mam.____________imm fiiCn—>—• »""• SLOVENSEI NAROD. .Slovenski Narod* **ft|a pm »tMi a Avttre-Ofrsko: a NeaSJo: etio teto tkttptj naprej . K 36 - I ček) 1eto ntprcj .... K^-CL^SL " * * # • ]i I m Aaertko in m *w« dežete: sja. sjesec v a • • «3 — I odo leto naprej . • • • K 48. — Vpra£an)e0 s?leđe tnseratov te naj priloži za odgovor dopUnlei ali rnamka. »»rrralitvo spoda , dvorile \tro\ ftaafl«t« sdiea *L f, tele*** §L ti. ftaHHHBHBBBBBB^ flflHfe^^^BMb ^HBHB^^Bfe ^^■flHBBB^^Ba^BflBj,' ftflaSA <^Sai^BB ^a^^Bh ^H\^HhflA ^ak A^^ft ^^^^B^SM flt ^S^sV^^S^ai ™mi»b ^v ncBBHHa) ps) ■■■■Hiv svMoni m sicer. i vn fimi w 54 mi Ma* pHlw:«mt p» 12 ffe. takrat po 11 vUl, Mknt po 10 ▼. PWtaa» fM* prattart 20 ^. o^y U uhval« (eiuk proetoc) 23 vin. Plf w£jHl |sjsjejBj|ift pe dogovora. ^w* ivnbii uf sesnef* botcsom m ie «■/ pw znam«**!« ^B*ss Rt nm ataMst strese brat e#**at*e asiarfa te te nsrest afkak+r ttlrati. JšmrmSmm IiHbh" M*Im it SS. »Slovenski Narod' velja tr Ljabi|SAl dostavljen na dom ali Ce se hodi poaj i ćelo teto napre) . . . . K 32*— I Cetrt leta . ...•'. S*—> pol teta „ .....16-— I na mesec „ . . • . » 2-70 Pasatisini Ite/3i:ci valja 14 vinarjev Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo, Uredništva i SnaHova oUe« AL S (•/ L nad str \tvo\ taisfaa it 34 Slovenci v Jusoslovanstuu.' Zagreb, 31. decembra. • Jutri iziđe prva številka novega gla- j ftla za ujedinjenje, ki so mu usianovitelji | dali značilno ime: »Glas Slovenaca. Hr- j vata in Srba«. Novi dnevnik hoče ne- » odvisno od vseh ćosedanj'h političnih ; itrank in grupacij posvetiti vsc sve je j sile delu za narodno csvcbouitc>/ in na- j rodno ujedinjenje, Z cnako pariji vos:jo j boce spremjati dc^ocke pri vach treh plemenih našega jedinstveni: «ra naroda, heče pocrirati narodno dc!o r-i Sloven-eih. rirvaiih in Srbih in hoće hiti ve^ten iniormator o razrnerah errh ka'ror dragih. »Glas S. H. S.« bo priobč'sva! scve-da tuđi slovenske članke in verii O Fomcnu Slovencev za Ju.^cslo-vanstvo objavi *C!ns S. H. S.< v svoji jntrajšnji prvi številki sledeči zanimivi Slanek: Hrvatom in Cehom smo svojčas pri-fovarjali Slovenci, da preveč povdar-|jio državni pravo. Ni aam bilo prav amjivo, da so ce!o nacijonil!stični Ilirci ▼ Zagrebu zahvat i! i napram Madjcrorn prapor drJavne ideje. Po vsi rreteklosti •o znali Srbi in Mrvati soditi. kaj po-meni državna svoboča, mi paf skoro preveč obrnjeni praktičnim bližniim smotrom, smo se držali drobnih, a dobrih pridobitcv. Pržavna ideja nam je H-!a vsled tužne povesti nekam tuja. Sele ko so se široki sloji zaveil!i, da smo del mogočnepra iu^cslovan>kc^a *----- i, tMKtali sme ! Slovenci idtzzrz - ftic: Narod brez narodne države ft vi Ic malo svojega živ!?erja. cn 5:vi, dc'i in smrje za — dru^e. Zdaf imnmo program, ki ga ve3 ne zapustimo: pro-fram narodne države. Edini smo danes, vsi Jugosiovani v lem. da brez narodne države nsm ni bodočnostL Vsi smo »prava^'i*. Nemci pa skužajo ra^Vorati Hrvate od S'ovcn-eev, češ*. da jih hočejo ^'ovenci potf«-niti v katastrofalno pol'tiko. !n vcr»d-ir vc vsakdo. da so najvecii Hrvatje S-tar-čevič, Jelačič, Strcssmayer zahtcvnii Slovence v narodno državo. Ncmci in Madiari dovoljujejo Hrvatom, da s Sfo-venci »simpatiziralo« ^J?lei izjave Mi!o-bar. Staćler). kaHi oni velo rrav ta!Ko dobro kakor mi. da nam te simpatije ne rcsiio irtl encrra met^a na'e zerrMe. Mi priznamo oc!krito. da Slovenci. zapuSč?-ni od Hrvstov in Srtrv. začneniD oba-pen boj. Bili ?:a borno do zadnie^i dilia, kakor se drži zadrja rtraža, da olaj-a ivoii armadi — bc£. Ncr'Vc^a Yr)~~~ nes2:a usidrania na nai"""* ■"•*'?}':i;> s tujrmi možgani: pri vsaki ideji se r->-Tprašajo, kaj pore'cjo k temu Nemci ir kaj za božio volio iMadjari. Tn ker Ie-tem scveda nikdar ni pojedu to. ktr je nnm ▼ pr;log, vsi ti liudje v resnici vedno vsaj indirektno zastopajo tuji interes. Vendar bi i mi Slovenci ovaževali cc!o-kupnost ako bi nam kdo stvarno dokaza!, da gre hrvatski del našega naroda I tlatirn časom nas^rotL 3r-> se odcept od nas, in dobi ono relativno samostal-■ost koja plava pred očmi hrvatskim fcparatistom. Do danes nam v tern oziru nobeđen ađ ovrgel, da pomeni iiaHrvaistvo ■ arodno I gospodarsko smrt, ako priđe Nemštvo na Adrijo preko teles Slovenstva. Trijc so viri blagostanja naroda: poljedelstvo, industrija, tr-g o v 1 n a (brodarst\'o). Je li se otvorijo li viri v »mtnimalistični« Hrvatski? Ta Hrvatska kot nekak »državni fragment« pod tulim varuštvom ostane i njo seveda v carinskem ozemlju. Gospodarska politika Hrvatske ostane podrejena pelitiki Madžarov. kakor Jo poznamo v Banovini Izza 1868«, v Bosni izza IS7S. Tačas, ko so ▼ Nemčill 1 ■a slabi zemlji dospeU do 30-44 kvta- | tal. pšenice na hektar in sploh povprek v ce!i Nemčiji 22 kintalov, je zaostala O^rska povprek na 11*66 kvintalov. Kje pa je ostala Hrvatska, Bosna, je-li tu intenziteta napredovala, je - li došlo do kake industrijalizacije poljedelstva? V*akdo vć, dt nismo napredovali, tem-več da so phhajali tujci, tačas ko je na? rarođ sinll preko morja. Le v Cisto narodni drža Vi, k j e r so vse sile izobraževanja, državne pomoči In zlasti povsem samostalne f. e 1 e z -niske in carinske politike osredotoč. na intenziviranje poljedelstva, tam je možno misliti na uspeh. Živec" jorpodarsko življenje Madžarov, plačiijoč" njihovo prometno prlitiko, ostane v?e kaknr je dare?: zaostal^^t, izseljevanj?. Industrija? Je - li dovolijo kdaj Madžari, da se jirn poleg mlade lastne industrije, «a kojo toliko Žrtvu-Jejo, rsz\iie na jusru nova konkurenca? Ali res kdo irisli, da je mo^oče razviti mlado industrijo brez pre~""!iene po-moči narodne države ir? sme-trene samostalne carirske politike? Trgovina! Svetovni promet v Orijent poi&e čez Trst in kako in na kopnem vztočno Hrvatske. Kakšna trgovina naj se razvi ie, če glavne linije tečejo mimo? Kakšno brodarstvo, ce so g'avne hike v rokah tuj-cev? Bar-i-.i*!«, Bosna. Dalmacija osta-nej'f> ir^Hrana de?e!:cs, kl dc!e?: v strani od s%-cfa in njegovega proTreta.- Ali separatisti nišo v stanu premi-sliti. di po n;*hoverr! projektu ostane Hrvatska v zosi>odar«:ki sužnosti, kakor je dan«, nezmožna večjega na-predka. TaJČeva jro^podarska kolonija b^. \% obubožane Nemčije b*^do vreli miP.ioni proti ju^roiztoku. zasedli bodo vse. k;2r je m^žno konkurirati drmači-n-j. Ali n:so separatisti v stana premi-sliti. da le, Če narodna država meji v zapada na Italijo, je mojroče, da si resi svoj delež n Adriji in svetovnem prometu, kl rrrr-ra it! preko nabili krajin? Ali Trt vidijn, dt s tem regijo trgovfno in brodarstvo ne samo Slovencem, tenr-eč prsd'-^cm Hnratom? Da le v svobođni d>5a\1 morejo podignuti svojo tako rodovitno zemljo in ustvariti industrijo? Ali ne \id:jo, da ra Slovenci pridejo na \-rsto i oni? Slovencem »e očita egoizem, češ. da radi sebe upr^arjafo jugoslovansko vprafanje. Kikor da bi se takova ogromna gib?rsia dsla uprizoriti, kjer ni ^t":"ne in ?,t ob^toječe podlace v mi7'.-. : r.sroda! A to ie ravr?otako zdravo v nnSi ideji, da vsi uđele-ženci; Hrviti, Srbi in Slovenci drug dru šega abso-lutnc p*o t r f b u ) e m o. Potrebujemo ?e, da si zaradimo skupni jjugo-siovanski dom, ki nam zagotovi življenje in napredek. JCdor tc^a po dosodkifc v tej vojni ni sprevidel, tema s« ne da več pomagat!. Narod ga mora \ z k 1 j u č i t i. kakor se iz-lr>3i nevsrno od tujine zaneseno bo-Iczen. Pogajanla zo mir. krajina a iM\ leinifiil mM POSVETOVANJA NA- DUNAJU IN V BERLINU. Dunaj, 2. Januari a. Cesar Je spre-jel danes zunanjega ministra v posebni avdijenci. Berolln, 2. januarja. Cesar ie spre-jei v skupni avdijenci državnega kanc-Ierja grofa Hertlinga, gfm. Hindenbur-ija, generalkvartirmojstra Ludendorffa, državnega tajnika grofa VVedela in državnega tajnika van Kuhlmanna. BeroJIa, 2. Janiiafja. Pod predsed-st\rom bavarskesa ministrskega pred-sednika Dandla se je vršila danes do-poldne v palači državnega kanclerja :>eja nemškega zveznega odseka za zu-nanje zadeve. Razpravijalo se je o po-litfčnem položaju. BeroUn, 2. januarja. (Kor. urad.) Glasom poročil listov. se vrši danes popoldne v građu Bellevue pod pred-sedstvom cesar ja kronski svet, ki se bo bavil v poglavitnem z izidom pogajanj v Brcsti: Litovskem. Beroiin, 2. januarja. (Kor. urad.) ^Vossische Zeitungt poroča, da se jutri sestane konvent seniorov državnega zbora, da se posvetuje o vprašanju sklicanja državnoga zbora. Socijalni demokrati zahtevajo takojSnje sklica-nje. Diskusija, ki je sledila izvijanjem državnega tajnika. Je bila zelo živahna. Stališče poslancev napram sklepom v Brestu Litovskem se je izkazalo kot neenotno. Popolnoma odklanjajoče sta-Iisče pa zavzemnjo samo neod^sni socijalni demokrati. Dunai. 2. januari a. (Kor. urad.) Zunanji minister grof Czcrnin odpotuje jutri zjutraj v Brest Litovsk, kjer se bodo pogajanja % zastopniki ruske vlade zopet nadaljevala. V nje^ovem spremstvu so sekcijsk! sef dr. Gratz, Jzredna poslanika in pooblaščena ministra baron Mittaic in dr. Wie$?ier. letra-cijska ^etnika baron Andrian in grof Colloredo - Mannsfeld ter legacijski tainik grof Csaky. Berolla, 3. januaria. (Kor. urad.) Državni tajnik dr. v. Kfihlmann se je ponoči med 12. in 1. v spremstvu zopet odpeljal v Brest Litovsk. Z istim posebnim vlakom so se odoeljali tuđi tur-?ki in bolcarski delegati. Dunaj, .a. januarja. (Koresp. urad.) Listi poročajo: Na noto ukraiinskega generalncga tajni.'r.