*

Pred konferenco treh na Bermudih

Ob smrti prelata Odarja

Tako nenadno je odšel in na tako po¬
seben način, da se še nismp vživeli v to,
da prelata Odarja ni več. Stojimo še
omamljeni od udarca, ki nas je zadel.
Čutimo, da smo izgubili nekaj silnega.
Smo še pod vtisom .teže, pa tudi lepo¬
te njegove smrti. Saj je tako poravnal
račune z Bogom, kakor bi vedel, da od¬
haja nr zadnjo postajo tega sveta, še
vedno je pred nami njegov obraz, kakr¬
šen je bil na mrtvaškem odru. Bil je
mrtev, pa ni bil mrliški.

Govorniki ob njegovem grobu so se
trudili,'da bi se mu zahvalili, predstavi¬
li njegovo osebnost in pokazali izgubo
z njegovo smrtjo.. Duhovnik ga je pri¬
kazal kot zglednega in odličnega slo¬
venskega duhovnika, Bogu do zadnjega
zvestega služabnika. Svoje izredno
znanje in silno modrost, ki jo je prejel
od Boga, je uporabil le v Njegovo slavo.
Bogoslovni profesor je z vso iskrenost¬
jo poudarjal veliko voljo in vztrajno pri¬
zadevanje prelatovo, da slovensko seme¬
nišče in bogoslovna fakulteta v emigra¬
ciji zaživita, živita in vršita svoje po¬
slanstvo. V žrtvah za ti dve ustanovi ni
poznal meja. Mož, ki je govoril o Kato¬
liški Akciji in o prelatovem delu za njo,
ga je predstavil kot ideologa Katoliške
Akcije in jasno naznačil, da mu je bita
tesno, zelo tesno pri srcu slovenska Ka¬
toliška Akcija. Ustanovil je Kulturni
svet in se trudil, da bi slovenski emi¬
graciji prinesel čim več dobrega, ko¬
ristnega in lepega. Govornik se mu je
zahvalil za to in še opisal lepo podobo
predsednika Katoliškega Tiskovnega
Društva. Slovenski katoliški akademski
starešina je z žalostjo ugotovil, da je
društvo v Argentini izgubilo svojega
najboljšega člana. Bil je velik prijatelj
listov in, publikacij, je zatrjeval pred¬
stavnik Svobodne Slovenije. Prav pose¬
bej je poudarjal s kakim veseljem in
voljo je pisal, svetoval, vzpodbujal.

Dolga je bila vrsta govornikov, pa še
bi lahko govorili in še naštevali. Slika
velikega pokojnika pa ne bi bila popol¬
na.

Tudi ta članek nima namena, da jo
dopolnjuje, čas sicer marsikaj spravi v
pozabo; osebnost in delo pokojnika pa
bo oživljal, dvigal in nam njegovo po¬
dobo prikazoval vedno jasnejšo. Ocenje¬
valci pokojnika in njegovih del ga bodo
morali postaviti na eno najbolj častnih
mest med slovenskimi katoliškimi ideo¬
logi, misleci, znanstveniki in razumniki
slovenskega naroda.

Nas slovenske pi-otikomunistične izse¬
ljence pa že sedaj neposredno silijo k
razmišljanju nekatere značilnosti prela-
tove osebnosti. Omenimo za sedaj dve:

Svoje izredne sposobnosti je vse pre¬
dal v službo izpolnjevanja svojega po¬
klica in delu za slovensko skupnost, slo¬
venske ustanove in slovenske organiza¬
cije. V delu ni poznal mere. Ves se je
žrtvoval. Od spovednice, cerkvenega go¬
vornika, vodje duhovnih vaj, predavate¬
lja, preko urednika verskega lista do
katedre univerzitetnega profesorja. Da¬
ši zaposlen in večkrat prezaposlen je
vad sprejel vsako novo delo za skup¬
nost. Vedno je besedo držal. Sredi de¬
la, v izpolnjevanja dane besede, je o-
mahnil.

Spomin na to pokojnikovo značilnost
velja meni in tebi, da se vprašava vsak
zase: Kako pa jaz?

In druga značilnost. Skrb za našo e-
notnost. Dosledno je zagovarjal in bra¬
nil enotnost v sleherni naši skupnosti,
organizirani ali idejni. Ni bil politik,
pa tudi v političnem delu je zagovarjal
— posebno še na izredne razmere v e-
migraciji — enotnost. Enotnost je ute¬
meljeval z vso silo svojega razuma in
z veliko ljubeznijo do vsega slovenske¬
ga; zato pa stvarno in prepričevalno.

Tudi ta prelatova značilnost naj nam
bo v razmišljanje in vodilo: Prelat Odar
je bil velik človek. Pa je branil enotnost
in skupnost organizacije in dela. Sem
in tja kdo med nami skuša na tem ali
onem polju rušiti enotnost in slabiti na¬
še sile. Manjka mu ljubezni do stvari
in razuma za presojo. Prizadevajmo si
sami in prosimo Boga, da bo takih
majhnih ljudi med nami čim manj.

V Washingtonu so Churchilov govor v i
spodnji zbornici, ko je predlagal konfe¬
renco štirih, sprejeli precej nejevoljno.
Eisenhower je sicer v izjavi časnikarjem
omilil to nerazpoloženje, ko je podčrtal,
da ,ie Churchillov predlog' izraz splošne¬
ga razpoloženja za ohranitev miru, ven¬
dar je takoj dodal, da bi mogla ameriš¬
ka vlada pristati na konferenco štirih
šele tedaj, ko bodo sovjeti podali dovolj
dokazov o tem, da so res za mir. Naj¬
hitrejša dokaza bi bila: sklenitev pre¬
mirja na Koreji in podpis mirovne po¬
godbe za Avstrijo.

V Londonu pa so s pripravami za
konferenco štirih nadaljevali. Govoriti se
je začelo celo, da misli Churchill sam
osebno odpotovati v Moskvo, kjer bi z
Malenkovim določil dnevni red konferen¬
ce štirih. Med drugo svetovno vojno je
Churchill sam večkrat potoval na po¬
svete s Stalinom — in v svojih spomi¬
nih navaja, da je vedno odnesel s seboj
lepe sadove. Sedaj bi poskusil isto z Ma¬
lenkovim — in v Moskvi so v listih za¬
čeli Churchillu pisati lepe slavospeve.
Vmes je posegel predsednik francoske
vlade, Mayer, (ki je pa že drugi dan na-

‘ to moral odstopiti), ki je poklical k se-
i bi ameriškega veleposlanika v Parizu in
! ga prosil, da naj Eisenhowerju nujno
predlaga, da skliče konferenco treh —
in sicer za drugo polovico junija. V
VVashingtonu so to francosko pobudo ta¬
koj odobrili in še isti večer je angleška
vlada pristala na predlog, ki je prišel tja
v imenu generala Eisenhowerja. Nekaj
ur nato so v Parizu, Londonu in Wa-
shingtonu istočasno objavili, da se bo¬
do Churchill, Eisenhower in predsednik
bodoče francoske vlade koncem junija
sešli na Bermudih.

SOVJETI ŠIRIJO OBSEG
SVOJIH INTRIG

Kakor so v Washingtonu s težavo
sprejeli predlog za konferenco treh, ker
je vsekakor uvod v konferenco štirih,
ki si je pa ne želijo — tako so v Moskvi
bili presenečeni, da bo prišlo do konfe¬
rence treh na Bermudih. Ker so v Chur¬
chillovem govoru imeli ponujeno konfe¬
renco štirih, so morali v sklepu, da bo
konferenca treh na Bermudih, ugotoviti,
da sta francoska in ameriška vlada ini¬
ciativo angleške vlade zelo omejili. Kon¬
ferenca na Bermudih bo sestavila načrt
za konferenco štirih, sovjeti bodo na
konferenci štirih imeli proti sebi strnjen
blok ostalih treh zahodnih velesil.

Po 1. 1945 so sovjetski zastopniki so¬
delovali na neštetih konferencah štirih
zunanjih ministrov in po ostalih medna¬
rodnih ustanovah. Povsod so uspeh kon¬
ferenc onemogočili s svojo taktiko za¬
vlačevanja. Na vseh konferencah so ča¬
kali samo na to, kdaj se bo enotnost za¬
hodnih zaveznikov začela majati in nato
razbila. Ker se jim v Potsdamu ni posre¬
čilo, da bi s sporazumom z USA svet
razdelili na dve sferi: komunistično ir,
ameriško, so pozneje skušali pridobiti
ua svojo stran Francijo ali Anglijo, se
z vsako pogajati ločeno in nazadnje
USA vendarle prisiliti na dvostranski,
dogovor o razdelitvi območij.

Moskovska “Pravda” je objavila po¬
seben uvodnik, v katerem je napadla na¬
povedano konferenco treh na Bermudih.
Listi pišejo, da je članek napisal Molo¬
tov sam. Sicer v članku ni več toliko
zmerjanja in napadanja, kakor je bilo
to poprej običajno, vendar je Molotov v
njem nastavil dovolj min, ki naj bi kon¬
ferenco treh razbile. V njem prikrito na¬
poveduje, da se sovjeti ne bodo udeleži¬
li nobene konference, na kateri bi mo¬
rali pristati na dnevni red in predloge,
ki bi jih drugi poprej izdelali na svoji
posebni konferenci. Vendar članek ni sa¬
mo negativen: prvič govori v njem Mo¬
lotov o Evropi, ko pravi, da je bilo v
Churchillovem govoru dovolj osnov za
tak sporazum, ki bi rešil evropsko enot¬
nost, ko bi Evropo osvobodil ameriške
kontrole, če že ne v Parizu, potem bo¬
do pa vsaj v Londonu to misel precej
resno opazili, saj je v Angliji nerazpo¬
loženje proti ameriški kontroli nad an¬
gleško politiko vedno večje.

V glavnem pa vsi povdarjajo, da je
članek v “Pravdi” dokaz, da se novi ob¬
lastniki v Kremlju še niso odločili za
odkrito ofenzivo, še vedno potrebujejo
mir, ker je kriza v Sov. zvezi še ved¬
no precejšnja. V Moskvi bodo še precej
časa s tako zmernostjo in popuščanjem
skušali pridobivati na času, ker vedo,
kakšno je razpoloženje nove ameriške
vlade in kakšne so njene zunanjepolitič¬
ne zahteve. Na konferenci štirih bi USA
terjale, da s sovjeti sklenejo mir na Ko¬
reji in da se sovjeti po podpisu avstrij¬
ske pogodbe umaknejo s svojimi četami
iz Srednje Evrope. Toda to ni vse: cilj
ameriške politike je ta, da se narodom
v satelitskih državah Srednje Evrope
vrne svoboda in da se sovjeti umaknejo
na svoje meje. Sovjeti bi mogli pristati
na sklenitev miru na Koreji in na pod¬
pis avstrijske pogodbe, skoraj nemogo¬
če je pa pričakovati, da bi se kdaj sovje¬
ti brez sile umaknili iz Srednje Evrope
ali pa pristali na odpravo kom. režimov
v Srednji Evropi.

“LJUBLJANA GAP”

Dopisnik “New York Timesa” v Lon- |
donu Drew Midleton piše v reviji \
“Foreign Office”, da je angleška ob- [
veščevalna služba zbrala dovolj dokazov
o tem, da mislijo sovjeti sprožiti tretjo
svetovno vojno še letos ali pa vsaj pri¬
hodnje leto. V isti reviji je francoski ge¬
neral Monsabert objavil članek o vlogi
Afrike v tretji svetovni vojni.

