ttjrjf 1 jWAR )NDS 'AM®*-' DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 20, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. WFERENCA V QUEBECU MOTRIVA O INVAZIJI Kr< % 19. avg. — Rezultat ene v Quebecu bo skoro hitr, K k rejsa izvršitev načr- Za kazijo Evrope, da se odvzame nekaj bremena grmadi na vzhodni fron- .v.!ateSi so mnenja, da je |j zaposlena na ru- si!![0nti. kjer pritiska nanjo s, armada s tako silo brez ""a, da .Sij močne Hj, ako bi zavezni- reč, da boj na Siciliji ni vzel z To, ne bo mogla posta-. obrambe v i Evr °daUVarili iz Anglije" aJ Natančnejšega s te ' etlce javnost ne bo zve-ia^J1 k°ncem. Takrat boli* , Ro°sevelt inChurch- cu. Morda bodo vojaški voditelji odločili, da je zdaj čas udariti na zapadno Evropo, dokler ima Nemčija polne roke na vzhodni fronti. Nemci bi morali svojo moč razdeliti, kar bi olajšalo delo ruski armadi. Zato, najbrže, se pa Rusi tako vneto bi je j o, da bi dokazali zaveznikom, da je čas udariti zdaj. Glasilo ruske armade, Rdeča zvezda, je zapisalo nam- % časnikarskim po- tv .em nekaj, kolikor sme %k nost> ne da bi se so-' 8 lem okoristil. oi)tj k ofenziva na vzhodni SL.,0 °čividno vplivala na >AJt konf, erence v Quebe- ruske fronte niti eno nemško divizijo. To znači, da želijo Rusi z invazijo v večjem obsegu in sicer v zapadni Evropi in to takoj. Sicer je gotovo, da so bili načrti za i n v a z i j o narejeni že davno, toda ta konferenca bo določila, če se ti načrti izvedejo takoj, ali se ž njimi počaka do spomladi. ^«0MZ DUŠ0 IN Sier p lik j0.' a- — Policijski na- faflSepk Gardner mora res l0cje 2 dušo H in telesom. Jij0!^0ral nesti poziv na V p eniu okoliškemu far-iajn°Vfdali so mu, da ga % sklenil je, da počaka, ravno seno. Policist . a> potem si pa sle-yune v roke in tri ure % V P°tu sv°je&a obra-itiu • Ko se je farmar vr-• ^ Policist izročil pozi-°odPeljal domov, o--- '."»jnish-i odhajajo ^Berlina •^Poiyx ' — švedsko časo S .fsk • ft / .J1 A i, roCa, !seij| 'J®a je nemška, vla-Že VSe svoje urade % J" mesta Berlina. Ostal !°v-%.!leznaten štab urad-\Jri trdijo, da je od-Unaj, drugi pa, da % ^Urade v razna mesta r&ndenburg. U. S. in angleška produkcija prekaša osiško London.—Vojna produkcija Amerike in Anglije je trikrat tako velika kot skupna produkcija osiških držav. Tako je izjavil angleški minister za produkcijo. Slovenci so kupili znano kegljišče na 185. cesti v Nottingham!! štirje znan Slčvenci: John F. Lokar, tajnik župana Lausche-ta; Albert Milnar, žogometni igralec pri clevelandskem teamu Indians; Phil Močilnikar, sin poznane slovenske družine in Anton Skufca, prej poslovdja kegljišča Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., so kupili znano kegljišče "East 185th Street Bowling Center," 770 E. 185. St., ki se nahaja takoj zraven Bukovnikovega študija. Novi lastniki tega kegljišča bodo priredili slavnostno odprti j o v soboto 21. avgusta ter za to priliko prijazno vabijo vse svoje številne prijatelje in znance na obisk. V tem prostoru je na razpolago 12 modernih kegljišč ter moderna stojišča za okrepčila, kjer se servira najboljši prigrizek in pijače. Poslovodja kegljišča bo Anton Skufca. Mi čestitamo podjetnim rojakom, in nas veseli, da je prišlo podjetje v spretne slovenske roke. Podjetju želimo kar največ; uspeha, rojakom pa toplo pripo-j ročamo, da kegljišče ob prili obiščejo in se tam zabavajo pri tem zdravem športu. -o- Iz raznih naselbin Ameriške bojne ladje obstreljujejo Italijo Msgr. Hribar je daroval $1,367.07 za staro domovino Zbirka za pomoč stari domovini ,se je znatno povečala, ko nam je prinesel Rev. Baraga $1,367.07, kar je $10,000 Razbito letalo je ubilo tri otroke San Diego, Cal.—Dvoje ar-madnih letal je trčilo nad gosto naseljenim Linda Vista. Ruševine letal so padle med otroke in tri ubile. Ubit je bil tudi en pilot. $9,000— 8,000- §7,000— 6,000- §5,000— §4,000— $3,000— §2,000- §1,000— daroval č. g. msgr. -o- Vitus Hribar, ki Romanje Slovencev v ^s—ir nedeljo v Providence van ob priliki nje- Heights, Euclid Nemci so se umaknili z obrežja južne Italije, toda do-važajo ojačenja v severno Italijo iz Francije in iz Nemčije. ZAVEZNIKI OPOZARJAJO EVROPO, NAJ ČAKA NA INVAZIJO Severna Afrika, 19. avg. — Ameriško bojno brodovje je včeraj prvič obstreljevalo italijansko celino, dočim zavezniška zračna armada neprestano zasleduje osiške čete, ki se umičejo iz južne Italije. Eden bo odšel iz Kanade v Moskvo New York.—Iz Quebeca je naznanjal radio, da bo po konferenci zaveznikov v tem mestu odšel angleški zunanji minister Eden v Moskvo, da bo Stalinu povedal vse zaključka konferenco. Na obisk v Minnesota Anton Zalar iz 17003 Grove-wood Ave. je odšel za dva tedna na obisk k svojim sorodnikom in prijateljem na Ely, Minn, želimo mu mnogo razvedrila. Nov grob Včeraj je umrla Rose Fier, rojena žibert, stanujoča na 1177 _____1Jev. E. 148. St. Pogreb ima v oskrbi '?ra SDD na Waterloo Svetkov pogrebni zavod, čas po- 435 E.Ivana v cerkvi sv. Jeronima ma-'k ^^ bo zbor pri" za pokojno Terezijo Mramor ■ bo objavljeno v ča-'ob priliki 3. obletnice njene Seta^r^ni lmladi"skega pev- l l«i _ 'do Nokomis, 111. — Dne 2. avgusta je vlak povozil skupino delavcev, ki so delali progi tri milje vzhodno od Nokomisa. Devet delavcev je bilo na mestu mrtvih in med temi je tudi — kakor čitamo v čikaških listih — Leopold Hočevar, vsekakor Slovenec. Ely, Minn. — Pred tedni so otroci nabirali borovnice v gozdu štiri milje od Elyja in pri tem so našli mrliča, ki je bil rojak John Pirš. Kako je umrl, ni znano. Bil je vedno gozdar in doma iz Gojzda na Gorenjskem, star okrog 50 let in v Ameriki je bil čez 30 let. Druge podrobnosti o njem niso znane. Milwaukee. — Dne 31. julija je umrl John Puhek, star 72 let in rojen v okolici Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je ži vel 45 let, prva leta v Calume