-a boiuiočim se in nevtraliim državam ter zastopnikom centralne Rade v Brestu Litovskem, v kateri se označuje •iatišče generalnega tajništva napram n-trovnim pogajanjem ter «e titemeliuje fahteva, da se za-stoo^ikl ukrajinske demokratične re-nublike udeleže mirovTiih pogajanj v Brestu Litovskem, je dobila ukrajinska vlada nrrojavT!! odgovor vlade 5tlri-jBveze. Odgovor priznava* potrebo, da se udelefe sastopniki ukrajinske demokratične retrablfke mirovnUi pogalanj v Brestu Lftavsketn. Nef!iCHa\ Avstro-Ogrska, Bolgarska in Turčija smatralo za potrebno, izjaviti, da 90 prioravljene pozdraviti zastopnfke nkralinske demokratične renubftke kot ndeleftrfke im kotiferencf. Obenem so Izjavile, da M bfle nkrafmske zastopti&e pordra-▼ffc ted! pri porajanjm zm premtrje. fCavor Izvcdo fistl, Ic Mi tzrnceii ta od* lOfor Stirtzreze iia fncrslf^sko noto spofa^umfto % rwko defecadfo, kl snia-tn ■KTSttffStto detesscHo kot del •■• Dunaj, 2. januarja. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalske^a stana poročajo: V olajšanje prometa s Petrogra-dom med miro\Tiimi pesajanji se je otvoril direktni promet Brest Litovsk-Petro^rad. Brest Litovsk, 2. januarja. (Kor. u.) Sem je dcspcla ukrajinska deputacija, da se udeleži mirovnili pc^ajanj. Lupano, 2. januarja. »Avanti« po-zivlja vlade štirizveze, da naj prično pogajanja s centralnim! drŽavaml, bo-disi tuđi samo da preizkusijo mirovno voljo centralnih držav. CarJsrad, 1. januari a. (Kot. urad.) Veliki vezir se je kot prvi mirovni po-oblaščenec Turčije odpeijal v Bcriin. Rotterdam. 2. januarja. »Mornins: Post« potrjuje, da so pričeli dne 30. decembra zavezniki z razgovori o odg:o-voru Rusiji. Odgovoriti pa ne bodo mogli pred 4. ali 5. januar]em. Ženeva, 31 januarja. Pariški listi poročajo. da se je vršil dne 31. decembra zvečer Štiriiiren ministrski svot, katerega so se udeležili tuđi veleposlanik! Italije, Anglije in Zedinjenih držav ter romanski poslanik. rlaas. 2. januarja. Rimski poroče-valec »Journala de Geneve« pravi, da ie bil nemški odgovor v Brestu Litovskem v tajni seji itaHjnnskega senata predmet burne debate. Nekaj senator-jev je zahtevalo od vlade, da naj takoj zaprosi švicarski zvezni svet za posredovanje v mirovnem vprašanju. Pred-!og 5e bil odklonjen. Stockholm, 31. decembra. Hender-son je poslal Htiysma?inu brzojavko, v kateri mu sporoča, da je sprejel takozvani vojni memorandum in ga prosi, da naj sporoči sovjetu v Pe^jpgradu 7*ivo željo an.deških delavcev, da naj Rusija ne sklene separatnega miru. Huvsmann je nato odgovoril, da protesti proti separatnemu miru ne zado-stujejo, marveč, da je treba nuditi nekaj pozitivnesa. Amsterdam, 31. decembra. Glasom poročila nekega tukajSnjega lista izve-do »Times« iz VVashinfctona, da je državni tajnik Lansing na neki konferen-cl časnikarjev sporočil, da se ne more izjaviti o izvajanjih grofa Czernina v Brestu Litovskem. Uradno se na ta iz-vajanja najbrže ne bo oziralo. London, 1. januaria. Parlamentarni poročevalec »Dailv Chronicle« piše: V vladnih krogih priznavajo. da tvonio v Brestu Litovskem stavljeni predlogl resen novum. Oficijelno je treba te predlože vzeti na znanje. Ćelo če se ruska formula sprejme tako omejeno, kakor jo heče spreieti grof Czernin, kaže to na novo raspoloženje. Med An-glijo, Francosko, Zedinienimi državaml in Italijo se vrše tozadevna pogajanja. Berollrt, 1. januarja. ^Lokalanzei-ger^ piše k dosedsnjim uspehom poga-janj v Brestu Litovskem rned drugim: | O tem nai ne fio med narni dvoma, da j ni mogoce vzdržati dosedanje oblike sklenov glede popustitve zasedenih pokraj in. Pred seboj imamo izjave, da se hočejo Kurlandija. Litevska in Livlan-dija izločiti \z ruske državne r\^eze. Zato je seveda pepcinoma wmo ob sebi umevno. da morajo Rusi te pokrajine nemudoma zapustiti, in slcer §e med pre-m i r i e m. »Vossische Zeitung« na^to-pa proti priklonitvt ruskih obmejnih narodov centralnim državam, ker bi dalo to povod za traino politično mržnjo. »Berliner Tarreblatti pravi, da bi imela vsaka aneksija ali priklopitev pokrajine, ki bi š!a tja pred ^Tata Pe-trograda. za posledico le težko oško-dovanfe Nemčiie ?n da so rahle zveze najboljSe. Gospodarska pogađanja t Petrorrad«. Petrosrad, 1. januarja. (Kor. urad.) V prvi seji nemško - rusketra srospodar-skega odseka so se vršila pogajanja slede obnovitve po^tnega, brzojavnega in Že!ezniškega prometa. Ustanovili so se trije pododseki. Rusija In Amerika. Beroiin, 2. januar}*. (Kor. nrtfl.) Rn. ■kl oflcijoznl Tojafiki Hrt »Armija 1 floU ptte k rojnl napoređi Amerlk© Arstro-O^rski: Amerika Je naporedala Arstro. Osrskl rojno t trenotkn, ko 0« ruska đe-nokradja am tbo moC trnđl, đa dosele ko. nec straftnesja klanja. AH se tmđi ameiiSka te ans*ie§ka bnrioaslja. da podaljia to rtra-beto, samo dm tako razbije nasprotnika, ds> se kot konkvreiit na sretorneiii trsa lx. loei? AneHBkl kapitalisti Teđo, đa so desete, kl stoje ▼ toJ»1. tako oslabljene, da rejo biti Tefi ztevarnL Oni veđo, đa bode ostali, če nadaljtijejo vojno do popolnega Izcrpana cil na morišču edini zmagovalcl, ker so varčevali s arojlml Bllami Potom bodo oni rasdelili ivret. Dogodki na bojišiih. NAŠE URADNO POROCILO. Danaj, 2. januvarja- (Kor. urad.) Vzhodno bojišče. Premirje, Italijansko bojišče. Na Aslaškl visoki planctU ▼ ozem!]u hriba Tombe in ob SpodnJI Plavi so se razvijali od časa da časa *rt'lier:Jsfcž boji. Dne 26. decembra rjutral smo umaknli! svojo po-sadko Iz nasipne policije pri Censonn bre« izgub na vzhodni Piavsk! breg. So-vražnik, ki le to izpraznJtev cpaztl šele 31. decembra, fe držs! do tega dne za-puSčena Lritia neprestano v o^nlii ar-tii;erjje in minometov. — Sef gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROCILO. Beroiin, 2. januvarja. (Kor. urad.) Zaradr.o boiišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rup-rchtaBavarskega. Od Di?;rau-Idena do Deulo se ie artiljerijsko de'o-van]e od poldne dalje na posameznih cdsekih stcpnjevalo. Severno In zapadno Lcjisa Je cživelo mlaiogrede v zvczl z uspešnlml izvidL Tuđi med Arrasosi In St Occctipom se bil ogen! od časa do časa močne|§!. Stevilo v zadnjih dneh južno od Marco'asa vjetifc Ansle*«v se io zvl?>alo na 500. — Armadna skupina nemškega prestolo-nasleđnika. Severno Prosnesa in Ina cbeh straneh Ornesa zvišano bojno detovanle. IzvJdni šunki so ds!i na več frontnih mestih večje število vietih Francozov. Vzhodno bojišče. Nič novega. Makedonska fronta. Nikakih pošeb-nlb đogodkov. Italiianska fronta. Ognjjcno deto-vanže se je na Asfaški visoki nlanoti in v ozemlja Tombe časoma stopnjeva!^. — von Ludendorff. Z ITAMJANSKE FRONTE. Pri Zensoon. Koncem novembra smo poroćali, đa so si izdelali preko Piavc došli c in kr. ođdelki pozicijo, slično mo-Bti5Cu. ItaHjani so aviđell, da j# fl to pozi. eijo resno o^rožena njihova piavska pozi. čija, zato pa eo se pripravili takoj na veli kopotesn! napad na prostor Zeasonu. Svojo te2ko artiljerijo so primaknili bližje In 20. novembra «o bili caCeli ljuto Btreljatl na mostigče. Ojpijena sila Je bila tako velika, kakrSsa Je bila običajna pri soSklh ofenil-vah. In ogenj Je trajal ure in ure. Drugi dan Je Pleđll infanterijski napad, kl Je bfl odbit, lBtotako nađalnjih pet napađov. Huđ I bojni dan Je bil to In odđelnl poveljnik je takrat izjavll po vročpm đnevu: Naj le Ita. lfjanl napađajo. McstišCe bomo držali, đo„ kler bo nam prav, samo sploSnl strateffičnl poloSaJ bo vplival na naSe sklepe. Dne S. decembra j« bil Eopet b.nđ ogenj pri Zen- Eonu. Italijaneko to franeosko armađno vodstvo Je polagalo veđno veCjo važnost na naš© poTiclJo pri Zensonu. Postavilo Ja proti ten-,u prostoru. najbolJSe polke, št»-vllne mlnomete In težfce topove. 4. decem. bra Je sleđil dmgl veliki infanterijski na. pad na Zonson. Italijanskl izbrani vojakl s© pridrli takrat na visoki nasip, vnel se Je groto vit boj. ali naSa lnfanterlja i« Heba Je bila odbila vse besne napade. Ta pori-čija je bila silno težka, ispostavljena, ne-varna, kazala pa je, kako pogumno in ju_ naško zn»jo vztrajatl naSi bojevniki tuđi na najhuišom bojiščn. Sinočno uradno po. ročilo pravi,, đa so naBe Ćete opustile to pozicijo in 81* nazaj na levl breg. Boji ob epođnji Piavl so silni in lagunska zemlja Jlh otežkočuj# t najveCji merL Vendar pa so naSe čete tuđi na tem svetu za bežečim sovražnlkom si priborlle važna oporISča in bo mogo£e b velikopoteraim navalom ob spođnji Piavl % drugim desnim bregom vreA Eavojevati sopet sedaj prostovoljno opu-Sceno lzpostavljeno naslpno posieijo o% Zensonu. I« Tojnoporoteralskega stana 2. Jaa«. arja: Zadnji bojni dnevl ob Plavi so kasali kuriozum, to je petđnevni bo} sa aezaaed«n del jarka, poročila ltalljanskeca armađne-sa vodstva o poteku te akcije In končno »zavojevanje« prazne postelje. Stvarni po„ loSaj je bil tale: Dne 2«. decembra zjutraf j« ođSla nafta poaadka g oasipne pozicije pri Zenaonu neopafteno ln po sovražnllra neovirano brez vsake izdube na vzhodni pUvskl breg. Brvl so bile na to porniene. Kljub tema je streljal »ovratnik nastopee đneve a svojo artiljerijo te minometl na I ispražnjene pozicije tat poroCal je 28. đe_ cembra, da je poruBfl itlrt naše brrl. Dne U. fieoembra je Ba eelo eorraiika pajtraHa Stran 2.