General Monsabert poudarja, da se
je strategija prihodnje svetovne vojne
tako spremenila, da mora zavezniško po-
vejstvo računati s celo zemeljsko oblo
kot bojiščem. To bojišče pa ima tri glav¬
ne sektorje za spopad med Vzdohom in
Zahodom. Za Ameriko najbližji je sek¬
tor nad severnim tečajem, ker sta si
tam USA in ZSSR najbližji. Toda za
resno vojskovanje ta sektor tokrat še
ne bo prišel v poštev. Drugi sektor je
področje okoli Pacifika, pa tudi tam sta
si ZSSR in USA toliko narazen, da di¬
rektni spopad ni mogoč. Edini neposred¬
ni sektor za spopad je zato Evropa, s
svojim naravnim podaljškom — Afriko.
Ob izbruhu sovražnosti se bodo po ge¬
neralovem mnenju operacije razvijale
tako, da bodo sovjeti vdrli proti zaho¬
du, skušali zasesti atlantsko obalo za¬
hodne Evrope, vendar bodo glavne sile
usmerili dalje proti jugozahodu in skozi
Španijo prodirali proti Casablanci in na¬
to do Dakarja. Tako bi sovjeti prepre¬
čili, da bi ameriške ladje dovažale voj¬
ne potrebščine v Evropo ali Afriko.

Ta sovjetski sunek proti jugozahodu
se da preprečiti samo z akcijo na Balka¬
nu in iz severne Afrike. Ameriški po¬
veljniki da imajo zato čisto prav, ko se
s tako vnemo drže pozicij, ki jih za tak
potek operacij nudi položaj Jugoslavi¬
je. Zavezniške postojanke v Jugoslaviji
bi bile sposobne, da bi s krila tolkle
glavnino sovjetske vojske, ki bi sko¬
zi Nemčijo in Francijo prodirala proti
zapadu. Tem silam na Balkanu bi bila
v pomoč zavezniška sila, zbrana v sever¬
ni Afriki, od koder bi zlasti zavezniško
letalstvo tolklo sovjetsko vojsko v nje¬
nem zaledju v Ukrajini in Srednji Evro¬
pi. Zavezniške sile v Afriki in v Jugosla¬
viji ter na ostalem Balkanu, t. j. v
Grčiji in Turčiji, bi morale tako učinko¬
vito tolči sovjetske armade, da bi se
med tem utrdila zavezniška obrambna
sila, katere središče bi verjetno bilo oko¬
li gorovja Atlas v francoskem Maroku.

General Monsabert pri vsem tem raz¬
glabljanju večkrat opozarja na važnost
“Ljubljana gap” — Ljubljanske kotline.
Pri tem se sklicuje, kaj piše o pomenu
te kotline že general Eisenhovver v svo¬
jih spominih iz druge svetovne vojne in
kar piše za njim tudi general Clark, ki
je bil poveljnik ameriških sil v Afriki
in pozneje v Italiji. “Ljubljanska kotli¬
na” bo ključ za vdor tistih sil, ki bodo
z juga morale reševati Evropo izpod
sovjetskega nasilja. Zavezniška glavnina
bi iz Afrike skozi Italijo in Jadran mo¬
rala vdreti v to kotlino in od tam na¬
prej proti severu in vzhodu.

CELEBROSE CON HONDO FERVOR PATRIOTKO EL 25 DE MAY0

Con emotivos aetos celebro el lunes pasado el pueblo argentino 143*? aniver-
sario de la Revolucion de Mayo, honrando a los proceres que con su valor y vir-
tud dieron el primer pašo hacia la independencia liacional.

La ceremonia mas trascendente de esta jornada patria se realizo en la Ca-
tedral metropolitana, en donde se oficio el tradicional y solemne tedeum con la
asistencia del presidente de la Nacion gneral JUAN D. PERON, los ministros del
Poder Ejecutivo, dignataries de la Iglesia, oficiales superiores, jefes de las
fuerzas armadas y los representantes del cuerpo diplomatko.

Al llegar al tempio general JUAN D. PERON fue recibido por el jefe su-
perior del ceremonial del estado Sr. Margueirat, e) Msgr. Tato y los miembros
del Cabildo Metropolitano. Especialmente fue invitado a la ceremonia tambien
el vicepresidente de Bolivia Sr. Dr. HERNAN SILES ZUAZO

Terminada la ceremonia el primer magistrado se dirigio hacia la Časa de
Gobierno para luego presidir los magnificos aetos del Dia del Reservista. Milla-
res de reservistas pertenecientes a las tres armas desfilaron ante el gral Juan
D. Peron con fervor patriotko y contaron con la mas amplia adhesion del pue¬
blo.

Finalizada emotiva ceremonia el gral. Peron, el dr. Siles Zuazo y demas
autoridades se trasladaron a la Časa de Gobierno, dirigiendose a su despacho,
donde se improviso una amable tertulia.

ARGENTINA JE Z VELIKIM RODOLJUBLJEM SLAVILA 25 MAJ

Po vsej Argentini so pretekli ponedeljek z globokim rodoljubnim čustvom
slavili 143. obletnico Majske revolucije. Hvaležno so se spominjali svojih velikih
rodoljubov, ki so v svojo predanostjo narodni stvari napravili prvi korak k na¬
cionalni neodvisnosti.

Glavna slavnost je bila v Buenos Airesu. V katedrali je bil slovesen Te
Deum, kateremu je prisostvoval predsednik republike general JUAN D. PERON.
Navzoče so bile visoke cerkvene in državne osebnosti. Vsi ministri in poveljniki
oboroženih sil ter člani diplomatskega zbora. Posebej je bil na slavnost povab¬
ljen tudi podpredsednik Bolivije dr. HERNAN SILES ZUAZO.

Ob vstopu predsednika republike grala Perona v katedralo, so ga sprejeli
vrhovni šef državnega ceremoniala Sr. Margueirat in Msgr. Tato s kanoniki.
Oddelki vojaških oblasti so mu pa izkazali predpisane časti.

Po končanem cerkvenem opravilu se je predsednik republike gral Peron po¬
dal z vsem spremstvom na častno tribuno pred vladno palačo, kjer se je nato
začel pred njim veličastni mimohod rezrevistov argentinske vojske, letalstva in
mornarice in sanitetnih oddelkov. Zbrane množice so jim neprestano vzklikale,
posebnih ovacij so pa bili deležni močni oddelki bolniških sester in gojenk šole
za bolniške sestre, ki jo je ustanovila pok. gospa Eva Peron.

Po končanem defileju se je predsednik s svojim spremstvom podal v svoj
urad v vladni palači ter se je z vsemi zadržal dalj časa v prijateljskem raz¬
govoru.

Novo vojaško vodstvo v USA

Eisenhovver je presenetil svet z od¬
ločnim ukrepom o spremembah v vod¬
stvu ameriške vojaške sile. Čeprav ve¬
čini šefov ameriškega glavnega štaba
potečejo letos službeni roki, je objava
o spremembah na teh položajih še pred
potekom roka dala svetu vedeti, da Ei-
senhower postavlja na vojaške položaje
ljudi, s katerimi je tesno sodeloval med
drugo svetovno vojno in ki so mu bili
in ostali disciplinirani vojaki. Tako od¬
hajajo s svojih položajev: vrhovni šef
ameriškega glavnega štaba gral. Brad-
ley, šef vojske Collins, šef mornarice
Fechteler in šef letalstva Vandenberg
in bodo zasedli njihova mesta po istem
vrstnem redu: Radford, Ridgway, Car-
nev in Tvvining. Na položaj vrh. povelj¬
nika NATO v Evropi, ki ga je dosedaj
imel Ridgway, pride njegov pribočnik
gen. Gruenther.

Eisenhowerjeve spremembe v ameri¬
škem vrhovnem vojaškem vodstvu, ki ga
je podedoval po Trumanu, imajo veliko

politično ozadje tako v tekmovanju med
obema ameriškima strankama kakor v
sporih med generali samimi.

Senator Taft je že v predsedniški vo¬
lilni kampaniji iznesel na dan razmere
v vrhovnem štabu, štabni častniki in
zlasti njihov šef gral. Bradley so vse¬
skozi podpirali Trumana tudi v njego¬
vih političnih podvigih, zlasti kar se ti¬
če položaja ameriških čet v Evropi, zni¬
žanja pomoči tujim državam, vojaške
strategije na Daljnem vzhodu in odstra¬
nitve grala MacArthurja s poveljniške¬
ga položaja na Daljnem Vzhodu. V vseh
teh vprašanjih so nasprotovali Tafto-
vim načelom ter je ta v volilni kampa¬
nji zahteval njihov odpoklic.

Spremembo, ki jo je izvršil Eisenho-
wer, smatrajo zato za Taftov uspeh,
čeprav ukrep nujno ne pomeni, da Ei-
senhower vodi politiko po Taftovi za¬
misli in načelih ali po nasvetih genera¬
lov.

Poravnava med skreganima tovarišema!

Tito in Malenkov si nista toliko v la¬
seh, kakor sta si bila Tito in Stalin —
če je sploh kaj resnice na sporu med
Beogradom in Moskvo, že pred pogre¬
bom Stalina je Molotov, ki je sprejemal
sožalje od tujega diplomatskega osebja
v Moskvi, sprejel v posebno, eno uro
trajajočo avdijenco Titovega odpravnika
poslov v Moskvi. Pred dnevi pa se je ta
dogodek ponovil, čeprav samo za en

četrt ure. Rezultat tega dogodka je se¬
daj objava, da bo Moskva spet v celoti
poslala v Beograd svoje diplomatsko
predstavništvo, katerega posle je od
znanega “spora” 1. 1948 opravljal le
sovjetski odpravnik poslov. Tudi v Mo¬
skvo bo iz Beograda odšlo sedaj polno
Titovo diplomatsko predstavništvo. Ne¬
naden konec “spora-igre” med Beogra¬
dom in Moskvo?

Novi ameriški predlogi za mir na Koreji

Ameriška delegacija je te dni predlo¬
žila komunistom nove predloge za pre¬
mirje, toda v največji tajnosti. Izvede¬
lo se je samo, da so v več zadevah spre¬
jeli komunistične zahteve, ker da bi ra¬
di čim prej prišli do končanja vojne.
Južnokorejska vlada je imela zaradi a-
meriškega popuščanja pred komunisti
izredno sejo, s katere so poslali v Tokio
ameriškemu glavnemu stanu protestno
noto, istočasno pa je južnokorejski min.
predsednik Rhee objavil, da “se bo juž¬

na Koreja borila sama proti komuni¬
stom in ne bo priznala premirja, ki bi
spet razdelilo Korejo na dva dela.” Za¬
vezniki z nezadovoljstvom gledajo na
južnokorejsko vlado zaradi njenih pro¬
testov in namenov.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 28. V. 1953

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Trumanova administracija je

zapustila v ameriških financah dolga za
štiri milijarde dolarjev. — Ameriški rep.
senator McCarthy, ki je v ostrem tonu
odgovoril Churchillu in Attleeju na nju¬
na govora v. brit. parlamentu, češ da je
ameriška ustava izdelana za izolacioni-
zem in da še danes ne ve, če nima mor¬
da McCarthy več oblasti kakor Eisenho-
wer, je obtožil Anglijo, da njene ladje
prevažajo ob kitajski obali komunistič¬
ne čete, ki se bore na Koreji proti za¬
veznikom. London izjavlja, da obtožbe
ne drže in da nanje ne bo odgovarjal. —
V državi Nevada so v ponedeljek izstre¬
lili prvo atomsko granato iz posebnega
25 ton težkega topa. Atomska granata
je bila dolga 2,70 m in debela 28 cm,
učinek eksplozije pa je bil enak 15.000
tonam TNT. Atomski bombi na Hiroši-
mo in Nagasaki sta imeli eksplozivni
učinek po 20.000 ton TNT vsaka. — V
USA so zgradili pet koncentracijskih
taborišč za “nevarne elemente v času
vojne.” Taborišča so na Floridi, v Okla¬
homi, Arizoni in Kaliforniji.

