekcija uprave; Viktor Kmetec, gradbena sekcija; Konrad Kramberger, strojno vzdrževanje; Angela Kranjc, laboratorij aluminija in anodne mase; Ivan Kostanjevec, elektroliza; Franc Kumer, plinarna; Anton Kurilič, prometna sekcija; Franc Lah, kotlarna; Stane Lampič, gradbena sekcija; Franc Lončarič, sekcija uprave; Josip Maloič, elektroliza; Franc Mesareč, strojno vzdrževanje; Janez Mesarič, prometna sekcija; Rudi Mlakar, anodna masa; Martin Muzek, glinica II; Ivan Ogrinc, strojno vzdrževanje; Stanko Pal, sekcija uprave; Simon Pešec, elektroliza; Viktor Prelog, prometna sekcija; Franc Pukšič, livarna; Stanko Pulko, glinica I; Justin Repič, glinica I; Jožef Se-linšek, glinica I; Boris Solovjev, elektroliza; Janez Sukič, glinica III; Janko Špoljar, elektroliza; Franjo Terbuc, elektrovzdrževanje;'Oto Težak, glinica II; Maks Tominc, glinica II; Franc Turk, strojno vzdržev.; Katarina Turk, elektroliza; Martin Učakar, sekcija uprave; Anton Vernig, strojno vzdrževanje; Stanko Zamuda, elektroliza; Franc Zorec, glinica II; Jurij Zupanc, prometna sekcija; Jože Zupanič, strojna energetika; Jože Žnidar, livarna. Upravni odbor ki mu je začela teči mandatna doba 26. aprila 1963 Viktor Prelog, vodja avtomehanične delavnice; inž. Franjo Gruenfeld, direktor tovarne; Stanko Goričan, delavec na ki-slinjenju v glinici III; Alojz Kmetec, izmenski vodja v elektrolizi; Franc Klemenčič, mojster progovne skupine; Franc Kumer, strojnik v plinarni; Janko Lah, vodja vzdrževanja avtomatike; Franc Lončarič, vodja gospodarske službe splošnega sektorja; Rudi Štelcer, pomočnik vodje proizvodne enote laboratorija glinice. Najmlajša članica našega delavskega sveta je Katica Turk, evidentičarka v obratu elektrolize. Letos februarja je izpolnila 20 let. Je tudi najmlajša izmed Katica Turk Petnajsta redna seja CDS, ki je bila 24. avgusta 1963, spada po problemih, ki so bili na dnevnem redu, po razpravah in sklepih (39 strani zapisnika) med važne seje CDS v letošnjem letu. Za njihove sklepe je bilo v kolektivu izredno zanimanje. Na dnevnem redu te seje so bila organizacijska, kadrovska, finančna, materialna in pravna vprašanja. Za delitev osebnih dohodkov potreben nov pravilnik Na seji je sprejet sklep o nagraditvi članov kolektiva, ki so udeleženi na proizvodnji in so s svojim delom doprinesli v I. polletju k boljšim rezultatom tovarne. Obračunavanje in izplačevanje osebnih dohodkov po veljavnem pravilniku je bilo ukinjeno že s sklepom CDS na seji 15. februarja 1963. Ta sklep bo ostal v veljavi do ponovne možnosti delitve po novem pravilniku o delitvi dohodka, ki bo zopet omogočal plačevanje po delu. Dotlej bodo osebni dohodki obračunani in izplačani v višini lanskega povprečja. Nagrade po gornjem sklepu so bile izplačane 7. septembra 1963. Z .njim morebiti prizadetim je bila dana možnost pritožbe na 3-člansko komisijo za ureditev obračuna nagrad. Nadalje je bila na dnevnem redu razprava o zasedbi delovnih mest v EE vzdrževalnih obratov glede na novo organizacijsko shemo in razprava o potrditvi delovnih mest v EE glinice, v EE aluminija in v proračunski enoti. Enako je obravnaval CDS v polletnem obračunu in 4 članic delavskega sveta; ostale so Pavla Elzner, Rozika Klančnik in Angela Kranjc. In kaj pravi: »V delavskem svetu sem od lanskega leta, ko je bil izvoljen. Zgodaj mi je bila dana prilika, da bom seznanjena z obširnimi nalogami in pristojnostmi organov upravljanja v podjetju, zlasti delavskega sveta. Bila sem doslej na 14 sejah in sem na njih mnogo pridobila, predvsem pa dvoje: vpogled v probleme celotnega podjetja, zlasti pa, kako se lotevajo starejši člani delavskega sveta reševanja raznih problemov in kako zagovarjajo interese skupnosti, občine in samega kolektiva!« Katica Turk je doma iz Njiverc. Zrasla je v delavski družini, ki je štela 10 članov. Tudi v družini je najmlajša. Najbolj jo je kot tako pred 6 leti prizadela smrt matere. Sedaj so doma le še oče, sestra in 1 brat. Vsi so že zaposleni. Ostali bratje in sestre so v raznih poklicih in poročeni. Kljub vsem težavam se je Katica dobro učila v šoli v Kidričevem in pozneje tudi v hajdinski analizah, o nabavi osnovnih sredstev in prekoračitve, o plačilu raznih računov in dotacij ter o pravilniku o službi zavarovanja premoženja podjetja, o popravku pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, dnevnic za službena potovanja ter o raznem. Organizacijsko shemo št. 5045 z dne 28. 3. 1963 je sprejel in potrdil CDS skupno z zasedbo posameznih delovnih mest EE enote vzdrževalnih obratov v predloženi obliki. Soglasja CDS ni dal k predlogu zasedbe delovnih mest v glinici I. za uvedbo 4. izmene pri razkladanju boksita kot je to predlagal svet proizvajalcev EE glinice in glinice I., ker smatra, da je mogoče organizirati delo pri razkladanju boksita v 4 izmenah z delavci .v glinici I. V soglasju z DS je popravljen naziv za posluževalca črpalk in rezervoarjev in povečana zasedba delovnega mesta voznika 3-tonskega avtomobila v prometni sekciji od 4 na 7; dalje je odobrena zasedba delovnega mesta voznika avtomobila za prevoz anodne mase, ki še prej ni bila odobrena. V komercialnem sektorju je odobrena zasedba delovnega mesta referenta za nabavo opreme in rezervnih delov. Vodja tehničnega sektorja je dobil nalogo pregledati potrebe po povečanju zasedbe delovnih mest v livarni. Konkreten predlog bo dostavil upravnemu odboru. Potrjen polletni obračun Polletni obračun z vsemi analizami je vzet na znanje. Sklep o nagradah obsega določilo o višini nagrade, o delavcih obratov, ki prejmejo nagrado, pogoje za pridobitev šoli. Po končani administrativni šoli v Mariboru je bila sprejeta v tovarno v službo in je prvotno delala v planskem oddelku. Že 1 leto obiskuje ESŠ, oddelek za odrasle v Kidričevem. Sodeluje v mladinski organizaciji in v sindikatu; je tudi članica SZDL Je članica (blagajnik) tovarniškega komiteja ZKS in tajnica sindikalne podružnice aluminija. O svojem delu v tovarni in o udejstvovanju v organizacijah je dejala: »Z delom in z delovnim mestom sem zadovoljna. V organizacijah sem rada sodelovala. Zdaj med študijem se ne morem mladinski organizaciji in sindikatu tako posvetiti. Prepričana sem, da mi bo nekaj dela ostalo za pozneje. Študij je zelo obsežen in za vse vpisane najvažnejši, ker tudi nekaj stane in bi ga rada uspešno končala. S pridobljenim znanjem bom še lažje opravljala vse naloge, koristila skupnosti in tudi sebi laže pomagala. Organizacije v tovarni bodo lahko zopet z menoj računale in se bom tudi za nje rada potrudila!