tu, Mich., in tukaj zapušča ženo in pet sinov. — Dne 27. jul. je umrl Anton Pucel, vdovec, star'da, gove z ha t e maše zadnjo nedeljo. Vse do zadnjega centa je izročil za sirotno staro domovino. Msgr. Hribar zasluži vse priznanje in gotovo mu bo tudi domovina večno hvaležna za ta velikodušen dar. Ta lepa vsota je bila pa nabrana sledeče: Podružni. ca Slovenske ženske zveze v Lorainu je darovala $75, družina Paul iz E. 30. ceste, Lorain, O. $10, in družina Peru-šek, E. 30. St. Lorain, O. $5, skupaj $90. Vstopnina za program v dvorani je znašala $411.00, ostalo vsoto so pa darovala društva in posamezniki, katerih imena bodo pozneje priobčena. Toplo zahvalo zaslužijo za ta izredno velik dar poleg msgr. Hribarja, tudi Rev. Francis Baraga, ki je imel v oskrbi vso prireditev ob priliki zlate maše, ter vsi darovalci. V našem uradu so pa še darovali: Mr. in Mrs. Anton Jarc, 19600 Ormiston Ave. $5, John in Mary Sedej iz Beech Grove, Ind. $5 mesto venca na grob Mary Sibenik; Mary Darovec, 1914 Shawnee Ave. je dala $3, in Mrs. Ursula Ivsek iz Rock Springsa, je darovala $2.80. Glavni blagajnik Anton Grdi-na poroča: Neimenovana vdova je darovala $21.13, Mrs. Anto-nia Rupnik, Brooklyn, N. Y. $10, Antonia Furlan, Trinidad, Colo. $3, Mrs. Mary Pešec, 18871 Lo-cherie Ave. $3, Mrs. Mary No-j 20300 Lindberg Ave. Slovenska Oltarna društva vseh slovenskih župnij iz države Ohio bodo imela to nedeljo romanje k Lurški Materi Božji v Providence Heights, Euclid, O. članice se bodo zbirale tam že ob dveh popoldne, ob tri četrt na tri se bo pričela pobožnost. One, ki pridejo iz Newburga, naj vzamejo na Euclid Ave. ulični voz, ki nosi napis "Euclid 212," ki jih bo pripeljal prav pod hribček. Oltarna društva vabijo tudi druge rojake in rojakinje, da se udeleže tega romanja, da bo udeležba čim večja. -o- S0VJETI SE ZGRINJAJO VHARKGVU Rusi so odrezali razen enega vse izhode za beg Nemcem Ameriške bojne ladje, ki so do-zdaj podpirale operacije sedme ameriške armade na severnem obrežj u Sicilije, so se pomaknile do obrežja Italije. 20 milj severno cd okupirane Mesine je zavo-zilo ameriško brodovje v zaliv Gioia ter začelo pošiljati težke izstrelke na obrežje, kjer so krogle zadevale n\ostove in razne važne naprave. Bombniki pa razdirajo ceste in železniške proge, po katerih bi se nemške in italijanske čete, ki so ušle iz Sicilije, mogle umikati proti severu. smrti. k* *"a Naši rojaki M ta M Washington, je >n V^lnik na dopust Pvt< zadni, K- sin Mr. in Mrs. \ 12 9g8 E. 77. St. ' ' 111 M,** * iaj \AS' John Udovich, sta prejela od da je z odli-3e bil ! kot letalski ka-Co]Clto poslan v Ma- sS> St. Paul, Min-j^daljnih študij poklican 25. v treningo je 0rt Le onard Wood, ^ ViJ„le^aduiral iz »»le leta 1941. Pred odhodom v armado je bil uslužben pri General Electric Co., ob večerih je pa obiskoval Case School of Applied Science.' Bodočemu letalcu želimo vso srečo. Njegov sedanji naslov je: A/S John C. Udovich, 349th College Trg. Detachment (Aircrew), Macalaster College, St. Paul 5, Minnesota. M ta M Mornar Frank Somrak, sin Mr. in Mrs. Anton Somrak iz 1210 E. 169. St. je prišel v sredo domov na dopust za 9 dni. Nazaj se bo vrnil v četrtek v Great Lakes, 111. Tam se bo treniral za letalskega strojnika. 58 let in doma iz Trebeljna na Dolenjskem. V Ameriki' je bil 37 let in tukaj zapušča sina in dva brata. — Dne 24. jul. je v kliniki Mayo v Minnesoti umrl Louis Kovačič, star 50 let in doma od nekod na Dolenjskem. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo, sina in tri hčere. Indianapolis, Ind. — Dne 4. avgusta je umrla Magdalena Klemenčič, stara 56 let in doma iz Gradiša, Šmartno pri Kamniku.- V Ameriki je bila 23 let in tukaj zapušča moža, brata in tri sestre. Mullan, Idaho. — Dne 10. avgusta je v tukajšnji bolnišnici umrl John Oražem. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem in tuka zapušča ženo Rosie in sina Franka, nekje na Pacifiku pa sina Rudolfa; da. lje zapušča hčer Jennie Harrison v Livingstonu, Mont., brata Ignaca v Buttu, Mont., in brata Franka v Victor ju, Colo., v starem kraju pa brata in dve sestri. Bentleyville, Pa.—Pred dnevi je tukaj umrl Josip Kovač, star 71 let in rojen v Podpriskem pri Kočevju. V Clevelandu zapušča sina in hčer, tukaj pa dva brata. Mrs. Mary Widmar, Ramah, Colo. $1, od Ameriške Domovine prejel $60. Zadnja bilanca poročana je bila $5,928.53, k temu se doda vsej London, 20. avg. — Ruske armade, ki obkrožajo Harkov z namenom, da popolnoma obkolijo nemško posadko v mestu, so napredovale včeraj na treh straneh mesta od treh do sedem milj. Rusi so pobili 2,400 Nemcev, ki so se pognali proti njim, da jih ustavijo v brezupnem boju. Tako zatrjujejo poročila iz Moskve danes zjutraj. Nemška garnizija v Harkovu ima na razpolago za beg samo železniško progo v smeri jugozahoda, dočim se ruske čete že vsipljejo v predmestja Harkova od jugovzhoda. Rusi se zgrinja jo proti mestu od treh strani. Nemci poganjajo v bojno lini. London, 19. avg. — Angleški vojaški krogi poročajo, da vsi-plje Nemčija v severno Italijo nova ojačenja z namenom, da se bo tukaj postavila proti zaveznikom in skušala braniti dohod v Nemčijo. V zadnjih par tednih je prišlo iz Francije in iz Nemčije najmanj sedem t«mškifrdt-vizij, vendar natančna vojaška moč Nemčije v severni Italiji ni znana. Istočasno so pa nemške čete zasedle francosko obrežje od ita lijanske meje do Toulona, katero so imeli prej zasedeno Italijani. Pred padcem Sicilije je imela Nemčija južno od Neaplja dve ali tri divizije. Iz Sicilije jih je rešila kakih 25,000, torej je v južni Italiji še kakih 50,000 do 75,000 nemških vojakov. Kot se poroča, so se Nemci umakniti od obrežja v južni Italiji in se ustavili na novi obrambni lini ji, kakih 30 milj severno. Radio iz Aližira, kontroliran od Združenih narodov, je urgirsl patriote