FRANCIJA: Francoska vlada pod

predsedstvom Mayerja je dobila nezaup¬
nico v parlamentu pri glasovanju za svoj
predlagani finančni reformacijski zakon
ter je odstopila. Kakor vedno so se pro¬
ti vladi povezali skrajna desnica in le¬
vičarji. Preds. republike Auriol je pove¬
ril sestavo nove vlade medvojnemu
preds. Reynaudu.

Reynaud se je predstavil parlamentu
v sredo. Poslancem je prikazal sedanji
vedno slabši gospodarski in politični ter
vojaški položaj, v katerega se pogreza
Francija. V zunanji politiki zagotavlja
zvestobo Francije politiki držav Atlant¬
skega sporazuma, vlada bo pa tudi pri¬
pravljena proučiti sleherni predlog, ki
bi ga dala ZSSR za utrditev resničnega
miru. Da bi pa s svojo vlado mogel iz¬
vršiti vse naloge, zahteva od parlamen¬
ta izglasovanje spremembe ustave. Gla¬
sovanje o spremembi ustave — ki naj
se izvrši še pred soboto — je sploh po¬
goj za sestavo njegove vlade.

Sprememba ustave naj bi bila taka,
da bi se morale v Franciji razpisati
splošne volitve, če bi vlada ostala pri
izvrševanju svojega programa v manj¬
šini pred 18 meseci, odkar je prevzela
oblast. Debata o Reynaudovih zahtevah
za sestavo vlade je trajala celo noč od
srede, na četrtek. V današnjih jutranjih
urah je bilo glasovanje. Za Reynaudov
vladni program je glasovalo 235 poslan¬
cev, proti 276. 89 poslancev se je glaso¬
vanja vzdržalo. Tako francoska kriza
traja še naprej.

VZH. NEMČIJA: Komunisti so pri¬
čeli z vsesplošno propagando za pruski
militarizem ter hočejo s tem dvigniti
nemški vojaški duh, seveda za svoje za¬
vojevalne namene.

PORTUGAL: S svojim obiskom v Ma¬
dridu je portug. preds. Craveiro Lopes
utrdil gospodarske, socialne in vojaške
vezi med Španijo in Portugalsko, poroča
časopisje obeh držav.

ANGLIJA: Britanska ekspedicija, ki
se je pred tedni podala na osvojitev naj¬
višje gore sveta, Mount Everesta.v Hi¬
malaji, je sporočila, da ji je prvi naskok
na vrh spodletel in da se pripravlja na
drugi. Britanski gorniki hočejo pokloniti
osvojitev Everesta, na čigar vrh ge ni
stopila človeška noga, kraljici Elizabeti
II kot darilo za njeno kronanje.

ZSSR: ZSSR je odbila zavezniški
predlog o ponovnih razgovorih zastopni¬
kov zunanjih ministrov o mirovni po¬
godbi z Avstrijo. Sovj. veleposl. v Lon¬
donu Malik je objavil, da “hoče ZSSR
to vprašanje urediti po redni diplomat¬
ski poti”.

Sovjetska agencija Tass je vrgla v
svet novico, da so organi sovjetske var¬
nostne službe v Ukrajini aretirali štiri
ameriške vohune, ki da jih je odvrglo
nad Ukrajino s padali neko ameriško
štirimotorno letalo. T 0  letalo naj bi bi¬
lo 25. aprila odletelo z letališča v Ate¬
nah. Vse štiri “vohune” so sovjeti ob¬
sodili na smrt in ustrelili.

Ameriško zunanje ministrstvo na vse
te informacije agencije Tass izjavlja, da
so fantastične.

JUGOSLAVIJA: Da bi si zavaroval
še nadaljno pomoč zahodnih zaveznikov
zaradi objav, da se med Jugoslavijo in
ZSSR vzpostavljajo zopet normalni od¬
nosi, je Tito ob priliki “10 obletnice ju¬
goslovanske zračne sile” (kakor da Je
pred Titom ni bilo!) izjavil, da “Jugo¬
slavija ne bo zapustila svojih zahodnih
zaveznikov na račun prijateljstva z
ZSSR.” — Titov parlament je izglaso¬
val nov zakon o agrarni reformi, po ka¬
terem je zmanjšal maksimalno površino
zemlje, ki jo lahko ima vsak posestnik,
od 30 na 10 hektarjev.

SLOVESEN POGREB PRELATA DR. ODARJA

NA MRTVAŠKEM ODRU

Odkar se je slovensko bogoslovno se¬
menišče iz San Luisa preselilo v Adro-
gue, je pok. prelat dr. Odar živel v Bue¬
nos Airesu. Sobo je imel v župnišču sv.
Julije. Bil je zadovoljen, ker je bila so¬
ba mirna in je v njej lahko delal. Od te¬
daj je bil skoro vsakodnevni gost na
Martincu, kjer ima svoje prostore Druš¬
tvo Slovencev, dušnopastirska pisarna,
Svobodna Slovenija, Duhovno življenje,
ter razne organizacije. Rad je obiskal
vse sobe-pisarne, se pomenil o tem in
onem, večkrat pa z ironijo, a vendar z
vso toplino in ljubeznijo, ošvrknil tega,
zdaj drugega. Opoldne pri kosilu in zve¬
čer pri večerji je bil pri omizju osrednja
osebnost.

Na Martincu je pristostvoval sestan¬
kom in sejam raznih društev in organi¬
zacij. Največkrat je bil predavatelj. Bil
je široko znan in spoštovan ne samo med
novimi slov. naseljenci, ampak tudi med
starimi. Zato je novica o njegovi nenad¬
ni smrti tako močno zadela prav vse.

Na Martincu, ki v Buenos Airesu
predstavlja pojem delovne slovenske
skupnosti, so pok. prelata položili tudi
na mrtvaški oder. Ležal je v krsti v
srednji sobi, ki je določena za seje in
manjše prireditve

Stene v sobi so bile prevlečene s črni¬
mi zavesami. Pred velikim križem je bi¬
la položena krsta, ob njeni strani so pa
gorele debele sveče v velikih svečnikih.
Ob obeh straneh krste so bili razpostav¬
ljeni venci slovenske duhovščine, Druš¬
tva Slovencev, Slov. kat. akad. stare¬
šinstva, Slovenske KA in Slov. fantov¬
ske zveze ter Slovenske dekliške organi¬
zacije.

V sredo so ves dan prihajali slovenski
rojaki na Martinec. Iz vseh delov Veli¬
kega Buenos Airesa so prišli, da se
zadnjič poslove od pok. prelata in pomo¬
lijo za pokoj njegove duše. Posebno ve¬
lik obisk je imel pok. prelat tega dne
zvečer. Prihajali so številni njegovi
znanci po končani službi, predstavniki
organizacij in društev, v katerih je pok.
prelat ali sam aktivno deloval, ali pa ho¬
dil predavat. Pa ne samo Slovenci. Pri¬
hajali so tudi ugledni Argentinci, ki so
pok. prelata poznali ali iz spovednice v
župni cerkvi sv. Julije ali pa od kod
drugje. Dalj časa so se zadržali ob nje¬
govi krsti, in nemo zrli v njegov bledi
in mirni obraz, preko katerega je bil
razlit njegov značilni, tada sedaj zamrli
nasmeh. Neka globoka milina je bila nad
njim.

Skupina slovenskih bogoslovcev in ne¬
kateri slovenski rojaki so ob krsti pok.
prelata dr. Odarja prebedeli celo noč od
srede na četrtek. Spominjali so se ga v
molitvi. |

PFELATOVO SLOVO OD MARTINCA

. . ]

Pogreb pokojnega prelata dr. Odarja J
je bil določen v četrtek za deveto uro
zjutraj.

Tega dne so začeli prihajati na Victor
Martinez 50 slovenski rojaki že zelo zgo¬
daj. Prvi je prišel že ob šestih, potem so
pa prihajali drugi vse do malo pred de¬
veto uro, ko so krsto zaprli. Z mrtvaške-

i odra so jo dvignili slovenski bogo¬
slovci in člani Slov. KA.

POGREBNA SV. MAŠA V CERKVI
SV. JULIJE

Z dvorišča Društva Slovencev na Vic¬
tor Martinez 50 se je po tej ulici razvil
sprevod na avenido Juan B. Alberdi in
nato zavil v župno cerkev sv. Julije. V
cerkvi je bil v sredini pripravljen ka-
tafalk. Nanj so položili zaprto krsto s
truplom pok. prelata. Glavni oltar je bil
ves zavit v črnino. V ozadju oltarja so
visele težke črne zavese, na katerih se
je v velikih belih črkah blestelo ime:
Luis Odar. Veliki svečniki in morje be¬
lih rož so krasili glavni oltar.

Številni Slovenci so v tišini posedli
obe dolgi vrsti klopi v glavni ladji cerk¬
ve, mnogi pa so stoje prisostvovali žalni
službi božji. Pred sv. mašo je večja sku¬
pina slovenskih duhovnikov, ki je za¬
sedla prostor v prebisteriju, opravila
enonočnico za umrle. Slovesno pogrebno
sv. mašo je imel rektor slovenskega bo¬
goslovnega semenišča g. dr. Fr. Gnido¬
vec ob asistenci semeniškega spirituala
g. dr. Filipa Žaklja in prefekta apostol¬
ske šole g. Alojzija Kukoviče. Na koru
so peli slovenski bogoslovci Premrlov
Requiem. Po sv. maši je pred krsto na
katafalku opravil Libero župnik župnije
sv. Julije č. g. Pedro L. Gatti.

ŽALNI SPREVOD

Iz cerkve so po končanih obrednih mo¬
litvah krsto prenesli na mrtvaški voz zo¬
pet slovenski bogoslovci in člani Slov.

KA. Izpred cerkve se je razvil pogreb¬
ni sprevod. Pred mrtvaškim vozom je
bil voz z venci, za njim pa avtomobili s
slovensko duhovščino. Ostali Slovenci šo
se na Chacarito odpeljali z velikimi om¬
nibusi, ki so bili pripravljeni v ulici Vic¬
tor Martinez 50.

NA CHACARITI

Ob enajsti uri dopoldne je mrtvaški
voz s krsto prispel glavno buenos-
aireško pokopališče Chacarita. Pogrebni
sprevod je tu vodil č. g. župnik Anton
Orehar ob asistenci rektorja slov. se¬
menišča č. g. dr. Franca Gnidovca in se¬
meniškega spirituala č. g. dr. Filipa
Žaklja. Tem je sledila dolga vrsta slo¬
venskih duhovnikov — bilo jih je nad
30 — in slov. bogoslovcev. Med slov.
duhovniki je stopal tudi župnik župnije
sv. Julije č. g. Pedro L. Gatti. V spre¬
vodu so bile tudi slovenske šolske sestre
s Paternala s slov. otroci, potem par dol¬
ga vrsta slovenskih mož in fantov in
končno močna vrsta slovenskih žen in
deklet. Pogrebni sprevod se je pomikal
v smeri proti krematoriju, kjer je zavil
ne levo in se ustavil ob izkopanem gro¬
bu. Slov. bogoslovci in člani Slov. KA ,
so dvignili krsto in jo prinesli do od- i
prtega groba. Č. g. župnik Orehar je
zmolil pogrebne obredne molitve in vr¬
gel tri zajeme prsti na krsto z beseda¬
mi: “Sprejmi zemlja, kar je Tvojega...”