__________________ »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. jantiarja 191t,___________*______________________*__________V__________2. Stev. finod prasafai »osfcijam tn ??% )e ©bmetal* m ro^rlmi granatamt. ne da bi opazila, d* •ploh no*iecefm ni t*m. To đeM^e J* ••-Tražnik koaftattral iete JI. ••c^mbr*. to. *ej *estl 4*a po a*»e&nl taatta&ftrt k&ker •o al^dt ti tUUJaaakffta «f*đit«c» poro«!* i. JaauarJ* (dmamm prlohP—>ga). »Enerdfr-Bi prttiik« Iumjaaar s« |o pri^ol 4«jan*a» ielc 24 mr po tiprminitri te »?rr«cac aketjo U»tnih arUU*?riJakili In tMfant«rtJ»klh od_ AelkoT. D« p-ajao ozemlj« pr> trmjal* alfi maaf a«co itiii 4»e*6. Prti llalljantfco oftaiiro? Jb vojtfkvc*- rsmotrtvmaja t. Jtmarjt: Foftot&i »a Jn golf dne« boji**« se )• »mxja#r!!. k*r normo račoaatl s dejstvoai, 4a i« : rmtit«T ltai!jaaalih. francuskih im *&%\+**Jh ha&k sli koo^aua. tto&M akrmjaan)« froat«, kat ero imajo brar.iti Km. ttjaal. im oflaocoća sic .^ trrrffarje *et te trajno dcpolnjeran>r kov r išarah. &pltovo*tjo prićmko» J90M HmHJms-itn ofenziTo. Predigra ofensN« 6» HatS aaaadi ma naSo gorsko fronto nm «ba% strmseii Bvamta. KAaj ae pridao gtavai OTBalU ki •« bo tarrtH na rmak nada s% Ptmrl *a dm akictratl termfn le tolfto. 6a a* modi. da ItalUaai noćejo Cakatt ćcat<* mm Mm fcet s ruake fronte in in da računaj* tmU • feudoumlkl ob Piart Livenci in Til-flMBta u^ttk d epomia'H. Na i« armmdco .aa4*tro Bmenio n« »to?! • iiirtillialinl tafcami napram pripraram in mmArtoma g»e. fcraTi Diazm. iTALIJANt^O URAOINO ^OROČILO. 1. iniir)! Fri Zen«rn Piara> fm MM »ovratnik T*led aafte^a «aer?lC. fto*m prttteka. ki m fm prMst S7. dceovbra te •« na£al?eTal aenri wtamm, pr-te"k!^ i*o€ pod aćinkom ftpretsih komeemtrmeij artnjo. Niskih in infanterijskft clđelkor opustiti noctlMe to ttl nasmj mm levi re^ei bree. Na ostmB ft«BtS J« bflm mfeetSm pri ao^ratni «r. tStmr!!! na rplcn raerts*. Km#m mmterf.1« eo fmsvljale T*ć;e deioranj« mm ssteiVl piano-ti. aoTražni^roTe &s ods«an hrtta Tombe in oi Plart. Pomoći «9 nmpadla eovralBa le. tala letmtfiće ▼ Istrani ta ponori!a t-roj« ■mpmAs nm ob^^ena ta ccbran'en* ^redt. •em. kakor nm Vicenco, Bmmsano. C&stel-Iranko hi Trevit; 13 j« bi!o mrtrih. 44 r«t-mjmsim, po rećini med ciTi.nm prebiva!. ■liiism Ć^oda j« mesnatca. KxS« l«talske akmptam ao Itombardirmlm sotrmisim Istmll. m£e. D11 mof ražu! letmM mo msCfsSI MftHB dnera frmToekj in mngleivi leta!ci. 3. Jinnt rjft. Ces dmmt maradno arti-•>erU»ko će oranje. itaUJansfce in angle^k« baterij« mo prorrročil« elop^osijo ▼ dveh aoTrainih munici^kih aklmdi&čih. V Tonli-tn (Yxhoćno Vldor^a) fn Jvtno Coneljana 90 nmpad> an*!e4ke p*tmlte »OTrafii« »pred. n]« strat« in jtm prisadjale ixjrnbe. V)elm «0 mekmj znot. Kakih 10 s č-tami obloženih iolnor. kl to hoteli Lasprot! Intestadnprt piitl as 4e«ai pisTikl treg, je bilo pre^rna. Mk ■ casim opmjem, Aag!e5ke baterije tn tstilel ao ee«tre:i!i trt ecrrraina letala. dve dro si st« pmdli mm tla po boju s an^teSkimi te franeoskimi letmlcL Ponori ao tt^Is *o-*rm!r.s letsli neksj bomb cm Me«tre in "frerit, m da bi piomofill kako materi-imlmo tkmšm lm trter. tn w> betnbmrtftralm Bbvmbo, kjer irn^mo #B€fcS BrCvms>m in S ■vm^enih trn neiratno iBStisr1|stmw fikedo. disim ak^pina je bombmr(*irala načalje !e. Toll*rtf t La^srini in Aelagu in napravila tmra Tolike poftmre.. Scrrražne eete, ki mo «e tfbmle ▼ 4ottnl Btlmo 41 T li—* s tn sa *o_ ■mrtnlb kantomlm. Je. bomiUmrmtrmtm t dobrim >M9mmom ens naiih sr&čaih ladij. BOJI V ^ALCSTINI. London. 1. Jajtnarja. 'Kor. vrmd.) Pod-«srt]s dn« St. te 29. decembra so imela sa poslediro re*en poras eoTratniloa. Z'A m, da ja izrrSil •cmiinik 27. tfeciibra s aemiko pomoćjo ener^ićen posk:s J^mes. Imfll Bop«t BSTzeti Izrrtil je s veo slio na mmde, kl ao trajali od 2«. do 27. deciaVrra «elih 29 nr. General Allenbr !• fcrto^arao u-rrSil protfnapad na zapa^so kri^o tur. iklh napadale in 6et. Dne 27. decembra je ta napad kJjab teiaram terena capredoral im t tn po] m!l>. Argleži eo napredoT?M ob •e*ti t Kabla* proti fevern. Na lerl Ktrani ao Ronile na^e ćete porražnika proti nhV.n mmsmj. Dce 23. decembra xjutr*j Je r-.ra. rtrral AUembj Crto Burkab . Ra« el Tahn-nieh . Ram . Rilah el Tlrah • Nadi el Kelb. V severozapadnl emeri bbm dobili 4 milje tal ter tm%mo sedal fttiri močn« po. zlcij« med aoTrat^ikoci in Jemzmleraom, mmmesto ene. Turki so imeli težke Izjpibe mm mrtrih in ranjenih. Doeedaj etno nait^ll 40* rjetita in 20 stroinfb rmik. Nafte čete mo smmedl« Beitin. S milji Bereronhođco od dtreh el Bafv« in eno miljo eeT«roo od Bi-reha ob cesti ▼ Nablna, Kah el Brri. nekako «mo miljo zapadno od BI Balneda, Jmnlam In Raakerker. € otiroma ? milj se. ▼crosapmdno od Btreha. Ob obali je iCcspe. lm p« trci ja do Kc>hi, 1S milj ▼zbođno ođ Imffe. Nalla j* Um s^lsdlice artiljerijske •mniri]« in jm vniCilm. Carigrad, SO. đecmtnbrm, CKor. ara.l > Frmd Remseremcin ob obali grad! »ovratnik |arke trn okope. Sorraf^e sanke pri pet ^Mlju to prctl Tiii^! §14 smo savrmfli. era to napad premoćnih Cet nm nale pozicije frl E3 Biro. Pomorska volna. Amatmj-dam, 2. ianuarja. >Hct Vi derland« poročžu da se je peliala močna nemška floti-lja, v kateri so bile t'ri velik« križarke ter so |o »premljali podmorski Čol-nl reppelini in mornariSka letala, mimo nizozemske obali in da je lzginila proti upadu. Med 9. i n 10. z ] u t r a ] Je bilo potem stišati stre* ljanie s severo • upadi. Proti poldn e v u se je pripe-tila na morjn silna eksplo-zija, Demnevs se, da ic prišlo med nemSko flotlljo la mnilelko eskidro do po. morske bitke. Podrobno-s|i ai. __ ••rUn* t. Jamumrja. (Ur.) Sd«s\ SMa% podmorskih teteor (poTeljmtt korretmt ka- ajo 4» kar> irdiilm otoksv li Je to trnjs ▼ prtrtmni^^u Fmr%o«rande ftmtomii *w telikm braailjska < mfcmmj nem»km) m«rmAm» me lm mmdmTno srebrno vrmil v iUsHilu Omobje im awt€Tijmi mm t» doi*co *a*ajm bborno prmmtali in • tea snova dmkmamll tmsieljito pommdkino Ismolanott tn mm mmlmssmo^noct aaaih rcHimortklh dolnor. ma kmt«ro sr# hralm £mo$nostiim kon?tmkter)rr la pm Tmmtmem-i d«lu ramlh č*-laTc«T. Pkupni pl«a tmca podSKHfikes* ^olnm obmmea potopiter meketa, mmjbrfe mm«rl. kansker« rm*u1rr^em, devf*t marni kor te p«t jmdrnie ? tkuprimt 45 ■*•■♦.% resiFtrakimi to. nami. Med blasrom, ki j° bilo ve^ji del na-menj«mo is Amerika ▼ italtjo fn mm Fran-coFko. je bHo ta'manj 10 000 ton Tojn^gcs materijala, dalje kare. usnja, pSenlce, ba. krm, JmmJm, krompirja in karčaka t ve«jl» mnoai—m. 22 Ton bakra je de poleg vsega pHpel*al ćo'n s s»eboj kot dra««>cen đo-nesek k Cfmlkema to* a em u ro^Dođ^rstvo. Cesar je pcKle!:: pcre^rilcu. ki ima za neboj ie ce'.o rrrto f!avnih de*ar1. rei r>ot'r le marite. — §«f mormmriSke^a mćmirmlnegm *taba, London, 1. januarja, Ar^'^^ka mdmtrm-Ilteta Jarlja: Iskalec min »Ab-tt!s« je btl torr^*J-2n in je t \!v??rr.€rn \---'->.u ra, medM. PoreljT^nca nrv*ni ©f!rt-*!\ !n "f-PTn ! mol pt^gr^Sajo. Prrirkoralri ^T.:riV Qr\- \ I re« je fcil tuđi torpe-trmn. V&e mcStvo j« re*eco. Pariikm goaooćarska konferenem. Lugano. 31. decembra. (Kor. urađ.) !tali;sr«>i rak-ciTil ttir.ister NItti «e je o^i^IJal t Pari*, da i»e T!<*e1ef1 »*<*«et(!^pvnm mećtf»Terrf?*:e rry*T>c><'nT*Ye korfrren-^. P#riz. l. Jarnarja, (Kor vrn*. i T^nnnr Lmw im Chambfrlaln *tm Tjeraj floap^lm •em. Pariz, t Jacnarja. (Kor. t:rađ.> En„ tentni *\e* sa To*n# rp-lror^e je i*^c»l v«"^f»ra1 popodne *i*jo, nature »o »e «ip!p^5111 za \ AncUjo Bonar T.tw lu TTov«»ton Chair^r- i tain za Ita'i^ Nitti, ir-ajor de P^ncbe In profesor Atta'W, rn Franct^ico K'otz. H^ j mente! in Loctbeur. ra AnVHMko Or»oT o*1poi»iaTif»tTa. ka-teremti ?e bilo poTerjero. <•» stop! ▼ Kijev i ' ▼ po§rajanjm rJeo«ilaic!. fkra. !ir«a cm ba ta pri a Izvora tita t Veliko Ra. •ijo. Stockholm. 1. jancarja. Glasom p^tro-■■SilshH morocil je sovjet ljudskih \or.M-smriST sklenil, č* se t najkrajSem času nm sklene mir i Rado. t*a izvr?i oi'očilen to. jaikl lunek proti TTkn^fni in da porabi ra to tso irarnizijo is Perrorrađa. MonVve. Tn!e. Arban^e^km in Volosde ter rso mor. nmrnlca Rottsrtlam, 2 januarja. O'isom voto-Cil iz P«trofrra<5a j« bfl pomor^tk Eremi-je^ nfinvro tcenoTan sa TA^rtiegs po_ Tmljnika p€trotTSrriice? Prcdsedrik Ceškepa Svaza, poslanec Stćinek. je po-«Ia! predsedniku zbornice pismo, v kate-rem zahteva v imenu če^ke delegacije z ozirom na mirovna pcacajania takoi-^nje sklicanje poslanike zbornice. Pred-fednik zbornice dr. Gross ie imel r.a no-vega leta dan konferenco z zunanum irrf-nistrem grofom C^e!"Tiir:om iti r-^^tr-skirr» predajnikom vitezom Se: -.':m, da $!iši mnenie vlade o možnesti sklica-nja poslanske zbornice. = •Vapreleve« pofemtke. V zad-niem čavj se glasilo r.r.