DOLŽNOST TRŽAŠKEGA PROLETARIATA JE. UA SVOJO BORBO ZAOSTRI LN OD SINDIKALNIH VODSTEV ZAHTEVA ODLOČEN IN BREZKOMPROMISNI NASTOP. TO PA POMENI ODLOČEN NASTOP PROTI VSEJ DOSEDANJI MONOPOLISTIČNI POLITIKI IREDENTISTIČNIH OBLASTNIKOV, KI SO GOSPODARSKO IN SOCULNO KRIZO V NAŠEM MESTU POVZROČILI. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, petek 19. februarja 1954 Poštnina platana v gotovini Spedizlone In abbon. post. I gr. ZAKLJUČEK BERLINSKE K0JIFEKE1CE BREZ SPORAZUMA 0 AVSTRIJI IH NBHGIJI RAZGOVOR PREDSEDNIKA FLRJ S TAJNIKOM MEDNARODNE ZVEZE BIVŠIH BORCEV Izjave maršala Tita o Nemčiji Avstriji in atomski energiji Viharen prvi nastop Scelbe in njegove vlade pred parlamentom Po Bidaultovem povratku začetek kritične faze za vlado razsvetljavi bakel so zahodni Berlinčani izrazili nezadovol stvo, ker ni bilo rešeno nemško vpra* 1 ' Množična manifestacija v vzhodnem Berlinu CHURCHILL o berlinski konferenci LONDON, 18. — Danes je v spodnji zbornici laburistični poslanec Hughes vprašal Churchilla, ali namerava sedaj, ko ni bil v Berlinu dosežen’ noben sporazum, povabiti državne poglavarje na ožjo konferenco brez določenega dnevnega reda, kakor je bila njegova prvotna želja. Churchill je odgovoril: (Berlinska konferenca se ni še niti končala. Ko se bo končala, bom,) imeli v spodnji zbornici debato (24. m 25. februarja). Fo obrazložitvi gospoda Edena ni dvoma, da bo načeto vprašanje ki ga je omenil gospod Hughes. Na vsak način imam vtis. da je berlinska konferenca prinesla koristi«. Zvedelo se je tudi, da bodo še pred ponedeljkom zvečer objavili belo knjigo o berlinski konferenci, ki bo vsebovala vse predloge ki so bili stavljeni na kpnferenci, ter govore, ki so jih na konferenci imeli zunanji ministri. LONDON, 18. — Kaicor piše «Daily Telegraph«, se bo debata o berlinski konferenci v spodnji zbornici začela verjetno v sredo ali četrtek. Debato bo začel zunanji minister Eden, ki bo poročal o delu konference. * * * OTTAWA, IB. — Vojaško poveljstvo je sporočilo, da te dni preizkušajo kanadski a-tomski top kalibra 280 milimetrov. * <* *■ MONTREAL, ',8. - Pri trčenju potniškega vlaka na progi Toronto - Montreal z nekim tovornim vlakom so bili štirje potniki ubiti, 73 pa ranjenih. * * * MONTREAL 18. — V Kanadi te nad 30 ur sneii Takih zametov ne pomnijo it več let. Več krajev je bilo popolnoma odrezanih in promet je na več krajih prekinjen. V vojnt v Kambodži uporablja domača vojska slone naša nje hrane in streliva. MHOMINfKI PMKV1 Na današnji dan se je leta 1944 pričelo I. zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega odbora v Črnomlju. DANES, petek 19. februarja Konrad, Miloslav Sonce vzide ob 7.02 in zatone ojj 17.36. Dolžina dneva 10-34-vzide ob 19.39 in zatone ob J.jv. JUTRI, sobota 20. februarja Elevterij, Gojslav ZA DOSEGO POENOTENJA PLAČ IN IZENAČENJA DRAGINJSKE DOKLADE Skoraj 100-odsh udeležba delavstva v včerajšnji 1-urni stavki v industriji ^Nepopolna stavka prevoznega osebja ACETAT zaradi odklonilnega stali»(a DZ - .Enotni sindikati zavirajo odločno in skrajno borbo industrijskih delavcev proti uničevanja tržaške pomorske industrije Včeraj popoldne so delavci industrijske stroke v Trstu stavkali eno uro Delo so zapustili eno uro pred normalnim zaključkom. Kot znano, je ta stavka povezana z ono industrijskih delavcev v Italiji, ki zahtevajo poenotenje plač ju izenačenje draginjske doklade. To vprašanje se vleče Že mnogo časa in delodajalci to pred dvema letoma že postavili te zahteve. Kasneje pa niso hoteli uresničiti svojih obljub in se sedaj ponovno trdovratno upirajo tej osnovni zahtevi industrijskih delav. cev. Udeležba pri včerajšnji enourni stavki je bila po podatkih tajništva Enotnih sindikatov zelo velika: na centrali CRDa je stavkalo uradništvo 100 odst.; v ladjedelnici Sv. Marka delavci 100 odst., urad. ništvo 67 odst.; v Tovarni strojev delavci 100 odst.; uradniki 32 odst.; v ladjedelnici Sv. Roka delavci in /Uradniki 100 odst.; v Tržaškem arzenalu delavci 100 odst.; v čistilnici Aquila delavci nad 99 odst., uradniki nad 50 odst.; v Standardu delavci nad 99 odst.; v podjetju Kozman delavci 96 odst.; v tovarni Dreher delav. cl in uradniki 100 odst. vključno z nameščenci gradbene tvrdke, ki dela v tovarni. 100 odst. ali skoraj 100 odst so stavkali tudi delavci v raznih drugih manjših industrijskih podjetjih. Stavki so se pridružili tudi uslužbenci ACEGAT, ki so za. pustili delo eno uro pred normalnim koncem urnika prevozno osebje pa je stavkalo po eno uro v dopoldanski in popoldanski izmeni. Medtem ko so bili med 8 in 10. uro ustavljeni skoraj vsi tramvaji, filobusi ia avtobusi mestnega prometnega omrežja, saj se je stavke udeležilo okrog 80 Odst. osebja, pa je popoldanska stavka bila manj u-činkovita in se je je udeležilo le okrog 50 odst. prevoznega osebja. To pa zaradi tega, ker delavstvo, včlanjeno v Delavski zbornici, ni stavkalo. Delavska zbornica je namref v zadnjem trenutku sporoč'la, da se ne strinja s stavko u-»lužbencev ACEGAT • * * * Ne glede na včerajšnjo neenotnost vodstev obeh sindikalnih organizacij, so industrijski delavci danes enotni m odločni v borbi za vsa svoja vprašanja. Predvsem pa je združila industrijske delavce nevarnost demobilizacije ladjedelnic in pretnja pred odpustom najmanj 2000 delavcev. Ta borbena odločnost se odraža prav te dni v postopnih in vedno bolj mogočnih delavskih manifestacijah po tržaških ulicah. Toda z boibenostjo delavstva bi se morala nujno vskladiti tudi nekompromisnost vodstev sindikalnih organizacij Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, ki si na vse mogoče načine lastita monopol nad delavci v velikih industrijskih obratih. Ti vodstvi pa skrbita predvsem za politične koristi posameznih strank in kar je najhuje, podpirata sedanjo italijansko imperialistično protitržaško in protidelav-sko politiko. Danes ni skoraj nobene razlike med Delavsko zbornico, ki je od prvega dne svojega nastanka bila odkrita zagovornica interesov rimske bur-žoazije in kominformističnim vodstvom Enotnih sindikatov, Na Trgu Goldoni med jutranjo stavko sko krizo, ki jo nosijo rimski funkcionarji pri ZVU in posebno še rimska vlada, ki je skozi vsa povojna leta po svojih iredentističnih agentih v Trstu uničevala gospodarsko moč Trsta, to je. pristanišče in pomorstvo, s katerima je najbolj tesno povezana lad-jedelniška industrija. Zato je naloga tržaških delavcev, da se odločno borijo proti temu odkritemu sabotiranju delavske borbe in življenjskih gospodarskih interesov mesta. Zato pa je potrebno oživiti tisti enotni in stalni organ za neobhodno potrebno sindikalno akcijo, ki je izšla iz delavskih množic, katere je sedanja kriza najbolj prizadela. Samo takšen organ bi bil spričo tega najpripravnejši za vodstvo delavcev in za postavljanje njihovih zahtev z odločnostjo in vztrajnostjo, ki so neobhodno potrebne, da prisilijo vse tiste, ki so v Trstu odgovorni, da se že enkrat v resnici prebudijo in resno ter čimprej ukrenejo vse, kar je potrebno. C KRITIKE IN POROČILA ^) ^^1 --n« iii - - ... .. . - . Mestno gledališče iz Ljubljane bo zopet gostovalo v Irstu Uprizorilo bo JPriestlevevo dramo «Čas in Conwayevi» Od 6. do 12. t. m. je Slovensko narodno gledališče iz Trsta desetkrat uspešno gostovalo v Mestnem gledališču v Ljubljani s Cankarjevo igre «Pohujšanje v dolini šentflor janskin. V soboto 20. in