Okoli odprteg-a groba so bili v krogu
razvrščeni: slovenska duhovščina, slov.
bogoslovci, predstavniki Društva Slo¬
vencev, zastopniki Slov. kat. akad. sta¬
rešinstva, Slov. kulturnega sveta, Du¬
hovnega življenja, Svobodne Slovenije,
predstavniki Pisateljske družine France
Balantič, Družabne pravde, Katoliških
misijonov, člani slovenske KA, zastop¬
niki Slov. dekliške organizacije in Slov.
fantovske, zveze, člani slovenskih
igralskih družin in vseh ostalih sloven¬

skih protikomunističnih organizacij v
Argentini.

ZADNJE SLOVO

Prvi je povzel besedo sošolec pok. pre¬
lata č. g. župnik Gregor Mali. Od pok.
prelata se je poslovil v svojem imenu
in v imenu vseh slovenskih duhovnih so¬
bratov. Rektor slov. bogoslovnega seme¬
nišča č. g. dr. Franc Gnidovec je govo¬
ril pok. prelatu v slovo v imenu seme¬
nišča in slovenske bogoslovne fakultete.
Č. g. dr. Gnidovec se je tudi v kastel-
janščini zahvalil za vso pozornost in
pomoč, ki sta jo ob nenadni smrti pre¬
lata dr. Odarja izkazala Slovencem v
tej težki uri župnik sv. Julije č. g. Pe¬
dro L. Gatti in njegova gospa mama ter
kaplan iste župnije č. g. Fernandez. V
imenu Društva Slovencev je zaradi iz
Argentine odsotnega predsednika dru¬
štva g. ing. Mozetiča imel poslovilni go¬
vor tajnik Društva Slovencev g. Franc
Pernišek. V imenu Narodnega odbora
Slov. KA se je od pok. prelata dr. Odar¬
ja poslovil g. prof. Alojzij Gerzinič, g.
urednik Franc Kremžar je pa pok. pre¬
latu govoril v slovo v imenu Slovenske¬
ga kulturnega sveta in v imenu biv.
uslužbencev v podjetjih Katoliškega
Tiskovnega Društva. V imenu Slov. kat.
akad. starešinstva je govoril g. dr.
Eiletz, zadnji pa je prezgodaj umrlemu
prelatu spregovoril poslovilne besede g.
Miloš Stare v imenu “Svobodne Slove¬
nije”.

Pogrebci so se nato zadnjič še poslo¬
vili od pok. prelata dr. Odarja, želeli iz
vsega srca pokoj in večen mir njegovi
plemeniti duši, Boga so pa prosili da bi
ga obilno nagradil in poplačal za vse
njegovo delo, ki ga je v svojem življenju
opravil zanj s pisano in govorjeno bese¬
do, z enim samim ciljem in namenom,
da bi v vseh srcih kraljeval On, ki je
Kralj vesoljstva.

KARDELJ V NOVI VLOGI

Slovensko svobodno zadružništvo je
bilo do začetkov II. svetovne vojne naj¬
važnejši gospodarski činitelj. Razširjeno
je bilo po deželi tako kot malo kje v
svetu. Z njim sta slovenski kmet in
obrtnik odpravila sleherno posredništvo.
Z zadrugami sta se gospodarsko jačala in
dvigala. Naividneiši slovenski politični
delavci so bili vedno tudi naivnetejši za¬
govorniki svobodnega slovenskega za¬
družništva in so mu vedno stali tudi na
čelu. Zasluge imajo za razvoj slov. za¬
družništva, samo komunisti nobenih.
Vojna vihra je udarila tudi po tem za¬
družništvu, smrtni udarec so mu pa za¬
dali komunisti, ko so narodu vsilili svojo
diktaturo. Da bi gospodarsko strli kme¬
ta, ki je bil stoodstotno proti njim, so
mu uničili zadružništvo in začeli uradno
ustanavljati svoje zadruge, ki so ime¬
le idino namen ustanavljanje komuni¬
stičnih kolhozov. Veliko kmetov so z na¬
siljem prisilili na vstop. Ostale, ki so se
upirali, so vsa leta uničevali z neverjet¬
no visokimi davki. Pa je kmet kljub te¬
mu vstrajal na svoii zemlji in meinikov
svojih njiv ni hotel podirati. Od komu¬
nistov ustanovljene zadruga niso uspa¬
vale in tudi uspevati niso mogle, ker to
zadruge sploh niso bile. Kmetje, nasil¬
no segnani vanje, so ob vsaki priliki ho¬
teli izstopati. Toda. gorje tistemu, ki se
je za tak korak odločil. Proces je sledil
procesu proti “razbijačem zadrug, ljud¬
skim škodljivcem” in podobno. Še hujši
prestopek za komuniste pa so zagrešili
tisti pošteni slovenski odvetniki, ki so
kakemu kmetu priskočili na pomoč in
mu sestavili izstopno izjavo. V “Svobod¬
ni Sloveniji” smo poročali o njih in o
kaznih, ki so jih doletele za tako odloč¬
no dejanje pod komunisti.

Pa tudi ti drakonski ukrepi niso ko¬
munističnim kolhozom pomagali. Vedno
več njihovih zadrug je začelo hirati in
se pogrezati v slabem finančnem polo¬
žaju, ki je bil samo veren odraz sploš¬
nega načrtnega obubožanja vseh slojev.
Končno so morali spoznati tudi komu¬
nisti, da so na deželi doživeli popolen
neuspeh s svojimi socializacijskimi na¬
črti in so se morali povrniti na stanje,
ki je bilo pod “reakcijo”, t. j. zopet na
svobodno zadružništvo. Na tisto stanje,
ki so ga ves čas napadali, rušili in konč¬
no tudi razbili ter s tem samo povečali
splošno gospodarsko zmedo.

Tako je bila zvezna vlada v Beogra¬
du prisiljena, da je nedavno izdala dol¬
go uredbo o “lastninskih odnosih in o
reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug”.
Uredba urejuje način izstopanja iz
kmečkih delovnih zadrug in lastninske
odnose pri izstopu ter končno likvidacij¬
ski postopek v slučaju, da zadruga pre¬
neha poslovati. Bistvo nove uredbe je,

da zadruge ustanavljajo kmetje in odno¬
se v njej urejujejo samostojno. Vstop
v zadrugo je svoboden in izstop iz nje
prav tako.

Novo uredbo je napovedal in potrebo
po njenem izdanju utemeljil zopet Kar¬
delj, Titov namestnik v zveznem izvrš¬
nem svetu. To je storil z daljšim član¬
kom v glavnem glasilu jugoslov. komu¬
nistov, v beograjski “Borbi”. V članku
med drugim navaja, da “v kmetijstvu
ni bilo tako sijajnih uspehov kakor na
drugih področjih gospodarstva. Tu so
napake in pomankljivosti, ki pomenijo
največjo zavoro za nagli razvoj proizva¬
jalnih sil na področju kmetijstva. Za¬
družništvo tipa kmečkih delovnih zadrug
preživlja zelo resne notranje težave, ki
se kažejo v preveč počasnem napredku
proizvodnih sposobnosti teh zadrug, v
počasnem dviganju storilnosti, včasih pa
celo v nazadovanju. Danes mora biti de¬
lovna zadruga grajena na načelo brez
pogojne prostovoljnosti in na visoki za¬
vesti njenih članov, če bo državni ati
katerikoli drugi aparat predpisoval za¬
drugi njene oblike, ta zadruga v svojem
razvoju ne bo prišla daleč. Vsako da¬
janje ekonomskih privilegijev takim za¬
drugam deluje nasprotno. Velik del de¬
lovnih zadrug sploh ni imel pogojev, da
bi se razvil, za to je več zadrug zašlo v
krizo. Vse tisto pa, kar je treba v gospo¬
darstvu vzdrževati prisilno ali umetno,
že po naravnem zakonu ni sposobno živ¬
ljenja. Zato mora biti prvo načelo, da je
treba tudi kmetijstvo in njegov razvoj
nasloniti na svobodno tekmovanje eko¬
nomskih sil. Predvsem je treba zagoto-

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Maj 1953. Vsebina:
Uno de los acontecimientos historicos
(M. T.); O Marija, ti cvetlica — Ti pre¬
krasna šmarnica (Alojzij Košmerlj);
Majniški utrinek (Gregor Mali, pesem);
Pratika 1953; Pastirjev glas: Slovenski
škof in potujoči misijonar; Pismo o člo¬
veku iz opice (dr. Alojzij Odar); Nikdar
se ne boj resnice (Bogdan Budnik, pe¬
sem); Sestre Dolorose zadnja pot (Ka¬
rel Mauser, črtica); Blagoslov krščan¬
skega optimizma (Karel Wolbang C.
M.); Komedijant naše gospe (Fr. Erja¬
vec, prevod pripovedke); Deviški smeh¬
ljaj (K. Vladimir, pesem); Ureditev
cerkvenih praznikov na Portugalskem;
Kralj Savel (Boris Koman); Zadnja po¬
mlad (K. Vladimir, pesem); Marija pri
Elizabeti (dr. Alojzij Odar); Prošnja k
Mariji (Gregor Mali, pesem); Blažena
Filipina Duchesne (dr. Filip Žakelj);
Češnjevo cvetje (Bogdan Budnik, pe¬
sem); Med izseljenci; Tako tecite; Tož¬
ba materi (Gregor Mali, pesem); Pet-

.1  Ml 4i E  V T M  V A

S pristankom predsednika republi¬
ke grala Perona pripravlja ministr¬
stvo za vojsko večjo vojaško ekspedi-
dicijo, ki se bo sredi zime skušala
povzpeti na vrh Aconcague. Ekspedi¬
cija bo za ta podvig opremljena z
vsemi sredstvi in pripomočki. Upošte¬
vati je treba namreč dejstvo, da tem¬
peratura v zimskem času na vrhu
Aconcague doseže do 30-40 stopinj
pod ničlo.

Vlada je poslala v odobritev po¬
slanski zbornici in senatu zakonski
osnutek o razpustu Jockey kluba. Vse
njegovo premoženje in vse hipodro¬
me v republiki bo prevzela država.
Čisti dobiček vseh prireditev na njih
bo šel v dobrodelne namene, tako kot
čisti dobički igralnic in državne lote¬
rije. Obe zbornici sta zakonski osnu¬
tek sprejeli.

Poslanska zbornica in senat sta

imenovali komisijo, ki bo pregledala
delovanje raznih mednarodnih poro¬
čevalskih agencij v Argentini.

Predsednik gral Peron je pred dne¬
vi obiskal palačo dnevnika “La Pren-
sa”. Ob tej priliki je imel pred zbra¬
nimi uredniki in uslužbenci tega
dnevnika govor, v katerem je med
drugim naglašal veliko socialno funk¬
cijo, ki jo vrši tisk.

V Bs. Airesu se je kot gost vlade
mudjl podpredsednik Bolivije dr. Si-
les Zuazo. Bil je sprejet v avdienci
pri predsedniku republike gralu Pe¬
ronu. Njemu na čast je bila tudi
slavnostna seja senata. Iz Bs. Aire¬
sa je odpotoval v London, kjer bo
pri kronanju kraljice Elizabete zasto¬
pal bolivijsko vlado.

V Lincolnu v prov. Bs. Aires je bi¬
lo veliko zborovanje poljedeljcev. Gu¬
verner te prov. major Aloe je kmete
vzpodbujal, da naj zasejejo z žitom
še novih 1,300.000 hektarjev orne
zemlje.

Organi zvezne policije nadaljuje z
aretacijami v nedavno odkrito tero¬
ristično zaroto zapletenih elementov.
V zadnjih dneh so odkrili večje koli¬
čine orožja na neki estanciji v prov.
Entre Rios. Teroristi so imeli v na¬
črtu organiziranje tudi velikih stavk,
posebno železničarjev.

Organi urada za nadzorovanje cen
izrekajo še nadalje visoke kazni nad
tistimi prodajalci živil, ki se ne drže
maksimiranih cen.