« Pet naših sindikalnih organizacij, ki jih tvorijo vsi člani kolektiva tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, se sicer zaveda sprejetih obveznosti iz plana dela sindikalnih podružnic in tovarniškega odbora, ne more pa trditi, da jih tudi v celoti izpolnjuje. Plan dela za dobo 1963/65 obsega celotno problematiko življenja in dela kolektiva ter oblike pomoči organom samoupravljanja in sindikalnim odborom. Obseg in namen sindikalnih akcij je razviden iz plana dela; ob njem ni potrebno posebej poudarjati, kje in kako naj bi začeli z delom. Posebno bi morali omeniti in analizirati- skupno delo sindika- nagrade, določitev, kdo ne prejme nagrade in komu se po odstotkih nagrada zniža. V komisijo za ureditev obračuna nagrad pri morebitnih individualnih nejasnih primerih so imenovani Janez Sukič kot predsednik in Feliks Čuček ter Anton Kurilič kot člana. Sklep te komisije je dokončen in brez pravice do pritožbe. Soglasno je sklenjena nabava raznih sredstev za dograditev tovarne aluminija v vrednosti nad 10 milijonov dinarjev iz poslovnega sklada. Odobreno je nadalje plačilo računa 26.652 din za malice za učence osemletke, ki so bili na praksi v podjetju, računa za 45.653 din za plačilo stanovanj hišnemu svetu stanovanjskega bloka TGA v Ptuju, Cojzova pot 11, zvezi tabornikov Slovenije, odredu »Boris Kidrič«, Kidričevo, je odobrena dotacija 100.000 dinarjev, industrijskemu gasilskemu društvu Kidričevo 398.000 dinarjev namenskih sredstev, 10.000 din za odkup obveznic za zgraditev spomenika žrtvam Kozjanskega odreda in 1 milijon dinarjev akontacije na dotacijo NK »Aluminij«, Kidričevo. Sprejet pravilnik o službi zavarovanja premoženja podjetja Pravilnik o službi zavarovanja premoženja podjetja je sprejet in potrjen v tekstu kot ga je predlagal upravni odbor. Spremenjen je 42. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov EE glinice, aluminija in strojne energetike ter 42. čl. istega pravilnika za proračunsko enoto o dnevnicah (2900—3500), nočninah (1000), in terenskem dodatku (1200 din). Sprememba velja od 24. 8. 1963 dalje. Tovarna ima nov knjižni stroj za knjiženje in obračunavanje osebnih dohodkov na nov način. Sedaj bo možno urediti tudi izplačevanje osebnih dohodkov skladno z možnostmi in željami članov kolektiva. Člane CDS, ki delajo v nočni izmeni pred sejo CDS, se bo smatralo kot upravičeno odsotne s seje. Delavci, ki so bili zaposleni v tovarni in so prosili za ponoven sprejem ter so navedeni na seznamu, ki je bil prečitan na seji, prejmejo obvestilo, da so ■ njihove prošnje zavrnjene, ker ni potrebe po njihovi ponovni zaposlitvi v tovarni. Dolžnosti namestnika predsednika CDS in predsednika HTV komisije je bil razrešen na lastno željo Alojz Gajšek. CDS se mu je zahvalil za ves trud, ki ga je vlagal kot član kolektiva, kot upravljalee ter mu želel v bodočnosti mnogo uspehov. Žične ograje pri tovarnah, pri raznih podjetjih, šolah, zavodih in kopališčih, izdelane iz aluminijske žice, niso samo praktične, ampak so tudi kot okras za okolico. ta in organov delavskega samoupravljanja. Tudi to bi nam potrdilo, da moramo še bolj utrditi skupno delo sindikata in organov delavskega samoupravljanja v obratih. Povsod še skupno delo ni na zadovoljivi stopnji in akcije članstva v obratih še niso dovolj intenzivne ali pa do skupnega dela še sploh ni prišlo. »Kako naj se začne in razvija to naše skupno delo?« sprašujejo nekateri aktivisti, pri tem pa jim je jasno: — v sindikalnih aktivih so vsi člani kolektiva z istimi pravicami in dolžnostmi; — o vseh spremembah in o sleherni akciji morajo razpravljati in sklepati vsi člani kolektiva in sodelovati pri izvajanju sklepov; — sveti proizvodnih in ekonomskih enot so operativni organi upravljanja in so za svoje delo odgovorni volilcem. Odgovornost napram kolektivu Vse to zahteva zavestno delo in določeno stopnjo odgovornosti napram kolektivu. Kje naj bo vir iniciative, če ne v kolektivu, in od kod naj prihajajo spodbude za boljše delo in opozorila na obstoječe težave, če ne od članov svetov proizvajalnih in ekonomskih enot. Na članskih sestankih imamo priložnost obravnavati o vseh problemih pred sprejemom ustreznih sklepov. Če tako delamo ali vsaj skušamo tako delati, potem ne bo vprašanja: »Kaj naj delamo in kako?« Naloge v sindikalnih odborih silijo v tem mandatnem obdobju odbor in članstvo k nenehnemu in intenzivnemu delu. Med prvimi nalogami je razprava p statutu podjetja. Od sindikalnih aktivistov pričakuje vse članstvo, da bodo bolj občutljivi za ta vprašanja in da bodo pravočasno pripravili zanimivo gradivo za sestanke. Ne bi smeli pričakovati celotnega gradiva od komisije, ki jo je v ta namen imenoval CDS. Študirati bi morali potrebno gradivo po časopisih in brošurah, v katerih so raz-tolmačena ¿temeljna načela delavskega samoupravljanja in vloga neposrednih proizvajalcev. Temeljna določila nove ustave narekujejo širši razmah delavskega samoupravljanja, ne nakazujejo pa konkretnih organizacijskih oblik samoupravljanja, ki jih naj najde sam kolektiv v mejah določil. Dokončno besedo bo moral seveda dati kolektiv, in sicer ne samo s tem, da bo potrdil, kar mu bo predloženo z osnutkom, ampak s tem, da bo povedal svoje mnenje o določilih glede nadaljnjega upravljanja in dela v našem kolektivu. Analize dosedanjega dela in bodoče naloge Predvsem bi morali analizirati dosedanje delo in uspehe svetov proizvajalnih enot. Šele potem bi nam bila jasna bodoča vloga in pristojnost svetov. Proizvodne enote morajo imeti pravice in možnosti za delo, ki zagotavljajo demokratične oblike upravljanja. Vse te in podobne zadeve bi morali vsak dan obravnavati vsi forumi po obratih. Skupno delo v podjetju zahteva stalno aktivnost vseh delovnih ljudi, da bi dosegli uspehe s čim večjim sodelovanjem neposrednih proizvajalcev. Za doseganje uspehov sta potrebna predvsem kolektivno delo in kolektivna odgovornost kot važna činitelja v naših oblikah demokratičnega samoupravljanja neposrednih proizvajalcev. -mi Ograje iz aluminijske žice imajo mnoge prednosti pred ograjami iz jeklene ali železne, kakorkoli prevlečene žice, ki jo je potrebno varovati pred korozijskimi