v okupirani Evropi, naj se pripravijo na invazijo. Radio je svaril, da zaenkrat še ne bo povedano, kje bodo zavezniške armade najprej udarile, toda dežela, ki bo prva osvobojena po Eisenhower bo najbrže ostal vrhovni poveljnik čet v Sredozemlju Quebec. — Konferenca zaveznikov bo najbrže določila, kdo bo vodil invazijo na Evropo. Iz tega, ker je predsednik Roosevelt poslal čestitke generalu Eisenhower ju radi zmage v Siciliji, se sklepa, da bo ostal Eisenhower še nadalje vrhovni poveljnik v Sredozemlju. Vrhovno poveljstvo nad četami, ki bodo naskočile zapadno Evropo, bo pa oddano kakemu Angležu, najbrže generalu Alexandru, ki je zdaj glavni pomočnik Eisenhower ju. Generalu Montgomeryu, ki poveljuje 8. angleški armadi na Siciliji, bi bilo pa dano povelje za ofenzivo proti Japoncem v Burmi, kar se napovedu- za mestno zbornico so sledeči: V vardah, kjer prebiva največ Slovencev, so sledeči priglasili kandidaturo za mestno zbornico: Varda 2 — George Travni-kar, Howard Ernst, Walter Trapnell, Steve Suhajcik. .Varda 10—Edward L. Pucel. Varda 15—William J. Rogers. i Varda 23—Edward J. Kovačič, John M. Novak, Harold Rubin, Anthony Kosan in William J. Kennick. Varda 28—Michael M. Lu-cak, Hugh J. MacFarland. Varda 32 — Anton Vehovec, John J. Prince, Frank J. Supa-nick, Alexander Hein, Harry T. Lathy. Varda 33—Thomas J. Gunning, Charles W. Shewring, James Donnelly. jo vse, kar imajo na razpolago, da bi ubranili Harkov, toda nihče! zavezniški armadi, bo dobila to ne more zadržjati ruske sile. | sporočilo v zadnji minuti. Do te 1 , Tudi pri Brijansku na severni časa naJ Pa domoljubi pripra gornje izkazilo darov, tako je da-lfronti Rusi napredujejo. Brijan>ijo vse potrebno, da bodo poma Za gospodinje One naše gospodinje, ki se ukvarjajo s prezerviranjem ženeš na banki naložena lepa vso-j" "^ včeTa'/"naiS&n osvobodilni zavezniški ar-' lenjave, imajo zdaj že delo. V + ^ 7r\r\ oo I 1 .....j! . i • i _ i . ' ep 71 i i «rv naimriv fini' cfi | dvajset milj. ta $7,700.38. Torej se vidno bližamo desetemu tisočaku. Še nekaj pomoči od strani dobrih ljudi in zaželje-na kvota bo dosežena. Poroka V soboto 21. avgusta se bo poročil Pfc. Ludwig J. Lukanc, sin poznane družine Mr. in Mrs. Jerry Lukanc, 1120 E. 174. St., in Miss Annie Kovačič, hčerka Mr. in Mrs. Anton Kovačič, 474 Arbor Rd. Poroka se bo vršila ob devetih zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji so vabljeni, da se poroke udeleže, ženin se bo vrnil na svojo postojanko Eglin Field, Fla. v sredo. Vse najboljše mlademu paru. Ilirija ne bo imela vaje Pevski zbor Ilirija nocoj ne bo imel običajne pevske vaje: kar naj vzamejo pevci in pevke na znanje. Naznanila iz župnije Marije Vnebovzete Farno vodstvo naznanja sledeče: Maše ob nedeljah bodo odslej po sledečem redu: 5:30, 7, 8, 9, 10, 11 in opoldne. V nedeljo bo razdeljen finančni račun za leto 1942 pri vseh mašah. Do opoldne naj prineso vsi, ki niso še to strili, odrezke od srečk v župnišče. Popoldne ob 2:30 bodo pa v stari šoli dvignjene številke za $750.00 denar, nih nagrad. Spravite suknje Tisti, ki ste včeraj začeli vlačiti suknje iz shrambe, jih lahko kar spravite nazaj. Včeraj zjutraj je bil res najmrzlejši 19. avgust od leta 1882, toda kmalu se je ogrelo in gorko bo ostalo. Evropo iz Sicilije ali iz Anglije, ali pa od obeh strani hkrati. madi. Pri tem pa da naj bodo sezi-ii so na™reč te dni: stročji previdni, da ne padejo sovražni- fižol> Paradižniki in sladka ko. ku v roke. ' 'ruza. Zavezniki lahko udarijo na Za naše gospodinje prideta največ v postev tizol m pa paradižniki, katerih cena je danes precej zmerna. Zelo priporočljivo je, da letos veliko prezer-virate, da boste imeli doma pozimi in še drugo leto stvari, ki jih bo morda težko dobiti in cena bo večja morda zanje. Načinov, kako prezervirati fižol ali paradižnike, je več in nekatere naše gospodinje so prav spretne v tem. Torej katera ima čas, priprave in veselje, naj si nakuha zelenjave, da bodo police v kleti polne. Ako se katera doslej s tem še ni bavila, naj vpraša pri sosedi za recept. Mnogo dobrih kuhinjskih receptov pa redno prinaša "Zarja," glasilo Slovenske I ženske zveze. TA JIH NE BO VEČ VOZIL K DENTISTU Portage, Pa. — Noel Plum-mer, star 6 let, ne bo več vodil prijateljev k dentistu. Nedavno je njegovega prijatelja Billya bolel zob, pa se je bal iti k zobo zdravniku. Ponudil se je mali Noel, da bo šel ž njim. Pri zobozdravniku je hotel Noel pokazati prijatelju, kako gre vse brez bolečin od rok in se je vsedel na stol. Dentist mu je pregledal zobe, našel enega slabega in mu ga izdrl, predno je mogel Noel protestirati. —^-o-- Kupujte vojne bonde! v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMXB DEBEVEO. 141 tor «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poiti, celo leto 17.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pofitl četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po razna&lcih: celo leto $6.50; pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ______Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State* and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year O. S. and Canada $3.60 for 0 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall »3.