V torek je minulo 10 mesecev od
smrti^pok. gospe Eve Peron. Njene
smrti so se tega dne spominjali v
Bs. Airesu in po ostali republiki.

Izvoljena guvernerja novih argent.
provinc Presidente Peron' in Eva Pe¬
ron bosta prevzela oblast v teh pro¬
vincah 4. junija t. 1.

V Azulu je umrl tam. škof Msgr.
Cesar A. Caneva.

viti dva pogoja za normalni nadaljnji
razvoj kmetijskega zadružništva: prvič,
popolno prostovoljnost za vstop oziro¬
ma na izstop iz zadruge, in drugič, več
gibčnosti in več svobode v oblikah za¬
družništva. Zadruga, ki ne sloni na tem
načelu, se ne more boriti za povečanje
storilnosti dela, s tem pa izgubi svoj
glavni smoter in opravičilo za obstoj”.

Tako Kardelj. Danes brani in zago¬
varja to, kar je sam z ostalimi komuni¬
stičnimi nasilniki in uničevalci sloven¬
skega gospodarskeg-a življenja vsa leta
nazaj preklinjal in obsojal. Vse tiste pa,
ki so govorili tako kot sedaj on spravljal
v zapore in na prisilno delo. Uničeva¬
lec slovenskega svobodnega zadružni¬
štva se danes predstavlja slovenskemu
kmetu kot njegov zagovornik!

indvajseta ura; Od doma; Drobne novi¬
ce in otroška priloga: Božje stezice.

Katoliški misijoni. Maj 1953. Vsebi¬
na: Abuna Soliman (—nj); Prvi indij¬
ski kardinal (M. Jezernik); Socialno
vprašanje v misijonih (“Očetova bese¬
da” — Pij XII.); Kaj so nam “Kat. mi¬
sijoni” (dr. Ivan Ahčin); Kardinal Tien
o “Juriju Kozjaku”; V “Mestu Kristu¬
sa Kralja (A. Majcen); številke obtožu¬
jejo (R. Smersu); Vesele novice iz Juž¬
ne Afrike (Valentin Poznič F.C.S.); Mi¬
sijonarji pišejo (Ciril Verdnik CM, Ci-
renija Jug, Rafael Mrzel SDB, Serafi-
na Černe); Po misijonskem svetu; Mi¬
sijonsko zaledje: Misijonsko zborovanje
rimskih bogoslovcev (M. Jezernik) in
Zaključno k 2.000 dol. skladu; Mlad mi¬
sijonar: Jezusova oporoka, črna Afrika,
Slov. misijonarji v Afriki, Naša prva
sirota, V Lao Ting. Uganke in šale za
naše male; Barago na oltar: Veliki svet¬
nik (dr. A. Odar); Po Baragovih potih
(J. Kopač); Samotno bije ura nekje (F.
Montanari).

Buenos Aires, 28. V. 1953

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice iz Slovenije^

jzvršni svet Ljudske republike Slove-
n jj e  je na podlagi 92. člena ustavnega
.,]cona o temeljih družbene in politične
t ,reditve in o organih oblasti Ljudske re-
ublike Slovenije ter na podlagi 6. člena

a kona za izvršitev tega zakona na svo-
j s eji 11. marca izdal odlok o določitv
-vodov in organizacij, ki delegirajo svo-

člane v Svet za prosveto in kulturo in
zdravstvo in socialno politiko.

j e  ,

v  Svet za

Izvršni svet je sklenil, da se imenuje¬
jo za predsednika Sveta za prosveto in
kulturo Melik dr. Anton, akademik v
Ljubljani ter za člane Anton Aškerc, di¬
rektor učiteljišča v Celju, ing. Fridolin
Hacin, direktor Srednje tehniške šole v
Ljubljani, dr. Jože Goričar, univerzitet-
n j profesor v Ljubljani, Draga Humek,
direktor učiteljišča v Mariboru, Danica
Kogej, predsednik okrajnega sveta za
prosveto in kulturo v Tolminu, Jože Za-
košek, direktor Gluhonemnice v Ljublja¬
ni, ter dr. Andrej Župančič, univerzitetni
profesor v Ljubljani, dalje France Mihe¬
lič, rektor Akademije za upodabljajočo
umetnost v Ljubljani, Milko Goršič, di¬
rektor Radia Ljubljana, Ciril Kosmač,
književnik v Ljubljani, Juš Kozak, u-
pravnik Slovenskega narodnega gleda¬
lišča v Ljubljani, dr. Anton Peterlin,
akademik, predstavnik Akademije zna¬
nosti in umetnosti v Ljubljani, Henrik
Zdešar, šolski upravitelj, zastopnik pro¬
svetnih delavcev Slovenije, Ludvik Ga¬
brovšek, profesor, predstavnik Združen¬
ja prosvetnih delavcev, Danilo Sbrizaj,
profesor, predstavnik Združenja pro¬
svetnih delavcev Slovenije, Janko Liška,
tajnik Ljudske prosvete Slovenije, Tine
Remškar, predsednik Ljudske mladine
Slovenije kot predstavnik Zveze za te¬
lesno vzgojo “Partizan” in Zveze špor¬
tov Slovenije, Ada Krivic, predstavnik
zveze društev prijateljev mladine in Ro¬
man Albreht, predstavnik zveze društev
“Svoboda”.

Izvršni svet je imenoval za predsed¬
nika Sveta za zdravstvo in socialno po¬
litiko Lojzeta Piškurja, sodnika Vrhov¬
nega sodišča, za člane pa so imenovani
Tone Alič, rudar v Trbovljah, Jože Av-
senek, metalurški delavec na Jesenicah,
dr. Ivan Bele, namestnik javnega tožilca
v Mariboru, dr. Rudolf Kiovsky, univer¬

zitetni profesor v Ljubljani, dr. Franc
Marušič, zdravnik v Gorici, dr. Maks
Pohar, zdravnik v Mariboru, dr. Albin
Šivic, zdravnik JLA v Ljubljani, Tone
Toman, poslanec Ljudske skupščine Slo¬
venije v Ljubljani, Olga Vrabič, sekre¬
tar Mestnega komiteta Zveze komuni¬
stov Slovenije v Celju ter Avgust Zupet,
predsednik mestnega sveta za ljudsko
zdravstvo in socialno politiko v Ljublja¬
ni. Dalje so imenovani za člane Sveta
predstavniki zavodov in organizacij To¬
ne Šturm, član tajništva Republiškega
sveta Zveze sindikatov Slovenije, Franc
Plazar, predsednik republiškega odbora
sindikata kemičnih delavcev v Ljubljani,
Milica Salberger, medicinska sestra v
Ljubljani, kot predstavnik Republiškega
Sveta Zveze sindikatov Slovenije, Franc
Krese-čoban, predsednik Glavnega odbo¬
ra Zveze vojaških vojnih invalidov Slo¬
venije, Mira Svetina, predsednik okraj¬
nega sveta za ljudsko zdravstvo in so¬
cialno politiko v Kranju, kot predstav¬
nik AFŽ Slovenije, dr. Pavel Lunaček,
dekan Medicinske visoke šole, Fedor Ko¬
vačič, predsednik Zavoda za socialno za¬
varovanje, dr. Marijan Ahčin, direktor
-Centralnega higienskega zavoda v Ljub¬
ljani, Olga Kraigher, član Glavnega od¬
bora Rdečega križa Slovenije, dr. Fran
Novak, predsednik Slovenskega zdrav¬
niškega društva in Bogo Premelč, pred¬
sednik Atletske zveze Slovenije kot
predstavnik Zveze za telesno vzgojo
“Partizan” in Zveze športov Slovenije.

Uprava carine FLRJ je izdelala novo
odredbo, po kateri naj bi bili carine pro¬
sti vsi darilni paketi v vrednosti do
10.000 din.

O glavnih pomanjkljivostih zdrav¬
stvene službe v Sloveniji je dr. Lunaček
napisal v Poročevalcu članek, iz kate¬
rega posnemamo naslednje ugotovitve:

“Za številne bolezni je zajamčeno
brezplačno zdravljenje slehernemu dr¬
žavljanu. Tako se brezplačno zdravijo v
bolnišnicah vse nalezljive bolezni, rako¬
va obolenja, vse bolezni otrok do tretje¬
ga leta starosti, vse oblike tuberkuloze
(kostne, pljučne, kožne, itd.), spolne ih
duševne bolezni; brezplačna pa je tu¬
di porodna pomoč in bivanje v bolnišni¬
ci zaradi nepravilnosti, ki so v zvezi z

nosečnostjo ali porodom. Vsi socialni za-
varovanci (in teh je v Sloveniji ze okrog
50 odstotkov prebivalstva) uživajo brez¬
plačno zdravljenje v bolnišnicah, zdra¬
viliščih in okrevališčih. Za zavarovance
so brezplačne vse dajatve ambulantno-
poliklinične službe. Nasledek te široko¬
grudne zdravstvene zakonodaje je silen
naval bolnikov, ranjencev, pohabljencev,
porodnic itd. v naše zdravstvene usta¬
nove.”

Navajajoč številne razloge za silen
naval na drž. bolnišnice, pravi dr. Lu¬
naček dalje:

“Končno je hitra industrializacija na¬
še države povečala že tako velik naval
na zdravstvene ustanove, ker so nabava
zaščitnih sredstev in naprav, zdravstve¬
na prosveta in skušnje delavcev v rav¬
nanju s stroji nujno zaostajali za indu¬
strijskim razvojem. — In naše zdrav¬
stvo? Iz prejšnjih člankov je razvidno,
da naše zdravstvo zaenkrat ni in ne mo¬
re biti sposobno, da bi v celoti izpolni¬
lo ogromne naloge, pred katere je po¬
stavljeno.”

Največja težava so še vedno pomanj¬
kljivi prostori in razpoložljivost postelj,
prav tako pa tudi aparatura ne ustreza
več sodobnim zahtevam. Zlasti občutno
je pomanjkanje vode, posebej še tople
vode, ker je “sedanja centralna kurja¬
va zastarela, nehigienična in draga.
Bridko občutimo . hibavo kanalizacijo in
| prešibek in nestalen električen tok, to-
ži dr. Lunaček in pristavlja: “Do sodob¬
nih aparatov in kemikalij skoro da ne
pridemo. Zaradi faktorjev, ki veljajo za
aparature in instrumente, si je nemo-
goqe omisliti najpotrebnejše predmete.”
A pomanjkljivosti še ni konec:

“Spričo ogromnega napredka medici¬
ne v zadnjih letih bi morali naši specia¬
listi pogosteje, v večjem številu in za
daljšo dobo odhajati v zamejstvo, ali
vsaj študirati novejše knjige, ki pa so
postale tako drage, da so komaj doseg¬
ljive (knjiga Schintz “Rentgenologija”
na pr., ki je stala leta 1951 3.600 din,
stane danes 480.000 din). Kar zadeva in¬
strumente, so v nekaterih bolnišnicah in
klinikah tako izrabljeni, da bi jih morali
v prid bolnikom že zdavnaj zavreči. Pre¬
govor sicer pravi, da naj bo zdravnik-
operater tako spreten, da zna z dletom
žagati in z žago klesati. Toda instru¬
menti so večkrat taki, da se ob največji
spretnosti operaterja operacija brez po¬
trebe podaljšuje. Zaradi pomanjkljivih

naprav je življenje zdravstvenega osebja j
in bolnikov stalno ogroženo.”