poškodbami. Katica Turk, najmlajša članica delavskega sveta Ograje iz aluminijske žice Tovarna glinice spreminja svoj izgled Tovarna glinice se je povečala in postala je lepša. To lahko rečemo kljub temu, da dela še niso zaključena in čeprav še okoli zgradb ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti. Ko se je pred leti kolektiv odločal za rekonstrukcijo, je želel uvesti sodobno tehnologijo pridobivanja glinice, ki naj bi zagotovila racionalne normative porabe surovin ter jih izenačila s povprečjem drugih tovarn v svetu. Svetovnemu povprečju se mora približati tudi cena glinice. Vsega tega stara tovarna s svojim stolpnim postopkom ni mogla zagotoviti. Vodstvo podjetja in organi upravljanja so to pra- Boksit, ki prihaja v vagonih iz različnih rudnikov, se hitro prazni na mehaniziranem razkla-dališču. Nato gre na drobljenje in se vskladišči na prostem. Po novem postopku se bo predeloval boksit z visoko vsebnostjo A1203, dočim smo prej predelovali boksit iz Drniša s slabšo kvaliteto. Stroški prevoza, preračunali na 1 tono A1203 v boksitu, bodo zato znatno nižji. Ob upoštevanju velikih količin boksita že samo ta postavka predstavlja znaten prihranek. Proces predelave boksita v osnovi ne bo menjan in ima vse značilnosti starega Bayer postopka. Zdrobljeni boksit se v Za pravilno izkoriščanje surovin in reakcijskega prostora je nujno potrebno, da se boksit in lug mešata v točno določenem razmerju. Tu se že kažejo vse prednosti avtomatizacije, saj se s pomočjo avtomatičnih naprav lug pripravlja na določeno koncentracijo, nato pa se meša s potrebno količino boksita v najugodnejšem razmerju. Doslej se je to delo opravljalo ročno, vendar je pri tem prihajalo do napak, katerih se v nadaljnjem procesu ni dalo popraviti. Pri novem postopku se mnogo bolje izkorišča avtoklavni prostor. Po stolpnem postopku je 36 stolpov dalo letno proizvodnjo 45.000 ton glinice. Sedaj bo 9 istih stolpov, predelanih v avtoklave, dalo enkrat večjo proizvodnjo, to je 90.000 ton glinice na leto. Velike prihranke bomo dosegli tudi pri količini porabljene pare za proizvodnjo 1 tone glinice. Gretje kontinuiranega sistema bo protitočno in tako urejeno, da ne bo šlo skoraj nič pare v izgubo. Da bi bil prihranek na toplotni energiji še večji, bodo poskrbeli izmenjalci toplote. Rekonstrukcija tovarne glinice prihaja h koncu. Potrebno je bilo rekonstruirati drobilnico in separacijo z rdečo filtrirnico. Zgrajeno je bilo nekaj prizidkov, kot so devanadizacija in dekarbonizacija. Na novo zgrajeni so mokri mlini, dekantacija in bela filtrirnica. Uvedba avtomatizacije in vseh novih naprav zahteva solidno strokovno znanje od delavcev v glinici. Precej gliničarjev je opravilo izpit za kvalificirane delavce; veliko zanimanje je tudi za tečaj za visoko kvalifikacijo. Prepričani smo, da se bomo v novih pogojih proizvodnje enako hitro znašli, kot so se ob začetku obratovanja tovarne, ko niso imeli še nobenih delovnih izkušenj. Edino z vestnim delom in dobrimi proizvodnimi rezultati bomo opravičili vložene investicije in ogromno delo, ki je bilo opravljeno za rekonstrukcijo tovarne glinice. S.J. Brigadirja v skladišču glinice Antona Arnuša in njegovih 15 sodelavcev bi lahko primerjali s peki ali mlinarji po tern, da so pri delu v toplem prostoru, brez srajc in beli po telesu, obrazu in laseh, kot je pač pri natovarjanju moke. Razlika med njimi in mlinarji je le v tem, da so vreče papirnate in napolnjene z belim prahom glinice, ki jo tudi ' izvažamo, in da nastaja iz nje v nadaljnjem postopku, s peče- stov izpod bunkerjev za glinico; izpustov je nad 25. Skladiščnik Ivan Herman pravi: »Samo poglejte te krepke mladeniče; tudi starejša Arnuš in Žibrat ne zaostajata. V podjetju sta že nad 11 let in so že tone šle čez njuna pleča. Tri leta sta tukaj, ostali pa nekaj manj. Mlinarji so na boljšem od nas. Nikdar nimajo toliko moke. Tudi rudle imajo kot mi. Po pet vreč dobi vsakdo nanj in vagon je Beli so kot mlinarji njem dragoceni aluminij, ki ga prodaja in razpošilja naša tovarna v hlebčkih, valjih in »keksih« raznim podjetjem v domovini, ki jih predelujejo z valjanjem in drugače v razne končne izdelke. Arnuševa skupina, ki ji pripadajo Jože Slana, Ignac Kšela, Ivan Zadravec, Jože Žibrat, Frač Kosi, Ivan Lebar, Ludvik Šalamun, Miha Horvat, Ernest Svenšek in drugi, ki jih dobiva v pomoč, so doma iz raznih krajev od Cirkovec ,do Središča. Nimajo ravno lahkega dela; odvisno pač od tega, koliko vagonov je potrebno naložiti z vrečami, polnimi glinice, 'koliko cistern napolniti in koliko polnih vreč pripraviti v skladišču. Brez »rud-lov« bi bilo delo še težje. Na »rudlu« zapelje vsak izmed skupine enkrat na vagon 4—5 vreč po 50 kg. Pridejo dnevi, ko je potrebno naložiti po 6 vagonov z nad 100 tonami. Na vsakega v skupini pride po 120 in več vreč na dan. Vreče polnijo iz izpu- hi tro poln. Čez 8 ur je vsak izmed njih bel kot bi padel v glinico. Globoko ni dobro dihati, ker je zrak prilično gost. Mnogo lažje je polnjenje vagonskih cistern za glinico. Prej so gotove in manj ljudi je potrebnih pri tem delu. Polnjenje 20—60Monske cisterne traja 25—45 minut in zahteva le 2 človeka. Polnjenje vagonov z vrečami s skupno težo do 100.000kg pa zahteva 15 ljudi cel delovni čas. Tu je tehtnica in vagoni ter cisterne morajo takoj na pot, kamor so namenjene. Pri nas gre to vse hitro naprej!« Med njegovim pojasnjevanjem je teklo delo z vrečami kot na tekočem traku. Brigadir Arnuš in še 2 sodelavca so zavezovali vreče. V vagonu je rastel zid zloženih vreč. Potem so napolnili še tri vagone in 2 cisterni. Kmalu je bila pri njih lokomotiva in je odvlekla vagone na postajo skupno z vsemi potrebnimi listinami. DOMAČI ŠAMOTERJI Šamoterji predstavljajo za tovarno v Kidričevem svojevrstne strokovnjake, ki so se kot kvalificirani zidarji največ naučili od šamoterjev podjetja »VATRO-TEHNA« iz Zagreba. Ti so bili do 1952 tukaj na delu. Največ znanja in izkušenj pa so si pridobili s samimi delom sem od 1952. leta, ko opravljajo sami v tovarni vsa potrebna šamoter-ska dela. Viktor Kmetec, brigadir šamoterjev je tako ocenil njihovo delo: Del objektov tovarne glinice Anodno proizvajamo »Za naš kolektiv je bilo zelo razveseljivo, da smo se 1952. leta osamosvojili tudi glede ša-moterskih del. Prej so prihajali opravljat ta dela šamoterji iz Zagreba, kar je mnogo več stalo