v nedeljo 21. t. m. pa bo Mestno gledališče iz Ljubljane gostovalo v tržaškem Avditoriju z dramo angleškega pisatelja J. B. Priestleya «Cas in Con-wayevi». Obe gostovanji sta zasnovani v okviru medsebojnega spoznavanja in plodnega izmenjavanja kulturnih dobrin med središčem slovenskega ozemlja in njegovimi robovi. Delo «Cas in Convoagevis je dramatizirana zgodba o več mladih ljudeh, ki so od sebe, od soljudi in od življenja preveč pričakovali in si s tem sami nalili trpko kupo razočaranj. V prvem dejanju se te osebe prepuščajo svojim upom in pričakovanjem, ki se jim v življenju ne bodo izpolnili. O tem se prepričamo v drugem dejanju, ki se vrši devetnajst let. kasneje, ko so iste osebe ie užile zvrhano mero življenjskih nevšečnosti ter zapadajo razočaranju in zagrenjenosti. Presenetljivo in ki samo bolj prikrito dela po isti liniji. To nam dokazujejo predvsem članki v kominfor-mističnih listih glede sedanje krize dela v ladjedelnicah. Ti listi govorijo, da je treba nekaj storiti, da pa se ne smejo uporabiti skrajna sredstva. V uvodniku zadnje številke «11 Lavoratore«, hočejo prepričati delavce, da zadostuje prepričevalna akcija pri rimskih funkcionarjih ZVU in v Rimu, naj dajo nekaj sredstev za ublažitev krize. Z raznimi »konferencami« in »sestanki« s predstavniki tržaških industrijcev, veletrgovcev itd. hočejo zavirati spontano borbo ladjedelniških delavcev, ki uživajo podporo vseh tržaških delavcev. Za včerajšnjo stavko, ki je za industrijske delavce važna, ni pa toliko važna kot borba za ohranitev največjih mestnih industrijskih obratov, je vodstvo kominformističnih sindikatov pripravilo veliko kampanjo, tiskalo posebne letake, katerih vsebina dovolj zgovorno dokazuje njihovo poli- S SESTANKA OF I. OKRAJA V nedeljo 28 t. m. priredi moški pevski zbor šentjakobskega prosvetnega društva «lvan Cankar« pod vodstvom Vladimira Švare v Avditoriju pevski koncert, na katerem bodo izvajane slovenske narodne in umetne pesmi. Sodeloval bo tudi Tržaški kvintet, ki ga vodi prof. Karel Boštjančič. tiko povezave vseh tržaških delavskih vprašanj z vprašanji v italijanski republiki. Ladjedelniške delavce pa, ki se borijo za ohranitev tovarn, varajo z rimskimi obljubami. Vsem tržaškim delavcem mora biti jasno, da je borba za ohranitev dela v veliki industriji tudi borba za kruh, borba za splošen razvoj vseh manjših industrijskih in obrtniških obratov, borba za razvoj male in srednje trgovine, to je borba za razvoj celotnega mestnega gospodarstva. To vedo tudi kominformistič-ni voditelji ES. Ker pa dosledno izvajajo Vidalijevo nacionalistično politiko, nočejo podpreti ladjedelniških delavcev, da ne bi še bolj razgalili krivde za današnjo gospodar- POT V AVSTRALIJO pot v sužnost in bedo! Izseljevanje naših ljudi v Avstralijo hočejo tisti, ki pred> stavljajo interese italijanskih kapitalistov in imperialistov V sredo bi morala biti o-krajna skupščina Osvobodilne fronte I. okraja. Po sklepu navzočih pa se je ta skupščina spremenila v pripravljalni sestanek za bodočo širšo okrajno skupščino. Smatrali so, da je to potrebno zaradi ugodne faze v razvoju OF in zaradi vedno večjega pomena, ki ga ima naše politično gibanje v vsem javnem življenju našega področja. Zaradi tega naj bi prišla do izraza volja čim širšega kroga na. ših ljudi, ko gre za tako važna vprašanja narodnostnega, gospodarskega in socialnega značaja. V. svojem splošnem pregledu o vseh teh vprašanjih je tov. predsednik prof. Kosovel nakazal razne člene dnevne problematike in je med drugim omenil hudo krizo na vseh področjih udejstvovanja, ki se je izredno zaostrila po-8. oktobru preteklega leta. Ta kriza nam na najbolj nedvoumen način dokazuje škodljivost povezave Trsta z Italijo, občutijo jo pa najbolj vsi tisti, ki iz dneva v dan širijo vrste brezposelnih. Namesto da se odstranijo vzroki za propadanje tržaškega gospodarstva z ukinitvijo gospodarske povezanosti Trsta in Italije, namesto da bi se poskrbelo za polno zaposlitev vseh obratov, ponujajo tisti, ki nameravajo Trst dejansko uničiti, izseljevanje v Avstralijo, brez vsakega jamstva in brez delovnih pogodb. Ce bi se naši ljudje, odzvali temu pozivu, bi bili prepuščežti na milost in nemilost izkoriščanju brezvestnih posredovalcev, ki bi jih prodajali kot blago brez vrednosti in cene. Taka bt bila usoda tistih, ki bi hoteli poizkusiti srečo v oddaljeni Avstraliji. Tov. prof Kosovel je v nadaljevanju poudaril, da se mo- poslednja pot oospe Marice Grregjorič-Stepančičeve Včeraj je bil v Skednju po. (freb preminule slovenske pisateljice in prve slovenske tržaške novinarke Marice Grego-rič-Stepančičeve. Žalni sprevod je krenil od cerkve v Skednju na tamkajšnje pokopališče Poslednjo čast zaslužni pokojnici je izkazala množica domačinov in ljudi iz mesta, prav tako pa tudi pred. stavniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij in u-stanov. Tako so bili v žalnem sprevodu zastopstvo Osvobodilne fronte s tov. Stokom, Deklevom in Kukanjem na čelu, predstavnik jug. delegacije, zastopstvo SHPZ, slov. učiteljev. kroga tržaških Slovenk, ASIZŽ, novinarjev itd Pred odprtim grobom se je od pokojnice poslovil s preprostimi, toda občutenimi in globokimi besedami domačin učitelj tov.. Grbec, ki je po kratkem opisu pokojničinih velikih zaslug za slovensko ljudstvo na Tržaškem, dejal: »Danes, ko se poslavljamo od naše gospe Marice, ji dolgujemo veliko hvaležnost kot dragi učiteljici, kot zelo spoštovani domačinki, kot ugledni pisateljici. Matere Skedenj, ke! Pokažite našim otrokom grob te plemenite žene. Ona naj nam bo vzgled, da bomo tudi mi ljubili svoj jezik in svoj narod, kakor ga je ljubila ona! Ce se bo to zgodilo, bo tudi gospa Marica našla v domači zemlji sladek pokoj, ker bomo znali ceniti, kar nam Je zapustila najdražjega,« V imenu kroga tržaških Slo. venk je nato spregovorila še tov Mara Samsa. Orisala je predvsem pokojničino literarno in novinarsko pa tudi vzgojiteljsko dejavnost v dolgih letih njenega življenja, poudarila pa je tudi važno dejstvo, da je svet v Skednju, cesta po kateri drvijo danes avtomobili, vpisan v zemljiški knjigi tržaške občine na ime Stepančičev, da je to čista in nesporna slovenska zemlja. In življenje Marice Gregorič-Ste-pančičeve je bilo daritev prav tej naši zemlji tu ob morju in ob robu naše domovine. Marica Gregorič-Stepančič, ta dobra, plemenita žena, ta neustrašena borka za slovenstvo na tej ogroženi zemlji, bo o-stala trajno v našem spominu in njena dela bodo z zlatimi črkami zapisana v naši narodni zgodovini. Huda nesreča dirkača na dirkališču Montebello Med jutranjim treningom konjem «Temi» se je 51-letnl Giuseppe Renner iz Ul. Pon-čana včeraj zjutraj hudo ranil, tako, da so ga morali odpeljati v bolnico, kjer so si zdravniki zaradi hudih poškodb, verjetnega prebitja lobanje in možganskega pretresa, pridržali prognozo. Medtem ko so ga pridržali na II. kirurškem oddelku, je policija uvedla preiskavo in ugotovila, da je mož hotel na dirkališču na Montebellu med treningom prehiteti drugega konja. Smola pa je hotela, da je kolo Rennerjevega voza trčilo v kolo drugega in tako se je vozilo nesrečnega moža zaradi močnega sunka prevrnilo in njega vrglo na dirkališče. Konj je nadaljeval pot s prevrnjenim vozom, dokler ga ni dirkališčno osebje ustavilo. Takoj po nesreči so Rennerja z rešilnim avtom v spremstvu 17-letnega sina od' peljali v bolnico. rajo naši ljudje zanimati za vsa narodna, gospodarska in politična vprašanja in se s krepko smiselno povezavo z našo najborbenejšo politično organizacijo postaviti po robu nenehni ofenzivi naših nasprotnikov. Da je tako delo edinole uspešno, nam dokazujejo vsa naša dosedanja prizadevanja ter prizadevanja jugoslovanske vlade in jugoslovanskih narodov po osmook-tobrskem diktatu. Zastopnik glavnega odbora OF tov, Franc Stoka je nakazal še mnogo problemov in ugotovil, da svet računa z našimi silami in da smo to lahko ugotovili ob vseh zadnjih dogodkih. Tudi.,on je govoril o nevarnosti izseljevanja ter prikazal razliko med nekdanjim izseljevanjem v Argentino in sedanjim v Avstralijo. Tov. Stoka je tudi poudaril potrebo po odločnejši borbi za našo šolo, potem pa je še dejal, da je treba posvetiti vso pažnjo naši mladini, ki se je v zadnjem času tesneje organizirala in so prvi sadovi nje. nega dela že vidni. V diskusiji so nato razni tovariši povedali še marsikatere zanimivosti iz vsakodnevne prakse pri delu na terenu. Danes redna seja tržaškega obč. sveta Danes bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Nadaljevali bodo z razpravo o resoluciji glede stanovanjskega vprašanja in začeli razpravo o združitvi bolnišnice za dojenčke v Ul. Manzoni z otroško bolnišnico Burlo-Ga-rofolo v Istrski ulici. To vprašanje je bilo že pred meseci na dnevnem redu občinskega sveta in je večina svetovalcev že enkrat glasovala proti združitvi, ki jo smatrajo za škodljivo, predvsem zaradi splošnih interesov mater, ki imajo dojenčke v bolnišnici v Ul. Manzoni. Zdi pa se, da hočeta tako conski kot tudi pokrajinski svet, ki odločata o tem - vprašanju, na vse načine omenjeni dve bolnišnici združiti. Prekinjena omejitev uporabe niklja in njegovih zmesi Po ukazu ZVU št. 13, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu, je izvajanje omejitev uporabe niklja in njegovih zmesi ter omejitev, ki zadevajo ponikljanje, o katerih govorijo razpredelnice A in B, ki so priložene ukazu štev, 170 z dne 27. oktobra 1951 na tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo anglo-ameriške čete, za nedoločen čas prekinjeno. Zaprte ceste Zaradi obnove cestišča bo Ulica Don Bosco na odseku med Ul. D’Alviano in Prehodom sv. Andreja zaprta za promet od 21. t, m. do konca del, Od včeraj naprej pa Je zaprta za promet zaradi podiranja poslopja Ul. del Teatro Romano na odseku med Ul, del Rosarlo In Tor Ban-dena. Mladoletniki pri prepovedanem filmu 14. t. m. so članice ženske policije napravile med predvajanjem za mladino prepovedanega filma »Prevara« v »Novo cine« v Drevoredu XX. septembra inšpekcijo in ker so v notranjosti našle kar 6 mladoletnih gledalcev, so last. nika kina, 34-letnega Giovan-nija Wecka iz Ul. Piccolomi-ni, na podlagi člena 78 zakona o javni varnosti prijavile I sodišču. Tov, La uren H med delavci v lonjerju Sinoči je bil v Lonjerju sestanek delavcev, na katerem je govoril tov Laurenti, Govornik se je zaustavil predvsem pri vzrokih sedanje gospodarske krize v Trstu, pri oportunističnem in neodločnem stališču sindikalnih vodstev ter naglasil nujnost, da delavstvo samo nastopi z odločno borbo za obrambo svojih osnovnih interesov, t. j. z borbo za delo in zaposlitev in da s svojo odločnostjo izsilijo tudi od sindikatov drugačno politiko. Med prisotnimi delavci se je po govoru razvila obširna in plodna diskusija, v kateri je prišlo do izraza nezadovoljstvo do stališč sindikalnih vodstev ES in DZ ter zavest delavstva po potrebi odločne akcije. Javna dela v decembru 1953 V decembru 1953 je oddelek Zavezniške vojaške uprave za javna dela in javne naprave sklenil s krajevnimi tvrdkami in podietji pogodbe za dela na a.^io-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja v vrednosti 344,284,164 lir. Najvažnejši načrt, za katerega je namenjenih 255,418,082 lir, je gradnja hi zšavoda »Istituto Autono-mo Case Popol%ri». pretresljivo učin/cuje tretje dejanje s tem, da se povrne v dobo po prvem in da tako prisostvujemo pogumnim načrtom, o katerih nam je iz drugega dejanja znano, da se morajo izjaloviti. Izmed desetih oseb so najzanimivejše štiri dekleta m dva mlada moška: Kay, Mad-ge, Robin, Hazel, Carol in Alan. Enaindvajsetletna Kay sanja o umetnosti in bi rada pisala romane, a že zgodaj spoznava, da je malokdo, kadar piše, obenem tenkočuten in odkrit. «Ne bom pisala samo zato, da bi bila všeč neumnežem, ali samo za denar«, sklepa v sebi. A čez leta ne piše več romanov, marveč razgovore s filmskimi zvezdami, ker take razgovore ljudfje radi berejo. Njena sestra Mad-ge, resna in samozavestna, goji po prvi svetovni vojni vero v skupnost narodov, v konec imperializma in kapitalizma, v dobo, ko ne bo več rojevanja, nasilja, sovraštva in nestrpnosti, a čas jo z leti preobrazi v osivelo, živčno, ujedljivo in zamerljivo učiteljico. Njun brat Robin bi se po vojni rad lotil trgovine z avtomobili, a postane surov pijanec z grdo preteklostjo, brezupno sedanjostjo in brez bodočnosti. Najlepša med mladenkami, Hazel, misli, da se bo poročila z vplivnim in bogatim možem, a dobi Ernesta Beeversa, ki se zaradi nekdanjega zasmehovanja nizkotno in omejeno maščuje nad Conwayevimi. Najmlajša med njimi, Carol. bi rada igrala, slikala in uživala krasote narave, a smeh ji zamre na ustnah in njeno življenje ugasne pred dvajsetim letom. Najstarejši med njimi, pisar Alan, živi dolgočasno, brez (Nadaljevanje na 4. strani) Poenotenje električnih frekvenc v občinah cone fl Po ukazu ZVU št. 14, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu in ki je bil podpisan 15. februarja 1954, se določa za vse občine našega področja do 12. septembra 1954 rok. o katerem govori člen 5 zakona z dne 7. decembra 1942, štev. 1745, in v katerem morajo proizvajalci odnosno razdeljevalci in potrošniki električnega toka preurediti vse električne stroje in naprave namenjene za produkcijo, razdeljevanje in uporabo električnega toka, kakor tudi primarne motorje («mo-tori primi«) in stroje za izkoriščanje, ki so z njimi v zvezi, tako, da bodo delovali v frekvencah po 50 period na sekundo. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Vlomilci y vilo vBarkovljah prejeli zasluženo plačilo Trije glavni krivci so bili obsojeni na večletne zaporne kazni in globe, 1 pomočnik na 4 mesece, ostali obtoženci pa so se izmazali Tatvina, ki so jo skupno izvedli 33-letni Angelo Guasta. la iz Neaplja, 28-letni Vitto-rio Reganzin, brez stalnega bivališča in 22-letni Ennio Bre-sich iz Ul. Biasoletto 6, med katero so pošteno oplenili vi-io Jorja Goffrede iz Ul. Pan-zera, v Barkovljah, iz katere so odnesli za nad milijon lir vrednosti jih je drago stala: prvi, Guastala, katerega išče že rimska policija zaradi tatvine in prevare in se bo moral po prestani kazni zagovarjati tudi pred tamkajšnjim sodiščem, bo moral sedeti kar 4 leta, 6 mesecev in 15 dni v zaporu ter plačati poleg sodnih stroškov tudi 36.000 lir globe; druga dva in sicer Reganzin in Bresich pa se bosta pokorila 2 leti, odnosno 2 leti in mesec dni v zaporu ter bo. sta morala plačati 12 odnosno 15.000 lir globe. Bresich, kateremu so tudi preklicali pogojnost kazni, bo moral preše, deti tudi- to. Ti trije so s svojo tatvino, odnosno prodajanjem ukradenega blaga potegnila za seboj najprej v zapor in nato še pred sodišče celo vrsto oseb: 22-letnega Livia Crevatina, brez stalnega bivališča, ki se je moral zagovarjati zaradi podpore in pomoči trem ljubiteljem tuje lastnine pri skrivanju blaga, zakar je seve- da dobil svoje plačilo v denarju in oblačilih. 36-letnega Maria Carlija iz Traunerjeve ulice so obtožili, čeprav je od vsega začetka obtožbo zanikal, da je za 4.500 lir kupil od Guastalle veg kosov ukradene zlatnine. 46-letni Erne-sto Buzai iz Skednja, 59-let-na Luigia Marcuzzi vd Pisa iz Ul. Revoltella 6 in 25-letni Gioacchino Tringale iz Drevo, reda III. armade pa so se morali zagovarjati zaradi nakupa dveh ukradenih budilk in radijskega aparata. Končno so obtožili 29-letno Francesco Prodan por. Podobnich iz Ul. Geppa 12, da je pomagala pri prodajanju budilke Vsi slednji, ki so na razpravi zanikali del obtožnice, ki jih je obtoževala, da so kupovali u-kradeno blago, so se srečno rešili, kajti vsi razen Carlija, ki je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, so bili oproščeni s formulo, da dejanje ni kaznivo. Drugo pa je s Crevatinom, ki so mu dokazala krivdo ter so ga seveda tudi obsodili na 4 mesece zapora in na 10.000 Ur globe po. gojno. Njegovo obsodbo ne bodo. tako je namreč odločilo sodišče, niti vpisali v kazenski list, in so ga po razpravi, če seveda ni to preprečila kaka nova obtožba, izpustili iz zapora. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 20. februarja 1954 ob 20.30 in v nedeljo 21. febr. 1954 ob 20.30 V AVDITORIJU v TRSTU gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z dramo v treh dejanjih J. B. Priestley Prevedel: Janez Gradišnik Režiser: Broni Battelino Scenograf: Milan Butina Osebe: Gospa Conway - Vladoša Simčičeva; Alan - Saša Miklavc in Polde Dežman; Madge - Nika Juvanova; Robin - Janez Rohaček; Hazel - Iva Zupančičeva; Kay - Slavka Glavinova; Carol - Alenka Svetelova; Joan Hel-ford - Judita Hahnova; Ernest Beevers - Miro Veber; Gerald Thornton -Janez Lavrih. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11, danes in jutri od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v nedeljo od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave. Osvobodilna fronta IV. OKRAJ OF Danes ob 20. uri bo skupščina OF sektorja Skedenj. Na dnevnem redu politično organizacijsko poročilo ter volitve novega odbora OF. Zaradi važnosti skupščine naprošamo vse člane za točno udeležbo. OF SEKTOR BARKOVLJE V nedeljo 21. t. m. bo ob 15. uri v Franklovem sektorska skupščina z istim dnevnim redom kakor je že bil objavljen za 4. t. m. Vabljeni vsi. Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU Danes 19. t. m. bo v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Man. na 29 ob 20.30 uri 14. redna od-borova seja. Za člane upravnega odbora je udeležba obvezna, zaželeno pa je, da pridejo k seji tudi člani nadzornega odbora. SHPZ V nedeljo 21. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne bo na sedežu SHPZ v ;U1. Roma 15, II prva seja glavnega odbora. Obvezna je udeležba vseh odbornikov, nadzornega odbora, razsodišča, zastopnikov prosvetnih delavcev in prosvetnih društev in dijakov. * * * 2e danes opozarjamo prosvetna društva, da pripravijo v mesecu marcu večer posvečen pesniku našega Krasa Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegovega rojstva (rojen 18, marca 1904). Snov za prireditev dobe društva pri SHPZ. Razna obvestila OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU V četrtek 25. t. m. bo redni občnt zbor planinskega društva v Trstu ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 13. z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. sprememba pravil.; 5. izvolitev volilne komisije 6. volitve; 7. slučajnosti. Vstop le z društveno izkaznico. TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« V nedeljo 21. t. m. sestanek za zamenjavo znamk in delitev dospelih novosti od 9. do 12. ure. Vsi filatelisti, ki so se prijavili kot novi člani in še niso izvršili vseh formalnosti glede vpisa, naj se zglasijo na sestanku, Zaželena je prisotnost vseh Članov u-pravnega odbora. Občni zbor kluba bo 7. marca t. 1. v klubskih prostorih ob 9. uri. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer ob 20.30 tretja predstava opere »Tosca« za abonente reda B za parter in balkone ter reda C za galerijo. Jutri ob 20.30 zadnja predstava opere «Thais» za abonente reda C v parterju in balkone, ter za red B za galerije. V pripravi Busonljev Harlekin in «Simfonlčni baleti« v izvedbi in koreografski interpretaciji plesalke Nives Polli na glasbo Vivaldija, Respighija in Ravella, GLASBENA MATICA v TRSTU Sez. 1953-54 VII. koncert V sredo 24. februarja 1954 v AVDITORIJU solistični koncert Sodelujeta: pianist Gabrijel Devetak in tenorist Rudolf Franci. Pri klavirju dr. Gojmir Demšar. Vabila bodo na razpolago od ponedeljka dalje od 10. do 13. in Od 16. do 19. ure v Ul. Roma 15/11. SHPZ. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: mehanik Felice Sossi In gospodinja Nadia Tomiči, delavec Edoardo Picus ln gospodinja Maria Rosin, mizar Jurij Švara In gospodinja Silvia Peruzzi, mornar Josip Je-lovčlč ih gospodinja Ellsa Ber-carlč, pomorščak Arrigo Toffoli in šivilja Marija Janežič. UMRLI SO: 37-letni Felice Ce. selin, 51-letna Glusta Gerdlna, 91-letna Maria Modlag vd. Premer, 63-letna Giovanna Brumat vd Bortolussl, 79-letni Francesco Fillini, 79-letna Angela Cuc-cagna vd. Colautti, 78-letna Giovanna Germ vd. Degler, 59-letnl Teodollndo Cimadori, Mario Bla-žlna star en mesec. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 5,8, najnižja 1,5, ob 17, uri 4.0, zračni tlak 1001,7 v dviganju, veter 24 km vzhod-sever-vzhod, sunki vetra 42 km na uro, vlaga 36 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,5 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim prispele ladje: Ob 4.00 prazna iz Ravenne ital. ladja «Nebulosa»; ob 7.00 uri iz Akaja s 5300 t železa ital. ladja «Polinia»; ob 7.30 z Reke s 130 kub. metri lesa grška ladja »Kozani«; ob 8.30 iz Barija z 68 t raznega blaga ital. ladja »Cltti di Alessandria«; ob 9.30 iz Be- netk s 1011 t raznega blaga Ital. ladja »Loredan«; ob 9.30 iz Be- netk z 2100 t raznega blaga lt«>. ladja «Tlmavo«; ob 17.00 uri -. Reke s 3 t zdravilnih zelišč In 3 potniki jug. ladja »Bakarn; ob 17.30 z Reke prazna Jug. ladja »Dravaa, Odplule so: Ob 10.15 proti Perzijskemu zalivu s 5243 t raznega blaga in l potnikom ital. ladja «Pampano»; ob 11.30 prazna proti Potiju ruska ladja «General Cernikovski«; ob 17.00 uri prazna proti Reki Jug. ladja »Lasto. vo»; ob 22.00 url proti Cataniji z 2200 t železa ital. ladja «Pal-maiola«. NOČNA SLU2BA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. dell’Orologio 6; Slgnorl, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah In Nlcoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 Rossetti. 16.30: «Velika ježa«, D. A-ndrevvs, J. Hall. Excelsior, 16.00: »Mali ubežnik«, R. Andrusco. Fenice. 14.30: «Julij Cezar«, M, Brando, G. Garson. Nazionale. 16.00: »Cilj zemlja«, R. Carlson, B. Rush. Filodrammatico. 16.00: »Crni oblak«, B. Cravvford, B. Hale. Arcobaleno. 15.30: «Premaganci», F. Interlenghi, A. M. Ferrero. Auditorium. 16.00* »Strastna pesem«, N. Pizzi Astra Rojan. 16.00: «Cesarske vijolice«, L. Marian-o, C. Sevilla. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Sprehod», R. Rascel. V. Cortese. Grattacielo. 16.00: »En dan na sodniji«, W. Chiari. S. Loren, S. Pampanini. Aiabarda. 16.00: »Ena tistih«. Toto Fabrizi. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: »Živeti skupaj«, J. HolHiday, A. Ray. Armonia. 15.15: »Dogodivščine ka. pitana Hornblovverja«, G. Pečk, V. Mayo. Aurora. 16.00: «Patrulja Ambe Alagi«, L. Tajoli, M. Vitale. Garibaldi. 15.00: «Priznam», N. Clift, A. Baxter. Ideale. 16.00, 18.00, 20.00 , 22.00: «Bajni Andersen«, D. Kaye. Impero. 16.00: «Alahovi konjeniki«, K. Grayson, G. McRae. ItaPa. 16.00: «No'rost Roberta Don-ge», D. Darrieux, J. Gabin. Mia. doletnim prepovedano. Viale. 16.00: «Sejem za ženske«, V. Ralston, S. Brady. Kino ob morju. 16.00: »Prepovedane igre«, B. Fossey, G. Ponioly. Mladoletnim prepovedano. Massimo. 16.00: «Norčija grmenja« J. Stevvart, J. Dru. Moderno. 16.00: »Tajni sokrivec«, J. McCrea. Sv. Marko. 16.00: Nimam ljubezni, toda, toda«, R. Rascel, G. Lollobrigida. Savona. 15.00: »Zavod se zabava«, V. Mayo. Secolo 16.00: «Obiemi me močno« W. Holden. Vittorio Veneto. 16.00: »Sla po življenju«, M. Serato, M. Berti. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: «Gospodovalka uso. de«, S. Hayword. Belvedere. 16.00: «Amerikanec v Parizu«, G. Kelly. Marconi. J6.00: «Osvojitev Kalifornije«, C. Wilde. Novo cine. 16.00: «Atanazij, niče-murni konj«, R. Rascel. Odeon. 16.00: «Veliki gaucho«, G. Tierney. Radio. 16.00: »Sijajna parada«, E. Pinza. PETEK. 19. februarja 1954 JlKOkbOVAMSKA C O .\ A '1' ir » X A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00. 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 11.00 Dopoldanski koncert jugoslovanske simfonične in operne glasbe; 14.30 Obzornik; 14.40 Vaški kvintet in kvintet »Niko Štritof«: 17.00 Ivan Grečaninov: Silfide - balet na Chopinove teme; 17.22 Popularna zabavna glasba iz filmov in revij; 17.42 Iz makedonske narodne ustvarjalnosti; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.i5 Svatovske narodne pesmi s komentarjem; 21.00 Slušna igra: J. London: «Mala gospa iz velikega doma«; 22.00 Otroške narodne pesmi, pojeta sopranistka Danica Filiplič in altistka Greta Ložar; 22.00 V ritmu zabavne in plesne glasbe: 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T it m r ■ i. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj: 13.00 Glasba po željah; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Schoen-berg: Godalni kvartet št. 2; 18.40 Razni samospevi; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.30 Večerni koncert; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Koncert sopranistke Ondlne Otta; 22.00 Književnost in umetnost; 23.00 Slovenske pesmi. T It S T I. 11.45 Komorna glasba: 12.15 Nekaj pesmi s festivala v San Kernu; 18.20 Odlomki iz Leoncavallo. ve opere »Pagliacci«; 21.05 Simfonični koncert dirigira Herbert von Karajan. * I, O V II N 3 .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Opoldanski orkestralni spored; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Glasbena oddaja za pionirje; 13.15 Koroška, Bela krajina in Prekmurje v narodni pesmi; 14.00 Spored zabavne in plesne glasbe; 14.40 Klavirske priredbe Fr. Liszta; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Irma Flis: Švica _ politično in kulturno življenje; 16.15 Popoldanski komorni koncert; 17.10 Za lJCTbltel.ie opernih melodij; 18.00 Mali koncert za mladino; 18.30 Kulturni pregled; 18.45 Harmoniko igra Jože Karnpič; 20.00 Tedenski zunanje _ politični pregled; 20.15 Simfonični plesi. RAZPRODAJA OBRABLJENEGA LESA IN LESA ZA KURJAVO. Prodam tudi na drobno po absolutno konkurenčnih cenah na trgu pred Lloydovim stolpom. Urnik ob delavnikih od 8. do 17. ure; ob praznikih od 8. do 12. ure. Blago je izven carinskega območja. Društvo slovenskih srednješolcev v Trstu priredi drugi jdetM venček ki bo 20. t. m. ob 21 & v Ul. R. Manna 29. Na sporedu so razne šaljive točke. — Igra iaa orkester «Aurora». " Zabavni program in d®-bro založeni bife bostai zadovoljila tudi starše U> vse prijatelje mladine, «* jih iskreno vabimo. Vabila so na razpolago pri SHPZ v Ul. Roma 15/II- Maske zaželene. V prostorih bo zakurjeno----------------------- r- AKADEMSKI KLUB « J A D R A N » vabi na PUSTNI PLES ki bo 20. t. m. ob 21. v mali Rossettijevi dvo-rani v Crispijevi ulW' Maske zaželen*' Predprodaja vstopnic » rezerviranje miz na jj*j dežu «Jadrana», v M*’ chiavellijevi ulici 13/R1 tel. 36491, v dneh 18., 19' in 20. t. m. od' 18. d° 19. ure. Prostori kurjen’- PROSVETNO DRUŠTVO mIGO GRUDEN' iz NABREŽINE vabi vse mlade in stat* na PLES ki bo v nedeljo 21. t. od 20. ure dalje v dvorani kulturnega d° ma v Nabrežini. Igra dober orkester. Za -pijačo in prigrize* poskrbljeno. PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU 28. t. m. priredi društvo let na Lokve. jj. Vsi prijavljenci za smuč*,,: izlet 21, februarja so naprOji), da se zglasijo na sedežu v-j, Machiavelli 13 od 18. do 19-IZLET V CRNI VRH Mladina obvešča vse p r i ia v f ce za izlet v Crni vrh, ki -ki nedeljo 21. t. m. naj se petek in v soboto od 18. ure v Ul. Alfieri 8. AvtobOS^j pelje ob 4.30 s Trga I*® (blizu Donda). IZLET V PLANICO » OF dolinskega okraja vfpiJ' za izlet z «belim vlakom« .v ed-nico 14. marca ob priliki narodnih skakalnih tekem- vjjrjt vanje se vrši v večernih . pr na sedežu OF v Dolini, PjLjjC1 njaminu v Boljuncu, pri Se™1 gj, Danilu v Borštu, pri Kuretlj p. vestru v Ricmanjih. pri 'Tu* ,gt •• ■ Rep - nici v Mačkovljah, pri tri'; Kristini v Prebenegu in PP t Angeli na Pesku. Vpisovanj zaključi 28. t m. . Ef” OF IV. OKRAJ SKED- ^ OF IV. okraja Skedenj '!?(< je za izlet z «belim vlaK°Vj[|gi Planico 14. marca ob d f. mednarodnih skakalnih ’ Vpisovanje bo v večernih ( f, na sedežu v Skednju do 2®. ADEX IZLEji 6., 7. tn 8. MARCA 1,S< IZLETI V ZAGREB LJUBLJANO 6. in 7. MARCA 193< IZLETI V ŠTANJEL BRANIK D0RNBERG 7. MARCA 195* IZLET V SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE « t h1’ Vpisovanje do 25. 1 jj, pri «Adria-Express»' „^3, F. Severo 5-b - tel- 2 Namesto cvetja na *r, Marice Gregorič-Stepabc {|j Ij | je Anica Schelmer . C* a”V lir za Dijaško Matico, -■*' Godina pa v Isti namen Ob obletnici smrti Kavčiča darujeta družb' ^ in Počkar 500 lir za DU „ tlco- ook. S’ V počastitev spomin® JjrJU' rlce Gregorič-Stepančič -p V Ida Perhavc In Pepi c Jr lir za Dijaško Matico. gn Namesto cvetja na / car ni Marici Gregorič - ^ fr daruje Zofija AmbrozC),, nja 500 lir za Dijaško M w:A našega izkušenega pomorščaka Karla Prešla, namenjeno Svetozarju Šestu in njegovim tovarišem iz Za-jeeno, ki bodo z malo jadrnico potovali okrog sveta ^ P1-*}«1« Iji nudi popotniku nepozablji “»ega izkušenega pomorščaka KARLA PREŠLA na-slednje pismo, ki fa prav radi objavljamo. * zadnji nedeljski številki dnevnika)) je nek * ntoje zanimanje čla- •ffimorskepa zbudil 'l' “Štirje Zagrebčani letos J^ico na pot okoli sve-tj ' Razveselil sem se te no-lud!.kot s* otrok obraduje ititBa darila; Priznam pa, >o moje zanimanje ni bilo «*mesan0 samo z veseljem, '“Beč tudi s precejšnjo lju-^umnostjo, (1) V«m, °b £°teI doseči. Po svojem Uiarsjj. u V Trst sem 30 zauPa! Pt»eb remu prijatelju in še skih znancem ob nedelj-pri «Soči» na etiah0 • ^sem se je zdela khk!neina in nepomembna ni^ 0 zamišljate s kakš-sem jim po-Bilko Ppd nos nedeljsko šte Podjet o j>ad "^nevnika« s člankom n0 Zagrebčanih. Konč so Se 1 P”1 lahko dokazal, da kj drugi pripravljali ki po e. Pustolovske podvige, ,|tj| t mso prao nig pustolov-*n°d0U u<,šefla kina, kjer vam tralledvajali fHmski’ zvoč-P°sad)f ”a katerega so člani SBojeo e Posneli zanimivosti knjiga Potovanja. Cit ali boste ti 0pj u katerih vam bodo jih IjuJ1- “e0e 'n običaje tu-Poznan 36 te?' odkrili vam ne-fteto d Urste živali in ne Ko videli na belem Jih dru • zie zanimivosti, ki p°laeiiJl0re nuditi niti najpo. ri čud eiicikl°pedija. °henCn '!l Popotniki pa bodo spoje Ponesli p suet slifco 2'jo tistim°Vine’ da io poka' d«nj0 . l> katerim je spomin ki j„ * obledel, ter tistim, IV SP[ob Se niso videli, eksPedj en‘ točki programa djenjn, C,^e se ne strinjam z ®est„^. v°djem Svetozarjem nia sto m. m m to je smer potova■ •zbira dežel, kjer naj l Se , V rtuj !adržev , Ped'c*jo dalj časa Pa t),„° ' Kanarski otoki so •očkn način dobra izhodna Krj5tof se je z njih tudi ’ntrikn untb napotil v A- tr°v dni t0cia Sestova 14 me-(o izni j9a (°dja ima zelo ma-Plula 8 .0u> da bi srečno prc-delo. . A*lautik v teh pre-‘n Posebno ne v zim• •k. en, .."Jo oasu. Zakaj se ne bi *!a» iužneje do Oto• % konaT ^ Pri Č6me tef°PzhnU| V- veliko pomoč se i'®"® rsk Pasat in močan °« Zeli mor5fci Z oto-,n,fne ri*n.eBa rta se bo lahko > vetru£ prepustil Pasat ne. r*alnem„ . ',n severno-ekvato-°ej Ocen« ° ’ da °a Poneseta V J',nski!< U Predelu, kjer ta >. Tak ,pesecih skoro mi-e0el °.bo Ptan z lahkoto nStju 4mazStT*ie Belem na ^kele m nke- Namesto Ve k-T na vzg?"*™*0™1 P0t°' s do nri,, r P° omenjeni re-vr Pristani Ma ManU0Si „ Ttl ^okoTT :,koIlcl bo ' ,.proučer,onP °dje za sno- ,slimda zdrauilstoa. (Nadaljevanje na 4. strani) - : " ■ ; K' -j A/ i mu 1 ***♦«», tun i.j ■ jeVgteltiaiBSS 'V:'J ■ SpHt — glavno pristanišče in turistično središče Srednjega Jadrana. C TISOČLETJA GIOACCHINA VOLPEJA 4Zgodovina Italijanov in Italije», ki jo je tiioacchino IZolpe pisal leta 1933 za mlado generacije «val-kuljinih sinov> je še danes učna knjiga v nižjih srednjih šolah Italijanske republike m tudi v 'lrstu Tak je torej ta internacio-nalist iz dobe pred letom 1914. do peta v nacionalizmu, ki je tako drag našemu staremu pripovedovalcu. Vojna z Libijo Ta ni nikoli slišal govoriti o ženskah iz Forlija, ki so na Mussolinijev nasvet leta 1911 legle na železniške tračnice, da bi onemogočile vlakom odpeljati vojake na libijsko fronto. Ko je prišlo do velike svetovne vojne stari pripovedovalec ve, da je bil Mussolini v začetku nasproten vstopu v vojno in to ne zaradi ER1C SHIPTON, KI SE JE UDELEŽIL DVANAJSTIH ODPRAV NA HIMALAJO m KAJ ZDAJ, PO EVERESTU? ■ ....................- - 1 1 *-——-—--jr » ■ - V Srednji Aziji je še na tisoče vrhov, na katere šeni stopila človeška noga, mnogo od njih visokih več kot 5500 m - Mnogo teh deviških vrhov predstavlja mnogo težje alpinistične probleme kotEverest «Zdaj ko smo zavzeli tudi vrh Everesta, je žalostno pač to, da ni na svetu ničesar več za odkriti...« Take in podobne izjave slišimo od mnogih strani! In vendar ne bi verjetno noben raziskovalec bil pripravljen podpisati take izjave; za alpiniste je pa gotovo popolnoma bedasta. Dvomim, da se je človek danes, po poldrugem stoletju alpinizma, povzpel tudi samo na desetino razpoložljivih gora Alpinista, ki išče novih dogodivščin morajo očarati perspektive, ki se mu odpirajo. Izbira je tako bogata in raznolika, kot si jo le lahko želi. Ali ga vabi strogo' veličastje gora? Na razpolago so mu viharne gorske verige Južne Georgije, ki jih je prečkal Shackleton v zadnji fazi svojega epskega potovanja na Slonov otok. Nekatere teh gora so kasneje raziskali, vrhovi so pa ostali nedotaknjeni. Ali bi raje imel gore bolj čudne oblike? Našel jih bo v na pol neznanih področjih južnih Andov v Patagoniji, kjer se dvigajo fantastični vršaci nad mogočnimi ledeniki, ki se spuščajo prav do vodovij-ogromnih fjordov Pacifiške obale. Ali ga privlačujejo snežne gore, ki skrivajo svoje tajnosti v srcu razsežnih pragozdov eksotične tropične vegetacije? Se ni poteklo leto dni, odkar so odkrili in zavzeli nove vrhove Ruwenzorija; in najvišji vrhovi Nove Gvineje še čakajo, da se bo podjeten raz- iskovalec začel zanimati zanje. Za bodoča pokolenja torej lahko rečemo, da zavzetje E-veresta ne pomeni konca, ampak začetek nove dobe alpinizma. Oglejmo si na primer širno področje udejstvovanja, ki se odpira alpinistu na visokih planotah Srednje Azije, kjer je na desetine vrhov z višino nad 7.500 metrov. Razne odprave so pa zavzele komaj pol tucata teh visokih gora. Poteklo bo še precej časa, predno bomo premagali vse te velikane. Res se zdaj vsa*, ko leto organizira mnogo več odprav kot pred vojno; res je tudi, da sta se tehnika in oprema zelo izboljšali; pomisliti je pa treba da spadajo do zdaj zavzeti vrhovi med manj težavne in da je med nepremaganimi — ki so v pre. težni večini — tudi nekateri, za katere bo potrebna daleč večja spretnost. Vzpon na Everest se je posrečil le nekoliko tednov po uspehu nemške odprave na Nanga Parbatu, goro, ki je odbiia nešteto poskusov in ki je zahtevala trikrat toliko človeških žrtev; oba vzpona sta se izvršila samo trt leta po zavzetju prvega 8000 metrov visokega vršaca, Annapurne. Everest in Nanga Parbat sta bila stara nasprotnika, ponovno #podrobno raziskana in naskočena; že pred 21 odnosno 19 leti so drzni planinci dosegli višino tri sto metrov pod glavnima vrhovoma, na Everestu se je to dogodilo celo večkrat. Posebni problemi obeh gora so bili dobro znani: pogubonosni severnovzhod-ni vetrovi na Everestu, strašne snežitve na Nanga Parbatu; in vedeli smo, da se bo posrečil vzpon odpravi, ki bo imela srečo da zadene na u-godne meteorološke prilike. Obe gore sta oddaljeni druga od druge 1500 kilometrov in vendar so bile ugodne vremenske prilike na obeh gorah slučajno v istem poletju. To ne drži za Annapurno, vendar ne smemo pozabiti, da je bil to prvi več kot 750 metrov visok vrh, ki so ga zavzeli pri prvem naskoku. Nikakor pa ne moremo upravičeno misliti, da se to lahko verjetno ponovi še pri drugih vršacih. Ob Everestu sta še vrha, višja kot 8400 metrov. Vršac K2 smatrajo- splošno za drugi najvišji vrh na svetu. Verjetno bodo tudi nad njim kmalu dosegli zmago, kajti odkrite so že vse njegove tajnosti. Kančenjunga (8445) pa bo v kolikor lahko zdaj sodimo, mnogo trša kost kot Everest in K2. Kljub razmeroma lahkemu dostopu se ni še nikomur pri številnih poskusih posrečilo, da bi se tudi le malo približal vrhu. Leta 1930 je močna mednarodna odprava v kateri so bili nekateri najboljši plezalci raznih narodnosti in katero so organizirali neglede na stroške in ki je imela s seboj celo .i?;;:-' " - tj* -:<* dinamit za razstreljevanje zaprek, poskusila zavzeti Kan-čenjungo od severozahoda. Naleteli so pa na take težave, da je alpinistom uspelo z največjim trudom le to, da so se utaborili na spodnjih pobočjih gore. Se več drugih orjakov so raziskali in naskočili. Na nekaterih, tako na Gurla Man-dhati in na Mašerbrunu, so našli pot, ki bo verjetno vodila na vrh; za druge, kot na primer za Makalu in za Dhau-lagiri, je uspeh še dvomljiv; glede Dhaulagirija je vodja švicarske odprave, ki se je letos poskusila vzpeti nanj, izjavil, da je vzpon sploh nemogoč, Mnogo in mnogo teh orjakov je pa iz alpinističnega vidika sploh še popolnoma neznanih. Kakšne vrste gora je na primer Ulugh Mustagh, ha odpade, če izvzamemo u-godno vreme, ravno na nove naprave za kisik. Uporaba kisika bi pač mogočno povečala možnost vzpona na gore kot sta K2 in Kančenjunga, vendar je dvomljivo, da bi se v himalajskem alpinizmu tudi sicer v veliki meri posluževali kisika. Zadostna preskrba s kisikom je predvsem tako draga, da bi večina odprav ne zmogla takih stroškov; v drugi vrsti pa lahko na podlagi svojih plezalskih izkustev izjavim, da se do višine 7900 metrov lahko izhaja tudi brez umetnega kisika. Tudi pomen revolucionarnih novosti v obutvi je. precej omejen: nasprotno pa bodo uporabili v mnogo večji meri novosti glede obleke, ki so v znatni meri prispevale k rešitvi problema možnosti živ- samoten orjak, ki se dviga Ijenja v največjih višinah s svojimi 7800 metri v oblake Napredek alpinistične tehni- tega, ker je bil intemaciona-list kot Lenin, ampajc zato ker je upal, da bodo Italijani czato ker ne bi šli v vojno, sprožili revolucijo« (str. 332). «Nato je spremenil mnenje in upal da bi se lahko sprožila revolucija vprav zaradi vojne«. Kakšna revolucija? Skrivnost! In podobna skrivnost je tudi koliko je ta spre. memba idej v Mussoliniju stala francosko vlado. Ko se je začela vojna je Mussolini postal bersaljer, borec, bil je tudi ranjen (str. 332). Ranjen je bil pri nekih vajah z ročnimi bombami v zaledju in ne v borbi. Tega stari pripovedovalec ne pove. Starec niti ne pove, da je Mussolini tudi dve leti po koncu vojne še nadalje hotel izvesti revolu. cijo in da je soglašal s tistimi delavci, ki so prvi zasedli tovarne leta 1919 in da je ponudil svoje sodelovanje tudi pri splošnem zavzetju tovarn leta 1920. Škvadrizem iu pohod na Kim Za leti 1921-1922 starec ve samo, da so se v Italiji «že vsj privadili orožju in da so ga uporabljali tudi pri državljanskih sporih, Italijani proti Italijanom«. Za to so bili kakorkoli krivi vsi, toda «naj-večja krivda je bila krivda komunistov«. nRazna nasilja in krutosti komunistov niso poznala meja: za primer, dogodki v Empoliju v Toscani« (str. 338). Starcu ni nihče nič povedal o komunističnih podvigih v Foiano della Piana, ali o podvigih v Roccastrada, ki so kraji v Toscani, kakor Empoli. Ce bi se moralo meriti po številu mrtvih divjaštvo tistih ki so sodelovali v tej državljanski vojni bi človek, ki bi dal nekaj na svojo čast pripomnil, da so od pomladi leta 1919 do jeseni 1922 imeli fašisti 302 mrtva, medtem ko so oni pobili najmanj 200Q oseb. Starček ne razlaga svojim bodočim hierarhom, da so v tej državljanski vojni Stari pripovedovalec ne pove, i «zemlje, gozdov, rudnikov, Žida je sodstvo spalo spanje vine», ki bi se mogli vnov- na meji Sinkianga in Tibeta? Kakšni so njegovi ledeniki, kakšno klimatične razmere so na njem? Kakšni so njegovi posebni problemi? Vendar Rio veliki orjaki 'Himalaje iri dosedanjih gorskih verig tisti, ki nudijo največje alpinistične možnosti v Srednji Aziji, ampak vrhovi skromnejše višine, recimo med 5400 in 7500 metri. Ce lahko prvih naštejemo nekaj desetin, je teh drugih na tisoče, večina od njih nima niti imena niti niso še izmerili njihove višine. Mnogo od njih sploh ni vrisanih na nobenem zemljevidu. Mnogo od njih je daleč bolj strahotnih kot so najvišji himalajski vršaci. V južnih predelih gorskega masiva, tako na primer tudi ke je bil na Himalaji, mnogo bolj počasen kot v Alpah, kot je to tudi naravno. Predvsem pač zato, ker je le malo najboljših alpskih plezalcev obiskalo večkrat Himalajo ali se pa tu mudilo tako dolgo, da bi lahko prilagodili svoje metode novemu okolju. Ne smemo tudi pozabiti, da je himalajski alpinizem še v fazi, v kateri plezalcev še ne vabi kak vrh zaradi svoje navidezne nedostopnosti, ampak s tem, da je vzpon nanj oči-vidno lahek. Poskusi vzpona na Everest, zlasti povojne odprave, so mnogo pripomogli k temu, da se je javnost začela v večji men zanimati za Himalajo. Zanimivo bo zasledovati oblike himalajskega alpinizma v skupini okoli Everesta, pred- Po zavzetju Everesta. stavlja le malo vrhov pod 6000 j V sedanji dobi manjka d.u-metri resne alpinistične pro-j ha mednarodnega tekmovanja. Kanghendronga, drugi najvišji vrh na zemlji. bleme. Snežna črta leži namreč tako visoko, da gore pod to višino niso zelo zaledenele, V Karakoramu, ki leži med 35 in 36,5 stopinj severne širine, je pa zaledenelost mnogo širša in so zato alpinistične zapreke neprimerno večje. Zaradi tega se je tudi posrečilo zavzeti le zelo malo vrhov Karakorama, tudi takih v višini pod 5400 metrov. Bolj proti severu je to dejstvo še važnejše V kaki meri in kako je sodobni napredek v opremi povečal možnost uspeha glede srednjeazijskih vrhov? Ce izvzamemo splošno izboljšanje materiala med in po vojni, se zdi, da je na tem področju zaznamovati samo tri resnično važne novosti. Prva je razvoj aparatov za kisik. Načrt za letošnji vzpon na Everest je skoraj v vsem slonel na uporabi kisika v silnih višinah in glavni del uspe- zaradi česar je tudi v veliki meri padlo zanimanje javnosti za velike alpinistične probleme; zato bo tudi zelo težko zbrati ogromne vsote denarja, ki so potrebne za organiziranje velikih in dobro opremljenih odprav, ki so prišle v modo pred kakimi 30 leti. Alpinisti, ki bodo hoteli raziskovati Srednjo Azijo, bodo morali to storiti iz lastne pobude in s skromnimi sredstvi; in ugotoviti bodo morali, kako neverjetno omejena so ta sredstva, pa čeprav bi poskrbeli s tem za vse potrebe. Ce bodo hoteli zbrati potrebna sredstva, bodo morali prevzeti za področja, ki bi jih hoteli raziskati tudi naloge znanstvenega značaja; z veseljem bodo pa pri tem spoznali, kako malo so stvarno znana vsa ta ogromna področja, v zanimivosti odprava pa bodo dobili za sebe najvišjo nagrado. pravičnega takrat, ko so nasilje izvajali fašisti, in da se je prebudilo le takrat, ko so napadali ali se upirali antifašisti. «A!i se je moglo po tej poti nadaljevati v nedogled? Ne, Vsi so trdili tako« (str. 338). V tem je vzrok zakaj je prišlo do pohoda na Rim. (Mar-cia su Roma). Kakšna pustna maškarada je bil ta pohod na Rim, starec ne ve. Starec pripoveduje samo, da «so desettisoči mladincev in najmlajših izjavljali: GAETANO SALVEMINI najvišjega Boga zaklinjamo, zaklinjamo duha naših mrtvih kot priče, da nas sili v to en sam nagon, da nas vnema ena sama strast: doprinesti rešitvi in veličini domovine«. (.'Prispeli so v Rim, vstopili so v Rim« (str. 339), Kaj se je dogajalo v Italiji po pohodu na Rim, se starec ne spominja; ne spominja se pokola v Turinu decembra 1922, niti ja« nuarskega pokola leta 1923 v La Spezii. Sicer pa, če bi ga kak bodoči hierarh vprašal kaj več o teh dogodkih in o tistih ljudeh, bi imel starec pripravljen odgovor; ko je nekdo dobil od bogov nalogo ustano. viti neko mesto itd, itd. itd. Bajka o aponosu« In zasedba Krfa poleti leta 1923? Kdo je kdaj kaj slišal o tem? In zasedba Abesinije leta 1926? Kdo ,bi mogel na to pozabiti? Starec ima za to tisočkrat prav’ vriskati, le, če je zares slava v tem, da se premaga ljudstvo, ki je slabo oboroženo in slabo organizirano, če se premaga tako ljudstvo z «ognjem, ki pada z nebes«, kakor so Abesinci imenovali aeroplane. Starec ima tisočkrat prav, če bi tistih 40 milijard lir (seveda teda- dajale fašistom ročne granate njih lir, kar bi v današnji in tovorne avtomobile za kazenske ekspedicije vojaške oblasti, in da je nastopila policija samo zato, da bi opazovala fašiste le v zaledju in metala v ?,*pore 1« tis(«T ki so se upirali temu nasilju. vrednosti predstavljalo 2 tisoč milijard lir), ki so bile izdane za ta pohod, ne bili iztrgali ljudstvu, katerega vsaj tretjina ni živela mnogo bolje od abesinskega ljudstva, in če bi Abesinija zares imela dovolj š.!;- "v' mot nm> t z t * I , -T’ » 5 ' j **■? Prizor s premiere «Odločitev«, ki jo je Slovensko narodno i gledališče uprizorilo v šcedenski dvorani preteklo sredo. čiti, kot pripoveduje pripovedovalec bajk, in če bi končno «mož, ki ga je poslala božja previdnost in ki je imel vedno prav« bil imel dovolj časa, da bi tiste zares realne vsote zares obrodile! Po takem uspehu «kdo bi ne bil postal ponosen? Tudi Mussolini je postal ponosen. Nadel si je naslov prvega maršala cesarstva kakor kralj. Hotel je prevzeti poveljstvo nad , vso vojsko, hotel je to, hotel je ono: tudi stvari za katere bi bilo bolje prepustiti Italijanom svobodo, da bi si želeli ali ne želeli, da bi si želeli na tak ali drugačen način«. Mussolini «je postal država, on je bil vlada in kralj«. Zaradi tega zla se morajo Italijani ((pokesati in to predvsem oni kot prvi«. Ko so bili svobodni niso znali ceniti svobode in so potrebovali nekoga, ki bi izvajal nad njim trdo oblast. Toda državljani bi morali ime, ti tudi kako besedo «pri nadziranju in popravljanju napak, ki jih dela vlada«. Ce ne «zg-rjavijo, kakor orodje, ki se ne uporablja«, «Kar se tiče oblasti, smo Mussolinija slabo navadili« (str. 388), \ Ce se stvari razvijejo dobro je zasluga Mussolinijeva, ki vse sam stori, če pa gredo stvari slabo, je krivda na strani Italijanov, ki mu pravočasno ne povedo, naj se ustavi. Torej kaj naj bi bili mogli storiti Italijani, da bi zaustavili tisto trdno avtoriteto, ki se je izrodila v brezmejno blaznost? Do besede je prišel samo tisti, ki je od kralja pa do zadnjega psa, vzklikal tisti norosti. Kdor se nj klanjal pred ((človekom, ki je imel vedno prav, je končal v zaporu ali v prisilnem bivališču, ali pa je moral zbežati v tujino — v kolikor ni hotel, da bi ga zadela podobna u-soda. Na strani ; na grškem bojišču je šlo slabo, v Somaliji dobro in v Libiji je prišlo do kakega prodora proti Egiptu«. Angleži niso še nikoli tako trepetali za svoje cesarstvo kot tedaj. Nato so sledili velikanski nemški uspehi v Rusiji. Mussolini je torej kot vedno imel prav. (Sadaljevanje sledi) to ilTkant> ta cona manj 0 2nt~ afriški Kongo ° zatn j ‘a,vl Kongo sltn0®0 več ekspediciji - £ ie PonrT>ni,Vosti’ kot 5°nBo. Od"«”10 cit,tliztra. ~*0Tit» z0pet naj bi se fini- ln nato *,*• Vrnil v Bc-naT **r »e ob °1 Rt *»-Pil til v A°h krazilsk, obali 5,»■« Deiap0 »mreno sn" t0m prau la«ci, ‘o sprejeli. Ma- zem. preIiu p« ** 7, *•- «n. “Prim. o* £22?“ dnevnik« Cetrt‘ stranH Naslednje jutro sem se zbudil svež in spočit in z bistro glavo, kot da bi bil spal v kaki planinski koči nekje v Sloveniji. V sobi je bilo hladno, a mraza nisem čutil, kot ga ne čutiš v planinah. Bilo je še zelo zgodaj. Odprl sem okno in se zazrl v belkasto skalovje, ki je bilo pj vrhovih ožarjeno od prvega jutranjega sonca. Poiskal sem sobarico in jo poprosil za kanglo vroče vode, za turško kavo in — škarje. (Brada in brki so si mi bili medtem zarasli. V Sarajevu sem poprosil za škarje, toda prinesli so mi tako tope, da nisem bil v stanu odrezati niti dlake). Glede Škarij je rekla, da jih ni dobiti v vsem hotelu. Veselo sem se zasmejal. «Vi se le smejte, kar smejte se, Škarij zares ni-dobiti v vsem hotelu. Prinesla vam bom svoje«. Bila je zrela žena dostojanstvena, a, tako se mi vsaj zdi, odkar je slišala moj smeh, je padlo vsako nezaupanje med nama. Prinesla mi je škarje in vse, česar sem potreboval. V njej ni bilo niti najmanjše servilnosti. Njeno ravnanje z mano je bilo ravnanje prizanesljive in dobrodušne gospodinje z nebogljenim bitjem, kakršni smo pač možakarji. il V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA ISA NJEGOŠEVI DOMOVINI V Cetinju kosmat, brez Škarij - Preskok med staro in mlado generacijo - “Kolač« za Čeda Vukoviča • Med črnogorskimi književniki • Značaj Črnogorca Moje privzgojeno (morda ce-lje toplo sijalo, snega še ni bi-1 Bil sem na pravem mestu \ it A J o In ml- lPr nnrrlnrJ JO norJol ura • n e n (Lazio), Martini (Palermo), Baha (Novara). — Globe: Ghiggia (Roma) 12.000; Ferrario (Juventus), Cergoli (Atalanta), Curti (Triestina) in Bergamaschi (Milan) po 6000; Milan 70.000; Udinese 50.000; Spal 40.000; Atalanta 30 000. Neodigrana tekma med Torinom in Bologno se bo odigrala 25, februarja. boljšimi francoskimi skakalci. »Odbor Planica«, ki priprav. Ija letošnjo prireditev v Planici, je izdal lično propagandno brošuro, ki bralca seznanja z zgodovino planiške skakalnice. Informativen članek ing. Stanka Bloudeka pa nas pouči o delu za novo skakalnico, ki v bistvu ni povečana, pač pa je zgrajena mnogo bolj solidno. Objavljeni so tudi pregledi jugoslovanskih vrhunskih rezultatov v skokih na smučeh (od 9 m (1) 1. 1921. do 117 m, ki jih je 1. 1951 dosegel Rudi Finžgar) ter rekordnih dolžin od 1. 1879, ko je Norvežan Hammsetweit skočil 23 m, do 1. 1951, ko je Finec Luiro v Oberstdorfu dosegel 139 m. Knjižica, v kateri je še ve<5 sestavkov in slik, bo vsem udeležencem prireditve v Planici gotovo zelo koristna. --------- MONTEVIDEO, 18. — V tek. mi za pokal Montevidea je Alianza (Peru) premagala dunajski Rapid z 2:0. Na lestvici vodi Penarol z 10 točkami, sledijo Nacional .9, Rapid 6, Flumineze, Alian-|za, Norkoeping itd. Danes ob 14. uri bo la občinskem davčnem uradu v Gorici, Ul. Crispi 3, pooblaščenec vojaškega tehničnega urada iz Vidma za ureditev poravnave škode, ki so jo povzročile vojaške enote v času oktober - december preteklega leta. Oškodovanci, ki so svoj čas predložili prošnje za odškodnino, bodo dobili potrebno obvestilo od občine. Pelje nabornikov jim je na poti Šovinističnim nestrpnežem niso všeč slovenski fantje iz goriške okolice, ki vsako leto ob tem času prihajajo k naboru v Gorico ali Gradiško, okrašeni z nageljnom in rož marinom ter veselo razpoloženi, v družbi svojih starejših ali mlajših prijateljev in sovaščanov. Ljudje, ki so hoteli pod fašističnim nasiljem in hočejo tudi v današnjem času «krščanske demokracije« odstraniti lepe običaje našega naroda, ščuvajo poštene Polinezije med kateri’111 j ; aHorizonti) z lahkoto d°s sftr Indonezijo, kjer so jut0’ j|i vanski športniki že pr’Pr. >r pravo prijateljsko razpotji nje. Obisk Birmanije, J" ^ in Arabskega polotoka 0i vsak način bolj priporočil1 Južne Afrike, Povratek ^ Sueški prekop s kratkiff1 jj iskom v Palestini in Grč‘J ’ ^ skrajšal potovanje f eno leto ter kar je gl°v bogatil ekspedicijo z tu«17! bolj zanimivim študv materialom. jt Smer potovanja, k-i ** Mffi površno opisal je v ci primeril bolj priporočV"^fpt tiste, ki so si jo dlotii j f dicife izbrali, ker jlm> drugega ne, iz gledišča nudi popolno Z ’ vilo v uspeh. <\t* Ob zaključku, naj t1® ,jj f1 še skromno vprašanje: ff mali ladjici, ki bo pOne* ^ še hrabre pomorce na dolgo pot, ne bi na>neS^° rffl' rizontan bolj podalo ja, ki obliva njihovo vino? vs# SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO VABI ČLANE IN PRIJATELJE NA plaMiithlii ploh KI BO JUTRI 20. FEBRUARJA 1934 V DVOB^j, »ZLATI PAJEKn V GORICI, KORZO VERD* v GORICI: urama D- Sulig<0i*- Vabila lahko dobite kavarna Bratuž — v PODGORI: zadružna gant — v STANDREZU: gostilna Molar — v NJAH: zadruga. PRIČETEK OB 21. DO 4. ZJUTRAJ.