Težave so tudi z zdravstvenim oseb¬
jem, o katerem dr. Lunaček ugotavlja
tole:

“Srednjega in nižjega zdravstvenega
osebja že pred vojno skoro nismo imeli,
če izvzamemo sestre — redovnice. Po
vojni, smo morali spričo njihovega mo-
ralno-političneg-a razmerja do družbe¬
nih sprememb in slabe strokovnosti se
te po večini odpustiti, kolikor se niso
prostovoljno vključile v novo stvarnost.
Tako se je tudi v pogledu osebja zna¬
šlo zdravstvo po vojni v hudi stiski —
skoro brez nižjega in srednjega zdrav¬
stvenega osebja, s pomanjkljivim števi¬
lom zdravnikov, ob rastočem številu
oskrbovancev (bolnikov, ranjencev, po¬
habljencev itd.) in ob pomanjkljivih
zdravstvenih ustanovah.”

V okviru dodatnih investicij za leto
1953. bo Slovenija dobila 980 milijonov
din. Dokler bralec ne zve, koliko so do¬
bile druge ljudske republike, je številka
še kar lepa. Pa — z isto odredbo so do¬
bile Srbija 3.200 milijonov, Hrvatska
2.822 milijonov ter Bosna in Hercegovi¬
na 2.569 milijonov dinarjev. Žalostno je
še bolj, da je to odredbo v času Titove
odsotnosti podpisal tkzv. slovenski ko¬
munist Kardelj!

V Trbovljah stane 1 liter mleka 35

din, ker ga tamošnje mestno trg. pod¬
jetje kupuje pri podjetju “Mleko” v Ptu¬
ju po 31 din franko postaja Ptuj. Ljub¬
ljanska cena za liter mleka pa je 25 din.
Zato ga v Trbovljah prodajajo samo po
30 din in ne po 35, kot bi ga sicer mo¬
rali, ako bi hoteli kriti stroške, če bi ga
po 35, bi bila razlika z Ljubljano prehu¬
da. Razliko krijejo iz posebnih fondov,
katerih pa dopisnik Poročevalca ne na¬
vaja. — Blagor narodu!

MLO Ljubljana je izglasoval sklep o
razpisu brezobrestnega prostovoljnega
posojila v znesku 300 milijonov din, od-
plačljivih v 6 letih. Sklep pa mora biti
potrjen še po izvršilnem svetu FLRJ.
Prav tako je bil sprejet sklep o uvedbi
15% mestne davščine na vse alkoholne
pijače, kar predstavlja 100.000.000 din
letnega dohodka.

FLRJ novi pravilnik o potnih listih

določa, da drž. sekretariat za notranje
zadeve lahko pooblasti tajništvo za notr.
zadeve okrajnih ozir. mestnih ljudskih,
odborov za izdajanje potnih listov.

Kranjski esperantisti se pripravljajo

SLOVENCI PO SVETU

AVSTRALIJA

čč. gg. patra Klavdij Okorn in Beno
Korbič, ki sta dosedaj vršila dušno pa¬
stirstvo med slovenskimi naseljenci v
Avtraliji ter sta jim ustanovila tudi
list “Misli”, se vračata nazaj v Združe¬
ne Ameriške države. Njuno delo je se¬
daj prevzel č. g. Rudolf Pivko.

na 38. mednarodni esperantski kongres,
ki bo julija letos v Zagrebu. Prvo veli¬
ko predavanje so organizirali v čirči-
čah pri Kranju, katerega se je udeležilo
okrog 70 esperantistov.

Zaradi težav z nabavo časopismenega
papirja je Poročevalec zvišal ceno po¬
samezni številki od 6 din na 10 din.

Pri Smledniku na Gorenjskem so na¬
pravili most čez Savo, katerega ni na¬
rekovala samo nujnost časa, pač pa tudi
zvišanje gladine Savske vode, ki se bo
izza hidrocentrale v Medvodah zbrala v
okrog 6 km dolgo jezero. Most je zato
7 m višji od prejšnjega, ima pet odprtin
in je dolg 99 metrov.

Umrli so. V Ljubljani: Ivana Premru,
roj. Konstanjevec, Janez Bezlaj, železni¬
čar v p., Ivana Hvala, roj. Zajec. Tatjan-
ca Indof, Franc Pirc, kotlar, drž. žel.
v p. in Janko Flis, uslužbenec GRADI-sa
j v Muti ob Dravi, Janko Korbar, biv.
orožniški narednik, sedaj uslužb. v to¬
varni “Planika” v Kranju, Marija Ga¬
beršek, roj. Doberšek v Celju in Gustav
Kac v Šmartnem pri Slovenjgradcu.

Na tramvajski progi Vič - Pošta v
Ljubljani je neka kmečka ženica hotela
plačati vozni listek z desetdinarskim
bankovcem. Sprevodnik ga ni hotel vze¬
ti, ker da je bil menda preveč zmečkan,
kot protivrednost listka je raje ženici
vzel iz košare eno jajce. “Slov. Poroče¬
valec” se nad takim postopanjem tram¬
vajskega sprevodnika huduje, češ, da
voznina na tramvaju od Viča do pošte
stane 6 dinarjev, jajce pa da je tisti dan
veljalo 20-25 din.

Zaradi “prenatrpanosti obratnih po¬
slopij in notranjih naprav” je bilo po
Ijb. Poročevalcu v jeseniških železarnah
letos že 10 smrtnih nesreč med delavci.

Izvršni svet komunistične ljudske
skupščine LRS v Ljubljani je imenoval
za sekretarja za zakonodajne zadeve
Miho Potočnika, dosedaj načelnika u-
pravno-pravnega oddelka gospodarskega
sveta vlade LRS.

V nedeljo 14. junija 1953

dan naših padlih protikomunističnih borcev,

Junakov in mučencev.

UdeležsSmo se vsf pr®slave, ki j® njim v spomin priredi popoldne ob 17. tiri v dvorani San Jo¬
se na ulici AžCuenaga 153

Društvo Slovencev

VA

K letošnji andinfstični sezoni

Jesenski dež škropi bariloške ulice. Si¬
vina in dolgčas preprezata nebo in me¬
stece. Na catedralske stolpe in Lopezove
■grebene nezadržno padajo bele snežin¬
ke. Pokrivajo z mehko kopreno lengine
gozdove in goščo nirov, vrtinčijo se v
■viharnih sunkih med navpičnimi robo¬
vi in okrog razjedenih stebrov.

Medtem ko bariloški planinci priprav¬
ljajo smučke in ždijo po kavarnah, je
čas, da pregledamo delo v preteklem po¬
letju in zabeležimo smeri in pota, po
katerih smo hodili in plezali, ugotovimo,
kaj smo dosegli in kaj smo opustili.

Začnemo lahko z navadno kroniko.

Delavnost slovenskih gornikov se je
usmerila na dve strani: v izključno slo¬
venskih podvigih in v akcijah, ki smo jih
izvedli skupno z bariloškim Clubom An-
dino.

Takoj omenim, da je naše sodelovanje
z argentinskim klubom vedno pomemb-
hejše,- O tem priča letno poročilo za 1.
1952, ki je zagledalo luč sveta v pre¬
teklih mesecih. Prinaša obširne članke
o Slovenskem stolpu in Treh vrhovih,
kot tudi fotografije Tumovega in Freye-
vega vrha in pa fotografije naših smu¬
čarjev, ki so zmagali v Čilu.

Letošnje poletje je stalo najprej v
znamenju valentinske odprave. Po po¬
vratku s kontinentalnega ledu sta Din-
ko in Tonček ubrala logično pot in za¬
prosila za vodniške patente. Kot vodnika
sta v teku sezone večkrat opravila z

raznimi turisti klasična pota bariloške-
ga andinizma: Lopezove stolpe, Trona-
dor in Torre Catedral.

Ko se je sezona nagibala h koncu se
je pojavil v našem mestecu ing. Luis
Depasse, udeleženec lanske ekspedicije
na Fitz-Roy in bivši alpinistični inštruk¬
tor francoskih alpinskih čet. Po nalogu
FASA-e, Argentinske smučarske in an-
dinistične zveze, je organiziral triteden¬
ski plezalni kurz, ki naj tehnično dvig¬
ne bariloške andiniste na .evropsko vi¬
šino. Kurz je sestojal iz vaj v kopni
skali in ledu. čisto teoretične vaje so se
vršile v skalah okrog Bariloč (Cerro
Otto, Virgan de las Nieves) in na lede¬
nikih pod Tronadorjem. Pridobljeno
znanje so tečajniki uprorabili v stolpih
Lopeza in v vrhovih Tronadorja. Ob tej
priliki se je izvedlo nekaj novih smeri
v južni steni Severnega grebena (Filo
Norte): vzhodni žleb (Sontag-Arko) in
“direktna” (Dinko-Tonček). Ponovljena
je bila tudi ruta Dinko-Jereb iz 1. 1951.
Ob krasnem vremenu in v dveh dneh je
za tukašnje razmere nezaslišano števi¬
lo devetnajstih oseb — skoraj vsi novin¬
ci — doseglo Tronadorjev Pico Princi¬
pal. To potrjuje naše mnenje, izraženo
v koledarju “Svobodne Slovenije”, da
vrh Tronadorje le ni taka strašna reč,
kot se je še nedavno mislilo. V Depasso-
vem kurzu sta sodelovala slovenska vod¬
nika kot inštruktorja in dva druga Slo¬
venca kot tečajnika.

Dodam naj še, da je Tončku uspela

na Tronadorju zanimiva rekorderska
kombinacija, ko je v enem dnevu in sam
premagal vse tri vrhove (Pico Chileno,
Principal in Argentino), in da je Dinko
spremljal na Torre Catedral šefa bodo¬
če argentinske himalajske ekspedicije
poročnika Ibaneza. In z omembo izred¬
no uspele prvenstvene predstave bari-
loškega smučarskega filma “Cancion de
la Nieve”, ki ga bodo menda kmalu vr¬
teli tudi v Buenos Airesu, lahko zaklju¬
čim poglavje o slovenskih gornikih v
argentinski andinistiki.

Slovensko planinsko društvo samo je
organiziralo dve akciji: blagoslovitev

slovenskega križa na Cerro Capilla (o
čemer sem svoj čas poročal) in pa zgra¬
ditev “slovenske steze” do catedralskih
jezerc. Ta zadnja naloga, ki je skoraj
presegala naše sile, nas je zaposlila vse
poletje. S ponosom ugotavljamo, da nam
je popolnoma uspela. Delo je končano in
“najsvetejše” bariloške “katedrale” je
dostopno in odprto vsem tistim, ki so
željni gorskih lepot.

Kdor ne pozna patagonskih gozdov, si
bo težko predstavljal, kakšno delo po¬
meni steza skozi bambus in nizko len-
go ali nire. Toda vsi tisti, ki so roban¬
tili po komaj prehodni gošči mimo poto¬
ka Van Titter in preko “Doline pum”
bodo znali ceniti koristi, ki jih je pri¬
nesla “Picada de los Eslovenos”. Seve¬
da moram povedati, da čisto sami ste¬
ze nismo zgradili, če nam je kakšen pla¬
ninec, ki ni Slovenec, hotel pomagati,
ga pač nismo napodili. Toda od 133 de¬
lovnih dni, ki jih izkazuje površna sta¬
tistika, pripada Slovencem 108 dni in če

računamo delo, nam pripada svojih
90%. Dolžina poti je dve uri hoda ali
kakih 8-10 km. Posebne strmine ni in
srednji del ob potoku skozi lengine goz¬
dove je prijeten izprehod. Na meji vi¬
sokega drevja smo pod velikansko ska¬
lo, v zavetju, kjer je nekoč vedril dr.
Grzetič, zgradili zasilno gorsko zave¬
tišče.