ših centrali'tić-nih socijalnih demokratov »Naprci« s posebno vnemo zaletava v naš list. V koliko mu te polemike narckuje želja, da bi na- pri »loversVcni dclav-tvu vsaj rjekr^Vo izpođrhiil. nočemo ore-iskova**. T di n^^ ne irterisira, aii se m^re r *;o sociialistično gla- silo s tem, da koktroira ve^no rr-^e r ovo Je zz polemike prr ti ćnzim slovenskim listom, izoir~iiti potr bnejSim in nulnefSim di>k-TSi;s?n z rem^kim' so-drusri. Raziskovati niti nočemo. ali je res tako inino potrebno, da p o 1 e £ na§e policije. Vt r^idnn pazi. da se bo'jSevikom ne rodi krivi zz. r?«;to-pajo kot posebni vamhi jeospodov Lie-nira, Trocke^a in drugih, tuđi *• na5i c :-'alisti. Dancs se obračamo le proti rodi to polemike. Na§i socijalni krati »e rostavljajo jtlede na§e dne pol-tike f>olaeoma na stali^če, ki Je v ostrem nasp^ot^tvu z o«rrorrmo ve?iw> naceri narođs. Mi 5*no to koti-^tati'-a'i H nb?a!ovaH. Najoreje so nas nili centralisti zato napadali, Ce5, đa j?h obreJmJemo. natr> pa so napisan ▼ ^Na^eJa« o poTitTV? ujedinjenja: »Socijalno - demokratima stranka Je realna tn ima poStenc tiimene. T*tt% *c nm more «M«t»^H • a II |, M jffi zafovarjajo m^č^nski listi.« Prcd-vsem, kje je tu logika? Značilno pa ic 4» 0mttn Ug«tl#vaaskih m* ala^a^a% ^^M^fcrsi^to aBMa tf^aa^radal^kl H^iiHi^i acf gainoai Ia nifpoitnuM^^ dA oinačtt^ progra«, kair—a s« !• v«s v kattmi urcnienlt trdno Ttfujt vsakdo* kl le ni popolnoMa ohtfptl nad našo botoCnostjo, sm *amt± (Za ta pro* sram sa Mli še mmc| a«ptenibra v^ ditelii mMk socijallttov liko vneti. tt| so bili f pftncipu pilpfavl|tnit podpteati znano mmro sloventirili atrank.) Pri* tnerjajtt • tem itknriM »ogofttaja« i.i vij o ruskih boUievi- kih! Ker |e naš praški dopisnik pojasnit razne dunajske In praške stikt Ljeninovcev in ker so ta razkritja dala češkim posla ne em povod sa interpela-cijo v državnom zboru, očita -Naprej« našemu listu »lumparijo« in * ne veri etno podlo in nizito postopanje glasila slovenske Inte!i2en;ije« m meni, da so navedena razkritja »sramota za Slovence*. ZnaSMno za rr.nerje, kl ga Imalo v vodilrih soci]»iiistiwnih kro^ih o odg fornosti urednistev za vsebiao li- i sta. Je. da kliče »Naprei« Uubljanske^a Župana na odgovor, ker je dr. Tav.ar predseinik Narodne tisf.:ar:ic. 5e mlada histonja »Naprcia« je res pekizala, dz smatraio socijalistuni kru£:;i £0- j i sp ;■ jje »svojo« re i akcijo za nekak pi- j salni stroj, ki pile lepo po diktatu in ne : reče nič, česar gospod neće. Iz tec:a j pa še ne sledi, da tuđi druga uredni- | štva niS3 nicesar druRc^a, nec;o slepa i orouja gospodarja. Kda. so »Narodovi« uredniki. vedo morda tuđi tišti, ki se-daj ropotajo nad ljubljanskim županom : radi razkritij rraške.cca dopisnika ^Sl^-verske^a Nareda«, za katera razkritja prevzema dopisnik nota bene vso od- • Kovornost. Pa še eno prinorrbo: >>Na-preju« je danes -\\-e »l.immrija«, ^falo- j tarija^. »nesram'tcst*, »podlost*, skrat- i ka. kier mu zmanjka arjcimcnta, pa seže v arzenal robatosti. Menili smo, j da je to le še orivilecrij ^Rcs^ice«. = Na naslov c. kr. knietijske družbe kranjske v Ljubljani. *Kmetova- i lec* z d-e 15. decembra 1917 št. 23 je prinescl članek: -Za brambo kmečkecra stanuNa< list, ki jfa *1n?no n.-tanavibio Slovenci. Hrvati in Srbi. so Izzva?** potrebe r^'o^fn^ čn-sov. v k?terih ziv'rr^. Iz rr'"1f?ria naci-^nilnca ie^in^tva Srbov. Hn.*itov in Sloven^ev ter fz ve'iVih ^emnl-rnt^kifi nače?, ki so od nokdnj o^ffov*rtnia đnM :i r-"!*l]eriu na^e^a naroda, izhah rmo od e, da z^ n^*s skti^ni n^ro.i. knt ne-rpz^eliivo ce^n^. r^prno z^^tev^tt vse ^■Hbute svotn^r»c«"i n?roT^. Tak v «;voho'!i i^e^in'«"! r.z* n^>rod bočemn, ^t lx>de č!nn vesike ziledniee raroiov. ki •e cfanes i^eal cele^i kTiuiT^c^a veta in za Vat'To so toT;vi m^'Honi rrtvovaH s\ je ^ivlien'e Kct demokrati, kot *;no-vl nesvrbodnejra n?rf>'fa mnramo biti v taboru. Vi se bori rroti nnstT'u fn ne mo-remo pripustiti, da bi se zadovr>\;i1l s stanjem, ki za nas pomenia nel^nribno nacijonalno smrt. S tem sta tn M ja^no označena c!li in smer lista in odreieno mu je radržanje v v«eh neripetiiah se-danje svetovne politike. On mora biti. kar pravi Že samo ime. Ist'nltl Izraz te-JenJ in mišljenja na^esra skupn?!Ta naroda v jedanji dobi, ko se odlo^uie nso- ' da bodočib stoletij. I to će biti ili i Ka neće biti.« V prvi ?tcvilki se na- \ baja tuđi velezanimiv Članek Ivana H r i b a r j a: 2ivom vjerom i krenkom voljom na stolan r^d! »Glas S H. S.« se prodaja tuđi v LiuHjan*. Prepričani smo, da bo na§cl med Slovenci m?w>KO prijateljev in čitatcljev. = Ceh! In mirovna pc^ajanja. Iz PrafC porođaje: Pred ednik Ceškcjia UMUtkDdkoder je razposlal na vse če-Ike CUac gotpoikc zbornice, državne poilm?e t«r pesiaac« čciketfa, morav-skifi Ib IteUskega deitlneca ibora pavtMa k vtiitveiD« posvttovanju, ki se to vrUto dne 6> januar ja v Praši. Na tttn atoofovanj« bodo aavzell češki postoaci tvole stattiće napram mirovnim pofajafljem v Brettta Litovskent ■b P^ioiranje avttrfUldh deltgatov ▼ N&»4 in srMto okupacUsko ozmm4*> Vitraj je odslo 6 članov av-strij**c delegacije v oeUnrad in srb-ska okupacijSi^o ozemlje, da si ogleda-jo tamkajSiije razmerc. Med njimi se nahaja cuca edini Slovan, poslanec dr. btranski;, vsi ostali so Nemci. = Ntmd o češko - slovanskem problviUUL »rian^iuiicr Z&itoug? prina-;>a serijo člankov o Avstro - Ogrski in o svetuvni vojni. iv. čiaaek razpravlja o Če^ki politiki in pravi: Češko meščan-stvo je neodvisno ia neustrašljivo. Neki avstrijski državnik je to^il: Nemci neprestano prosjaCijo pri vladi za naslove uvuraih svetaikov ali za plemstvo, ali da jih pozovejo v gospesko zbornica A Cclii ne beračijo za nobeno milost. Dulje govori o silnem utisu ruske republikanske revolucije na Čehe, o sličnosti češkega in irskega položaja, o pojavili pri cesUem voja^tvu in naglaša, o§ije brezlačno. Propadanje ^Hr-vstske« je najbnlj^i dokaz, kako zdrav je politično brvatski narod. = VoHtev v vpraždinskem okraia. Dne 2. t. m. se je vršila v varaždin?kem vo!ilnem ^krn'u, katereta ie c?o sedaj za-stny?al rovo imenovani z^ccrebški veliki žuyan Rahič-Oiniski. voltev rovega po-slanca za hrvatski sabor. Izvolien fe bil ^og'asno kandidat koalicije dr. Zivan Bftrtič, eden izmed najsimpatičnejših mlaj^ih ^r^'^tsk:h politikov. = Kako zna.io denuncirati. V ob-upnem boju za Stadlerjevo izjavo in proti vedno bolj naraščajočemu številu pristašev majniške deklaracije v Bosni, je postal »Hrvatski Dnevnik« eden naj-strupenejših denuncijantskih listov. ^tevilko za številko se trudi dokazati, da je deklaracija proti monarhiji, da je, kakor se glasijo najnovejše označbe, rncpoSte-T* in ^nerealna« in v eni zadnjih številk se ie povzpel sr. Pilar do sledeče trdttve: Od začetka smo bili liven eni, da je jugoslovanska deVlara-cna potekla iz dnicrega in ne iz dnnai-skega vira. Vedeli smo in vemo, da le ora plod srbsklh cmizran-tov v § v i c i. FTđen na?iri politikov se je hvali!, da je bil £ njimi v nepo- arcd^ svtail »Hrvatski Dutvnikt % Sarajeva ln »Hrvatska« v Zagrebu to sia te* par aobile fratrum. K sreči jirna ocjvldao že hudo stnanjkuje sape. « Mirovna po*ajanla v Đreito Ll-tovtkttn to čaša cenzura. Včcral nam je cctttura Crtala ćeli Čtatiek. v katerem smo razpravljali o dosedanjih uspehih mirovnih pogajanj \* Brestu Litovskem. • Konstatiramo, da nismo polemizirali, temveč da smo le objektivno navedli do-sedanje rezultate pogfajanj ter postavljali deistvo poleg dejstva. Skušali smo nadalje označiti pomen separatnega miru s citati iz netmkega časopisia. Ta članek, ki v svojem bistvu ni bil nič druzega nego pregleden referat kateremu nihče ne bi mo?:cl očitati neobjektivnost!. Je zapadel cenzuri, čes. da nasprotuje zu-nanje političnim interesom! Seveda moramo prepustiti cenzuri zadnjo besedo o tem, ali rezultati pogajanj v Brestu Litovskem nasprotujcjo zunanje političnim interesom ali ne, zatreti pa ne moremo svojega ogorćenia nad koniiskacijsko prakso pri nas v času, ko smejo vsa nemška glasila slaviti prave ancksUoni-stične orgije. = Ortanđo o miru. V italljanskem senatu se je ministrski predsednik O r-1 a n d o izrazil q miru sledeče: Enten-ta ne more želeti miru, ki ji ničesar ne daje, a vse zahteva. Mir mora biti pravičen, časten in trajen. na podlagi jasnega in lojalnega sporazuma. = Poosireni predplsi /a interniranje Avstriicev in Semcev v Italiji. »Corriere delia sera« poroča. da je ministrski predsednik Orlando izdal iako oštre naredbe za interniranje vseh v Italiji živečih av-Sirijskih in nemskih državlianov. V petih dneh so morali oditi na določene jim kraie. Neka stara Avstrijanka v Neaplju, ki ži\i v Italiji že 68 let, ie bila tucii in- <đ) ternirana. Z Goriškega. 1. ianuvarja. Z Đovškega. Čitamo o skorajšnji vrnitvi beguncev v razne kraie in po-vsodi se zbirajo župani na posvetovanj« v korist ubogih beguncev. Tuđi naS poslanec Fon je bil povabil v Ljubijano žu* pane na tako posvetovanje. Udelcžba je bila lepa. nasvetoval Je gospod poslanec marsikaj dobrega, pa tuđi župani so marsikatero želio in potrebo naznanlii gospodu poslancu. 2al, da pa ni nikdo nič omenil o bovškem okraju, akoravno je okraj več trpel kakor sama Gorica, ali kakor da nima najmanise potrebe, dasi je res, da so potrebe velike, samo ne zastopa jih nikdo. Koliko u ada ci ob-ljub ie bilo ob času raznih volitev belc gradove so slikali volilcem, oznanjaii. se je pomoć od vseh strani, mislili smo, da smo zavarovani proti vsaki nevihty zdaj pa vidimo, da smo v najhujšem vremenu brez plašća in zavetia. SUa nam je, zato pa kličemo na pomoč občan! teh-le krajev: Spodnia in Dolenja Ćcz-soča, Log - čezsoca. 