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for > months _Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 196 Fri., Aug. 20, 1943 Strategija na nakovalu Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta zopet v vojnem posvetovanju. Njun sestanek v Quebecu z generalnima štaboma obeh držav ima namen spraviti v pravo obliko angleške in ameriške vojne načrte, da bodo odgovarjali tmepu vojne. Vojni dogodki v Tuniziji so bili prehiteli Roosevelta in Churchilla. Nenadno zrušenje nemških armad v Severni Afriki ju je našlo nepripravljene za nadaljno bojno potezo. In 15 dni potem, ko so zavezniške armade stopile na Sicilijo, je Musolini odstopil. Zavezniki niso imeli niti vojaških, niti političnih načrtov pripravljenih za ta nepričakovan dogodek. Zdaj imata Mr. Roosevelt in Mr. Churchill pred seboj možnost, da se bo zrušila Nemčija, predno bosta angleška in ameriška armada pripravljeni okupirati deželo. Ruska armada bi lahko prišla v Nemčijo prva. To pojasnjuje, zakaj je na konferenci v Quebecu en stol prazen. Na tem stolu bi sedel namreč Jožef Stalin, če bi bil navzoč. Stalin trdi, da na to konferenco ni bil povabljen. Trije možje, voditelji treh najmogočnejših držav, ki so v zvezi proti Nemčiji, so igralci v ogromni igri mednarodne politike. Dva izmed njih, Roosevelt in Churchill, sta že stara prijatelja. Tretji, Stalin, je zunanji človek. On se ni nikdar udeležil kakega zaupnega posvetovanja. Kako se bodo ti trije možje sporazumeli, bo imelo za posledico razvoj dogodkov po vojni, kar morda ni več tako daleč. Mr. Roosevelt drži močne karte v rokah. Za seboj ima najmočnejšo zračno armado na svetu; ima za seboj mornarico, ki bo kmalu še enkrat tako močna kot vsaka druga na svetu; ima novo armado, ki naglo postaja ena največjih in najboljših. Vrhu vsega tega pa ima za seboj najboljšo industrijo na svetu. Dozdaj Mr. Roosevelt teh svojih močnih kart še ni igral, da bi ž njimi ustavil smernico za bodočnost, kakor si jo misli potrebno on. Saj je še 28. julija izjavil, da zdaj še ni čas oziroma, da je še prezgodaj, da bi se spustili v detajle za povojne mirovne pogoje. Iz vojaškega stališča rečeno, se Churchill in Roosevelt prav lepo razumeta. Na diplomatski strani je Roosevelt vedno sledil Churchillovemu vodstvu. Z Stalinom ni še imel razgovorov iz oči v oči, kot jih je imel s Churchillom. Res je, da je pomagal ruskemu vojnemu naporu s posojilnim skladom, toda z rusko vojaško strategijo ni imel nobenega opravka. Tudi ni dosegel z Stalinom nobenega sporazuma glede povojnega ravnanja z Nemčijo ali okupiranimi evropskimi deželami. Churchillove karte obstoje iz mogočnega imperija, z strategično razpostavljenimi bazami, močno zračno silo, drugo največjo bojno mornarico, malo toda dobro izvežba-no armado in industrijo, ki je sicer navezana na uvoz siro-vin, toda. je dokaj sposobna. Mr. Churchill ne bi rad videl dosti spremembe po vojni. -Z Rooseveltom se dobro razume in se sam imenuje "Rooseveltov pribočnik," dočim z Stali-# no mnič kaj dobro ne orjeta. Ko je obiskal Moskvo sta se z Stalinom sprla radi vojne strategije. Pa tudi Stalin ima močne karte in precej asov med njimi. Ima armado, ki je pokazala, da je kos nemški. Ima zračno armado, ki postaja vedno močnejša, ima industrijo z ogromnimi sirovinami in ogromno rezervo v narodu. Sicer nima pomorske sile, toda njegove armade lahko dominirajo Evropo in Azijo. Dasi je Stalin podpisal 20 letno zvezo z Anglijo in sprejema pomoč iz našega posojilnega sklada, pa je dozdaj odločno odklanjal vsako ožje vojaško sodelovanje z Anglijo ali Ameriko. O ruski armadi je dal malo pojasnila ameriškim ali angleškim vojaškim izvedencem. Našim avijatičar-jem ne dovoli, da bi operirali z ruskih oporišč. Kar se tiče povojnih načrtov, je dal Stalin razumeti, da mora Rusija dominirati male dežele ob svojih mejah V Moskvi podpira odbore "svobodne Nemčije" in "svobodne Poljske." Ta dva odbora sta bila organizirana brez posvetovanja z Rooseveltom ali Churchillom. V enem ijna Churchill boljše karte kot Roosevelt in to je poznavanje Evrope. Dočim je bil Churchill vse svoje življenje v zvezi z evropsko politiko, je bil Roosevelt vse svoje življenje na tej strani Atlantika in se je brigal za ameriške probleme. Kar morata Mr. Roosevelt in Churchill odločiti v Quebecu je, 1) ali bodo zapadni zavezniki odprli drugo fronto v Franciji in 2) najti pota za naglo okupacijo Italije. Določiti morata tudi, če bo imel Stalin kako besedo glede vladanja Italije v slučaju okupacije. Prezreti tudi ne smeta bodočnosti malih držav, kot so Jugoslavija, Finska, Poljska, Baltiške province, Češka in druge evropske dežele, ki so zdaj pod okupacijo. Ali bosta Roosevelt in Churchill tudi glede teh hotela zvedeti za Stalinovo mnenje? Prvič v zgodovini fare sv. Lov- Amerika ima tudi vojne ujet-renca se je dogodilo, da društva J nike, na stotisoče jih ima. Pa na praznik cerkvenega patrona jim da jesti, kolikor hočejo "še niso korakala in se skupno udeležila sv. maše. Vzrok temu letos je to, da veliko moških dela tudi ob nedeljah in jim torej ni bilo mogoče se odtrgati svojemu poslu. Drugi vzrok pa je bil v tem, da je bila tako zvana društvena maša že ob sedmih mesto ob desetih. Mašo smo morali tako zgodaj opraviti radi velikega praznovanja zlate maše v Col-linwoodu. Ne bilo bi lepo, pa tudi ne prav, ako bi bili prezrli to slavnost. Nekaj godrnjanja je bilo radi tega v Izraelu. Pa ni bilo hudega in za enkrat dobro vemo, da nam sv. Lovrenc ne bo zameril, če smo postavili njegovo praznovanje na drugo mesto. Saj končno pa tudi ni bilo brez slovesnosti. Ob desetih je maševal Father Gabriel Rus S. M. eden naših domačih "fantov," ob enajstih pa Father Joseph Lekan tudi fare sin. Obema gospodoma smo zelo hvaležni za njuno veliko uslugo. Ljudje pa so bili tudi veseli zopet videti ta dva naša vrla gospoda. * * * Eden naših fantov, Pvt. Anthony Swegel nam piše sem čez morje, iz Sicilije najbrže:" Doma (v Ameriki) ljudje pojejo, "God bless America," in v resnici je Amerika (blagoslovljena, toda le malo je ljudi doma, ki se tega zavedajo." Šwegel ima prav. Malo ljudi se zaveda, kako velika, mogočna in navzlic vsem po-mankljivostim, kako srečna je Amerika. Pa se še dobijo ljudje, Slovenci in drugi, kateri sodelujejo z vsemi močmi z onimi elementi, ki hočejo Ameriko strmoglaviti v nesrečni, uničujoči, diktatorski komunizem. Te elemen. te bi morala vlada pobrati do zadnjega in jih