Slovenski letoviščarji iz Buenos Aire¬
sa so tudi pripomogli k razširitvi gor¬
niške delavnosti. Naša stara znanca, dr,.
Truden in France Krištof sta pod Tonč¬
kovim vodstvom preplezala catedralski
stolp. Sledil jima je Ivan Arnšek, znan
po svojih plezalnih podvigih v sloven¬
skih planinah v letih po zadnji vojni. S
Pangercem sta plezala Torre in opravila
dve “prvenstveni” na področju jezera
Jacob. Ljubitelji narave iz prestoliee so
sodelovali pri izletih na Capillo, Cate¬
dral, Lcpez, Ventano in Tronador. Zem¬
ljišče, ki ga je kupila buenosaireška
sekcija SPD bo v kratkem plačano in se
bo moglo misliti na zgraditev lastnega
1 počitniškega doma.

Izgledi slovenskega andinizma so to¬
rej prav lepi. Premoženje društva se je
povečalo, planinskega orodja je dovolj
na razpolago in vedno večji razmah, ki
ga zavzema argentinska andinistika,
gre tudi nam v prid. Najpomembnejša
razvojna poteza v letošnjem letu je ne¬
dvomno tesno sodelovanje bariloške sek¬
cije s Clubom Andino. Tukajšnji klub,
ki šteje preko tisoč članov, je najpo¬
membnejše planinsko društvo vse repu¬
blike. Njegovi zastopniki cenijo delo slo¬
venske skupine in si žele našega sode¬
lovanja. Ne bojimo se prevzeti odgovor¬

nosti in prepričani smo, da smo spo¬
sobni rešiti naloge, ki nam bodo v okvi¬
ru argentinskih društev pripadle. Kar je
najbolj potrebno, je, da se med seboj
stalno podpiramo, ne v smeri nezdrave¬
ga sektaštva, temveč v korist in bla¬
gor vsega argentinskega gorništva.

Za preteklo poletje smo predvidevali
slovensko odpravo na jezero Buenos Ai¬
res. Pozneje smo morali misel opustiti
radi pomanjkanja sredstev. Finančni
problem je pač trd oreh. Gospodarsko
stanje naših andinistov in gospodarsko|
stanje društva so ovire, ki nam zaprejo
marsikatero pot.

V različnih slučajih smo opazili po¬
manjkanje potrebnega sodelovanja. V
interesu skupne stvari bi bilo treba eli¬
minirati razna malenkostna osebna
vprašanja. Omejeno število naših vrhun¬
skih plezalcev zahteva najširšo koope¬
racijo med njimi. Vsako tekmovanje je
greh proti čisti gorniški misli. Tekmu¬
je se v gorah z naravo, ali še bolje re¬
čeno z lastnimi slabostmi, ne pa s tova¬
riši.

Večina naših andinistov je dosegla
zavidljivo tehnično višino. V tem oziru
se nekateri štejejo med najboljše ple¬
zalce v republiki. Toda planinstvo ni le
skupek tehničnih znanj o klinih, vrveh
in smučeh. Dr. Jug, ki mu bomo odkrili
spominsko ploščo prihodnje leto, je po¬
kazal na etični smisel borbe z nevar¬
nostjo, z ledom in steno. Vzgoja volje,
samopremagovanje, stremljenje v viši¬
ne in nerazdružno tovarištvo so vrline,
ki so potrebne resničnemu gorniku. Brez
njih je lazenje po stenah nesmiselna
cirkuška akrobacija.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 28. V. 1953

Slovenci v Argentini

Buenvs Aires

V okviru državnopravnega tečaja bi
bil moral imeti v nedeljo, 24. t. m. pre¬
davanje pok. prelat dr. Odar. Sestanek
se je kljub smrti pok. prelata vršil .'n
so ga vsi udeleženci spremenili v kome¬
moracijo pok. prelatu. V kratkih bese¬
dah je opisal najznačilnejše, poteze pre-
latove osebnosti g. Miloš Stare. Na kon¬
cu so vsi navzoči izmolili Očenaš za po¬
koj duše pok. prelata.

Prihodnje predavanje državnopravne¬
ga tečaja’ bo v nedeljo, 31. maja t. 1. toč¬
no ob pol deveti uri na Vietor Martinez
50. Vsi dosedanji udeleženci, kakor tudi
novi prijatelji, iskreno vabljeni.

Komemoracija SKAS-a za pok. pre¬
latom Odarjem. Odbor Slov. akad. sta¬
rešinstva je imel v soboto dne 23. maja
ob. 18. uri na Vietor Martinez 50 žalno
sejo za svojim uglednim članom msgr.
dr. Odarjem. Predsednik SKAS-a g.
prof. Prijatelj Ivan se je v daljšem go¬
voru spominjal dela, ki ga je s toliko
ljubeznijo pok. g. prelat opravljal toli¬
ko let v korist SKAS-a in za napredek
slovenske katoliške kulture in znanosti.
Ob 19. uri pa je bil prav tam članski
sestanek SKAS-a. Ob začetku se je
predsednik g. prof. Prijatelj z lepimi be¬
sedami zopet spominjal pok. odličnega
člana prelata dr. Odarja, ki je toliko¬
krat predaval na sestankih SKAS-a in
odboru redno dajal pobud za delo in na¬
predek organizacije. Obilno delo je opra¬
vil doma, še več pa je dal SKAS-u v
emigraciji, ko je s svojimi prvimi pre¬
davanji na članskih sestankih in študij¬
skih dnevih položil temelje za vse naše
delo izven domovine.

Vsi člani so njegova izvajanja poslu¬
šali stoje, nato pa so skupno molili za
pokoj njegove duše.

Uspela družabna prireditev. V soboto
dhe 23. maja je Slovensko planinsko
društvo v Argentini priredilo uspelo dru¬
žabno prireditev v prostorih pri Dekle¬
vi. V velikem salonu se je vabilom od¬
bora odzvalo toliko Slovencev, ki cenijo
delo in trud odbora za zgradbo sloven¬
skih planinskih postojank, da so bile
vse mize polno zasedene. Postrežba je
bila odlična, dobitki srečovala obilni in
lepi, tekmovalcev na strelišču vedno pol¬
no število.

Družabna prireditev je v veselem in
prijetnem razpoloženju potekala dolgo v
noč.

Letošnje romanje starih in novih slov.
naseljencev k Lurški Materi božji v Lur-
des je bilo zadnjo nedeljo, 24. t. m. ob
pol štirih pop. Pred lurško votlino je
bila najprej molitev rožnega venca, na¬
to procesija skozi zgornjo cerkev v
spodnjo cerkev. Tu je imel cerkveni go¬
vor g. duhovni svetnik Karel Škulj o
ljubezni do naroda, nato so pa bile pe¬
te litanije Matere božje z blagoslovom.
Romanja se je udeležilo lepo število
starih in novih Slovencev.

OSEBNE NOVICE

G. prof. dr. Rudolf Hanželič, o kate¬
rem smo nedavno poročali, da se je pre¬
selil v San Esteban, je sedaj v tem kra¬
ju kaplan v veliki hiši s skoro 100 pre¬
bivalci, razen tega vrši še dušno pastir¬
stvo v dveh velikih naseljih. Na prošnjo
cordobskega škofa je postal tudi profe¬
sor verouka na državni gimnaziji v Ca-
pilla del Monte. čestitamo!

Poroki. V župni cerkvi v Ramos Mejia
sta se poročila v soboto 23. maja t. 1. g.
Ivan Karino-Trinko in gdč. Terezija
Florjančič, oba beneška Slovenca. Mladi
par ie poročil g. Janez Kalan. V isti
cerkvi bosta pa danes stopila pred ol¬
tar g. Ciril Obriskal in gdč. Matilda Ko¬
šir. Obema paroma naše čestitke!

Bamas Mejia

Krajevni odbor Društva Slovencev je
v  nedeljo 17. maja t. 1. priredil prav za¬
nimiv prosvetni sestanek. Za uvod je Bil
napovedan šaljiv prizor, ki pa je zaradi
tehničnih težav moral odpasti. Namesto
tega je g. France Hribovšek prebral
Vombergarjevo satiro “Mlajši rod”. Za¬
tem je sledil prost razgovor o društve¬
nih zadevah, nakar je povzel besedo
zdravnik g. dr. Franc Zorc, ki je v za¬
nimivem predavanju nakazal znake in
pojave raznih za tukajšnje podnebje in
razmere značilnih bolezni in bolezenskih
pojavov. Opozarjal je na predznake raz¬
nih bolezni kot n. pr., pri raku, jetrnih
in želodčnih obolenjih, omenjal gripo in
razne prehlade. Opozarjal je tudi na
škodljive vplive raznega strupenenega
mrčesa, ki je doma v raznih predelih
države. To je važno, da vedo zlasti ta¬
ki, ki mnog-o potujejo. Predavanje je bi¬
lo zelo zanimivo in bi bilo prav, da bi ga
tudi na drugih krajih predavatelj pono¬
vil. Udeležba je bila prav lepa, saj je
nad 120 ljudi napolnilo dvorano. Sesta¬
nek je vodil predsednik Krajevnega od¬
bora g. Aleksander Majhen.

Sosneado

BIKOBORBA

Slučaj je nanesel, da živim z nekim
Špancem iz Madrida. Na prvi pogled sem
dognal, da mu je prirojena strast do bi¬
koborb. Dneve in noči sanjari o Madri¬
du, se spominja “Toreo-v”, katerim je
prisostvoval kot gledalec, in danes do¬
rasel fant si tako močno želi postati
eden izmed tistih borcev kot so bili Ma-
nolete, Dominguito, Miguel Ortega,
i.t.d.

Dlje časa sem ga opazoval, dokler se
mi ni posvetilo:

“Ismael — que le parece si hacemos
un toreo aqui, en la Cordillera?”

Fantu ni bilo treba dvakrat reči. Pri
inžinerju je izprosil vse potrebno, in v
enem tednu je bila “Plaza de toreo” pri¬
pravljena. Bika so privlekli iz Patago¬
nije, lepo rejenega, z rogovi, ki jih je
bilo strah pogledati.

Slavnost se je pričela v nedeljo popol¬

dan, in je privabila radovedne že od daleč
naokoli. Domača dekleta so si nataknile
španske noše, orkester pa je godel ve¬
sele in poskočne, v skladu s slavnostjo.

Ismael je bil bled kot zid; prvič v
življenju se mu je jela izpolnjevati vro¬
ča želja stati s “capo” v rokah, naspro¬
ti ogromnemu biku, ki je nestrpen gre¬
bel z nogami v pesek, in se pripravljal
za spopad.

Gledalcem je zastal dih, ko se je po¬
šastno pognal proti mlademu in neiz¬
kušenemu krotilcu. Le-ta pa je srečno
prestal “El primer pase”. Občinstvo mu
je burno vzklikalo, in mu vlilo novega
poguma, tako da je fant skoro pozabil
na razjarjenega bika, ki se je zagnal
drugič proti njemu. Tudi to pot je sreč¬
no prestal.

Stal sem pri vhodu, naslonjen na “Ga-
rocho”, palico, ki služi za skakanje pre¬
ko bika. Meni so določili to točko. Ner¬
vozno sem vlekel cigareto, in čakal na
ugodno priliko, da se poženem preko ži-
I vali. Nekaj metrov od njega sem si vzel
zaleta, in v krasnem loku zaplaval on¬
kraj bikovega repa. Da je bilo vzkli¬
kanje nepopisno, mi ni treba posebej
omenjati. Zajela me je neka neznana
strast, in izrabil sem trenutek, ko je
Ismael zapustil areno, da se nekoliko od¬
počije in z njegovo “Capo” sem nadalje¬
val “toreo”. Dekleta so vzklikala kot za
stavo, poverjenica pa mi je izročila
■ “Cuatro banderillas”, da jih zasadim u-
bogi živali, ki je upehana čakala novih
izzivanj. Zataknil sem si dve za pas
ostali dve pa povzdignil nad glavo, in
pozival bika. Kot da bi vedel za mojo
namero, se je nekoliko časa obotavljal,
nato pa se divje pognal proti meni. V
smrtni tišini, ki je vladala, sem čul utri-

Bruštveni oglasnih

Slovenski pevski zbor “GALLUS” je
namesto cvetja na grob pok. Marjana
Koritnika daroval za podporni sklad
Društva Slovencev 300.— S. Odbor Druš¬
tva Slovencev se za plemenit dar lepo
zahvaljuje.