kot sedaj, ko imamo svoje ljudi, ki to opravljajo. Lahko jih uporabimo za dela pri vzdrževanju zgradb, pri popravljanju streh, ko ni dela s šamotiranjem, sicer pa oblagajo peči s samotno izolacijo v elektrolizi A in B, polnijo indukcijske peči s phalno maso, mešalnike, oblagajo peči v livarni in v kotlarni, parne kotle, lokomotive ter obzidujejo s šamotno opeko gorišča. Oblagajo tudi lonce za taljenje železa, potrebnega pri zalivanju F šin v katodne bloke v elektrolizi A in vi čas spoznali in se odločili za najsodobnejši postopek pridobivanja glinice po kontinuiranem Bayer postopku, kakršnega uporablja tudi znana firma Pechi-ney, eno od vodilnih podjetij za pridobivanje glinice in aluminija na svetu. Tovarna glinice bo avtomatizirana, to pomeni, da bodo avtomatske naprave merile in kontrolirale pravilnost poteka tehnološkega procesa in vsako napako tudi takoj popravile. mokrih mlinih meša s koncentriranim lugom in zmelje; pod visokim pritiskom se ta brozga potiska skozi vrsto avtoklavov pri povišani temperaturi. Nato se avtoklavna pulpa redči z vodo, da bi lahko s filtracijo in de-kantacijo ločili rdeče blato od luga. Bistri aluminatni lug se hladi in cepi, nato ga črpamo v dekompozerje, kjer iz luga izpade hidrat. Po filtraciji se hidrat kalcinira v glinico, redki lug pa se koncentrira in vrača v proces. Obiskala nas je delegacija iz Indonezije V nedeljo, 8. sept. 1963, si je ogledala našo tovarno 6-članska delegacija ministrstva za bazično industrijo in rudarstvo Indonezije. Po obratih jo je vodil in se razgovarjal z njenimi člani Janez Sukič, vodja proizvodne enote glinice III. Člani delegacije so se zelo zanimali za postopek proizvodnje glinice in aluminija. Pred več kot 10 leti so začeli v njihovi de-.želi kopati boksit, 'ki ga imajo. S sovjetsko pomočjo bodo gradili lastno tovarno glinice in aluminija s kapaciteto 65.000 ton letno. Zgradbe, stroji in naprave jih bodo stale okrog 72 milijonov dolarjev. Tudi Indonezija, dežela velikih otokov — nekateri so največji na svetu, — ki meri v celoti okrog 2,5 milijona kvadratnih kilometrov in šteje okrog 85 milijonov prebivalcev, bo spreminjala lastne zaklade boksita v glinico in aluminij. Slednjega bo uporabljala tudi v proizvodnji avtomobilov. Ta delegacija ,se je mudila več dni v tovarni avtomobilov TAM v Mariboru v zvezi s pripravami na pogodbo o sodelovanju TAM in Crvene Zastave pri proizvodnji avtomobilov za Indonezijo. Za svoj notranji promet rabijo mnogo tovornih avtomobilov; rabijo pa -jih tudi v zvezi 'z izvozom, saj je za svetovni trg važen njihov izvoz nafte, premoga, kositra, boksita, kavčuka, kave, kakaa, čaja, .kinovčeve skorje, sladkorja, tobaka in kinina. Indonezija zalaga s tem blagom vse dežele sveta. Gostje iz Indonezije so naročili pozdrave za kolektiv naše tovarne in mu želijo mnogo uspehov. V našem imenu jim je želel Janez Sukič mnogo uspehov v izgradnji njihove industrije in drugega gospodarskega napredka v njihovi domovini. Od začetka obratovanja tovarne aluminija 1954 in do 1958 smo uvažali za potrebe elektrolize anodno maso iz Francije in iz Avstrije. Izkušnje aluminijske proizvodnje pa so pokazale nujno potrebo po izgradnji lastne tovarne anodne mase. Visled specifičnih pogojev za vsako elektrolizo aluminija je treba prilagoditi kvaliteto anodne mase, kar je mnogo težje z inozemskimi proizvajalci anodne mase, ki bi morali svoje standardne kvalitete prilagoditi zahtevam naše elektrolize. Poleg navedenega je tudi uvoz surovin znatno cenejši kot uvoz mase, pri proizvodnji te je zaposlena tudi domača delovna sila. ’ Tovarna je bila zgrajena za kontinuirani postopek proizvodnje. S kontrolo iz dveh komandnih prostorov je mogoče uravnavati vse delo; pri tem je izključena možnost napak in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v istovrstnih tovarnah z diskontinui-ranimi postopki in z večjim številom delovne sile. Zato je pri tem postopku zaposlenih le šest delavcev v eni izmeni, ker opravlja praktično vse delo in kontrolo avtomatika. Tako je začela tovarna 1958. leta s poskusnim obratovanjem in je še istega leta proizvedla 816 ton anodne mase. Uvoz mase se je s tem preusmeril v uvoz petrol koksa in katranske smole. Slednjo že nabavljamo na domačem tržišču, kmalu pa bodo pričeli z obratovanjem novih kapacitet za proizvodnjo petrol koksa pri nas, tako da bomo v doglednem času imeli vse suro- vine za proizvodnjo mase na domačem tržišču. Za obratovanje elektrolize A je bilo z letno kapaciteto 18.000 ton anodne mase potrebno proizvesti le 12.00 ton, pri čemer niso bile izkoriščene vse zmogljivosti tovarne. S pričetkom obratovanja elektrolize B se je količina dvignila kar za 100 °/o letne proizvodnje. [Pri tako povečani proizvodnji bomo lahko pokrili lastne potrebe za dve elektrolizi z majhno rezervo za slučaj morebitne okvare ter nepredvidenega zastoja v proizvodnji. I, x. B; za to rabijo magnezitno opeko. S šamotno opeko so obloženi tudi lonci za prevažanje tekočega aluminija iz peči v elektrolizi v livarno. Šamotno opeko dobivamo predvsem iz Štor. V času od 1. 1. 1963 do 26. avgusta 1963 je skončala razmeroma mala skupina šamotorejev ogromno delo. S povprečno 12 ljudmi je skončanih 120 peči v elektrolizi B. Tudi šamoterji so opravili ogromno delo!« (Nadaljevanje na 4. strani) Komandni prostor v tovarni anodne mase Služba zdravstvenega in tehničnega varstva v podjetju Stanje higienskega ter tehničnega varstva in dejavnosti na tem področju je v obratih podjetja razvidno iz osnovnih nezgodnih pokazateljev za razdobje 6 let, ki povedo, za koliko je uspelo znižati v posameznih obratih v tem daljšem časovnem razdobju število poškodb in dokazati uspešnost HTV zaščite. Ugotovljeno je, da je delno znižan odstotek nezgod v obratih elektrolize, glinice I, n in III in v strojni energetiki. Pri vseh drugih obratih število nezgod močno niha. V strojnem vzdrževanju in v prometni sekciji se je število nezgod celo močno dvignilo največ zaradi naglice na montaži in pri razkladanju raznih predmetov, naprav in konstrukcij, pri. čimer so opuščali varnostne ukrepe. Nezgodna slika tudi pokaže finančno škodo, ki jo je utrpelo naše podjetje zaradi poškodb in obolenj v letih 1962 in 1963. Ta škoda znaša okrog 141 milijonov dinarjev. Za ta sredstva bi lah-ko zgradili vsaj 30 stanovanjski blok. Število nezgod in obolenj bomo morali spraviti na minimum. Dobro organizirana HTV služba bo nosila del teh skrbi, ostalo pa odpade na same člane kolektiva in na operativno vodstvo v obratih, ki mora skrbeti za varnost ljudi pri delu. Več pozornosti HTV službi v podjetju Podjetje ima organizirano HTV službo, ta pa še po svojem sestavu in sistemu dela ne zmo-guje nalog kot jih lahko pravilno in dobro organizirana služba HTV. To službo bo potrebno skrbneje organizirati. Vodstvo tovarne in organi delavskega samoupravljanja podjetja se bodo po končani rekonstrukciji in razširitvi elektrolize lažje bolj posvetili delovanju te službe, ki je potrebna vsestranske opore, da se bo lahko lotevala zahtevnih nalog HTV; potem bodo tudi lažje zahtevali od nje odgovore na določeno problematiko. Ob takšnih novih pogojih za HTV službo bo odpravljeno mnenje, da je naloga te službe v podjetju zbirati, podatke o nezgodah, deliti osebna varstvena sredstva, voditi evidenco o nezgodah in sestavljati občasna poročila in kontrolirati, če uporabljajo delavci osebna varstvena sredstva. S tem pa še niso opravljene vse naloge službe HTV. Opozarjanje na nevarnosti ne škoduje Težišče te službe odpade na operativno vodstvo v obratih ali v ekonomskih enotah, ki sproti in kompleksno obravnava vse probleme proizvodnje in s tem tudi probleme HTV. Vodstva obratov morajo s svojimi kadri stalno in intenzivno spremljati proizvodni proces, pri tem pa tudi opozarjati ljudi ria nevarnosti, ki jim pretijo. Oddelek HTV bi se moral baviti predvsem s proučevanjem najvažnejše problematike HTV v podjetju, ki izvira iz najpogostnejših možnosti, da bi te čimprej preprečili in si zagotovili minimalen odstotek poškodb ljudi na delovnih mestih. Pri obravnavanju in pri reševanju take problematike bi morala seči HTV služba tudi na področje medicine dela, fiziologije in psihologije dela ter res vsestransko obdelati najprej najvažnejša, potem pa še vsa ostala vprašanja, ki jih navrže delovni proces. Podjetje bi moralo uvesti za oddelek službe HTV določen sistem in metodo dela, po katerem bi dobival sproti v študij pereče probleme, ki se pojavljajo v tem ali drugem obratu. Ta sistem bi naj tudi potrdil, da ni oddelek službe HTV v podjetju organizem, ki mu ga vsiljujejo predpisi in zakonite določbe, ampak je za podjetje koristna služba, ki ima nalogo postopoma zagotoviti kolektivu dobre delovne pogoje, znižati število poškodb pri delu, število poklicnih in drugih obolenj in tudi omejiti izostanke zaradi raznih bolezni, ki izvirajo iz premalo skrbno in nezadostno urejenih prilik HTV. -KJ. Nesreče pri delu Julija 1963 V letošnjem juliju se je ponesrečilo pri delu 20 članov kolektiva, 56 pa izven podjetja, pri domačem delu. V tem času je bolovalo 160 oseb. Zaradi nezgod in obolenj je bilo julija izgubljenih 1831 delovnih dni. Finančna škoda znaša 8,082.034 din. Stroški zdravljenja pri tem niso upoštevani. Največ nesreč in obolenj je bilo julija 1963 v proizvodni enoti strojnega vzdrževanja. KJ. Utrujenost prt delu in odmor med delovnim časom Večja storilnost pri delu pomeni za podjetje večji čisti dohodek, za delavca večji osebni dohodek in za družino večjo blaginjo. Vsi smo za to, da se dvigne storilnost, ni nam pa vseeno, kako se to vprašanje rešuje, in zato iščemo nova pota in način, kako bi storilnost pri delu dvignili. Mnogi pa še na žalost na to vprašanje gledajo preveč tehnično in pozabljajo, da človek ni stroj. Delavci se pri delu utrudijo, posebno pa, če je delo zelo težko in če ga opravljajo s težavo in izrabijo pri tem skoraj do kraja vse svoje sile. Približno že po štirih urah težkega fizičnega dela se pojavi izčrpanost, in to predvsem zato, ker prihajajo delavci zjutraj na delo skoraj tešči. Prav zaradi te izčrpanosti tudi storilnost v 4. delovni uri strmo pada in je v tej uri pri delu največ nesreč. Od 10.'do 10.30, to se pravi po 4. delovni uri, imajo delavci odmor, ki pa ni v skladu z zmogljivostjo človekovega telesa. Cim Naša strokovna knjižnica Strokovna knjižnica TGA Kidričevo je bila ustanovljena 1948. leta in to z namenom, da bi pomagala članom kolektiva pri nadaljnjem izobraževanju in da bi bila strokovna literatura na razpolago, ko jo potrebujejo pri delu. Novoustanovljena knjižnica je bila do 1959. leta v sestavu laboratorija I. in je bila tudi v njegovih prostorih. V 1959. letu je bila selitev knjižnice na upravo in spada sedaj "pod tehnični sektor. Izdajanje knjig in časopisov je vsak dan od 7. do 15. ure razen nedelje in praznikov. Med strokovnimi knjigami je največ strojne literature, nato literature o elektriki, kemiji, tehnologiji, pravu in gradbeništvu. Naj večje povpraševanje je ravno po knjigah o strojništvu, elektrotehniki in kemiji in je tudi teh knjig največ izposojenih. Pri strokovnih knjigah je največ del tujih avtorjev. Poleg teh pa je tudi nekaj tujih strokovnih časopisov; ostali pa so domači. Med tujo literaturo si izposojajo člani kolektiva predvsem tisto, v kateri piše o proizvodnji aluminija. Med domačim strokovnim časopisjem so »Tehnika«, »Kemija v industriji« itd. Članom kolektiva so knjige brezplačno na razpolago za določen čas. Zal pa je ugotovljeno, da zadržujejo nekateri predolgo izposojene knjige. Knjižnica ne more dovoliti, da bi ležale knjige pri posameznikih več kot leto. S tem so prikrajšam ostali člani kolektiva, ki so jim knjige potrebne. Strokovna literatura bi morala celo bolj krožiti kot leposlovna, saj je strokovno znanje koristno vsem članom kolektiva, ne pa samo nekaterim. Za tuje strokovno časopisje je med članstvom kolektiva razmeroma preslabo zanimanje. Te plačuje naš kolektiv z deviznimi dinarji in je prav škoda, da ležijo v knjižnici in nikomur ne koristijo. In še nekaj, naikar opozarjajo vse knjižnice, strokovne in leposlovne: bralci strokovnih knjig in revij naj na nje bolj pazijo, naj ne dovolijo, da bi se z njimi igrali otroci, da bi jih listali z mastnimi prsti in podobno, ampak naj upoštevajo, da so knjige namenjene vsem članom kolektiva in zato tudi naj v.si dobijo v roke lepo ohranjene, čiste, z vsemi listi, ne pa raztrgane in podobno. V bodoče bo v našem časniku »Aluminij« objavljen seznam na novo prejetih. knjig in ostale težje je delo, tem bolj pogosti bi morali biti odmori Kajti namen odmora je, da se v določenem času delavec odpočije in da dela v preostalem delovnem času z normalno produktivnostjo. S item se odstrani tudi nevarnost poškodovanja, ki se veča z večjo utrujenostjo. Odmori bi morali biti že po 2. delovni uri, da bi delavci takrat izdatno malicali in se tako oskrbeli z energetskimi snovmi do konca dela. Opazila sem še eno nepravilnost pri naših delavcih, in to, da ostajajo v času odmora v obratih, v okolici, ki pogosto ni prijetna za delo, a kaj še le za počitek. Razni fizikalni in kemični faktorji, kot so hrup, visoka temperatura, plini, lugi, škodljivo vplivajo na sluh, vid in končno na živčni sistem. Zato bi bilo nujno potrebno vztrajati na tem, da gredo delavci v odmoru ven iz teh prostorov in jim omogočiti ugodno okolje za teh 30 minut. V krogu tovarne je veliko zelenih površin, ki bi jih lahko koristno uporabili za razne športne aktivnosti, kot so odbojka, ping-pong in podobno. Za delavce pa, ki pretežno stojijo pri delu, bi bili primerni ležalniki, kjer bi si delavci odpočili ude, ki pri delu največ trpijo. Vse službe in organi upravljanja, ki skrbijo za večjo storilnost pri delu, bi vsekakor morali upoštevati tudi čas počitka, ki igra pri tem zelo važno vlogo. A. G. Zgradba iz aluminija, kamna in stekla Nova zgradba J. J. Kane bolnišnice v Pittsburghu je zgrajena iz aluminija, kamna in stekla. Za prevleko sten, za vratne in okenske okvire je bilo porabljenih pri tej zgradbi več kot 875 ton aluminija v raznih oblikah. strokovne literature, da • bodo člani kolektiva sproti seznanjeni, katera literatura jim je na razpolago za študij. Razumljivo je, da bo moral vsakdo izposojene knjige ali drugo literaturo vrniti v določenem času, zlasti pa tisti bralci, ki zapustijo kolektiv, Tako si prihranijo nepotrebne sitnosti in morebitne stroške. izterjave knjig ali njihovega nadomestila. K. M. Šamoterji na delu v eni izmed peči glinice DOMAČI ŠAMOTERJI (Nadaljevanje s 3. strani) Zidar-šamoter Alojz Muršec iz Apač 124 pravi v zvezi s šamo-tiranjem: »Dvajset let sem že v tovarni in sem vsa leta zaposlen pri ša-moierskih delih. Doslej sem v skupini z drugimi šamoterji obložil vsaj 50 km peči ali drugače rečeno, sem v teh letih praktično zgradil vsaj 50 km dolgo samotno cev. Najtežje je bilo vedno odstranjevanje poškodovane samotne obleke v pečeh in odvažanje teh ruševin. Potem gre delo hitro od rok. Za brušenje opeke imamo stroj. Malta pri tem delu ne pride mnogo v poštev, ker je oblaganje s šamotom skoraj tako delo kot delo na obokih. Samotna opeka je že izdelana v odgovarjajočih oblikah. Pobrusiti jo je potrebno tam, kjer delov ni drugače mogoče nabiti v dokončno lego. Sodelavca Anton Frangež,_ zidar iz Zg. Jablan, in Franc Čeh, brusač iz 16 km oddaljenega De-sternika, od koder se že 11 let vozi v službo v tovarno s kolesom, sta z menoj vred učenca zagrebških mojstrov. Vsi skupaj smo se potrudili, da smo v razmeroma kratkem času pridobili čimveč strokovnega znanja s tega področja in da s poznejšimi samostojnimi deli nismo razočarali.« Preddelavec Rudolf Kokol je še pripomnil: »Muršec, Lampič in jaz smo prvi delali poleg ljudi iz »Va-trotehne« iz Zagreba. V 14 dneh smo se od njih mnogo naučili. Najprej smo samostojno oblaga-: li 3. peč v tovarni glinice, potem 1. peč v kalcinaciji, nato pa še 1. in 2. peč v tovarni glinice. Z delom smo končali 2 meseca pred rokom in smo bili za vsako peč posebej nagrajeni. Šamoterji so tudi Gašperič, Skrbiiišek in Jančec, ki delajo v izmeni, če je potrebno!« Muršec, Frangeš in Čeh oblagajo sedaj srednjo ipeč-v tovarni glinice. Prijetno je delati z dobrim šamotom, pravijo. Delo gre hitro od rok. 50 m dolgo peč obložijo na novo v 4!—5 mesecih. Nekaj peči je dolgih celo 100 metrov. Od tega, 'kako se šamot-na obleka sčasoma poškoduje im kako jo je potrebno popravljati, je odvisno, kako dolgo bo delo trajalo. Njihova skupina ima, kot že rečeno, za seboj vsaj 50 kilometrov oblog peči. Težko je reči, koliko kilometrov jih imajo vsi skupaj. Z zgotovitvijo sedanjega dela Skupine šamoteriev v elektrolizi B in drugih del 'bo opravljeno veliko delo teh svojevrstnih strokovnjakov, ki je prineslo s seboj nekaj novih odkritij in izkušenj, ki bodo potem -zopet vsem koristile. Pospešene priprave za 42- urni teden V petek, 13. septembra 1963, je sklenila 7-članska komisija za sestavo predloga za 42-urni delovni teden, ki ji predseduje Anton Kurilič, da bo najprej proučila poročila vodij ekonomskih enot, ki imajo nalogo proučiti skupno z vodji proizvodnih enot vse potrebno o delu v 42-urnem tednu. Njihove ugotovitve in predlogi bodo sestavni del gradiva, po- trebnega za izdelavo predloga za 42-urni delovni teden. Ta bo predložen delavskemu svetu, ko bo dopolnjen po predhodni diskusiji med članstvom kolektiva. Da bi bilo delo v zvezi s predlogom za 42-urni teden čimprej opravljeno, se bo sestajala komisija do konca opravljenega posla vsak torek in petek ob 13. uri. Nepismenost bo nujno odpraviti V 1. številki »Aluminija« je poudarjeno v sestavku o delavskem svetu in njegovem delu, da bo med glavnimi nalogami izobraževalnega centra tudi v nadalje odpravljanje nepismenosti. Po tem sestavku lahko sodi bralec, da se bavi izobraževalni center s problemom, kako bi naučil nekaj nepismenih v podjetju na tečaju citati in pisati. To je vsekakor važna skrb in naloga izobraževalnega centra. Osnovna nepismenost je prav gotovo mučna za same prizadete pa tudi za njihove brigadirje in mojstre, ki takšnim sodelavcem ne morejo pomagati do napredovanj. Upanje je torej, da bo s prizadevanjem izobraževalnega centra in samih prizadetih v doglednem času vedno manj nepismenih v našem kolektivu. Prav nevarna in škodljiva pa je za sicer pismene ljudi nepismenost višje stopnje. Mnogi znajo dobro brati in pisati, pa nimajo potrpljenja, posluha in yoIje, da bi pravilno čitali in razumeli razne predpise, pravilnike, sklepe itd., ki imajo namen pozitivno vplivati na poslovanje v podjetju in na odnose med ljudmi v kolektivu. Slednji pojavi nepismenosti so škodljivi na več načinov. Ljudje, ki podcenjujejo, kar je napisanega, da bi si to prečitali in se po tem ravnali ali pa celo, da bi to tudi raztolmačili sodelavcem, škodujejo s tem sebi in svojim sodelavcem. Nekateri prejetih obvestil, okrožnic, osnutkov pravilnikov itd. niti sami ne preči-tajo, niti tega ne omogočijo drugim. Zaradi tega prihaja pri sodelavcih večkrat do občutka, da se precej stvari izgubi na poti med organi