poslati na Rusko, da se nasitijo komunističnih ntebes. " preveč imamo za jesti," se je izr razil neki slovanski ujetnik pred kratkem nekemu sorojaku v državi Indiana. Taka "nebesa" kot jih prirejajo komunisti na Ruskem, naj le ohranijo sami zase. In vsi oni, ki si jih tako srčno želijo, da hočejo tudi Ameriko strmoglaviti v komunistična nebesa, naj čim preje pustijo ameriška tla in se preselijo v njih tako zaželjeni raj. Mi jim iz srca privoščimo. Kdor pa hoče še več vediti o komunističnemu raju, naj bere Max Eastmanov članek v "Readers's Digest" v juli-jovi izdaji. Max Eastman je bil sam komunist in je radi tega šel na Rusko, da bi vžival sovjetski raj. Prišel je popolnoma ozdravljen nazaj — iz pekla. * * * živel je brezskrbno. Zakaj bi pa ne, saj je bil šele v 53 letu. Smrt je še daleč, si je mislil. Nekega dne je prišel z dela, utrujen. "V prsih me zbada." Poslali so po zdravnika. "Takoj (Dalje na 3 strani) -O- Clevelandčani na obisku v Waukeganu Alice Leone Moats, internacionalna dopisovalka ameriškim listom piše: "šele s potikanjem po železniških postajah sem prišla do tega, da sem mogla govoriti z moškimi in ženskami, ki so pravkar prišli iz ruskih jetni-ških taborov. To se je moralo izvršiti na sKrivnem. Ruske oblasti bi ne videle rade mojega poizvedovanja, ker so za trdno namenjene, da noben zunajnež ne sme videti nesrečno stanje teh ljudi. S prva je bilo mnenje, da je bilo milijon in pol ujetnikov v U. S. S. R.; toda proti koncu je bilo pronajdeno, da je število bij iže dveh milijonov. Nobenega sledu ni bilo najti o več ko pet tisoč častnikov in štirinajst generalov, katerih eden je bil Hal. ler. (najbrže so bili kar tako lepo na tihejm "likvidirani,. Op. pisca.) Položaj teh ljudi, ki so prihajali iz jetniških taborov, je bil srce pretresljiv. Bila sem navzoča, ko jih je prišlo poln vlak, dva tisoč, v Kuibyshev. Šestnajst mrličev je bilo na teh vo- Tekom zadnjih tednov so se mudili v našem mestu razni Clevelandčani, ki imajo tukaj več svojih prijateljev in znancev. Tako so se mudili tu 28. julija na obisku pri družini Kebrovi, 1717—11th St., Mrs. Agnes Klemenčič.iz 5806 Pros-ser Ave., in njena sestra Mrs. Angela Verhovnik iz 5801 Prosser Ave., ter Miss Josephine Benčin iz 4414 Hamilton. Omenjene so se bile udeležile romanja s Slovensko žensko zvezo, ki je imela 25. julija skupno romanje v Lemont. Vse so se prav imenitno pohvalile o romanju in so rekle, da je bilo lepo in tudi velika udeležba. Prav lepa hvala vam za prijateljski obisk in nas ob priliki še obiščite. Nadalje pa so nas obiskali 31. julija Mrs. Amalija Bože-glav iz 1125 E. 60 St. s svojo hčerko Slavko. Obe iz Cleve. landa. Prišli sta obiskat sina oziroma brata Rudija Bože-glav, ki služi Strica Sama. Nje gov naslov je Rudolph Bože glav, A. S., Co. 846 U. S. N. ž S., Great Lakes, 111. Da pa se je Mrs. Božeglav oglasila s svojo hčerko pri nas, se je zgodilo takole. Pri Mr August Kollandru v Clevelan-du je dobila moj naslov ter me potem v pismu vprašala, če bi se lahko ustavila pri nas čez noč. Takoj sem ji odgovorila, da naj kar brez skrbi pride, kot bi prišla domov, ker bo za vse preskrbljeno. Tako sta prišli k nam 31. julija in nista prav nič vedeli k kakšnim ljudem gresta. Prav tako pa tudi jaz nisem nič vedela, kakšni ženski zeh, moški in ženske, kateri so sta oni dve. na potu od gladu umrli, ženske uglednih družin so bile vržene med pocestne blodnice (najbrže prostitutke). Nekatera dekleta so morala iti skozi sto rok (lahko si mislite kakšnih), da so pr šla do kruha. Spolna bolezen je bila med dekleti močno razširjena in čuda veliko število izmed njih je bilo nosečih. Zdravnik enega izmed taborov mi je povedal, da so vsi bolni na griži radi stradanja in petdeset procentov izmed pod dvajset let starih boleha na jetiki. Vsi omenjeni so poljski ujetniki." Ali ni to stra-sna slika? In to pod narodom, ki hoče veljati pred svetom, kot najmočnejši človekoljub. Take grozote se vršijo pod onimi, pod katere se neumorno trudijo nekateri, naših ameriških Slovencev, spraviti tudi naše rojake v Sloveniji! Takoj pa smo se prijateljsko porazgovorile in si stisnile desnice. Po kratkem razgovoru sva se domenili, da sva prišli z Mrs. Božeglav skupaj v Ameriko leta 1920 in sicer s parni-kom Argentina. Tako sva bili vedno skupaj v eni skupini, kjer so nam odmerjali hrano in smo tudi prepevale vso pot. Povedala sem'ji, da so mene klicali Kamniška in ona pa je hitro pristavila "Kamniška Ivanka," kaj ne? Rečem vam, da ni bilo malo presenečenja, ko sva se skoro po 23 letih tako slučajno sestali, saj sva si bili dobri prijateljici ves čas najinega potovanja v to našo novo domovino. Bili sva si kot sestri. Zato pa sem ji bila sedaj ob priliki njenega obiska prepustila vso našo hišo, da se je res ahko počutila kot doma in kot prava nekdanja prijateljica iz dekliških let, saj sva bili še obe "lej dig in frej," ko sva potovali prvič v Ameriko. No in če bi ne bil Mr. Kollander tam v Clevelandu postregel z mojim naslovom, bi se gotovo ne bili nikdar več srečali. Ko pa nam je lansko leto Mr. Kollander poslal svoj koledar, smo se mu tudi zanj zahvalili ter priložili tudi naš naslov, s katerim je sedaj lahko postregel omenjeni moji dobri prijateljici. Prav lepa hvala Mr. Kollander in kadar pa. bom prišla z mojim soprogom in sinom v Cleveland, tedaj pa se Vam hočem še osebno zahvaliti za to uslugo. Odpeljale smo se bile z našim avtom v Green Bay, kjer smo* obiskale sina Mrs. Božeglav — Rudija, da sem mu tudi jaz lahko stisnila desnico in moj mlajši sin Joseph, ki bo šel tudi kmalu v vojake. Najini otroci so bili prav tako veseli tega svidenja kot sva bili midve. V resnici je bil to prav lep in vesel sestanek. Rudy je prav postaven fant in prav lepo se mu poda vojaška uniforma. Prav tako Rudy kot Slavka oba govorita lepo čisto slovenščino kakor tudi naši sinovi. Moj starejši sin je tudi pri vojakih in je že nekje preko morja. Piše nekje iz Avstralije ter pošilja vsem prijateljem najlepše pozdrave. Veselilo ga bo, če se ga kateri spomni s kakšno kartico. Njegov naslov je: Cpl. Anthony S. Ke-ber, 16147793 Co. A. — 1881 Avn., Engr. Bn, APO, 4584, Care of Postmaster, San Francisco, Cal. Istega dne so prišli k svojemu sinu na obisk v Great Lakes Mr. in Mrs. Vinko in Johana Ujčič s svojim vnukom iz 1060 E. 72 St., Cleveland. Z njimi je bila tudi • sinova soproga Mrs. Rose Ujčič iz Kosciusko Ave., tudi iz Clevelanda. Z Božjegla-vovimi so si prijatelji že iz Clevelanda. Tudi oni so iskali prenočišče. Tako sem še nje naložila na naš avto in vsi skupaj smo se odpeljali na naš dom, kjer smo se imeli prav po prijateljsko lepo in dobro, čeprav se nismo z. njimi prej še nikdar videli. Ujčičevi pa so si v sorodstvu z našim sosedom Dodičem v starem kraju, pa nismo vedeli drug za drugega. Ujčičevi so prišli k nam tako prav slučajno in se sestali s svojimi sorodniki. Vsi skupaj smo bili tega zelo veseli. Vsi so si imeli prav dosti povedati iz starega»kraja. Mrs. Amelia Dodic iz 1701— 11 St., Waukegan brat Joseph Dodič iz vasi Obrava, fara Hru-šica na Primorskem, ima od Mrs. Johane Ujčič iz Clevelanda bratovo hiči za ženo. Danes pa smo daleč drug od drugega in ne vemo sorodniki, kje se eden ali drugi nahaja. Pravijo, da ni vedno dobro biti doma, kajti če nikamor ne greš, pa tudi ne veš kaj in kako je v drugih krajih in tudi spoznaš se ne z nikomur. Naslov Ujčičevega sina pa je: John G. Ujcic, A. S., Co. 846 U. S. Naval Training Sta., Great Lakes, 111. Vsem tem pa se prav lepo zahvaljujem za tako slučajni in prijateljski obisk in sesta nek. Ko se bo enkrat končala ta krvava vojna in se bodo na ši fantje zmagoslavno vrnili, pa upam, da se zopet snidemo. Vsaj tako smo si obljubili ob našem prvem svidenju. Takrat bomo pa v Božeglavovih prostorih v Clevelandu napravili "party," da bo veselje. Mislim, da smo vsi tega mnenja. Zato pa sedaj le pomagajmo kar pač moremo, da čim prej zavezniki zmagajo in da bo že skoro zavladal po svetu pravičen mir. Pozdravljeni in na Podružnica št. 2 JPO-SS Star slovenski pregovor pravi "Nikdar prepozno." Tega se je držala tudi pokojna Josephine Jereb. Dokler so ji dopuščale razmere je prav rada pomagala vsakemu, ki je vprašal za njeno pomoč. So pa prišla leta, v katerih ni bila dobrega zdravja, slišala je kako neizmerno trpi naš narod v stari domovini, rada bi bila pomagala, a bolezen pobere marsikateri prihranek. Čutila seIa- Seveda je vse P° slučaj dežja ves prosto' peli na razpolago, fes lahko zbere približno i sto ljudi. Posebno pa še velja bilo za vse članice drušF' tega Rešnejša Telesav burghu in upam, da s« zanesem na vas, da ®|! treba se ozirati okoli1 gledati kje je kakšna t burgha. Sestre, pokaži^ vam je za skupnost in i nas bo, tem bolj bo l®1] svidenje, Mrs. Jennie Keber,. Waukegan, III. je, da se ji bo kmalu iztekla ura njenega življenja. "Ni še prepozno," si je mislila. Poklicala je k sebi svojce in jim naročila, naj objavijo ob njeni smrti, da namesto cvetljic na njen grob, njeni sorodniki, prijatelji in znanci raje darujejo Pomožnemu odboru SS, kateri naj s tem pripomorejo, da se pomaga trpečemu narodu v domovini. In tako sem prejel vsoto $150.00. Darovali so sledeči: Sosedje iz Norwood Rd. $19.50; prijatelji od Suhadol-nik Cafe $12.00; družina Mrs. Josephine Jeglich $5.50. Po $5 so darovali: Mr. Joe Seme, Mr. in Mrs. A. Smole, iz 152 St., Mrs. Mary Gubane, Mr. in Mrs. John Jereb, Mr. Frank Sumrada, Frank Suhadolnik in družina iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. Anton Lah, Mr. in Mrs. (Gubane) Valentine, Mr. in Mrs. Anton Grdina Sr., Mr. in Mrs. Joseph Zele Sr. in Lach Cousens from West Park. Po $3 so darovali: Mr. Primož Kogoj, Mrs. Mary Smole iz Spencer Ave., Mr. in Mrs. Anton Koren iz 196 St., Mr. in Mrs. Albert Erbežnik, Mr. in Mrs. John Jevnik in Charles Jereb. Po $2 so darovali: Mr. in Mrs. Max Gubane, Mr. in Mrs. Anton Dolinar, Mrs. Jennie Dagarin, Mr. in Mrs. Anthony Kramer, Mrs. Gertrude Božič, Mr. in Mrs. John Kokovec, Mrs. Mary Pugelj, Mrs. Josephine Mežnaršič, Mrs. Agnes Zalokar, Mrs. Edward Korošec, Mr. Frank Gutanc, Mr. Joe Gutanc, Mrs. Jennie Mandel iz 140 St., Mrs. Frances Hudover-nik, Miss Anna Gubane, Mr. in Mrs. Frank Šivec, Mrs. Mary Omahen, John in Gertie Gubane, ter Mrs. Mary Sedej iz B. G., Indiana. Po $1 so darovali: Mrs. Uršula Korenčan in Joe Pograjc. Pokojna Josephine Jereb ima v starem kraju tudi sestro Mici. Za njo so darovali na mesto venca v gotovini skupaj $106, katere se ji bo poslalo po vojni direktno. Vsoto $150.00 sem prejel od Mrs. Josephine Jeglich, ki je hčerka pokojne. V imenu svoje ljubeče pokojne mamice, ki naj sladko počiva, se vsem darovalcem najiskrenejše zahvaljuje. Prav tako pa se vsem darovalcem zahvaljuje tudi odbor pomožne akcije. Lepa hvala vsem darovalcem. Tebi, pokojna in nikdar po zabljena, Josephine Jereb pa naj bo ohranjen blag spomin med nami in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Za odbor, Joseph Okorn, blagajnik. -—o- Članicam Oltarnih društev v nih izgovorov, a to ne» dar se gre za skupnost" ni cilj. Ce bo treba kaj žrtv%Te daj se draga mati, sp0* ( ^ svojega sina vojaka kov sploh, ki morajo in izvršiti povelja in '® še tako težka in z likimi nevarnostmi, gre za skupnim cilJelS' naša skupnost pa štren" jim ciljem kot pa nalt! re dati ta svet. Torej, drage sestre, žite se romarjem v 11 bodo peli tisto pesem ^ ga ura bila je, J®u® mar je: pridite, prid^ ro k Mariji po slovo »ij^ torej, drage sestre P° Jezusu in to še posel"1'. teh kritičnih časih, \ ■ ■ ■ - ji# imele nič drugega, nase ko prošnjo do Matere, da nam izp,rjj1 mir in sicer tak mi1', ., fe j( ta zanikerni svet ne1,1 