2aga in Srpenica, Bovec. Res, da so kraji Bovec, Dvor, Plužna, Zavrzelno, Kal, Koritnica Gorenja, Spodnja in Log - Ćezsoča in Gorenja 2aga popolnoma vsi uničeni, ali iri-so uničena docela naša polia, to, kar je ostalo, pa bi radi 51i obdelovat vsaj pf* vi dan spomladi, da se vsaj poleti de-loma prehranimo, da ne borno v nađ« lego drugim. Tuđi iz naših travnikov, kadar bodo očiščeni streliva, se bo moglo spraviti mnogo krme in prerediti obi-lo živine. Naše ljudstvo ima dovolj voj-nega begun^kega gorja, prestali smo do-sti bolezni, mraza, lakote, prevažanja, zaničevanja, pustili smo mnogo svojcev v tuji zemlji, zato prosimo ponovno od-" pomoči. V prvi vrsti potrebujemo apro-vizacijo, drugič nekaj barak za stanovanja v Bovcu, Cezsoči, kolikor ne zale-žejo italijanske barake, tretHČ brezpla-čen prevoz beguncev in njihove prtljage * po železnici do zadnje posta?e, cd tam z avtomobilom vsaj do Bovca in to naj-kasneje do 1. marca 1918. Potrebujemo nadalje semena (krompir, koruza, fižol itd.), kmetijskega orodja. vprežne in mlečne živine, strogo prepoved uničeva-nja sadnega drevja in drugih nasadov. Potrebna je regulacija trga in vas! po okraju, potrebujemo novih vodovodov, ker so sedanji deloma uničeni, deloma nezadostni !n leži okrog izvirkov polno zakopanih mrh in trupel. Treba je nape-Ijati električno razsvetljavo po trgn in vaseh. Osirotele občine potrebujejo oskrbnike. Pričakujemo, da na§e Želje in prošnje ne padejo na nerodovitna tla. Na Kobariškem prebivalstvo tuđi potrebuje aprovizacije. Res je, da ima še ta in oni kaj živeža, alt živtž pohaja in bližajo se dnevi, ko utegne na-stopiti splošno pomanjkanje vsega.. Sploh Je potreba poskrbeti za ves tol-minski politični okraj. kamor so se ljud-jc že vrnili in kamor se vrnejo, da bodo mogli živeti in delati. Prebivalstvo Je skozi in skozi patrijot'čno in avstrijsko-patriotično se je obnašalo tuđi za časa italijanske invazije. Krepke Kobarike, ki so znane kot zavedne in energičnel žene, so večkrat nevstrašeno kakemu italijanskemu gospodu, kl jih Je izpraše-val, čvrsto in odkrito odgovarjale,- kako 1 mlslHo o Italijanih. To zvesto ljudstvo ! zasluži vso potrebno pomoč tn Jo tuđi pričakuje. V Kobaridu so bUi pred aeroplani na varnem. ItalHani seveda nis-bombardirali Kobarida, ker so «n Imeli ^ svojih rokah in so skrbno čuvali sve »Caroretto«, avstrijski zrarcoplovci pa tadi nišo napravljali nikake skodet lU- 2. tter.____________________ »SLOVENSKI NAftOP«, *» *>■«■*»■ ttti._______________________________ Stran 3. đar se fe pojavi! avstrtfski aeroplan m4 I Kobaridom. so hitcli Uudje iz avojih sta- I oovanf im prosto m gledali *or na aeroplan, ki ie plul daJje in se nf dotakrrfl nikdar Kobarida. Kadar so delovali nali topovi na Kobariško* takrat je prišumel Bajprvo šrapneL kar ^o smatrali za zna-■tenje, da naj se skrijcjo in ikrili so tm po zozdovih. Z grozo se fpominjaio onih dm, ko so Italiiani streliafi in od vazali tfudi nklenjene. Neki u*ieden Kobaridec te Je bi! uklenjen 2 grudi) na tla in lokal je kakor nm] otrok. ne vedoc, kaj hnćejo i njim storiti in kam za popeljeto. 2etez-nico so napravili Itaiiiani od Cedada do Su zida. Kolodvor v RobiCu so »im bilt na?e rranate popolnoma rastresite. Ta-krat so se Čudili, kako izborno strelja •aSa artiljerija, ki je kar po vrsti polno ud evala kolodvor in progo pri Robtću, vse dogo P* Pačala v miru. Nesrcč < izstreBn ne manjka nikjer. Tako ?ta *la mati in sm neke družine RakovSćkove v S^zd po drva. Ker i ih dol?o ni bilo na-zai. so šli svojci poredat za njima, kaj je in kje *ta. Na^li so oba mrtva. Ročna jranata, katere ništa oparila, ie eksplodirala, ko «ta zadela na ujo. tu oba raz-mesarila. V Standreža pri Gorici so se* dal doma tri družine. Ceste diu tuđi niS. Lepe barake so se daj večinoma uničene. Prav štai-drcžko polie. vrtojbcr*ko in Sempetrsko bi bilo treba nemudoma ^či^tlti. da se bo moglo začeti z deloin. ^ai to polje vendar daje ozromen pridel^k. Ljućie bi se tako radi vrnili in prkeli % delorn. NekateH so kupili v Furteniii tuđi že neka] živine. V So vo d n i a h je doma kakili pet dmžhL V O o r i c 1 je že preczj živahno. Kak dan se ri tću d§ se srib!:s med par tisoči prebiva««. Sedai zaM-|aio vrata pri hišah, katere so prazne. SedaJ se to godi. ko $o bile hi«e toliko časa odprte, da :e Ie majokatera ali pa nobena* ix katere bi ne bilo kaj ukradeno. Gostilna »pri Kranjcuc je zoy?t ©dprta. V Gorici se toči vho no 4 K, v Krrrunj po 3 K. Meso se pro4a;a po c X 60 v. Sedaf vozita dve ž ? 1 e z n 1 c i čo Gorice, južni kolodvor: preko Nabreži-ne do Yi4ma hi droga > Krasa, ki :c v> žila dotavui vbc svoje moči. dokler ne bomo «dm-ieni v samostojni juico>iovanski drža\-i. Zahtevamo tuđi, da ao zastopniki raznih «trank v teh rednih časih. ko se j^re za našo bodočnost, ediri in se ogiblje-}o Tsakega strankar.«ke^& boia. Vo-flasno pndružil iugoblovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917 ter odobrava nastop naših poslancev v tem tako važ-nem ozini. — Žnpanstvo Cfkovn!k, dne 31. decembra 1917. Župan Ivan S i n k o v e c. Občina Šturije je pcost, da vam kot ljudski zastouriVi obeine Štnriie zbrani ori oV?nski seli c!re 16. decembri 1917 izrazimo porolnoma za-upanie ter se Javno In sodasno pridružujemo nevoojrliiv! zahtevi no ^amo-atojnl fn jn'ohodfil injroslovanski državi pod habsb"r?V:fm žo^Iom. Mariborsko pismo. Nemare** poitopiaie sa ■ irlborfk! iUtb! noMl. RftV3nMarhur«?rr Žeittiiif*, o e>mor »mo r?oj«>fMno tnđ! ▼ »SIot. Naroda* poro^ali. Vse- ka2e. rta Una. Jo ▼ naifh dnevih sarladatl l«t*, ali pa ie hn}£e r^nev. 6e ie jim n« bođemo npril e rro odločno.«t)o fn vfeui poođarTroan. 7*g& diio »• Jft, da so poslali sorodnikl fin«» 2^ t. m. brzojavno obvestilo mariborskima Slo-vene«, da mn 1« umrla v Ljnbljanl aorod-nica. Brsojar j« b!l ▼ LJnblJaci odian nne. ffa čne ob 11. mi in v Maribor je rtoft^l 9« Isti dan proti yp^«n. a đostarljen Je b!l t Mariboru §>!#> ob polu 10. tni tfse St. 4*. cembra, torej sknro e«!ih 34 nr po odd.vW t Ljubljani Priđ« •• !«pW: tfa« ft. ftor*ni-^ra predpoldn# J^ bil na Dona}« ođđaa na !«ti pae^or ob 11. nn dopolđ»a todl bTTOJav, ta pa je bi! 4oi?taT!j«i t« dne 29. đecaraurm popoludn« ob s nr» Prftotb* mapraao dnna šalcn bnojavoT r»dl prrera bnojara J« Imela ner>rt?&kura»o posl«dieo, fc»}M sot je — ▼ sa*. VuUbh »v*je X*nvt no «1 ts-i mififfTl Boro ta«t*ko: 90 rr*ta prlrt»ff»)o» \»ko dobro M t>ilo. ^ W i mi tlo fi ^<1anJ# ▼ojn^ DenMrr) km n&anoral«^ Pra^ijo: N>T"f<- bi dal rtakoaanr »roje. k*r rau gr* *U*de ra »arndno dni^rno tu gospodarsko pofrobo T*> )• •*<.*! %vl&»ii* r^amobvaia, i>« po^lejoto: 3lo"r^n<-1 na ^t«1**r*k«m nimamo c* 4*r:i Jtoja^r? n^it#lii*AM. Ib t M*r»V>rnr C. M. D j^ Vi prr-! toJdo nalrcptla potreb« na ata>b1£ća ca dv* slorenski ljuđfKi toli, aa eno t Stad^nrih ia 3*» drrigo r Maribom ! mioad. Nacrti ro *<■> davno Ud^lanj in tuit odobrioL okratka, ie pr»d rr>|no J* hil^ %•♦ za ata\ bo pripravljeno. Dan«« p« *^ niti teh *d nfmamrt in *irer ta tn, ker *•» je n, pr. oN^iaaki pr^o^tnjn k v Studenci a. dr. Jvritseh, »Iti *k>v*n,*kih -fjtfiS^v, b ▼«© od. loćBootjo aacriTAn ^* u^mAkcm*r-iefitii )<• in T:k*«u r. kr. okrajifc^fr^ glararvTva, to ni hot^l ravpisntl takoET. lokala««* o«led«. In readar k «rm.1bi trh r. >»h ^ol ne bi pri*peTall nit! drtavm, niti d»x»'!a. ie najtuarij pa me«rtna obrtna, a^l pa oWin« Studenci, marreč . »-mo t» edino alor^nflkl narod, kl trt «*uj© CiHI 1tf»*odori draibl r Ljubljani rroje uroirtoToljn« pH#r»*Tke. <*• BlOTarl. odnosno BloTonri T^iti It mDjepi denarja ft* rao rrtno d^blt' od Nfo**! \mr nam «>re, jo. fena pi lanko BD!(tiimo. kako bi ih» nam srodilo, .^e bi eniH^n'n K*»m2tro in č« bi ml FloretiCf bili Xakr»r urao sedaj, odrtml od n^raik»»ga narod«. Za to J« prro, kar more-mc», •?n*»Tno tn Trorarao »ahteratf \n k^r n«a ttM! dat! morajo. đa »mo na ^roV-li. na 9loT.->nakl2i tl»b tam gnri od Spi^lfel-'m tn U« do J»đran«keff* merja sroji lasta! «o«podar|i N*a*i rojal bogatali !n roj-na kuhilji 4estaa vojna k*ih!sja J« morala p"en^fca'1. Vr j* ansnjkalo rrjpo. trebneji^ga: đer. v.1': in Ifveta, ka»- je r%*of pri*P^^al doslej r pnrl rrrt! oni del pr^blral?*. %, k* *nm r;ma bcf rm kik^ne preoblHc«. 9^d»j ^#1 poslejmo, Ittka mo rmaf !paval! na.** netu^kl c^ogotri te ^ni ^roj demar: vfi^ta«!ii*r:-;jale'» G. }« kup!! *rojl »opreci kotuho'-int r» 1^000 K T>ri pjioin »smeo tufcalitijlm krzr.arjn ta pri dru^^a neumi plaić za .000 K, ^ri drsirularji! ra kolU« »a 14.000 K Veleinđustrlja^c F. .1e tmpil ?Tojl b.*^-ki 7taiskl rla?e sm "S00 K In prrtar. z«i n7»0 K vrhu lesa konj* in sani z* 17.20^ K Dmj© rarr> torei Je vpH*1o i za boiid j.ferao ia debelo 73.7S0 K. <^<* M k ; 1 temu pridr;*li rhcTo 8e vs^h »t-c 4ni is ".1 od&or S'. Križ *x*4 Mariborom t aroji seji I dno 23. dc-einbr** 1917 soglaano 'zjavil, otarij. To Jo prmT In n^jle^i o^gDvor vnem spođnje-itajerakim n^mur^m. kl »e Jim počiisl v^ndarie pri^'^aia dohralpo primanje s B^fai Pohvalno pHtTtAnje Je biio lk.re^«no po vrhova em annadnem po. T©lj«tvTi ra*rnaa^TTij T>oro^niku r n-r^rrl 9. J. Ven^uetu, po^tnema nrađnfkn ▼ Rad-gonL *#«>flao~aio aaMti m e k t ! h ■Uno narnfcča. Vtt J# oknl^no tn posebno ie ženske. FokVArjene no ten« In dekleta ne le nffijfB tn tiPjnižifh »lojer, marreč tudJ one bolj^b ataaor'. Dekleta. »»tara po 13 lu 14 let, Roje^ke m^^anskih ^0". se vlaGljo po Kledallš^ib in kinematograf ib- Zgo^.I f^. đa poRl^daA poi»jg «*ebe »f^^fiega đekleta !n prepriča *t d^ fra Jr B«ma nepokrar^e-noat. KomaJ s*» lokal strm ni. ti slon! ra ram^nih aH kc>l< nih. No*nJ lokali ao prena-polnjeni fenatva vseb niojer in vc^b ^t.iro. ntl ođ Š?r*i}e In nCfnlte. pa gori <1o (^ame najrinejilh krogor. Vs*» je v naJraakoAneJ. Mh tOAletah In ▼•• tj ka£ejo ćo T*a*«>«a znanca, kl ie i njim srečata ono Hni^no bresbrlinrnt kl ti govori: TI ti tuđi rr.fcaj? NIC nisf hoT.liJ od drugih! Po ksTamaih in restavraHjah pokajo ^rp-^k* In mm irtaa« raxkoAnl ralAk!: po uticah pa rozijo bo*n« in ranjene in fladn! pogledi aontradamn obrasor im boječe tn leljno orjrajo v r»s-£*rj*-na okna. Hot«*Ii »o T>r*napol*rn! v?a-kojakih snanat v. proti Jncran^im nmm z*\ •re/aa po m^fftMiih elitnih uliCAh prrčute obraz* Ju k&terih fo-orl Tt» ona prfmani-cenoat pr^ntlvan>«. Koliko ek9*stexx; Je 9 tetu sa T*dno un^čenfb. knilkn r.ke RarSe ne Je isjavfl v uiinrdih prasalklh e odkrito froza da t»htj pokrar. J*»no«tl tot rlađa tn. a! rldel ne v Opciji Ia ne t Jutata prorin^ah drtar«. Proti tema zTu ne riela ti; nikdo. Kn! aa> boja pr^ relikih ftkaadaioT, kl M aoatall Jami, Hm bf aa« topile ob Inati Javno, drugi BOfxt trd«, €m ao ublaMl araziaeGam. Ittt tko tem je ■LBOgo reinire. Ko prfr^ejo normalni eaai, boteaM poredali dro>e doajodatc — ia <*ele. •m vas£ks atttala ahrfaj^r — kl nimaja> mM «aak« mlmm fa U prekašajo amjbuf. aejfto fantazijo (raaeoakjB paictT o ikmada. Ila na BelsijskeiB. MMRill t JhfBll Mf. tJHHnH 4 L HtHMHHB IM Ka MfeUMBfeH. Samrt Mtf MaMcL V IMdl ft tavi ffospod Ajrtoa A r r I f I • r, vax>fco|«Bi c kr. loadar is Gorice, star S? tot Pt%niaaV Ie Ml m Oorttkeai iako huum i* arilHiH^aa osafea io ker h Ml isočbb aiof sdittvesa !toa> niasova sairt praa—H Tsakesa, kdor sa >• pojmal. 2«la4 ti )• nazai v GorMo* v -vojo lepo bUico, pa sa fe tmrt xak>tita ▼ begunatv«. Pokojnik |e rodom 14rt|6an. — Canlcni rodbini naSe solaljet Umrla |a v Lupoglavi ga. Marila Rl-harii. rojena Rcvelant«. UbbiI *• v rojaski bolnitinici ▼ krafii To!rn«zao v lUliii Fran Paicnko is Prese ni v rihenbariki občinf na Ooriikem, znao poiesUiik, rojtn leta 1971. V Vellkla 2aMjah aa VJoavgfcaat fc umrta po dolgcm crpltenhi w<^pa Marija Vrtovpc. It Gorica nam poročaja, dk fe umrla snproga gosp. F d n z a r i j a, velepo^cst-nika v &L Mavru pri Gorici, v starosti 63 trt Umrla ie v maštu dne 30. d^tcembra. Ptscaiaka oasiara s« zo^{ uvede y X*il\ ličn ih nkrajih Puli. Opatija, Lo&nj. Krk, Prt^in. poicg modnih okraitv Poreč in .Motovun. k*kor tuđi v Rovinju in Bala. Trfaikl čacntkarU, hrez razlike narodnosti. *o priredili dne 3i. Jtcembra pr* \ Ič >voi skupni družabni ve^cr in tako v tovariiki družbi proslavili pričetek novega leta. V nedcl*^ se bo vr5il v Trstu tistanov-ni obćni -bor mednarodna organizacije tr-žjskih in primorskih ća^nikarjev. Dalmatinska aprovicadja aa Dunaja. Odposfanci o'..ro?.nih aproviz»cij Zcdra, Šibenika. Splita, Dubrovnika In Kotora so »kleniii na seatanku v Splitu, da sprejmejo v svo v roke Palmatin^ko aprovizacijo■: na Dunaju, v katero svrho je nabrane ga kapitala pol miiijona kron. Zadružna rve-za je dala 200.000 kron. pet mest po 60.000 kron. Društvo ho nabavljalo za Dalmacijo ratnega tiveži in Ka poiiljajc dotičnim a provi zaci iam. luzoaeten aaM>r. V bfiiinl Zimeta r kistavjki rhčin v Istri so na^li mrtveja rkMetncsa Andreja Mavca. MrliC ie karal ranr, prizadjane z bodalom, radi Če^ar se j sodi na ropnrski umor. Vodi ?e preiskava. I Zđrarniki poTliaii *voje prlstoiblne. ZJravniVi na Reki so poviiali svoje prl-st 'jbine tako - le: PreKicdovanjc v ambu- j l&trriju *une 6 K. na domu 10 K. tzven mesta se mora plakati tuđi kočija Od 9. zve:er do 7. ijotraj se računa dvojna prt-»t-?^:ra. r^-nnrar domačih zdravnikov za I 1017 ol''a ttosp. Romeo pf. P n t e a n y, tudl v ijublHnsVih krosih poznani Slovenec. Dobil ic namreč I.eoooFdov red, NajviSJe nohvalno priznanje in nem?W ielezni križ i I. vrste — Odlikovanje, Z ztatirn caslužnim križem a Vrono na traku hrabrnstne sveti-»ile je od!:kovan primari i v bolniSnicI v Slovenjern gra^cts dr. Ferdfnand IC u 1» e J. — Padel Ja dne U. novembra na ita-H|an*Vf fronti ooročnfk 17. oeSpolka Martin Wtll ind iz Lesec Bodi mu časten »pomSfi! — -Of*t Slovenaca, Hrvata I Srba« se orodaja v I.juHlani v skdečih traf'kah: Rlaževa na Hnnalsk! cesti; D o I e n* Č e v a v PreSeruovi ulici; pavillon na Marijfn^m tr«u In SouVil pred Sko-fl)o In V e 1 k o v r h na št Jakobskem trjtu. -* Pri f>rectedti tetoSnfet* kote4arja Drr*ba tv. Cfrfla fn Metoda vidim, da »o med oodnižnicami vpfsane nekaterc iz v e č I! h kr%\tv, ki ▼ zaznamu prlsne\ Vov rlmaio ixka 2: a ne ja niti vinarja. Med temi ie ve£ trgnv in ćelo me^t oosebno na Šta-Jers-kem. Pred^edniki dotRrHh podruJ?nic. ali vas ni «ram. da »€ ptištite sfmeriatii «a tave? Ali gtnrl to toHfco ramiidneta ■ieia, ća se napravi okrožnica In đa isto !aKJ drugi esebi za pobiranje članarine? žaf. da }e prizadet tudl nezni »pol, da velia tuđi sa mar^iVatero predsednico, kar Ia rečeno ta predstinika. Veliko Je Članov, kl bi članarino rade volje dalf, treba Hh ?e na to opo^onti. — Clnlmctodir. — Obrtea lavaCdska iala v LJubllanL Dne tO. Januaru 1918 te otvori v LfublUnf pnpolno orKanizirana obrtna i n v a -1 i d s k n .- o 1 a, ki jo ie ustanovilo mini-»trstvo za javna deta v soorataimu in 9 podporo voia^ke višje oblasti. Vodstvo novela tavoda je tnimstrstvo poverilo rav-rtatelln c kr. državne obrtna lole. Ker so poslooia državne obrtne Mm vačiaoma Se v roJaSk! porahi. je povelfstvo soSke ar-m*de postavilo tri posebne barake za Invalidsko §Wo. Te flftie fn ofiifiemo oorctnlje« na sgrađbe stoj« pred ■oslcupjem državne obrtne W« fa odaettafo proture sa varavo, ta delavwl«d Ia teorMiart foak. hrraUdika ^o!a Ima nameti, vojakom, ki se vrača»o boTnf aH aoikodovanf ▼ donrovmo. iradW. prfTlVo, da se irve^fmfo v svofem oakđa-a|cm aolrfTcii tein^Mtto tn vsesttanflfco In da »"p^lfHfA hi racjHHfo svof« znajte, ali pa da te eeln t»osvetlfo »oven'n aoMlr«: atro-kovna ltobrazba st Hw midl ▼ —HiHanili^ at pribora v kratkem Casn boUie In todl i novo pofolo sa rtfl«**4^ Pouk aa invalid-m UM bode obsetal natprei ono predmete* kl ao saatopaat v aČaooi nacrtu državne obrtao iofo* ti so: I. stavbni obrti (zidarski, tesarikt ia kamnosciU obrt); 2. mehauSčno-tenatttfi obrti (kovaiki, kljočavničarski, ttrngarski, tnehanif&i obrti); 3. elektrotehniko; 4 ftavboo in pooUtveno mirarstvo in lesao stnifarttvo; 5 lesno in kameno kiparstvo, modeliranje in poziačavanje; 6. spto-Šno izobraževalne predmete, kakor slovenski in nera*ki jezik, računstvo, kalkulacija, pisanje, osobito z levo iako. Izmed obrtov, ki ae oblćaino ne poučujejo na državni obrtni soli, pridejo v poštev: knjigoveški obrt, krojaitvo, čevljarstvo In pletarstvo. Vsled mnogih težkoč. ki se pojavljajo $e vedno pri nabavi o rod ja in materijala in pri dobavi učnih moči, se dne 10. januarja c tvorilo le nas leđni i odđelki: tcČai za mchaoiino - tehntčne obrte, oaoblto za. kliuiavničarstvo, od-delek za itavbno ia pohtStve-no minrstvo in čtrugarstvo, za les no in kamena kiparstvo in splošno izobraievalni tečaj i. Ostali oddaaVi pridejo pozneie na vrsto. V invalidsko Solo se sprejemajo prvlć invalidi, ki se naLaUIo 5c po vojaških zdravlliščih. ortopedičnih zavodih, kopellih itcL, ki Mo-e torci pred superarbitracijo. Ta-kim invaUotre'nTia po.U^nila glede uredbe invaf!d?ke Sole in glede »prejema vanfo ravnateljstvo driavne cbrtne Soie v Ljubljani — Zanikrr<««t pr\ dež. vladnem referatu za vejaik« pod^ore. Od r»ralh stnnl nam rrihaiajo opravi^eric p-ritotbe o -iari_ kerni'm reievariju pro^fnj gleue vrdržev^!