upravljanja in člani kolektiva ali pa sčasoma tako zbledijo, da se za nje nazadnje mnogi sploh ne zmenijo. Napisane stvari tako tudi nimajo življenjske veljave in ostajajo mrtve črke na papirju, ki nikomur ne koristijo. Pomoč graditeljem stanovanj 32-stanovanjski blok ob Cojzovi poti K lepim zgradbam urejene ceste Ob pogledu na sliko z ličnim stanovanjskim blokom bo kdo dejal: »Ta fotomontaža vaškega kolovoza in modernih stanovanjskih blokov je vsekakor uspela,« vendar, dragi bralec, to ni fotomontaža, temveč, na žalost, resnično stanje neurejenega terena okrog stanovanjskega bloka TGA v Ptuju, Cojzova pot 11. Ob dovršitvi našega bloka je bilo stanje provizorične ceste še znosno. Z razkopavanjem zaradi vodovoda in kanalizacije se je stanje poslabšalo. Ob vsakem najmanjšem deževju gazijo stanovalci in delavci po blatu; imeti morajo škornje, sicer ne morejo čez blato in luže, ali pa si pomagajo z deskami, hodijo bosi itd. Ta cesta je sedaj kot .prehodna cesta k novogradnjam ob Trubarjevi cesti; tod je zelo močan promet s tovornjaki in vozovi. Iz vsega tega sledi, da je nujno to cesto urediti in omogočiti stanovalcem bloka primernejši dostop do bivališč. Nad sto prebivalcev iz bloka se dnevno pritožuje nad takim 'stanjem. Hišni svet se je obrnil na vse strani, .rja Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj in tudi na Občinsko skupščino, vendar doslej ni vidnega uspeha. Pred dnevi je poslal Zavod dva kamiona gramoza in je tako izboljšal nekaj metrov ceste. Začeto delo pa je obtičalo in ostala je podoba blata in mlakuž. Pogrezajo se tovornjaki, osebni avtomobili, ljudje gazijo blato in godrnjajo; ali odgovorno podjetje vsega tega ne vidi? Trenutno je zaprta tudi Tru- Asfaltirana cesta Kidričevo -Šikole Graditev asfaltirane ceste Kidričevo—Sikole bo prešla te dni v zaključno fazo; končana so zemeljska dela in priprave za asfaltiranje. Samo asfaltiranje bo hitro napredovalo zlasti če ne bo vreme nagajalo. Asfalt bodo dovažali iz asfaltne baze v Hočah, za katero je dobilo Cestno podjetje Maribor naprave iz Sovjetske zveze. Ta baza daje na uro 30 ton asfalta. Odsek asfaltirane ceste Kidričevo—Šikole bo gotov ob normalnih prilikah že v začetku novembra 1963 in bo ob 29. novembru 1963 že v celoti služil namenu. Nova asfaltirana cesta Kidričevo—Šikole bo dolga 6,5 km in široka 8 m. Stala bo okrog 136 milijonov dinarjev, ki jih bodo izplačali iz sredstev republiškega cestnega sklada (68 milijonov) in iz prispevkov okraja Maribor (22 milijonov), občine Ptuj (23 milijonov) in raznih podjetij (23 milijonov). Občina Ptuj je v ta namen vzela posojilo. V prihodnjem letu bo zgrajen še ostali odsek te ceste od Šikol do ceste Maribor—Slovenska Bistrica. Z zgraditvijo asfaltirane ceste Kidričevo — Pragersko — Slovenska Bistrica se znatno izboljša sistem obvoznih cest iz Murske Sobote, Ljutomera, Ormoža in Ptuja, ki bodo sčasoma asfaltirane, kjer še niso, in usposobljene za težko obremenitev v cestnem prometu, ki jo občuti tudi cesta Ptuj—Pragersko—Slovenska Bistrica. barjeva cesta in vsi prebivalci hodijo tod mimo v svoja stanovanja. Kamor se človek ozre v tem predelu Ptuja, zagleda nove bloke lepih in impozantnih oblik;' gradi se tudi moderna šola. Cesta kot osnovna arterija življenja v komunalnem smislu pa nam kaže klavrno podobo tega predela Ptuja. Smatramo, da bi bilo nujno popraviti celotno Cojzovo pot in zgraditi cesto vse do Trubarjevega naselja. Vsi stanovalci bloka apeliramo na Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju, naj upošteva naše predloge in nam pomaga popraviti cesto ter odpraviti hudo blato. Stanovalci ob tej cesti bomo radi prispevali z udarniškim delom svoj delež za izboljšanje te prometne žile. Prebivalci bloka ki so zgrajene na urbanistično neurejenih predelih, ki so zgrajene na nizkih temeljih in so zbite iz zemlje, ki so brez udobja, brez vodovoda, kanalizacije in brez urejenih dovoznih cest. V 50 letih poteče njihova doba izdržljivosti in potem jih je potrebno podzidati, prezidati, skratka zgraditi znova. Mnogi graditelji takozvanih provizorijev niso v ravno najboljšem 'položaju pred in po graditvi, ker imajo malo prihrankov in dobijo preskromne kredite, da bi lahko z njimi ustvarili nekaj trajnejšega. Med graditelje jih sili .stanovanjska stiska in slabo upanje, da bodo lahko dobili stanovanja v naslednjih na novo zgrajenih stavbah podjetja ali občinske skupnosti. Večina teh že težko čaka na vselitev v svojo še tako skromno urejeno hišico. V našem kolektivu je precej ljudi, ki so razumeli izjemen položaj .svojih sodelavcev, ki so si naložili na lastna pleča stanovanjski problem in so ga poskušali rešiti. Pomagali so jim pri raznih delih, z materialom, z vožnjami ali pa kot poroki pri Vzajemni pomoči, pri banki ali pri občini do posojila. Tudi tako je zrasla marsikatera hiša v bližini Kidričevega in je delo skrbnih družin ter pridnih rok dobrih prijateljev in znancev, sorodnikov in sosedov, marsikje pa tudi pomoči podjetij in občine. Žal pa tudi ta oblika pomoči v sedanjih pogojih marsikje več ne zadostuje in je potrebna že višja, organizirana pomoč, do katere so tudi dane možnosti in pota. Mnenja sem, da še naša sindikalna organizacija niti podjetje doslej nista mogla vsega storiti, kar bi koristilo ljudem iz našega kolektiva pri reševanju stanovanjskih problemov oziroma pri večanju stanovanjskih površin. Pri sindikatu bi moral biti odbor za pomoč graditeljem stanovanj. Njim ni potrebna samo denarna pomoč, pač pa nekak njihov društveni ali pravni predstavnik, ki bi se potrudil pripraviti vse potrebno za zadružno organizacijo gradenj, kot jo imajo v Mariboru, Ljubljani in drugod, ki bi skrbel dotlej za stik z organi upravljanja v podjetju in s pdlitično-upravnimi organi v občini, ki bi tem s skupnimi vlogami sporočal razne probleme in pošiljal prošnje v 'zvezi z načrti, gradbenimi dovoljenji, lokacijami, krediti, vknjižbami, kolavdacijami itd., Priskrbel bi razne prospekte z vzorci lepih in ne dragih gradenj, načrte in ostalo, kar bi bilo graditeljem v veliko pomoč. Tako bi si posamezni člani kolektiva prihranili razna pota, zamude časa, nejasnosti, brezuspešne intervencije in podobno; to bi koristilo tudi poslovanju podjetja, občine in banke. Gornje zamisli sem zbral od raznih članov kolektiva, ki si želijo kolektivne pomoči tudi v stvareh, kjer je možna, torej tudi v administraciji in organizaciji ter pri doseganju raznih, listin in drugega, pri čemer je bil doslej vsakdo vezan na svojo iznajdljivost. -FF- S tem bo končno prenehal obstajati problem, kam spravljati motorje in mopede ter kolesa, da bi bila na varnem in zavarovana pred močnim soncem, dežjem in snegom in da ne bi zavzemala prostora pod upravnim poslopjem, kjer so vrata za prehod vozil na tovarniško dvorišče. Po zgraditvi kolesarnice bo vhod za pešce na tovarniško dvorišče skozi vrata pri telefonski centrali, ,ki je bil doslej večinoma zaprt ali pa odprt le ob priložnostih, Parkirni prostor pod upravnim poslopjem Stanovanjsko graditev naše tovarne in članov našega kolektiva bi lahko razdelili po svojih investicijskih vlaganjih in po samih zgradbah v dokončno in v provizorije. Dokončne zgradbe imamo v Kidričevem, v naselju, v Ptuju ob Ljutomerski cesti in ob Cojzovi poti ter stanovanjske hiše v Njivercah, pri hajdinski postaji, v Ptuju in okrog Ptuja s to razliko, da stanujejo v nekaterih člani našega kolektiva kot najemniki stanovanj, v ostalih pa kot lastniki. Poleg tega pa je še nekaj stanovanjskih hiš članov našega kolektiva, ki niso v strnjenih naseljih ali vaseh, ampak na različno doseženih parcelah in tam res predstavljajo po svoji lokaciji in po sami graditvi prave provizorije. Dokončne stanovanjske zgradbe nosijo upravičeno to ime, ker so 'Zgrajene po urbanističnem in gradbenem načrtu in so tako urejene, da jih ob normalnih razmerah ne bo potrebno prezidati, popravljati ali na novo po-zidavati njihovih temeljev. S pravočasnim in pravilnim vzdrževanjem bodo več stoletij služile svojemu namenu. To so večali enostanovanjske hiše, ki so zgrajene na določenih stavbiščih in iz trdega materiala po odobrenih načrtih. Drugače je s stanovanjskimi zgradbami družin, ki so si zgradile po načrtih, ali brez njih pod raznimi pogoji v zadnjem desetletju enodružinske .stanovanjske hiše po vaseh in v bližini Kidričevega ter okrog Ptuja. Vseh njihovih hiš ne bi mogli imenovati kot dokončne, trajne stanovanjske zgradbe, zlasti ne tistih, Odgovori na vprašanja V okrožnicah, ki so bile razposlane kolektivu še pred izhajanjem tovarniškega lista »Aluminij«, je bilo poudarjeno, da bo imel tovarniški časnik med drugim tudi rubriko za vprašanja članov kolektiva in odgovore raznih služb v tovarni na njihova vprašanja. Da bi končno bila izpolnjena ta želja sodelavcem v kolektivu, ki si želijo to rubriko, je za začetek potrebnih vsaj nekaj vprašanj. Te naj sporočijo zainteresirani uredništvu. Če ne bi radi pisali svojih vprašanj, jih naj sporočijo po telefonu št. 211, ki ga ima uredništvo. Slednje se bo potrudilo, da bodo objavljeni odgovori pristojnih služb že v prihodnji številki ali pa še v te- Na vrsti je Izza ograje zapadno od telefonske centrale je že očiščen teren za zgraditev kolesarnice in za uresničevanje načrta iz leta 1959. Takrat je delavski svet odobril zgraditev takega objekta, ki bi naj stal po takratnem predračunu skoraj 10 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor Ptuj je odobril lokacijo že 10. aprila 1961 in sicer na prostoru, kjer bo sedaj kolesarnica tudi zgrajena. Posebnost tega objekta bo v čim enostavnejši in čim cenejši konstruktivni rešitvi. Gradilo ga bo podjetje »Gradis«. V novi kolesarnici bo prostora za do 500 koles in 200 motorjev in mopedov. To bo pravzaprav pet pokritih lop polmon-tažnega sistema z vmesnimi cestišči; tri lope so predvidene za shrambo dvokoles, dve pa za motorje in mopede. Lope bodo široke 4,5 m, dolge pa 36 m. koči številki, če prejme uredništvo vprašanja pravočasno. Vprašanja naj bodo napisana na listu papirja. Kdor se ne želi podpisati kot avtor vprašanja, naj napiše vsaj svojo matično številko. Uredništvo bo vprašanja zbralo in jih dostavilo brez podpisov predložiteljev vprašanj pristojni službi, da bo na vprašanje odgovorila glede na pravilnike in zakone, zlasti pa glede na možnosti rešitev posameznih nakazanih problemov. Dokler ne bo imel »Aluminij« na primernem mestu svojega zbiralnika za pošto, naj jo člani kolektiva pošiljajo uredništvu ali pa naj sporočajo svoje želje po telefonu na št. 211 ali 365. - Uredništvo kolesarnica ko niso mogla skozi vrata izpod uprave visoko naložena vozila. V. I. Najlažje dirkalno kolo Italijansko dirkalno kolo »leg-nano« smatrajo dirkači kot najlažje kolo na svetu. Edino okvir je iz jeklene cevi, vsi ostali deli pa so iz aluminija; krmilo, obroča za kolo, osi, veriga, pedali in ogrodje sedeža. Kolo tehta 3,46 kilograma. Pogostoma govorimo o vedno boljših odnosih v kolektivu. Pri tem se vedno znova spomnim raznih zbadljivk in žalitev, ki so namenoma ali nehote žalile vsakogar, ki jih je islišal ali občutil. V naši tovarni delajo ljudje različnih 'starosti, socialnega porekla in sposobnosti, so iz različnih krajev, iz mest in s podeželja. Vsakomur je drag njegov rojstni kraj, okolje, v katerem je preživel otroška leta in se naučil delati in živeti. O njem se rad spoštljivo izraža, čeprav je tam živel v še tako skromnih razmerah. Tudi tam ima življenje, svojo lepoto, svojo vsebino in perspektivo za ljudi, ki so tam ostali in si uredili življenje. l/eč medsebojne spoštljivosti Težko bi našli človeka, ki ni občutljiv na žalitve v zvezi s svojim izvorom, z rojstnim krajem, s socialnim poreklom itd. Včasih se je dogajalo, da so se tudi naši ljudje, zlasti v jezi in v sporih, med seboj obkladali s »haložani«, »polanci in polajnče-ki«, »prekmurci«, »medjimurci«, z »bedaki«, »norci«, »lenuhi«, »kočarji«, »kmetavzarji« itd. Tega je sedaj vedno manj, ker se vsi bolj in bolj zavedamo pomena človekove osebnosti in njegove enakopravnosti pri dolžnostih in pravicah in ker smo ob boljših materialnih razmerah vedno bolj sprejemljivi tudi za kulturne vplive. V neštetih družinah naših sodelavcev pa tudi delavcev drugih podjetij, zavodov in ustanov poslušajo radio, glasbo in predavanja, čitajo časopise, knjige, gledajo televizijo, filme, gledališke predstave itd. K temu je potrebno prišteti še močan vpliv političnih organizacij in društev. Vse to oblikuje novega, humanega delovnega človeka, ki se je otresel marsi-česar negativnega in škodljivega. Ko ugotavljam z veseljem v našem kolektivu velik napredek medsebojnega spoštovanja, moram na drugi strani priznati, da je premalo tega še marsikje med lju