Člani in članice Društva Sloven¬
cev! Zadnji obrok posmrtninskega
prispevke je že zapadel. Prosimo
vse, da znova vplačajo G.— $ po¬
smrtninskega prispevka. Ne odla¬
šajte s plačilom! Pohitite, saj je po-
smrtninski sklad ustanovljen za tre¬
nutke, ki so v vsaki družini najtežji.
Dogodki zadnjih tednov nam kaže¬
jo, da ne vemo ne ure ne dneva, ko
lahko tudi vsakega izmed nas zade¬
ne roka smrti.

CERKVENI OGLASNIK

Sveta ura bo v Ramos Mejia na praz¬
nik sv. Rešnjega Telesa ob štirih pop.
v. župni cerkvi, nato pete litanije Srca
Jezusovega in blagoslov.

Verouk za slovenske otroke bo v Ra¬
mos Mejia vsak ponedeljek ob 5. uri
popoldne.

OBVESTILA

Drugi diskucijski večer o gospodar¬
skih vprašanjih bo v soboto 30. maja na
Grenaderos 61. Predavata gg. dr. Ing.
Lenček in Jože Mavrič, st. — Soc. org.
tečaj bo 1. junija ob sedmih zv. Preda¬
va g. prof. dr. Ahčin.

V nedeljo, 31. maja ob 13. uri bodo
fantje SFZ na igrišču blizu slov. naselja
v San Justo igrali nogometno tekmo z
moštvom Club Dep. San Justo. Iskreno
j vabljeni.

Fantje! V nedeljo, 31. maja ob 18. uri
bo priredila SFZ v župnijski dvorani v
Ramos Mejia redni sestanek, ki bo po¬
svečen spominu padlih domobrancev.
Častna fantovska dolžnost je, da se ga
udeležimo vsi fantje.

Odbor SFZ

CONTADOR necesita Industria
grafica importante.

Informaciones en la olicina de
esta administracion.

Jože Hus

stavbni tehnik

NAČRTI — ZIDAVA — NASVETI
CALLE MOLINA 1114
LINIERS CAPITAL

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico
Uruguay 387

T. E. 38-0122 Buenos Aires

SUDEXPORT- TRST

Znano podjetje za odpošiljanje paketov iz Trsta. Triletno delo za kliente
iz Argentine je zadostna garancija

Zastopstvo za Argentino:

25 de Mayo 140, 2 \  of. 15, Tel. 34-8GG1 in 33-7294, Bs. Aires

Prvovrstno blago. Vsaka pošiljka je zavarovana. Vsako morebitno škodo
povrnemo. Paketi prispejo od dneva naročila v roku 20-25 dni
Nekaj naših standard paketov:

Paket št. 1.

3 kg kave la

IV 2  kg riža.$ 180,—

Paket št. 2
3 kg kave la

IV 2  kg sladkorja ....  S 178.—
Paket št. 3
3 kg kave la
3 kg riža splendor
3 kg sladkorja
1 kg švicarske čokolade
% kg orig. Ceylon čaja
1 kg holand. kakaa
Vi  kg ind. popra
1 kg prvovrstnega prepe¬
čenca . $ 440.—

Paket št. 4

3 kg kave la

4 kg testenin

3 kg riža splendor
1 kg holand. kakaa . . S 375.

Paket št. 5

3 kg kave la

Vz  kg orig. Ceylon čaja

Vi  kg ind. popra

3 kg riža splendor

3 kg sladkorja . $ 332.

Paket št. 6
3  kg kave la
6 kg riža splendor
6 kg sladkorja . $ 320.

45 kg bele kanadske moke v dvojnih vrečah No. 000 $ 320.-
45 kg bele kanadske moke v dvojnih vrečah No. 00 „ 290.-

Cene blagu za kombinirane pakete po želji naročnika:

1

1

1

1

1

1

1

1

17

kg kave la extra . $ 46.—

kg kave Rio . „ 42.—

kg riža splendor.. 9.—-

kg sladkorja . „ 8.—

kg testenin vseh vrst iz

kanadske moke . „ 8.—

kg pravega holand. kakaa „ 35.—

kg. orig. Ceylon čaja .. „ 35.—

kg orig. ind. popra ....  „ 162.—
kg -— v kanti — čiste
svinjske masti . „ 306.—

200 gr-konserva sardin v

olju .

1 kg najfinejšega prepe¬
čenca .

1 kg sadnih bonbonov ....

Poštnina:

do 4Vz  kg . $ 40.—

do 9 kg . „60.—

do 14 kg . „ 70.—

do 18 kg. ........ „80 .—

7.50

45 —
40 —

V te cene je vključena poštnina vse
do bivališča prejemnika.
Zdravila pošiljamo z letalsko pošto.

Naročila, informacije, giro-postal, čeke, pošiljati na

SUDEXPORT

25 de Mayo 140, 2?, of. 15 — Buenos Aires
Iz Argentine odpošiljamo pakete z novim in starim blagom, kakor tudi ži¬
vila. Za gotove predmete dvigamo dovoljenja, za staro blago preskrbimo
dezinfekcijo proti majhni odškodnini.

pe srca, in odskočil sem v poslednjem
hipu, ko sem že čutil rogove ob trebuhu,
ter z nepopisno naglico zasadil z vso si¬
lo zastavnici v hrbet. Pravi užitek je
šele tedaj napočil občinstvu, ne pa meni,
kajti bik se je razjarjen znova zagnal
proti mučitelju. K sreči je tedaj nasto¬
pil tudi Ismael, a bik se zanj ni zmenil;
hušknil je mimo mene, in dve novi za¬
stavici sta mu okrasili hrbet. Izdreti
zastavice ne bi bilo napak, sem pomislil.
V dveh skokih sem mu izdrl tri, .četrto
pa si je sam otresel.

Slavnost je izpadla veliko bolje kot
smo pričakovali. Z lsmaelem sva po¬
stala junaka dneva, uboga žival pa je
mučena plačala uživanje občinstva. K
sreči rane niso bile tako globoke, in ži¬
val se danes zopet mirno pase po sočnih
patagonskih pašnikih. D. J.

i Marsikdo še ne ve

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

ODPUST ZARADI POMANJKANJA
DELA

Vprašanje: V naši tovarni so odpusti¬
li vse starejše delavce zaradi pomanj¬
kanja delji in so nam izplačali enojno
odpravnino. Nekaj mlajših delavcev, ki
so prišli v službo za nami, pa niso od¬
pustili. Delodajalec pravi, da jih ne sme
odpustiti, ker so v bolniškem stanju oz.
dva sta pa pri vojakih. Ali ne pravi za¬
kon, da se morajo odpusti zaradi po¬
manjkanja dela izvršiti po vrsti: najprej
je treba odpustiti tiste, ki so najmanj
časa v službi? V nasprotnem primeru
imajo starejši menda pravico na dvojno
odpravnino.

Odgovor: Ob pomanjkanju dela mora
delodajalec najprej odpustiti tiste de¬
lavce, ki so kot zadnji nastopili službo.
Če ne stori tega, mora odpuščenim sta¬
rejšim delavcem izplačati dvojno od¬
škodnino. Do zadnjega časa pa je velja¬
lo pravilo, da delodajalec tudi v teh pri¬
merih ne sme odpustiti onih delavcev, ki
so v bolniškem staležu ali ki služijo svoj
rok v obvezni vojaški službi.

Nedavno pa je Vrhovno sodišče (Su-
prema Corte) province Buenos Aires za¬
vzelo drugo stališče. V nekem konkret¬
nem sporu, ki je popolnoma podoben Va¬
šemu primeru, je razsodilo takole: Pri

o kavi naslednje:

Ime je kava dobila od turške bt
sede Kajveh (pijača), ki so jo  p 0 .
vzeli iz arabske gahvar. Kavo p 0 .
zna človeški rod že nad 1000 let ter
je Abesinija edina dežela na svet% t
kjer raste kava divja. Od tam
kava prišla v Arabijo. Kavo pijej,
ljudje že nad 700 let. Divja kave
nim.a kofeina in je silno grenko,
kisla. Gojena kava vsebuje kafein.
Prvo kavarno v Evropi so odprli v
Carigradu l. 1554, potem v Benet-
kali l. 1645, v Londonu 1652, v
Hamburgu 1679, v Stokholniu
1720. Danes je znanih dvanajst
različnih vrst kave. Drevo, na ha.
terem raste kava, se imenuje ko.,
feto. Puste ga zaradi lažjega obl
vanja sadu, v katerem sta navad¬
no po dve zrni in ki raste kar po
vejah in po deblu, zrasti samo t
višino do dva in pol metra. Prvi
sad dd po treh letih po vsaditvi, po
dvajsetih pa usahne. Vsako drevo
da od 1 do 3 kg kave enkrat letno.
Po potrošnji kave na osebo si de¬
žele slede v tej vrsti: Švedska, Ku¬
ba, Danska, USA, Belgija, Norveš¬
ka, Nizozemska, Finska, Švica,
Francijo .1  itd. Največ kave popije¬
jo na, švedskem, kjer pride letno
na osebo 7 kg kave. Največji pro-
ducent kave je Brazilija. Od sve¬
tovnega letnega pridelka 20 mili¬
jonov vreč kave je Brazilija pride¬
la 14 milijonov vreč. Najboljša je
arabska kava.

pomanjkanju dela mora delodajalec naj¬
prej odpustiti tiste delavce, ki imajo naj.
manjšo službeno dobo; samo v tem pri¬
meru mu ni treba plačati dvojne od¬
škodnine. Določilo o bolnih delavcih in
o vojaški službi ima svojo veljavo sa¬
mo za normalne primere. V primeru po¬
manjkanja dela pa se delodajalec ne
more sklicevati na te predpise.

Iz tega je razvidno, da imate tudi Vi
pravico do dvojne odškodnine, ker ni de¬
lodajalec odpustil delavcev po vrsti,
vštevši tudi bolne delavce in one v vo¬
jaški službi.

Najhitreje, najbolje in najbolj solidno!

Paketna Agencija « P A K E X P O R T »

pošilja Vašim svojcem v domovino pakete iz Trsta. Pošiljke priha¬
jajo na naslovljenca v 20  — 30  dneh. — Paketi so zavarovani.
Pošiljamo pa tudi pakete iz Buenos Airesa s starimi in novimi
oblekami. — Za novo' blago preskrbimo sami izvozno dovoljenje.
Zdravila pošiljamo z letalsko pošto.

Glavni zastopnik:

OTON FRESL — Buenos Aires, Reconquista 656/1-2 — T. E. 31-2241

URADNE URE: vsak dan od 9.—12.30 dop. in od 15.—18.30 ure popoldne.
Ob sobotah samo dopoldne.

ŠOLSKE POTREBŠČINE:

Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd.

Lepe albume raznih vrst in kakovosti
Slike slovenskih pokrajin

Potrebščine za pisarno, šolo in dom
Darila za razne prilike
Vam nudi

Sanleria y Papeleria SANTA JULIA

Vietor Martinez 39 - Buenos Aires

Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬
kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine
in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo.

*XXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX£

'I "ČASA BOIC”  — urama in zlatarna

*  OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

NAKIT IN URE SVETOVNIH ZNAMK
BUDILKE

PREDELAVA IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro.

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

XXXXXXXXXXXXXXXXXXX*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3«Š

Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires