GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Uubljana, 12. novembra 1955
LETO II. ŠTEV. 84
Okrajni ljudski odbor
IZ ZAPISKOV
SEJE LJUBLJANSKEGA MESTNEGA SVETA
V prejšnji številki »Glasnika« so bila objavljena poročila Sta-n°vanjskih uprav to sprejeta Priporočila. Na isti seji je Mest-n' svet razpravljal tudi o osta-
lem te objavljenem dnevnem redu.
Predsednik Sveta OLO za stanovanjske zadeve tov. Drobeč Franc je dal naslednje:
Poročilo o dosedanjem delu stanovanjskih organov in predlog za delo občinskih stanovanjskih organov
2 ukinitvijo rajonov v Ljub-IJani 1. aprila 1952 se je za Postno področje centralizirala tudi distribucija stanovanj, ki J° je od tedaj naprej vršil Sta-novanjski urad kot samostojen Urad pod upravnim vodstvom tajništva za komunalne zadeve.
Rajoni so sprejemali prošnje Prosilcev za dodelitev stanovanj ,er se jih je nabralo ogromno •levilo ca. 10.000.
Ob ukinitvi so rajoni oddali *°Pice nerešenih prošenj Stanovanjskemu uradu, ki jih Je obravnaval naprej. Pristojno taj-ništvo MLO ni uspelo organi-•Irati takega notranjega refci-jba distribucije, v katerem bi Uril nedostatki odklonjeni. Nepreglednost se Je vlekla naprej.
stanje je negativno vplival tudi sistem organizacije dela in evidence stanovanj. Znano je namreč, da je bila leta 1949 napravljena kartoteka stanovanj,
** naj bi omogočila to evidenco.
“Južbt prijavnih organov'za notranje zadeve in stanovanjskih °rganov bi v tem pogledu mo-r*li tečt povezano, vendar do ni prišlo, ker s strani notranjih organov ni bilo potrebnega razumevanja, stoječ na •tališču, da mora biti služba no-tfanjlh organov popolnoma lo-Cena. Zato je kartoteka zgubila Sv°J pomen, kajti stanovanjski °rRani niso mogli imeti tekoče evidence nad premiki in zased-r° stanovanj in Je kartoteka za-
Postala nekoristna.
v takem stanju je Stanovanj-*** urad 1. avgusta 1954 prevzel ba novo ustanovljeno Tajništvo Zu stanovanjske zadeve MLO, °dnoano Svet za stanovanjske tacieve MLO. V organizaciji no-tranjega poslovanja tudi potem ni bilo izvršenih bistvenih sprememb, bistveno pa se Je spre-^nii način distribucije s tem, a «e že v septembru 1954 sklepu Sveta ustanovila Ko-""siia za ugotavljanje nujnosti Prosilcev j.n določanja vrstnega e<Ja prosilcev.
S tem je bil uveljavljen ne-ak družbeni način distribucije, J? Je bil uzakonjen z Uredbo o •»'•deijevanju ln odpovedi sta-®v'a,'J od maja 1955, Istočasno 7?. ®e Je pripravljala kategoriza-1» Prosilcev, s čemer se Je preprečilo nadalnje stihijsko ^'JelJevanje pičlega stanovanj-v **• fonda. Aparatu Stano-1 '•iškega urada je bila odvzeta ^ravica samostojnega odločanja . dodelitvi praznih stanovanj Je v svoji pristojnosti Sta-
novanjski urad lahko odločal le o nakazilih samostojnih sob In
samostojnih zamenjavah stanovanj.
Seveda pa Je še nadalje ostal nerešen problem tisočev vloženih prošenj brez pravega pregleda, vsled česar ne moremo trditi, da je Stanovanjski urad odstopil Komisiji za določanje vrstnega reda prosilcev vedno najnujnejše primere, temveč so često prišli v reševanje zopei najprlzadevnejši prosilci.
Ko govorimo o slabostih poslovanja stanovanjskih organov, ne smenvo mimo zelo važne okolnosti, namreč, da je takemu stanju pripomoglo tudi podcenjevanje vloge Stanovanjskega urada. Le-to je po obsegu zmogljivosti ' glede na majhno število razpoložljivih stanovanj nekako upravičeno, poudarjeno
tovltev, da so nekateri od dodeljenih kadrov na teh mestih bili predolgo, vSled česar so postajali več ali manj apatični. Spuščali so se v samovoljne postopke po nekakem načelu »poskusimo« če - bo šlo. S tem so si nakopali obilico dela, debelili spise z raznimi rešitvami in prilogami ter še bolj izgubljali pregled nad posameznimi postopki. To za zadnja leta ne bi smela bi tj več praksa, ker se je zakonitost na vseh področjih Iz dneva v dan utrjevala in bi moral biti upravni postopek tembolj pravilen ravno v tem delikatnem sektorju komunalne dejavnosti. Gre tudi zato, da mnogi ljubljanski prosilci niso mogli razumeti in pozabiti, da se po novih predpisih ne sme več utesnjevati stanovanj ln prisilno preseljevati državljane S takimi pripombami in utemeljitvami so pritiskali na stanovanjske referente, kt so deloma tudi sami bili nagnjeni k isti presoji. Pri težavah v kadrovski politiki je vredno pripomniti še dejstvo, da so bili kadri velikokrat menja-nl, nikdar pa se ni ob izmenjavi mogla Izvršiti oravilna predaja, temveč je na-slednji moral takoj sprejeti ves naval strank. Kljub vsemu pa je treba objektivno priznati, da so mnogi kadri na stanovanjskem
VABILO
na sestanek predsednikov obEln In predsednikov občinskih svetov za prosveto Aa območju okraja Ljubljana
Sklicujem sestanek s prods edniki občin ln predsedniki občinskih svetov za prosveto na območju okraja Ljubljana, ki bo v torek, dne 15. t. m. ob 9. u ri dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani, a na slednjim
DNEVNIM REDOM:
1. Razprava o prosvetnih vprašanjih, t Razprava o Inšpekcijskih službah.
S. Prenos poslov uprav «a dohodke.
4. Razno.
Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastja 1. r.
pa bi moralo biti po položaju glede na pereč stanovanjski problem tor vsestranski pritisk državljanov na sitanovanjaki urad, vključno tudi prikazovanje napačnih podatkov in poskusov izigravanja. Temu primerno Je tekla tudi kadrovska politika. Nedvomno je resnica, da je zaradi odvratnosti te dejavnosti, v čemer glede na ostala področja distribucija sigurno nosi prvo mesto. Le malo primerov tovarišev odbornikov ljudskega odbora je, ki bi od blizu poznali to stanje. Zato ni bilo možno ob 'presoji kadrovskih zadev objektivno oceniti problem, da bi se namreč na ta mesta postavilo toliko in tak kader, ki bi bit samostojen pri utrjevanju notranje organizacije dela in uvajanju ter Izvajanju upravnega postopka, zakonitega tn vskladnega z zakonitimi določili. Točna je tudi ugo-
uradu bili predani, če upoštevamo premagovanje vseh problemov, ki So bili upravičeno ali neupravičeno prevaljeni nanje. Tako stanje opravičuje tudi mnoge notranje slabosti dela, ker prav nenehen pritisk državljanov ni tem kadrom dopuščal poglabljati se v notranjo ureditev poslovanja.