Prosile jo bomo za 0 nai to; Voz i, vej »i bi lik* h ■»ji viši tifN ;o< zlo zgor, ! to Whoi čel vojake, saj se skoro P"., ši, da pišejo domov-moli zame, veliko 1110 trebujem . . ." , Prosile jo bomo, A da bomo trd1' brr J ^ prosi omajne stale na . .ridol"1 pri nam je Jezus P smrtjo na križu do6* gotovo ne smemo v ^ še stare in nove do^1 ona zagrinja s nim plaščem vse v* stvo, ki naj mu . ti. Poleg tega pa j* šteto drugih • proše Pa ne samo pro§nJeJ j hvale smo ji $ njenemu Sinu. S^111® krog sebe in videli "" H* veter fcin sv» gorja je po vsem t tukaj pa živimo s« ,ti • v a Tli dižu, da mnogi se ^ Je fei 8( tj K vi Sow Hits ■ tyj; S; toVl če je sploh kakš»a na svetu. Na kolena sestre1^ hvalimo iz celega s }\ dobro in da ji b01""^ izkazovale ljubezen j Pridite od vs^J trov ter na rijinega svetišča -ška tudi v lepih smih "Na hribčku s beška Kraljica ' '' fd Podrobnejši Pr°g priobčen v Anier11 Pozdravljene Mt % IV. Pre< K, m iiN, denje v Kupujmo obramb^, in zna"* Približal se je tisti zaželjeni trenutek, ko se bomo skupno poklonile naši nebeški Materi in ji v trdni zvezi obljubile, da bomo še z večjo vnemo častile Jezusa v Svetem Rešujem Telesu in mu skušale zadostiti za vse žalitve, s katerimi ga svet žali vsak dan. Katoliške žene in matere, ki ste članice Oltarnih društev v raznih farah države Ohio, v nedeljo 22. avgusta je naš dan. Pa naj si je sonce ali lije dež, nič naj vas ne straši in ustavi. ČČ. sestre pri Mariji na hribčku v Euclidu so nam dale za Narednik je rf j ; ^^ za vojno onstran . ^ Ji mislil, da že Pr®Cj vprašal enega i^j ' \ "No, Johnny, prej storil, ko se Afriki " "Iz globočine dvw bom vdihnil: "B0*/ % hvaljen za sreč"0 h k «0 t. ** 'Ali je res, ..... fronti za hrabro3 da je bil tvoj m' br< "Res, res! Veti'/ bil vedno izredno V j koč se je hotel ^ ^ pa sem ga kmal nire." loV« t v« m > Grogov Groga Obraz s slovenskih hribov. De!alisopa tako-le: Tri naj-VeJe, po tri sežnje dol-Položili pri polti drugo ezdrugo, da so moleli debeli i i saksebi, kakor vilice v Na mestu, kjer so se e> so jih z vrvjo zvezali. i« site n m se ne zapičila v tla, ?olf_TJo zadrževala. Kar je os-J%e vrvi zunaj vozla, to Mi krog kljuke v roč, dva ca dolg, da se zanj ga po-kadar bo čas, kakor za f if tri veje so položili, ka-na tla da so ,'im pa Prezgodaj ceio od lastne teže, so za-dva kola prednje. podlago so naložili ne- to i Voz ŽI''V^ Se Jim p0sula' Pre" j kad 1 -Ž nJ 0 gotovi' ali pa tio' Jiiko da bi so pustili seveda na vr- toliko pod ležale že na ,sena- Ko bi tako nakladi s 3ili ž ar jo po drasti zag A Zat« so položili na spod-{•f1 z°Pet nekaj vej, ne bilo treba zvezati in C* više' nadstropje za •adati6"1' d°kler je bi-° kaj «zložil-n^spodnie ve" zgora jo prvega dne' . i J Pa tisto prej snega , Ptik!a Zato' da od vrha ve-! ho>i dan ce bi še doma stro- Se ne bilo popolnoma le !bif !5nce dobro sijalo, ko gotova. Stala je, a v'eja if0f gora ; " ' ga na gori, da je za- 0raj smreki in ves ;»der • njima; izza hleva, - Je gledala gospodinja, " smreki, kakor dva ! videli »st ,ena rastoča grmiča. % d° S° naložili nekoliko VetJj. Sena ne bo odna~ ijj^ v teku. Vejo so pa i: S n g 2 grabi j ami oče-< % Pulili. kar ni bilo ot-. fdtf A /i Je nekdo opomnil, da je bila videti Pesa n," lepo rej en. za Grin-apCa» kar je kost za io tak Je rekel, "kadar :(>Votiti_0 Jepo hvali, moraš saj tudi rad Jem" m. S Predel ga bil rad oštel, iti> "Tu imate, vlačite, kakor hočete in strahu j te, kogar hočete, tega večnega čvenkanja sem že do grla sit," je rekel Groga pihajoč od jeze, zabrusil je vrv od sebe, da se je v seno zarila in je odšel naglo po grmovju v gozd, preden mu je kdo mogel odgovoriti. Vsi so obmolknili nad tako predrznostjo in nad tako naglo jezo brez pravega vzroka. Le Grintovčan je mrmral proti gospodarju: "Res, Groga, velik križ imaš s tem neubogljiv-cem," ostalih se ni nikdo upal ziniti. Ker so čutili trudne ude, zla-' sti pa ker jih niso več šale kratkočasile, so nekoliko posedli in čakali, kaj bo gospodar ukazal. Kar je bilo tobakar-jev, so si prižgali pipe. Saj se ni nikdo strašil vleči vejo, čeprav so vsi vedli, da je mladi Groga najbolj poskočen. Nekoliko poparjeni so bili le zato, ker jim je Grogovo vedenje pregnalo dobrovoljnost, najboljšo prijateljico dela. Groga pa ni šel daleč. Koj na robu gozda se je usedel na parobek in zrl v tla. Dasi ni vedel prav za prav zakaj, se je vendar skoraj jokal od jeze. "Kot bi bilo le količkaj nevarnosti pri tem, če človek ni ravno zaspan! Naj bo potrebno ali nepotrebno, drezati me morajo ves božji dan! Pa kar vsi gredo črez me. Bodi, kar hoče, šel jim bom še od hiše." Vzdignil se je, zakihal še enkrat jezno in se okrnil nazaj proti koscem. Lomastil je po grmovju, da mu je pokalo in se lomilo pod nogami pri vsakem koraku. Ko je prišel do koscev, so še vsi sedeli in molčali. Dalje prihodnjič NEWBURSKE NOVICE <2* to i?fesni štruklji. zabel je- > dlbila resnica, to je Vsak-° Vede1' ker {£ bi- je tak0P°koŠnici tako" debel0' da mo" fSest^l hlapec, na ti-% v„VSaj za dve pedi Nost aSti- *a tako slad ft tr«1 / ij d ij 0y % So Vsi mu pa kar od S'" * »u'", me*iM in Je moral priprav sveti Mi- Jedi tako ob- ,\i ■ iv JCU1 l;aKo od- ;te' kar hočete," ^ "pokošnico bUa J i>' na',s° Ubili ia lepo ograb" Nii 1 tlsta dva kola, T* Oglejte si te hiše! 8 sob za 2 družini spredaj, sobe za eno družino zadej, lot 75 x 150, na 929 E. 207th St. Cena $6900. Lastnik je iz mesta; napravite ponudbo. Za eno družino, 4 /spalnice, parna gorkota, na Pawnee Ave., blizu 185. ceste, cena $6500. Za podrobnosti pokličite L. Petric 19001 Kildeer Ave. IVanhoe 1874 Stanovanje iščejo Želim dobiti stanovanje do 1 septembra, 4, 5 ali 6 sob; morata biti dve spalnici. Najraje vzhodno od 55. ceste. Trije otroci v družini, primernega, naj mac 3215. Kdor ima kaj pokliče POto-(198) C. Veji