-rlnv za obosr. lik^fi ia hudl ilml lzpostav_ ^jene žene, matere Ia otroke, o zavločeva-rrjn ia po»tot>anju rpier^nta nariram stran_ kaa. ki prihajajo f omanjer»!ii zaflrvali fc njernj. Goapod baron Schonbere-er ođ-eTarlja stran>e ^i-atkoiD»k> s praznim! in eiihoparniml obljubami. đeia na papir rf». ks*k^ čs?k©, se »tori pa taktično nić. Z oj«> gOTlnl obljubami ai ubogi IJudje pač ne morejo kuriti Zlril, kuri"«, obleke, ohu+r« In pi&č*j ati stanarino. Gospod baron bi moral ve leti, kaj ne previ lakoto trpetl, imr. zoTati in racrupao, ca pol nag okoll hodlti ter lsk:;tt pr©potrebtiih živil za ubogo otro-čiče, ki doma 3av>ajo li Li mladim lažnim rranam y gnesču. V zadovah takili Iju 11 »-•» n© srne uradorati. kolikor ćc koma r:r/uo poljubi — ali pa kakor je kedo razpoložen In nenroren. I^roSnje in akti gledr p*«clpor n© emejo lež&tl po 6 mesecev !n c^lp ?etof prodnjike pa odalevljati a samiml obljuba-mi, ali nio i nervozno brosobzirno^tjo. Xc_ Jevoljf? je povsođi ie ltsk dorolj. Gospod dež^lEi pr*"<1»ednlk S"»j si ogleda vso atTar nekoliko pri komisiji za p: ^zivljanje. Na Tpak oa?!n J© potrebni? kor^nita remeđv.ra. — čemu ao čakalnlc« na juinem ka. todvoru v Ljubljani? Slovenski begur.ee nam piJt: Pred par činovi nas jo đoSio !t»_ kih 40 besiincpT s srorifikih rtiivalln ob 1. uri ponoći r Ljubljaao — rei prezebll, rlad-ni. in 1c xa »lio oblečeni. Bii» j*^ srda aoč in čak at i smo moral! na jutranji gorenjski ▼lak. Prosil nmm v Jmena vseh vratarja ra rsakoga eno vstopnlco za ▼ čakalnico do dneva. Odgovori! mi je r«ko: Ke »m. m. Idite t Ljubljane« Zaman sem odgov-oril, da bo v IJubi lani ne dobi niti pcKhje^i p"c-no^ll^a. Kaj le le ▼ tej pozni uri? Meni nič mar. je odgororll vratar in ker mu nisem oatal 'lo'ižan odgovora sva se »porekla, na. kar ml je itagrosil a policajem, da ml kina. k> poklič. In r**s đošel je polk-aj. Vsi oo silili za njim s&mo da bomo pod atreho — 6« prav r saporu, — kor je zunaj hudo de-i€vala Pclicaj pa, Teston mol, ae je srnu-xa! ven broa nas. Cak&lnici '* od L decembra 1917. dal5« na Nemtkem n« bodo već eprc^emalo proinje za izvoz ali prevoz, ako ne bodo TReborsle navedb o teti, ali če no bodo te naveube natao^no. Proinje, kl ao ^ aviačnlkom al! kopirnim artn/nlkom pipane, oeiroma a kopirnim p#. pirjan prepisane, ao bodo Vot za nadaljno uradovanje neprikladne zavracale. S pišaj, alm strojem napravljeni ođtisl pa se bodo ie aadalja aprejamafi. Interesenti se o tom obveaeajo s nosivom, đa se v evojin vlogaa v lastnem interoom nat&nčjio đrte omenje-oJh Ooloćb, ker Jla Je slcer Karačunatt - a aamwio ib szdoCso Ucođo. — Oajaroto« Id se bodo v bodoče iz-ialovalo ao: ogtptovske, dames, Sport dame in ocrska. Od cigaretnih tobakov se bodo izdelovali lo#e neka nova ^cesarska nesanica«, fini tinikf v paketih po 100 sr, tarttl ▼ aaUn pakotffv macedonaki po 25 ar Ral percetov^kl |r f»^yfmej^ ogrski. * Nakazaioa oja\poak u tobaćne Iz-ialfco ne bodo vpellape. Todt za enkrat ne •— vatop v trgovaKo mornarico, nm razfična rpratanja ae intereslrani krogl opozarjajo, đa mladeniet kl hoče|o poatsti pomorfičald, seđaj ne morejo biti aprejeti na aemske trgovske lađlje. Tnđ! po vojni bi bilo žanje gotovo bolje, e© se Jaobraaij« sa č26tnike trcovlnsk« mornarice # Avatri-jl ali na Ogrs<{eza. — Trgovina z loaom na Kranjakam je sopet odprta a tem, da je Kranjska *zloče-na tj oije^ft vojnega ozemlja. Za naknp In promet z mizarsklm stavbenim lesom tato ni treba reč posebnega dovoljenja od ov In kr. vojaškesa odđelka za nabavo lesa. Za promet po ieleznid veljajo seveda vfa* krntne omejitTe za sScer prosto blago. Ker s tem od pade jo teikoće v prometu z resa. nim m stavbenim lesom, bodo obrtnik! zo. pet mogli ta gotovi ti «| les po makslmalnili cenah hm običajnih đoplaCil sa posebne etrc^ke. | — Umrli Je 9. t. m. dolgoletna slatki« nja g:. A. Akrjanec FranCižka Remlgir, N. v m. v* Z* kanonika mariborskoga fcapltelja j» imenovsl ceaar spirituala mariborskog* bofrosloTJn Maksimilijana Vrabci Iz Planine nam plšeio: V »Slovencu« it. 28b z dne 14. decembra !n v »Jugoslo-j vanu« št. 6 z dne 15. decembra čitamo, da ! se občinski odbor v Planini pri Rakeku tri-krat ni udclezfl seje, na katerih dnevnem redu je bila izjava z* majnlško deklaracilo. Resnici na ljubo pojasnimo, da je občlrski -odbor 2e dne 20 septembra 1917 odstopi vsled tega, ker župan ne uživa več njego-veća zaupanja, ter odstop naznani! dežet-nemu odboru. Navedene seje pa so se vr-5ile meseca novembra 1917, ko že občinski odbor ni več obstojal. Sarnoumevno Je, da le tuđi na5a občina ?a majnl-Sko deklaracijo. Dopisnik vest! * rSlovcncu in rJuKOsiovanua Je to tudl dobro vedel, a venđar trosl reresnfco međ svet in narodno zavedne občane blati. Za-Jcaj pa takrat ni nikdo zahteval. da pr idemo k seli, ko je župan sam in brez nas ?a občino podoisal VII. vojno posolilo — Bivši občinski odbornik i. Pokol v Ptciju. Iz Ptuja poro^alo: O#. ometer Enabninner j© v sllvestrovl noć! nstrelll pri mlzl v Kostflnl saperuVe^a. ns*,. rcdnlka Grahorja. Vzrok neznan. KnshiTin^ ner je bil aretiran. Graška pMnarna bo 3. t. m. sopet mo. r&Ia ustaviti obrat, ako ne dobi đo takrat đovolj ostravskega premoga. Skuinjo za poitne o rad niče v Gradca so s prav dobrim uspehom napravile slede-č* Slovenke: Anica Kupee !x št. ParlA pri Preboldu; Marija TrobPr iz Mozirja; IU Ermene iz LuC: L. Vrečko iz St, Jurja ok južni železnici. fzgubfl je neki trgovec Iz Dom£al čn* 2'J. decembra 1917 r Liubljani ali okolici fi b^ležnic, ki 30 zanj vrlike važnosti. Pošte„ nomu najditelju, kl jih prinese v pisama dr. Praua Novaka, odvetnlka v L3ub!J3nl-sc izplača nagrada 50 K. Izgubila je neka gospodična na nova* *a leta cTan zvečer okoli 8. ure v uHcf na Grad torbico in enesek 70 K. PoSten najđt> telj naj prinese denar v naSe upravni^tvo. Izgubljena je bila od Marni cm to vo uli^ c* đo Rimsko ceste. Oojzovega grabn« te Trnovskega pristana rtenarnlca 6 34 Tv 1b dvema kljnčema. Odda naj se v na^am upraviiiStru. 4- Krušne komisije bodo uradovate v petek 4. in v soboto 5. decembra vsa-kokrat od 8. do I. ure popoldne. Izdajale se bodo v petek izkaznice za kruh In moko, v soboto izkaznice za sladkor, In če bodo izgctovljene, tuđi izkaznice 2a maščobo. 4- Prodajafcl premota se \y>«iv!5a|ot da takoi predlože v mestni posvetoval-iiici vse ođrezke kart za premog in na-znanijo, koliko imajo še v zalocri pre-moga. -f- Prodsjalci petroleia se ponovit© pozivifajo, da tako] predlože vse karte in prejemnice za petrole] v mestri: ixj-s'v'etovalnici in na2nanijo, koliko 'uria?n še v zalomi petroleja. -;- Kislo zelfe za Moste. OhćnnJ Most, ki im-lio rumene fzkaznice s čr-ko B ali C, prejmejo kislo zelje v petek% dne 4. t. m. popoldr.c pri MtfHeisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do 2. stranke z izkaznicami B §L 1 do 100, od 2. do po! 3. št. 101 do 200, od pol 3. do 3. št 201 do konca. Od 3. do pol 4. stranke z izkaznicami C st. I do 110, od pol 4. do 4. št. 111 do 220. od 4. do pol 5. št. 22! do 33a od pol 5. do 5. št. 331 do konca. Vsaka osoba dobi ! kg: kilogram stane 80 v. Književnost, — »Književni Jug€« Izšla Je v Zagrebu ->rva Stevilka tega JugostovanskeRa kniižcvnega lista, kl ga tem prlsrčneje pozdravljamo, čim važnelši so čas! in a čim večjo zakrknienostjo se tujl In v tujt službi stojeći krogi zaletavajo v naš nara\Tii narodni ideal. List reprezentira enako vse tri dele našega naroda, megova oba knjižna jezika (srbo - hrvasčma in slovenščina) io obe pisavi (latinico in ćirilico). Za Slovence to Imalo malo prilike, se vežbati v ciri* lici. ki |o mora poznati vsak Slovan. jf novi list it radi tega zelo priporočljhr, Tresić - Pavičić, ki bi ga po stari delitvf naroda, imeit za Hrvata, torej za latin-ca«, je priobčil svojo pesem »Ikanis«, pre-klnevajočo svobode in moStva, v ćirilici Olavni urednik *e Niko BartalovlC^ mlad publicist, ki sa je Sele amnestija spravila Is ječe in ki je svol čas piša! tuđi * Veđi«; v uredništvo je stopll tudl Srb Vladimir Gorovit a z* slovenska sodelovanje bo organiziral dr. J.Glonar, Glonar sam je za prvo Stevilko ^apisal ob« Sirnejšl članek >Po tridesetih leflh«, ki mu je v bistvu vsebina razvoj in modernizira, nje »Dom in Sveta. Kakor čujemo, je šte-vilo slovenskih naročnikov veliko; tako Je prav; stavimo si svoj ju gosta vanski dom, a moramo gledati, da tuđi imamo v njem ka) Juffostovanskcta! Vsak Slovenec k>' prejme ^Književni Jug«, naj si ga naroc^ (Ust iztiaja 1. in 1<5. vsakega meseca. t vsem, kar se tiče uredništva, je pis-uredniku Niki Bartulovlću, Zagreb, Oun< fićeva ulica 29; naročnina se po'llja »Upravo Knjiž. Juga«, Zag*^ Oundulićv ulica 29. NaroCnlna je na '•*«• O it »t **UE, »Mrt ka|||^ * Stran 4. ^SLOVENSKI NAROD", dne 3. januarja 1918. 2. Stev. Grobovi 1.1917. Mwm maja: Dne 2.: Josipina Schn. ift, posjetnica fn trgorka t Lđublj&nL Dm l7 Franc MlktaS. poslo-odl* Gospodarske ■tdrug* sa ccrižko okolico ▼ Gornjem Gra. ln. Dns 4.: Jara Tom&lfi, rojena Javornlfc, Bofeitnltorm vdovs na Vrbnik!; Draga dr. f>ipenbacli«rJeTa, c kr. profe«orja eoproga, ia Dun&ju. Dne 8.: Dragotin Fakta, strojni ,vodja mestnc •lektrarne v Ljubljani: Ncia .■frifiar. pcsestnlca t Litiji; France Kenda, &Uni pocestnlk in tr^ovec ▼ Novem me?tTi. Đc« 9.: Hinko Rebolj, nadreviđent «. kr. Iriarnlh i«ieznlc In poatajenačelnik ▼ Izbijan*. Dn« 10.: Benjamtn Kunej. revi-wor Zadruin« »reze, načelnik Vinareke za-Mruce, poaeatnik itd. r Rajhenbnrsrn- Dne lt.: Iranka Jakll ▼ Ljubljani; Ira Bischof 4d Rol/ Bischof. eoproga in einček <-. kr. VaTćna RadoTljici; Ivan štritof. trirovec in po. Jostatk v Starem Trgu pri Ložu: Anton ifasmii, mesar in poseetnlk iz IJrije, T jjtibljaci Dce 22.: Frandiška Ađamčič, go. ^tilničarka t Ljubljani: Ivanka Gorjanec ▼ ne 15.: Ećvarđ Picek, c kr. đeielnosođni svetnik, t Seoo. ie^ah. Dne 1S.: Tomat Teran, pređdelavec na Južni železnici r Ljubljani, Dn« 17.: Marija DnnelJ v BoStanju; Ivana Kunstelj v Radovljic!; Alojrija Jug, rojena PrezelJ, j t Novi rasi pri Rakeku. Dne 21.: UrSula ! HoCcvar na Bledu; Karolina Birsa, rojena ' Kravos v LJubljaui, Ana Mrak, rojena Ber-gant, Boprog:a bivieira užitninskega pre. fflednika in gostllriCarja v Ljubljani. Dne 22: SkerJančfeV'. v Senifrtm pri TrŽiČu. Dne 24.: Ivan A**enik. po»e?tnik In po«til-ničar itd. v Beiranjah. Dne 25.: Ivan Bterle, uslutbenec c. kr. priv. Južne teleinice, ▼ DivaCi; Marija pL Mever, posestnica ca Kjivicah prt Rade^ah. Dne 29.: Oton Drel. se, dijak trgovske feole, v Ljubljani. Pr.e 2S.: Josipina D^u, vđora me-tnega živ'rv rdravnika t Ljubljani. 9ne 29.: Mari}, ta j Đizilj, pcme«tnica ln gostilničarjeva »opro. j ga t Ljubljani. Dne 30.: Albert Samaesa, » aef trrđke Samassa v LJubljanL | ■ Meseea Juli ja: Dne 1.: Ivanka JanuŠ, rojena Janeiič r Domžalah; JerneJ Kem-s perle. po«estnik in trgovec ▼ Kamniku. i Dne 3.: Henrik Franzl, poaeetnik in to. j rarnar ▼ Ljubljani; Marija Velkavrh. roje-j na Mahkota. v Ljubljani. Dne 6.: Filomena ! Skok ▼ Mengiu. Dne 8.: ^fibael Baver, ta. •ebnik r Ljubljani; Iranka Jerman r Kr- ; ikem: Alojzij Novak, c. kr. fcolski ravnatelj i t pokojn, r IdHJi. Dne 11.: Edvarđ Dev, e. kr. deteliiosodnl svetnik v p. v Ljubljani; j • Heđa Moli na Dunaju. Dne 13.: Davorin ; | Poter, di.ak V. b rarreda L državne pimna. I i £ije t Ljubljani. Dne 1S.: Avgist Agnola, | trgoree v Ljubljar.!. Dne 19.: Ivan T^aiba- i eher. poetajnt mojster v p v Dupljah pri ; Trticu. Dne 20.: Filipina Milavec, nčenka IV. razreda Llechtenthurnifnega tavođa. Dne 23.: Stefanija Trampu5 v SeniCIci pri M^ćvodah. Dne 24.: Jerica Pirman. rojena Roiman t Ljubljani. Dne 26.: Franc Pust, trgovec in poaestnik t Ribnici; Jernej Je. lenlC. ve!epo-e?trik, go»t:!r!far in tovar-nar kiša v Ljubljani. Dne 28.: Ivan Dolnl. «ar 9. 4. Ttetek. fui ■■>■!» te goafflBtfrir ▼ Hraatjn ari Ljubljani; Josip Straacar ▼ Mokroaoo Dne ti,: Mijo NeiiC> brtrskl mojster r Lrjubljani; Asdrej Jurca, e. kr. •odnl sluc« v p. t Gornjem Locateo. Mmici avguata: Dne S.: Marija Ličen v Ljubljani. Dne 4.: Ana, Favai ▼ Ujub. ljani. Dne «.: Josip Bolhar, gojenee c. kr. učtteljiM» t Ljubljani. Dne 7.: Boguratl Đabnik, trgovca in posestalka sin is Dra-▼elj. ▼ Ljubljani. Dne 11.: Zdravko Falle; Fran Rosmsn, e. sr. kostroter drtavn^gm plafilnega urada r p. v Ljubljani; f>ora Klobovs. c. kr. poltarica v OorenjI vaši. Dne 12.: Mila Gantar, učiteljica na Prema na Notranjakem. Dne 14.: Ivan Kališ, rar. natelj magistratcih pomodnih uradov v p. r Ljubljani. Dne 1*.: Marija Anica Vo-prrif-^va na F!apn, ub'ta od rranate. Dne 20.: Anton Roamann. trgovec, polr\«t^ik tvrrt^e Rosmann !n Tnchurn t Ljubljen!; Viktor NagH« v Krikom. Dne 21.: Martja Prepeluh. rojrna Jera«, Ea«ebi»ira t LJub. ljani: Tcuno Erb^tnik. e. kr. oroSniSki pck stajevodja I. razreda v p. v Kronovera *>ri Rudolfovem. Dne 24.: Sonila ?ink v Ajdov-. ftčini. Dne 25 : Ivanka Sladi?, rojena Erf^n ! r Ausseejn na Gornjem fttajerakera. Dn« ! 26.: Maruška 9vet!ič ▼ tldmstu pri Ljnb-! ljani. One 27.: Marija Meaojedec v LJnbija. I ni; Frane Gerkman, r. kr. vaora, Savnik Leopoldina, Sar-mlk Meta, fiavnik Olga. Schwarz Leopoldi_ na, Tajnik Cilka, Ulrich Radojka, Valen^iČ Hermlna, Marija dr. WIlfanova, Župane ▲polonija. Upravništvu naših Ilstov so poslali: Za »Slovensko Matico«: Slovenski Častniki gor. strelskega polka št. 2, drugega bataljona, zbrani pri tovarišu nadporočniku Kuhefju, zbrali v strclskem Jarku na sveti večer 200 kron In Lojze Sctina, rbral med ! mornar)! donavske flotilje, 30 K 40 vin. — Skupa) 230 K 40 vin. ; Za đr. Krekov spomenik: Franc Lov- ! Sin v Sodražici, zbral v gostilni s:. Bartola i ▼ Zamostecu, 16 K; Vekoslava Rihar, kuharica pri đr. frfedmanu na Reki, poklanja preleto božično darilo 10 K; Lojze Sctina, sbral med mornari! donavske flotilje, 7 K flO vin. ln M. Osvald, trzovec na Jesenlcah, 20 kron, mesto venca na krsto ge. A. Ko* MU — Skupaj 53 K 60 vin. Za »Clrll - Metodo to dražbo«: Fran« Drobnič, civ. kom- * bojišča, 2 K, mescini prispevek; Lojze Sctitui, zbral med mornar-Ji donavske flotilje, SS K; M. Osvald, trgovce na Jesenicah, 20 K. mesto venca na krsto zt. A. KoželJ, fn Mar. Škerjtnc Du-najsko Novo mesto, 10 K. — Skupaj 70 K. Za oslepele slovenske vojake ▼ Odi-ncnhelrso v Gradcu: Oostje zbrali na Sil-vestrov večer v costilni pri gosp. KavČiču r\-\ Prulak. 122 K in rodbina Brezar Iz Zzor. Š!Ske, 5 K, kot novolcmo darilo. — Skupaj 127 kron. Za o*le?e!s£a Dassrl'ia Iz Hotlča pri LHIU: MetUSkl napredn]a':i cd uradn!§tva >Sloven. Naroda« rdklonjeni znesek 10 K za priobčltev no tiče. Za Tdove In sirote padllb domaćlli vojakov: Franc Drobni^, civ. kom^ z boji-Šča, 1 K 50 vinM meseinl pHspevek. Za »Domovino«: Uradništvo Mestne hranilnlce ljubljanske, prebltek zbirke za venec na krsto kontrolori* A. Trstenjaka. 34 kron. Srčna hvala! Umrli so v L'ubl^ani: Dne 20. decembra: Katarina Gnezda, zasebnica, 78 let, Krakovska ulica 17. — M. Eleonora Pirnat. folska sestra, učiteljica, 40 let, Poljansk.i cesta 41. — Marija Kodela, zasebnica, 82 let, Kolizejska ulica 24. — Ivana Tellian, kuharica, 52 let Ra-decke%a cesta 0. — Marija Kniplc, vdova železniškejra shtge, 53 let, Zatokarjeva tili-ca 11. — LtTfiza Gnritschnizs. zasebnica, 71 let, Dr. Valentin Zarnikova ulica 11. Dne 30. decembra: S. Inocencija Apo-lonija Pogelšek, usmilienVa, 25 let, Radec-kega cesta 9. — Lučila Herle, Vuharica, 73 let, Radeckesa cesta 9. — Julii Rutar. mest-nl kanlan, 33 let, Sv. Petra cesta 47. Dne 31. decembra: Josip Mihelčič, ni-ralec, 34 let, Radeckesa cesta 9. — Marija Belič, zasebnica, 77 let, Radeckesa cesta 9. Izdajete!] in odgovora! urednik: Valentin KopUar. Listefna In tfek »Narodne t^kame«. Brtt ^•s#aw(B wa 8 Potrti neizmeme bolesti nazmnjarao, da n&ai je umri ? I begunstvu predobri oit Anton Arrigler I fforiiU o. kr. foziar t p. I đnt 1. Januarli zjutraj v 58. letu starosti. I Ob cnem te zahvaljujemo preč. duhovSČint !n \'s^tn. ki I to ga spremili k zadnjemu počitku, Se posebej pa gg. pevcera. I V RIBN1O, # ^H W^b^vbV^Vw^bv • I laMalu taiiaiian, Kudavarnlk \n MioHL t I Apoioaoia ftkr|aav«e. po-I sestnica, naznanja ža'ostno I vest, da ie nje dolgoletna, I zvesta siužkinja FianOška fUiHif I v četrtek dne 3. ianuar]a 1918 I ob l',6 h zjutfai previđena s I to laži n sv. vere boguvdano I preminula. I Pogreb blage pokojnice se I vrpod»t kl bi ob n«Mlfa* Hm* opravljaš plsarnUka dela. Gre se predvscm zi dobri si^vdnski in nem§ki koncept Ponudbe pod „»••alfa 13** na uprav. »Slov. Nar.« !M9 aa STANOVANJE a «it iafOTU iBH Mi i «l«ž«l«i pri oolj^i rodbini x uporabo glasovir* ia. NeVolko se lahko pripomore z ži-vili Pismene pon. pod «Jraa«ffBaif«M na ur>ravn§tvo »Slov. Narodu«. 4576 • aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Mmm «a«^^m«»^^ onemu, kl prinese v pišamo dr. fraaa WK R8B"VaO lUvaka, odvetnika v Ljubltani 5UaIaSm:# ft ant, t itlana Ia t ra»aat »arrt), kl so DdOaVfll% bile dne 29 decemora 1917 v Ljubljani ali okolici i izgubljene 24 /f3b zaupno Diaflol ^^^/ V pari prsno ln broalcalne SfisU posteljno perje in puh irX~HAMANir UMtoljana, Mcstnl trs Stev. 8 ■H— ■■!!■■■ MM.________________—te—H|— i»M. ^^■■■1 V1V9OT0 ■■■■■PSSSa fnMi lllf ■■■•■•J« — pii I Srbeiica, hraste, izpuščaji I H fzginejo kar najhitrejSe oo uporabi „Dr. Flcscha original- H ^B nega rujavesra mazila". Brez duha in ne oma2e. Mati Ion« 532 B ■ ček K 2-30, veliki K 4-,družnska pore ja K 11—. ■ ^1 Tr. Em Wesch» Kronen-flpothcke (Gy8r), Raab Ogrsko. H a|gg^ Vsaka dama naj čita H[ i jfk mojo velezantmivo navodilo o JfV W aiodtraoai negovanlo gradl{. F&gT >£^& fw l5kuScn 6vet Pri Tpađlostl ln poman]- I aafeialfl i aMDln bujnosti* — Pišite zaupno na f ^/Emy ^° Krause, Požun, Pressburg Ogrsko . i ilir Dobavljamo ""•■ . 1 I aarvaa traka** ea vse vrste pisalnih strojev, I I kartoaskl papir (atUan papir) ▼ vseh barvah, I I kartafaka (kartaa alstanta) in vertikal- reg. mebije in mape, I I paamaiOValna aparata in pritikl. (ovo^čen papir in barve) ■ I „Roilagtoi" pisalnik strojev 5el. druiba z o. r., I I Dunai U Franz Joseft-Kai 15 in 17. J h] f>RubikanM 55 poalaimo varovan 1 paket s= 100 kartonov štev. 1 ... 2 ... K 40 — 1 * — 100 n n 2 ....:*. n 80~ I , -100 * ^ » .....- « 16° — R«spolH|«n|«j proti vposlatvl sneaka aff po povietju. Trfjovcom na dooolo popust. Zaitopnlki sa IU*\O Lm nm & Komp, prodaja {aia f 9RubikanM OlUtU llavotilja, Telcgr&mis tangeo-m.______gggl_ t^bV. _j^bt aaaaHaV^BBL_ aaV ^^ ^^ ^^ ^^P^^a^^ fofir>9;C9ni Jrt rgdno ćfooavIj&H. ? _ *J >* ^^K^^^^^a<^^^*>>^ >V VaHkamki snored w "Vi KINO CENTRAL v dež. gledalištu ▼ potfA 4. Ia ▼ aoboto S. taaaarfa ob pol 8.f 7. ln nol ft., v neđallo •. |aaaarla*oa pol 1^1, pol S. ln 9 tvaAar, v nonadaljok 7. faaa* "aila ob aol 6«. 7. ta pol 9. svečari BOJ NA VISOKIH QORH6*. Bwa tata. Cvdtal goraktfa svata. Srasaa to ogrslifa. — Ćnćsil hrab- r**H ta vstraiaoaU. ftor«li«k aporadt Nordick sporedt MOZ DF©Z fflilOStls MoMlUk drama v 4 daj. WWm OUfllMir TOlllttl "fM v glavni vlogi. Triie vaseli strahovi. Nordbk vosoioi9ra. m aa ■!■«■■, ni sa mUAlao. Na posebno I*'jo: ▼ potok 4 n? soboto B~. fsaaar o ob 4. »o«*ldm« !a v ce :lel}o 6 loaaarlm olk pol 11. dop. im S. pop., Ia v ?oađol!. 7. sa. ob 4. pop i Družinske predstave c bcsmttm, Irrrsioto ipo~iđn, ntiz'.s^m icđ. va. r»đlnl« »MdsuaMlIoi SorttiOk « Mauu ^JtalO« OJlbaCb