Ko že govorimo o slabostih ln težavah dela stanovanjskih uradov omenjamo Še vprašanje upravičene kritike teh kadrov. Javna kritika bi doživela znatno večji uspeh, če bi bila vsa dosedanja kritika o slabostih poslovanja teh uradov m-anj abstraktne, torej morala bi biti konkretna. Razen primera referenta Ljubiča so v glavnem primeri kritike zamegljeni z osebnimi interesi kritikov, predvsem kritikov, ki so čestokrat 'udi izkoristili svoj službeni položaj.
Med našimi ljudmi Je preveč prevladovala tn še danes prevladuje misel, da je stanovanjski urad nepotreben, ker nt razpoložljivega stanovanjskega fonda. Dejstva pa govorijo nasprotno taki miselnosti, da prav zato potrebujemo v pogledu notranje organizacije popolnejši in kadrovsko kvalitetnejši stanovanjski organ, ker je stanovanj za distribucijo malo, vendar pa obstoji in tudi predpisi so tu, Te ugotovitve niso potrebne zato, da bi z njimi opravičevali določeno slabost posameznega uslužbenca v ‘tem uradu. Nasprotno gre za problem, ki ga Je treba pravilno ocenit iz širšega vidika, prav vsled tega, ker se ti posli po zakonu o pristojnosti občin in okrajev prenašajo na občine. Mislim, da je pravilno, če ocenimo dejavnost upravljanje ln vzdrževanje stanovanj kot eno osnovnih vprašanj za vsako občino. Ce spoznamo to ugotovitev potem ne sme igrati vloge pri utrjevanju te službe finančni izdatek občin, ker je le-ta v končnem zaključku dobro uporabljen Prav je, da bodo dale občine naj večji poudarek kvaliteti kadra, tako v moralnem tn strokovnem pogledu, ne pa toliko številu kadra na navedenih delovnih mestih.
Kar zadeva evidenco o stanovanjih. stanovanjskih pogodbah ln podatkih o kategorizaciji stanovanj, ne smemo ves ta material vzeti kot statistični material, temveč ga moramo smatrati za živ material, ki mora biti sleherni trenutek uporaben za vse namene, tako za ljudski odbor, kakor za državljane. Le ob takih pogojih bodo organizacije novih stanovanjskih uprav na občinah lahko vedno odgovorile na vprašanja vseh. Ta poudarek Je tako važen zato, ker na nobenem sektorju uprave ni tako močnega In obsežnega vsestranskega izigravanja, kot na stanovanjskem področju. Nešteto je namreč primerov zavajanja organov z nepravilnimi podatki in poskusi izkoriščanja enega državljana na račun drugega. V pogledu evidence nad stanovanji nam je v aprilu 1954 Izvršena kategorizacija stanovanj vrnila izgubljene osnove, ki so bile utrjene z uvedbo kartoteke lz leta 1949; zato Imata današnji stanovanjski upravi te stvari vsaj v glavnem urejene, material pa bo vsak čas izgubil vrednost, kolikor se ne bo tekoče izpopolnjeval.
Glede na tisoče nerešenih prošenj, ki jih je ob ustanovitvi okrajnega ljudskega odbora zapustil stanovanjski urad bivšega MLO, Je osrednji problem trenutno v tem, kako najti pravilen Izhod iz situacije in realno upravno pot za prenos na občine. Gre za tisoče nerešenih spisov, ki morajo po načelih upravnega postopka biti pravilno rešeni v rednem upravnem postopku, ker so jih državljani pravilno vložili in kolkovali. Poleg tega se nahajajo v spisih važne priloge državljanov, kot n. pr. zdravniška in razna druga potrdila, ki so državljanom po-
trebna pri dosegi pravice do dodelitve stanovanja. Potrebno je glede rešitve tega vprašanja zavzeti enotno stališče, ki bi ustrezalo na eni strani zakonitim načelom upravnega postopka, na drugi strani pa razvozljalo občinam primere teh prosilcev. Vsaka prošnja bi morala biti rešena s pravilno rešitvijo, ugodno ali neugodno. Gre le za to, kdo naj to rešuje in kakšnih organizacijskih prijemov se je poslu-žiti, da se stanovanjski urad bivšega MLO čimprej likvidira. Ce bi arhiv nerešenih spisov prenesli na občine v taki povezavi kot ga vežejo v delovodne številke, bi se zgodilo, da bi ena občina našla v spisu kombinacije več občin, kar bi brez dvoma že v začetku zadušilo kadre na občinah, postavljene na te referate. Smatram, da je potrebno obravnavati prenos teh poslov kot specifični primer, ker ni enak niti podoben prenosu poslov na občine iz drugih področij uprave. Zato je zlasti nujno za to delo posebej ojačati kader. Gre tudi za to, da se v stvari pride na čisto, ker*so vsi ti primeri upravnega postopka prekoračili roke in kršili načela za reševanj^ spisov v upravnem postopku. Občine naj zato v bodoče ne bi zadrževale nerešenih prošenj, če ugotovijo, da jih v roku dveh mesecev ne bo moč ugodno rešiti. Pri takem postopku je podana večja garancija, da se kadri na občinah ne bodo dušili v kopicah nerešenih prošenj, prosHci pa bodo v takem postopku morali spoznati, da je tak način poslovanja edino možen, ker se ne da pozitivno rešiti več prošenj za dodelitev stanovanj, kot pa jih dopušča število razpoložljivih stanovanj.
Odlok o postopku pri razdeljevanju stanovanj, ki Je bil sprejet na II. skupni seji OLO 17. septembra 1955 in poslan v pregled Izvršnemu svetu LRS, še nt stopil v veljavo in ga je Okrajni ljudski odbor na svoji III. seji razveljavil tako glede na nekatere predloge in pripombe Izvršnega sveta LRS, kakor tudi zaradi tega, ker po predpisih o pristojnosti novih ljudskih odborov spadajo vse stanovanjske zadeve v I. stopnji v izključno pristojnost občinskih ljudskih odborov. Le-tl bodo izdali svoje predpise o postopku prt razdeljevanju stanovanj v skladu s predpisi republiške Uredbe o razdeljevanju stanovanj.
Poročevalec tov. Drobež je v nadaljevanju opozoril na dva važna momenta: Bodoči občinski predpisi v postopku pri razdeljevanju stanovanj naj jasno določijo pristojnosti vsake posamezne občine pri razdeljevanju stanovanj, zlasti glede na to, da tvori Ljubljana po strnjenem sistemu zazidave celovitost mesta, da pa mnogi državljani silijo na administrativne premike in preseljevanja tako iz enega mestnega dela v drugi, kakor tudi i» podeželja v mesto tn obratno.
Glede na vse to je poročevalec predlagal;
•GLASNIK«
Občinski ljudski odbori v seslovu mesto noj sprejmejo enotne odloke o postopku pri razdeljevanju stanovanj
Svet za stanovanjske zadeve OLO je za ta namen sestavil in predložil enoten osnutek za občinske odloke, o katerem naj bi razpravljal Mestni svet in dal priporočilo občinam, da ga sprejmejo. Ta osnutek je prilagojen republiški Uredbi o razdeljevanju stanovanj in upošteva posebnosti postopka občin na območju mesta.
O osnutku so razpravljali odborniki: Kostjukovsky Georgij, Rožmane Ivan, Pretnar dr. Jože. Klemenčič inž. Ivo, Matelič Alojz, Martinšek Tone, Jenko Marijan, Dermastja dr. Marijan, Marentič Inž. Vera, Drobež Franc, Tuma Ostoj, Pipan Franc, Soba dr. Stefan in Sitar Franc.
V utemeljitvah poročevalca in v razpravi članov Mestnega sveta so bila poudarjena glavna načela v osnutku, zlasti naslednje misli:
Prošnjo za stanovanje naj obravnava prvenstveno ona občina, v kateri ima (ali bo Imel) prosilec izkazano zaposlitev. Le na tej občini vložijo zaposleni prosilci svoje prošnje Nezaposleni prosilci vložijo prošnje v občini svojega stalnega bivališča Izjema velja za prosilce, ki se po daljši odsotnosti želijo vrniti v kraj prejšnjega stalnega bivališča. Tak način postopka je nujen, ker bo sicer vsaka občina v Ljubljani morala razpravljati o vseh istih prosilcih, ki bodo vlagali prošnje na vse občine hkrati ali pa zaporedoma.
Dolžnost gospodarskih organl-
OPOZORILO
Hišni lastniki, hišni sveti, gospodarske organizacije, zavodi, ustanove, podjetja Ud., ki so na kakršenkoli način koristniki cestnega zemljišča, kakor za instalacijo vodovoda, elektrike, plf. novoda, telefona, kanala, raznih jaškov, pokrovov, peskolov-cev itd., so dolžni odstraniti vse ok'. are in nedostalkc, ki ogrožajo varnost prometa ali kvarijo izgled ceste (Uredba o varstvu javnih cest U. I. LRS 41-53).
Vsako popravilo In delo na cesti, je potrebno Istočasno prijaviti Upravi cest OLO Ljubljana, Vilharjeva 14.
Lastniki obcestnega drevja, grmičevja ali žive meje, so d< >lžni po Uredbi o varstvu javnih cest, obrezati vse veje tako, da ne segajo na cestno zemljišče, ne motijo preglednosti in nc kvarijo estetskega lica ceste.
Uprava cest OLO Ljubljana
Vilharjeva c. 14.
zatij naj bo, da z gradnjami novih itanovanj preskrbijo svojim delavcem in uslužbencem stanovanja. Taka stanovanja mora ljud:ki odbor dodeliti strankam na predlog graditelja. Ako se na tak način Izprazni kako drugo stp-ovanje, naj tudi z njim razpok ga podjetje. Seveda morajo tud: občine same graditi za delavce in uslužbence uradov, ustanov itd., ki nimajo možnosti zidati.
Prioritetni red prosilcev bodo občinski ljudski odbori določili po načelih, ki jih bodo uveljavili bodoči občinski ljudski odbori. Do tedaj pa velja prioritetni red. ki je bil za cca (10 prosilcev določen še po prejšnji odborniški komisiji Mestnega ljudskega odbora. Zarodi objektivnosti presoje se priporoča Svetu za stanovanjske zadeve OLO, naj pro-
uči in predlaga točkovni sistem, po katerem bi se moglo objektivno presojati stopnjo nujnosti prosilcev. Tak ocenjevalni način nujnosti naj se potem sprejme in objavi pa bo vsak posameznik lahko vsaj približno presodil, ali govori zanj vsaj minimalno predpisano število točk, da bo njegova prošnja prišla sploh lahko v pretres ali celo v poštev pri določitvi prioritetnega reda. To bi zmanjšalo naval prošenj na urade in olajšalo objektivno presojanje stanovanjskim komisijam. Dokler takega sistema ne bo, bodo veljali sedanji predpisi in postopki, ki bodo uveljavljeni z občinskimi odloki.
Stanovanjski uradi občin Imajo v tem momentu težko stališče, ki ga je potrebno takoj popraviti: Na njih se obračajo s prošnjami novi prosilci, pa tudi mnogi prosilci, ki so že enkrat ali večkrat vložili prošnjo na bivši Stanovanjski urad, ki je bil ukinjen. Čeprav je bil v »Glasniku« ob-
Vse prošnje, ki so jih prosilci za stanovanja vložili do 1. septembra t. 1. pri bivšem Stanovanjskem uradu odnosno pri bivši Stanovanjski upravi MLO in niso nanje prejeli rešitve, da so sprejeti v prioritetni red, se smatrajo kot negativno rešene. Te prošnje naj se vložijo v arhiv. Ker so sedaj za. dodeljevanje stanovanj pristojne občine, morajo prosilci vlagati prošnje za stanovanja pri občinskih ljudskih odborih v smislu odlokov, ki jih bodo le-ti sprejeli. Prosilci, ki so že vložili prošnje pri bivšem MLO, lahko vložijo po-
Poroča Franc Drobež, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve OLO, naslednje:
Po letnem poročilu Sveta za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana ob koncu leta 1954 podaja Svet za stanovanjske zadeve i
javljen način, kako se bo postopalo s temi prošnjami, vendar prošnje iz leta 1954 in 1955 niso bile dostavljene občinskim ljudskim odborom. Težava je nastala v tem, da je šele to zasedanje Mestnega sveta razčistilo, ali naj bodo občine pristojne za te prošnje po principu prosilčevega bivališča ali po kraju zaposlitve. Vsako nenačrtno razdeljevanje prošenj na občine bi pa povzročilo le večjo zmedo. S tem v zvezi so člani Mestnega sveta izrazili tudi pomisleke, kako naj bi občine sedaj rešile cca 9.000 že vloženih prošenj, ki so deloma že nerealne, deloma pa večkrat vložene itd. Za sam pretres teh prošenj bt vsaka občina potrebovala nekaj mesecev, preden bi mogla zače(l z določanjem prioritetnega reda. Zato so odborniki predlagali različne načine za kratek postopek, ki so šli vsi za tem, naj se občine ne obremeni s starimi prošnjami, temveč, da se jim omogoči pričeti z novim, urejenim poslovanjem po načelih postopka, ki bo uveljavljen z novimi odloki. Po daljši razpravi je Mestni svet sprejel naslednje
'novno prošnjo za stanovanje pri občini, sklicujoč se na že vložene prošnje pri bivšem MLO. Take prošnje ni treba kolkovati. Občinski stanovanjski organi bodo v takih primerih po službeni dolžnosti dvigali stare prošnje tz arhiva, ki ga je od bivšega MLO sprejelo Tajništvo za stanovanjske zadeve Okrajnega ljudskega odbora.
Navodila, ki jih je dala Komisija za prenos poslov bivšega MLO S nerešenih spisih v stanovanjskih zadevah in so bila objavljena v »Glasniku« št. 65, dne 6. septembra t. 1., pa naj se razveljavijo.
Mestnemu svetu poročilo o razvoju kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju Ljubljane In sklada za stanovanjsko-komunalno graditev na območju Ljubljane,
STANJE SKLADOV:
1. Kreditni sklad za zidanje stanov, hiš na območju Ljubljane
izkazuje po bilanci na dan 28. oktobra 1955 naslednje stanje:
Prejemki:
din
Predvideni dohodek po družbenem planu (3«/i. sredstev iz proračuna MLO Ljubljana) znaša za leto
1955 68 milijonov din, doslej pa smo prejeli vsoto 61,488.749
ali 71 o/c letne kvote, kar pomeni pravilen dotok
sredstev.
3 o/e sredstev od raznih skladov MLO, ki niso bila planirana v družbenem planu, vendar so pravilno odvedena v sklad — znašajo....................... 7,012.190
25"/» sredstev od investicij MLO Ljubljana. Po planu je predviden prejemek 165 milijonov din,
prejeli smo vsoto.................................... 123,750.000
ali 75 «/* predvidenega dohodka, kar predstavlja pravilen dotok sredstev v sklad.
Del dobička gradbenih in montažnih podjetij Je predviden po planu z vsoto 158.922.000 dinarjev,
doslej pa smo prejeli vsoto.......................... 154,860.925
ali 98 % celokupne vsote.
Vloge gospodarskih organizacij za dobo poslovanja
sklada ............................................... 202,755.360
Posojeno iz. 10 % In 56 «/o sklada za zidanje za posojila hišnim svetom ....................................... 11,719.000
Prejete obresti od posojil za dobo do 31. X. 1955	1,975.865
Vrnjene anuitete in drugi	viri sklada........................ 155.378
Skupni prejemki kreditnega sklada do 28. X. 1955
znašajo torej...................................... 563,716.867
Izdatki:
din
Posojila podjetjem (11 podjetij) .................... 218.628.585
Posojila mulogradltoljem (213 koristnikov) .......... 117,679.700
Priporočilo za prenos poslov v stanovanjskih zadevah
POROČILO 0 KREDITNEM SKLADU ZA IZGRADNJO STANOVANJ
Posojila stan. zadr. (9 + 2) .........................	54,700.000
Posojila hišnim svetom (45 koristnikov)...........18+44.780
Posojila Tajn. za gospodarstvo ......................... 20,000.000
Vrnjene vloge vlagateljem............;.................. 73,300.000
6 »/o odvod obvezne rezerve......................... 18,200.814
Materialni izdatki sklada............................... 500
Skupni Izdatki sklada ................................. 521,154.439
Torej je saldo sklada na dan 28. X. 1955 .............. 42,562.428
2. Sklad za stanovanjsko-komunalno graditev v Ljubljani pa izkazuje na dan 28. X. 1955 naslednje stanje:
din
V sklad prenesena sredstva Iz prejšnjega leta ....	400,000.000
Prejemki od prodaje stanovanj v novogradnjah ... „	369,900.000
25 % in 10 in 56«/« sklad za zidanje iz 1. 1954 _______ 80,608.797
10 «/» in 56 «/« sklad za zidanje za leto 1955, predvideno po predračunu z vsoto 100 milijonov din
doseženo ............................................. 109,615.754
ali 110,9 «/n celotne vsote.
Prejeta sredstva	od	MLO Ljubljana........................ 195,868.969
40 «/o od sklada za prosto razpolaganje gospodarskih organizacij, predvideno po planu 153,514.000 din,
doseženo .............................................. 18,732.103
— kar predstavlja le 12 ”/» celoletnega predvidenega dohodka, in pomeni skrajno nediscipliniran odnos gospodarskih organizacij do teh obveznosti po družbenem planu.
Ostala sredstva v	skladu..................................   b,111.753
Skupni prejemki sklada do 28. X. 1955 ................. 1.179,837.376
Izdatkov Iz sklada pa je do 28. X. 1955 ............... 1.085,883.772
Tako, da znaša saldo prostih sredstev 28. X. 1955	93,953.604
din
Promet obeh skladov za celo dobo poslovanja Izkazuje torej dohodkov do 28. X. 1955 ......................... 1.805,252.301
Izdatkov do 28. X. 1955 .................................... 1.668,736.269
Skupni saldo na dan 28. X. 1955
Po stanju na dan 1. okt. 1955 je v Ljubljani skupno v gradnji 466 stanovanjskih objektov z 1186 stanovanji in skupno stanovanjsko površino 135.342 m2. V letošnjem letu pa je poleg tega do 1. oktobra že dano v uporabo
136,516.032
130 stanovanjskih objektov s 322 stanovanji in skupno stanovanjsko površino 32.621 m1. V tej Površini pa niso zajete samske sobe v domovih, ki jih gradijo gradbena podjetja, in študentska naselja.
KRATEK PRIKAZ DOGRAJENIH IN NEDOGRAJENIH STANOVANJ LETOŠNJEGA LETA:
Splošni družbeni sektor gradi letos:
Podjetja	35 stan. objekt, s 190 stan. in 31.482 m8 st. povr.
MLO	16 stan. objekt, s -418 stan. in 44.699 m1 st. povr.
Ostali (JLA, LRS
In zadr. sektor) 10 stan. objekt, s 158 stan. in 16.634 m2 st. povr.
Skupaj:
61 stan. objekt, s 766 stan. in 92.815 m2 st. povr.
Razen objektov v gradnji pa je splošni družbeni sektor v letošnjem letu do 1. oktobra že dogradil in naselil 39 stanovanjskih objektov z 242 stanovanji in skupno stanovanjsko površino 23.230 m2.
Nedograjeni stanovanjski objekti splošnega družbenega sektorja so v ljubljanskih občinah podeljeni takole:
			naslednjo	sliko:	
Občina	stan. hiš		stanovanj			
Bežigrad	16	397	Občina	stan. hiš	stanovanj
Center	8	128	Bežigrad	64	65
Moste	—	—	Center	20	20
Polje	7	58	Moste	58	61
Šentvid	3	26	Polje	64	71
Šiška	15	138	Rudnik	47	50
Vič	11	19	Šentvid	41	54
			Šiška	79	89
Skupaj::	61	766	Vič	99	100
Dograjene in	v letošnjem letu		Skupaj	:	490	510
vseljene stanovanjske hiše pa se dele po občinah takole:
Občina
Bežigrad
Center
Polje
Šentvid
Šiška
stan. hiš
4
11
4
17
3
stanovanj
25
86
22
80
29
Skupaj:	39	242
Privatni sektor:
Malograditelji In stanovanjske zadruge grade letos skupno 496 stanovanjskih hiš s 510 stanovanji in 51.918 m2 skupne stanovanjske površine. Od omenjenega števila stanovanj je v letoš-
njem letu do 1. oktobra že dograjeno in naseljeno 90 stanovanj, ostala pa so še v gradnji bodo delno dograjena že letos v veliki večini pa naslednje lct0 in sicer največ v času od 1. Ju' nija do 31. oktobra.
Ce podelimo gradnjo dograjenih in nedograjenih stanovanjskih hiš privatnega sektorja P° ljubljanskih občinah, dobim®
Podrobnejša analiza bo podano ob zaključnem računu obe1* skladov.
Delovanje omenjenih skladov je v tem kratkem času opravičilo svoj obstoj ln dokazalo, d* je možno s takim načinom obiranja finančnih sredstev zag>lt0' viti širšo fronto gradnje vanj. Podjetjem in tudi drugim organizacijam je postala na)_ bližja oblika pridobivanja stanovanj po načinu sporazumevanja s skladom za stanovanjsk^ komunalno graditev, za nalaga nje lastnih sredstev v sklad _ 2 skupno večjo gradnjo, pri * teri za vloženo vsoto podjeti
■tirom.
64 sta:
!&lošna
»rani
^°rzacij tako močan pritisk, da °anes že vnaprej sklenjene godbe za prodajo stanovanj za /tiovanja, ki so stopila šele v lg ? gradbeno fazo. Tu pridejo ‘traza tudi manjše vsote (na ,Jtier za eno stanovanje), s ka-razpolagajo predvsem a"iša podjetja.
, l‘vo poročati o vplačilu 40'Vo e >z skladov za prosto razenje gospodarskih organi-a " *** '3i j'*1 le-te morale v ■’ “U z družbenim planom MLO
a organizacija participira
novanjih. To je postala že
zahteva in obstaja od
mnogih gospodarskih or-
Na
sploh pa ne moremo zado-
močju mesta. Mestni svet je sprejel naslednja priporočila:
Ker je vsaka občina osnovni nosilec odgovornosti za stano-vanjsko-komunalno izgradnjo, se bo s 1. januarjem 1956 likvidiral skupni sklad za stanovanjsko Izgradnjo in prenesel z vsemi pravicami in obveznostmi na občine na območju mesta, ki ustanovijo svoje sklade.
Dalje je Mestni svet sprejel priporočilo, da delavski sveti gospodarskih organizacij nadoknadijo zaostanek svojih obveznosti in vložijo iz sklada za prosto razpolaganje 40 <Vo sredstev v
stanovanjski sklad, pri čemer naj se ne upoštevajo bonitete pri obračunu izpolnitve družbenega piana. Upošteva pa naj se to, kar so gospodarske organizacije same zgradile.
Končno priporoča Mestni svet, da občinski ljudski odbori stopijo v stik z ustanovami in zavodi, ki bi mogli prispevati k sredstvom za stanovanjsko Izgradnjo, kolikor bi v svojih predračunih za leto 1956 mogli predvideti take vsote s tem da bi zmanjšali izdatke za druge proračunske postavke z varčevanjem ali drugimi ukrepi.
dil^bovanjsko-komunalno gra-Cž poročila, ki prikazuje tično stanje, je razvidno, da % 0 seda3 vplačale gospod a r-organizacije le 12«/» planl-
tVSOtc-
Hi' ■ a lahko zaključimo, da v letu sodelujejo pri sta-nlskl izgradnji le nekatere H^o^arske organizacije. O H ž ohosti pa nikakor še ne pe,flo govoriti.
. »edlagam, da zavzame Mestni ir„' Proti tistim gospodarskim tile zaciiam' *tl se nis0 vklju-[tC(1s svojimi sredstvi, kot so k avltiena po družbenem planu li^dnjo stanovanj, svoje sta-k 'n da gospodarskemu sve-liM^riporočilo, da prične do-L 0 izvajati določila v druž-q m Planu za leto 1955.
0stalih panogah, ki jih Za-l >Za stanovanjsko izgradnjo ^Pijani tekoče upravlja s >)e °^ja stanovanjske izgrad-. > bo -—ji—i-»—

poročal direktor tega
ta./Ozpravt so sodelovali člani 1», 2P'”a sveta: dr. Pretnar Jo-Hrti ma Ostoj, Sitar Franc, H ln^ek Tone, Soba dr. Ste-Ocepek Lojze, Di Batista Cc’ D robež Franc, Jenko Ma-H"', Matelič Alojz, Rožmane
t) oh^Ena 30 kila mnenia' da Hl,„ha sklada s svojo uspešno odprla perspektive in lt9tj , ?a možnost še večje iz-stanovanjskih poslopij. Mo arske organizacije naj M^jPoleg občin predvsem po-Ne 1 za zidanje stanovanj za ?ri ZaPoslene nameščence.
Hm tehi je bilo ponovno po-Sl^o, da razpolaga gospo-H 8a organizacija kot investi-fcgj. Prostori, ki jih na novo tudi če je svojega člana ■Veti® selila, kar mora upo-
H
dogovori drugače s
naj takoj izpolnijo Ve P'anske obveznosti, v bo-Hga.Pa naj čim več sredstev Nii^ v ta fond. O tem naj bi Hotjj računa tudi ustanove in ■'tinl.v okviru bodočega propadi ‘l plana'
naj se ekonomično ln
■ Politika varčevanja naj sta 8radnji omogoči čim i zfJt?0vanl- Pri tem se ne sme l »lat,1 nujnost, da se obenem °vanjskiml naselji gradi iNav • Potrebne komunalne *n druge ureditve, ki so HlijP® stanovalcem v vsakem Marn *takor šole, trgovina, . ln Podobno.
. tii,ji'’ Mestni svet razpravljal J»6V1 M]»em bodočem načinu l, ^a tega fonda, so bile ®ne tri možnosti:	da
in..	«—i - a stano-
v bodoče
ln dr. Dermastja Marijan.
'“let!' t’
o
It,,],, vsak Stanovanjski svet, t(U „	66 v konkretnem pri-
rnestni fond za
■•Vli ‘gradnjo tudi v________
lf-Upiee ran na Okraju, ali da |!o z "Obstoječega fonda osnu-C^l' ali>Vim *etom *• občinski C*ntraii se fond popolnoma Utira na občine na ob-
P0R0ČIL0 ZAVODA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V LJUBLJANI
ekonomičen, prikladen in cenejši. Potrebno pa bo uvesti boljšo mehanizacijo, pod čemer ni mišljena -samo nabava strojev, marveč tudi pravilno, skrbno in dobro ravnanje in uporabljanje strojev.
Posebno vprašanje je pomanjkanje sposobnega obrtniškega kadra vseh strok za izvršitev notranje opreme in obrtniških del na In v stavbi. Ta problem bo treba resno vzeti v pretres.
Glede prispevka ljudskega odbora s tem, da graditeljem stanovanjskih prostorov prispeva brezplačne načrte, brezplačno pripravo in opremo gradbišča, električno, vodovodno in kanali-
je bilo objavljeno v »Glasniku« štev. 81, dne 2. novembra 1055, uvodne besede pa je na seji Mestnega sveta imel direktor zavoda inž. Leo Skaberne.
V	razpravi o poročilu so člani Mestnega sveta poudarili med drugim potrebo, da vsa podjetja in organizacije spoznajo delavnost zavoda, ki Je začel z učinkovitim delom in lahko nudi vsem investitorjem izdatno pomoč.
V	zvezi z uvajanjem novega gradbenega materiala so bili izraženi pomisleki, kajti pri nas je dovolj gline in dobre opeke. Vendar bo potrebno uvesti nov material, če se ta Izkaže bolj
zacijsko napeljavo na cesti in ureditev hodnika, se ugotovi, da je ljudski odbor tako izdatno pomoč zagotovil samo in izključno graditeljem, ki se podvržejo vsem osnovnim principom, ki so bili postavljeni v odloku MLO o dodatni pomoči pri zidanju stanovanjskih hiš delavcev ln uslužbencev. Dolžnost zavoda Je, da pazi in odkloni tako subvencijo ljudskega odbora vsakemu graditelju, ki se ne podvrže tem principom. V teh principih je izražena osnovna politika zazidave v mestu. Ta sloni na načelu, da moramo stremeti za večjo gostoto ljudi v mestu, s čimer se zmanjšajo stroški za izgradnjo ln vzdrževanje vseh komunalnih naprav, dočim so ti stroški popolnoma nezmogljivl na prevelikih površinah.
Izrečena je bila tudi zahteva za rekonstrukcijo iztrošenih zgradb v mestnem centru, za kar naj bi Zavod pripravil študije.
Po razpravi je bilo poročilo soglasno sprejeto In odobreno.
Nadalje je Mestni svet sprejel priporočilo, da se predloženi osnutek odloka o postopku pri razdeljevanju stanovanj izpo-poilni v skladu z dopolnitvami, ki so bile predlagane v diskusiji in naj se dostavi občinam s priporočilom, da take odloke sprejmejo in po njih prične poslovati.
S tem je bila seja Mestnega sveta zaključena.
Občinski ljudski odbori
OBČINA DOMŽALE
TRETJA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA (Iz sejnega zapisnika) se je vršila 21. oktobra 1955 pod vodstvom predsednika ObLO tov. Avbelj Franca, lin je obravnavala naslednji dnevni red:
1.	Pregled sklepov zadnje seje.
2.	Potrditev stalnih komisij.
3.	Potrditev obrtnih dovoljenj.
4.	Razširitev odlokov občinskega ljudskega odbora Domžale.
5.	Potrditev pravil Kmetijske zadruge Jarše,
6.	Imenovanje sodnika za prekrške,
7.	Obravnavanje sklepov sprejetih na zborih volivcev.
8.	Razno.
I.
Izvršeni so vsi sklepi razen naslednjih, ki so še v postopku: zadeva o osamosvojitvi obrata LIO v Radomljah;
nakup hiše SLP po prosilcu iz Slovenj Gradca;
sklep o poseku vej na cesti Brezovica—Lukovica — kmetje še niso v celoti izvedli;
izveden tudi še ni sklep prejšnjega LOMO, da se uredi razsvetljava v Šolski ulici, kjer zaradi gradnje vodnjaka Lahko pride tfo nesreče.
Nato je bil odobren zapisnik II. seje.
II.
Imenovane so bile naslednje komisije:
1. Komisija za gradbene oglede.
Poleg dveh stalnih članov komisije, t. j, Stenovca Ivana, gradbenega tehnika ObLO in Peterca Ivana, sanit. tehnika iz Domžal se za delo te komisije na posameznih območjih občine določijo še naslednji odborniki oziroma državljani: za Radomlje: Pirš Ivan za Ra-iomlje, in Bore Valentin zn mškl predel;
za Lukovico: Jemec Franc za
Lukjvico, in Lenič Jernej za Krašnjo;
za Blagovico: Suša Franc; za Trojane: Novak Drago; za Krtino:	Osolin Franc m
Lenček Anton; za Ihan: Majcen Lovro; za Jarše: Anžin Janez; za Domžale: Topolovec Peter, Kovač Stane in Bradeško Ivan.
2.	Komisija za reševanje pritožb pri izterjatvi davkov v naslednjem sestavu:
Bajec Slavko, predsednik, Grošelj Rok. član komisije, Arnež Miha, član komisije.
3.	Komisija za odmero dohodnine obrtnikom ln svobodnim poklicem:
Zanoškar Jakob, Količevo r~ predsednik,'
Capuder Franc, čevljar iz Lukovice,
Capuder Jože, kolar iz Krtine, Jerman Lovro, mizar iz Ra-domija,
Bradeško Ivan, Domžale, Žagar Jože,
Kovač Janez,
Cerar Maks, tapetnik, Krašnja,	*
Pavlin Albin, načelnik odd. za gospodarstvo ObLO.
4.	Komisija za ocenjevanje kmetijskih površin (za potrebe statistične službe):
Lenček Boris, tajnik ObLO — predsednik,
Kokalj Ivan, agronom ObLO, Pirnat Anton,
Šarc Jakob,
Rode Jože,
Konjar Franc,
Konšek Gregor, mg. Fajdiga Gvido,
Plešec Franc.
V njenem sestavu so še štiri podkomisije za delo na območju krajevnih uradov:
1.	Rode Jože Marinšek F: a: ■■
Mrčun Jakob •
2.	Brvar Franc,
Konjar Franc,
Moneta Tomaž.
3.	Košek Gregor.
Zajc Pavle,
Novak Ivan,
4.	Šarc Jakob,
Jemc Franc,
Gostinčar Janez,
Hrovat Franc,
Dolinšek Stefan,
Šinkovec Pavel,
5.	Komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov:
Semen Ivan — predsednik, Demšar Stefan, član Pire Alfonz, član Zanoškar Jakob, član Majcen Lovro, član Hercog Janko, tajnik komisije.
6.	Komisija za razpis mest direktorjev, poslovodij in upravnikov podjetij:
Badovinc Ivan, predsednik Demšar Stefan, član Habjan Franc, član Hvastja Albin, član Pančur Franc, član
7.	Odbor za kmetijstvo pri Ob LO:
Ing Fdjdiga Gvido, predsednik
Absec Matija, član Habjan Vinko, član Jerman Anton, član Smerkolj Janko, član Bevc Valentin, član Pirnat Anton, član Slajpah Dušan ln Kokalj Ivan.
Odobrena so bila naslednja obrtna dovoljenja:
Trdin Kristina, za potočni mlin v Radomlju,
Grčar Janez, . za usnjarsko obrt v Biščah,
Matjane Viktor, za čevljarsko obrt v Ožboltu,
Orehek Anton, za sedlarsko obrt v Domžalah,
Hrovat Jože, za pečarsko obrt Domžalah,
Pustotnik Francka bo morala pra-ltl izpit za obrt žganjekuhe.
IV.
Ljudski odbor je soglasno sklenil razširiti na celo območje občine Domžale dosedanje odloke bivše občine Domžale: Odlok o tržičnem in sej inskem redu,
Odlo’ o uredKvi pokopališč. Odlok o hišnem redu.
Nato je sprejel odlok o usta«, novitvi sklad« za varstvo otrok.
Razveljavijo pa se vsi odloki dosedanjih občin Lukovica, Rad unije in Blagovica, ker se vsebovani že v razširjenih odlokih ObLO Domžale. V veljavi pa ostanejo do nadaljnjega še bivši občinski odloki o občini, skih dokladah in o občinski* prekrških.
V.
Ljudski odbor je po razpraH potrdil pravila Kmetijski seti ruge Jarše.
VI.
Do 21. oktobra je bilo oprofc ljenih 15 zborov volivcev od O sklicanih, a došlo je do tedaj le 10 zapisnikov (Ožbolt, Blagovica, Trojane, Krašnja, Lukovica, Gradišče, Homce-Nožice, Radomlje in Dob).
Po pretresanju predlogov zbore- volivcev jo ljudski odbor sprejel naslednje sklepe:
1.	Ljudski odbor je zavrnil predlog zbora volivcev v Ožboltu, da se odpokliče odbornik iz Blagovice ln namesto njega izvoli odbornik v Cešnjicah. ki doslej v odboru nimajo zastopnika, ker ni vzroka, da bi bil odvzet mandat odborniku iz Blagovice.
2.	Ker je večina zborov volivcev v Črnem grabnu predlagala, 1a se delavcem iz Črnega g rab-na omogoči prevoz na delovna mesta, bo občinski LO Domžale i topil v stik s podjetji, da z že razpoložljivimi sredstvi na čim cenejši način omogočijo prevoz delavstva, ki se vozi s kolesi '.udi po 30 km daleč na delo.
3.	O nabavi rešilnega avto* m oblila bo občinski LO dokonč* no sklepal, ko bodo znana mne* nja vseh zborov volivcev.
4.	O ostalih sklepih zborov volivcev, predvsem o možnosti električne napeljave, na predlaganih mestih, naj se seznanijo posamezni oddelki ObLO in na prihodnji seji poročajo o možnostih, t. J. o razpoložljivih finančnih sredstvih, da se spre*« jeti sklepi zborov volivcev i»» vedejo še do konca leta.
VII.
(Razno)
Občinski ljudski odbor M predlagal okrajnemu ljudskemu odboru razlastitev idealnega dela lastninske pravice Pihle:# Leje na hiši Industrijske cesta št. 14 v Domžalah.
Ljudski odbor je odobril pre-■g gospodarskega sveta ObLO,
; je izdelal načrt za zamenja* -o parcel kmetom, katerih so-i parcele so prišle v posestvo P šeg, ta. Mali kmetje bodo prejeli < zameno deloma parcele v k. ^ Bregovica in Krtina, deloma obveznice, deloma pa gotovino. Namesto Habjan Franca, ki ja že v okrajni razlastitveni komisiji, je imenovan za zastopnika ObLO v razlastitveni zadevi Pšata tov. Pirnat Anton.
V zadevah gasilstva:
Za stalnega delegata za sej* občinske gasilske zveze je imenovan odbornik Andrejko Marin; občinska gasilska zveza naj v najkrašem času predloži občinskemu ljudskemu odbora predračun za nainuineite po-
Izdaja založništvo »Ljubljen ati dnevnik«. Glavni ln odgovorni urednik Ivo Tavčar
trebe gasilskih društev, ki se bo $>o možnosti upošteval ob sestavljanju občinskega proračuna za morebitno subvencijo.
Krajevnim odborom naj se pošlje obvestilo da imenujejo enega svojih odbornikov v komisijo za pregled požarnovarnostnih naprav. Pregled naj »e izvrši do konca leta oz. v začetku prihodnjega leta O posameznih pregledih naj se »estav: zapisnik in pošlje v enem izvodu na ObLO, ki bo za strokovno opravljeni pregled članom komisije povrnil Izgubljeni zaslužek oz. izplačali dnevnice.
S SAP Ljubljana bo stopila komunalna služba v zvezo, da se Izboljša avtobusna zveza s Črnim grabnom, kjer ostajajo ljudje na cesti od Trojan do Lukovice, ker je avtobus napolnjen že v Celju.
i Ljudski odbor bo poslal pred-
log Zdravniški zbornici, da do-.oči zdravnika zu Domžale, ki bo Izdaja' tudi uradna zdravniška potrdila, po katera morajo zdaj prosilci v Kamnik.
Ker bo grad Krumperk izpraznjen in se bo vanj vselil Dom onemoglih, je imenovana komisija, ki bo pregledala potrebe po večjih popravilih in sestavila predlog predračuna, k; naj ga nato pregleda okrajn' zdravstveni svet v Ljubljani t zaprosilom, da upošteva potrebna tančna sredstva.
V	krajevnih uradih se uvedejo uradne ure dnevno od 7. do 14. ure.
V	proračunu 1956 se bo predvidel potreben znesek za higienske naprave v osnovni šoli v Ihanu, ki naj se uredijo v januarju.
Jugepetroiu se bo naročilo prestavitev bencinske črpalke
izpred osnovne Sole v Domžalah na že predvideno mesto.
Pred Solo je predvidena postavitev zaščine ograje.
Oddelek za gospodarstvo bo s strokovnjaki ogledal strugo Bistrice v Radomljah pri hom-Skem mostu, kjer voda ogroža most In električne naprave. O tem bo obveščena Vodna skupnost in DES.
Podjetje »Kremen« bo opozorjeno, da se za prevoz peska poslužuje glavne caste. Kolikor je njegov promet nujen.po Domžalah samih, pa naj vozi a 15km brzine, o čemer bo obveščena tudi postaja LM.
Občinski veterinar Slajpah Dušan je na kratko seznanil odb<*-nlke, z dolom veterinarske službe v preteklosti in poročal o akcijah, ki Jih bo v prihodnjih mesecih ta služba morala izvršiti (cepljenja kokoši, cep-
■jenje psov, ponovna tuberku-linizacija na območjih, kjer obstoja sum za tuberkulozo itd.)
Apelira na odbornike, da v teh akcijah z nasveti in prepričevanjem pripravijo občane do tega, da brez strahu pripeljejo svojo živine na pregled oziroma cepljenja, ki so predvidena, Prosi, da bi občinski LO sprejel soglasno predlog zakona, ki se pripravlja in predvideva moralno in materialno odgovornost za lastnike psov, ki lih brez kontrole puščajo na cestah, zaradi česar je že tn bo še prišlo do nesreč.
Prav tako predlaga ln njegovemu mnenju se pridružuje tudi občinski agronom, da se pri sestavljanju dnevnega reda bodočih zborov volivce upoštevajo tudi strokovna predavanja ali nasveti veterinarja in agrono-
ma, ki bodo volivce vsekakot zanimala.
Sklep: Odborniki so poroti0 tov. veterinarja vzeli na znani« n sprejeli sklep, da se dneva red zborov volivcev v bodoč« izpopolni po nasvetu veterin3!* ia oz. agronoma.
Pred zaključkom seje Por0^ agronom ObLO o denar*3* sredstvih, ki so še na razp°'a» pri OZZ za pospeševanje tijstva, predvsem zg jE!®1--; zemlje. I*rav tako so še na r3* polago denarna sredstva za 0 novo sadjarstva in Moravč; n* vedejo ugodnosti, Id jih Inj13 S. *^ kmetovalci, ki žele koristiti sredstva prt obnovi sadovi« kov.
Ljudski odbor je obravnaval ^ nekatere prošnje posamezni* in manjše zadeve notranj«^ značaja, s tem je bila seja k08 * 10 čarna.
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »TESNILKA«, tovarna tesnil in plastičnih mas, Medvode, v letu 195/
Tovarna obstaja od leta 1946 ter proizvaja parovodna tesnila, vse vrste tesnil za avtomobilsko Industrijo ln proizvode lz plastičnih mas. Proizvodni plan li leto 1954 je bil Izpolnjen po količini 94.5 •/«, po vrednosti pa Je bil za 7.7 o/e prekoračen. Zaposlenih je bilo povprečno 88 delavcev in uslužbencev.
AKTIVA
BILANCA na dan SL decembra 1954
Z,^P'	Naziv postavke st	Znesek v 000 dtp	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva	111,004	A Viri osnovnih ln Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev	107,523
2. Investicije v teku	27,616	1 Dolgoročni kredit za dokončane Investicije	—
2. Izločena sredstva tn druga investicijska		3. Razni skladi	26,810
sredstva	25,072	t Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	14,589
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	16,696
4. Skupna obratna sredstva	99,321	B. Viri obratnih sredstev	62,776
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	
5. Kupci ln druge terjatve	20.30$	C. Viri sredstev v obračune 1» druga pasiva	30,264
8. Druga aktiv«	11,374	I. Dobavitelji tn druge obveznosti	
O. Finančni uspeh		t Druga pasiva	16,039
7. Razporejeni dobiček	121,292	D Finančni uspeh	121,29*
8. Izguba	•a.	9. Dobiček	
Skupaji	415,933	10. Kritje Izgube Skupaj:	415,983
Vodja računovodstva: Gabrijel Thaler
Predsednik upravnega odbora: Janez Bertoncelj
Lojze Dobrovoljc
Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »»JAMBOR«, industrija elektrostrojnih konstrukcij, Črnuče, v letu 1954
Podjetje Je bilo od leta 1935 obrat bivših KDE. po osvoboditvi pa obrat DES pod Imenom EMD. Osamosvojilo se je leta 1949. Leta 1953 se je podjetje * ločbo sekretariata za gospodarstvo preimenovalo v »Jambor« Črnuče. Povprečno število zaposlenih v letu 1954 je znašalo 142 delavcev in 20 uslužbencev.
AKTIVA
BILANCA na dae tl. decembra 1954
Zap.
1L
Naziv postavke
A Osnovna ln Utečena e-edslva Osnovna sredstva Investicije v teko
Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva O Sredstva v obračana la droga aktiva Kupci ln druge terjatve Druga aktiva
O Finančni ospeh Razporejeni dobiček Izgube
Skuoaji
Znesek v 000 din
Zap.
it
Naatv poetavke
102,338
6.424
20.019
82,145
8
18,200
57,884
287,018
A. Viri osnovnih In Izločenih sredsttv L Sklad osnovnih sredstev
Z. Dolgoročni kredit ta dokončane investicije
S. Razu! skladi
4.	Dolgoročni kredi« za finansiranje Investicij
5.	Drugi viri finansiranja investicij
B Viri ebratnlb sredstev g Viri obratnih sredstev (skupne)
Cl Viri sredstev v obračunu In druga pasiva ?. Dobavitelji m druge obveznosti •. Druga pasiva
D. Finančni uspeh
L Dobiček
10. Kritje izgube
Skupaj!
Znesek v 000 din
86.377
10,78»
11.58*
' ll.5»7
82,178
20.188
5.734
Vodja računovodstva! Franc Repov!
Predsednik upravnega odberai Vinko Jakopič
Direktor podjetjiti Marcel Kronegger