uteči. Človek ! m°ra veja nato, ^ bi T^doi Sgi ' Ji bji o3v na Poti. Kaj m vse zmle- ot - W najspodneji ve- m< - S!f v tla, da je ^ 3 So j0 ko silo delati, z mesta /t, ni M se spravili. C" in J je Postavil iM^^i} za vrv. 4h. . ž žn 3 bl P° eden H- !0 Prizdigoval, 1 pa od zadaj j* Stanovanje išče Na vzhodni strani mesta želim dobiti 3 ali 4 lepe sobe s privatno kopalnico. Mlad zakonski par z 8 mesecev starim otrokom. Pokličite EXpress 2445. (198) (Nadaljevanje z 2 strani) v bolnico. Vi imate pljučnico." "Grem, sicer nerad, toda zdravnik pravi, da je najbolje zame, zato grem. Tam, se malo spočijem in čez nekaj dni poj-dem nazaj na dom in v tovarno." Ni ga bilo več nazaj, ne v tovarno, ne na dom, Ambrož Rezek je bil pokopan danes dopoldne. Pred smrtjo je prejel sv. zakramente in spravljen z Bogom odšel v večnost. Naj mu bo Bog milostljiv. * * * Zopet eden! Pred mesecem dni nekako, je odtrgalo Harold Novamu tri prste v tovarni. Harold je star šele 16 let. Ta velika nesreča za vsakega,-je za njega toliko večja, ker je še mlad in ima celo življenje še pred seboj, če govorimo po vsakdajne. Omejen bo pri izbiranju življen-skih poklicev. Danes pa slišimo, da je dobil slično poškodbo Joseph Smrkar, stanujoč čez cesto od nas. Tako je življenje. Borba za kruh, za obleko in streho. Pri tem pa vedna nevarnost za naše ude, pa naj človek še tako pazi. Izražamo obema naše simpatije. Prijatelja imam tam na daljnem Zapadu, katerega nisem še nikoli videl osebno. Mož je star že preko sedemdeset let in je bil osem let v postelji radi bolezni, iz katere se ni premaknil vseh osem let. Pred par leti pa se mu je toliko zboljšalo, da hodi s palico, tako piše, in od takrat je neizrečeno vesel in srečen. Veste zakaj se tako srečnega počuti? Naj vam sam pove: "Taužntkrat naj bo pozdravljen naš nebeški Oče, ki mi je tako dober, da še grem vsako jutro k sveti maši in vsak petek in vsako nedeljo prejmem sv. obhajilo, hvala Bogu. To mi je največja tolažba za dušo in telo, v tem mojem trpljenju, že sedemnajst let bo kmalu, odkar nisem enega dne delal." Ali ceniš TI iv. mašo tako? Piše mi precej pogosto in vsako njegovo pismo se pričenja z: 'Hvaljen bodi Jezus, Marija in Jožef in naš Oče nebeški." Za njega ne bo težko zapustiti svet in iti v večnost. Saj bo tam srečal tiste, katere je ljubil nad vse in znjimi ljubeznjivo občeval vsaki dan. Da, Jezus, Marija in Jožef, to so naši pravi prijatelji, na katere se lahko zanesemo y življenju in smrti, zlasti ob smrtni uri. * * * "Kaj te ni sram, da beračiš okoli. Rajši pojdi delat. Trdo delo še ni nikogar ubilo." "V tem, gospa, se pa vi moti te. Meni so že štiri žene umrle radi trdega dela." * * * "Ata, Ata, Ata!" "No, kaj že zoplet kričiš in sprašuješ?" "Ata, ali sem res jaz iz prahu narejen?" "Nisi ne. Če bi bil, bi se vsaj tupatam polegel." * * * Zapel je zvonec pri vratih in v sobo je stopil vojak, fin, visok in ravan, kot p o d t r i glavska smreka. Anthony Godec je odhajal nazaj k armadi. Dali so mu sicer deset dni dopusta, prišel pa je telegram, ki ga je klical nemudoma nazaj. Javil se je tudi Martin Hro-vat Jr. iz Corletta. Tudi on je v službi mogočnega Strica Sama in tudi on se je izrazil, da je dobro pri vojakih, toda boljše bi bilo doma. Molimo, da se ta želja našim fantom kaj kmalu uresniči. (hoče, da tudi drugi postanemo jmučeniki s kihanjem, nuhanjem i in s solzami v očeh. * * * V nedeljo popoldne, točno ob treh, ima zveza ženskih Oltarnih društev skupno uro molitve na Providence Heights. Program je lep in sicer tak, da se bodo tudi drugi lahko pridružili njim. če bi eden, ki gleda od strani, smel kaj sugestirati, bi jaz rekel, molimo v nedeljo zlasti za naše vojake in pa za ubogo domovino, katero sam satan skuša ugonobiti s tem, da jo skuša spraviti v komunistične kremplje. če se to posreči, potem bodo številne cerkve in kapelice, ki sedaj, mirno zroče na prebivalce ondotnih krajev, razširjajo zadovoljstvo in božji mir, ugonobljene, porušene in oskrunjene. Bog nas varuj te nesreče. Govoril ob tej priliki jim bo prečastiti zlatomašnik, Rt. Rev. Msgr. 'Vitus Hribar. * * * Slovenska fara Matere Božje v Collinwoodu se ponaša s tem, da je prosta vsega dolga. Redke so take župnije in srečne so. če Bog da, in bodo farani hoteli še eno leto, pa bo tudi sv. Lovrenc lahko stopil med nje. Ta mesec smo zgrabili dolg močno za vrat. S cerkvenim piknikom (Summer Festival) in pa "Lovrenčovo" ko-lekto ga je odpadlo kar štiri tisoč tako, da smo že spod dvajset tisoč. Ne smemo mirovati, dokler ga, do zadnjega centa ne udušimo. V ta namen bomo imeli meseca novembra cerkveni bazar, samo dva dni, katerega bomo razdelili med može, fante, žene in dekleta. Vsaka grupa bo imela svojo sekcijo, svoj "štant," katerega morajo sami opremiti blagom in sami voditi ter na bazarju blago spraviti v denar. Omenjamo to radi tega, tako zgodaj, da bodo takoj lahko pričeli s pripravami in nabiranjem blaga, kakor kedo ve in zna, le krasti ne sme. Dan bazarja bo cerkveni odbor na prihodnji seji določil potem pa na delo. če bomo delali vsi skupaj za uspeh, ni hvadnik, da ne bi pregnali dolga nazaj na deset tisoč letos. To naj bo naš cilj. St. Lawrence Dramatic Guild ima v nedeljo svoj letni piknik in izlet v Metropolitan Park. Na seji v torek večer je bilo tudi sklenjeno, da priredi ta skupina krasno božično predstavo v obliki primerne igre in drugih točk, v nedeljo 26. decembra. Toraj, "zvonovi zvonite, na delo budite, ker naše življenje le kratek je dan." DELO DOBIJO MOŠKI 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in U,ČENČI Plača od ure. Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (197) DELO DOBIJO ŽENSKA SE SPREJME Za splošna hišna opravila; starost med 25 in 50 leti; dobra plača za pravo osebo. Pridite ali pokličite BEROS STUDIO 6116 St. Clair Ave. Tel. EN 0670. (197) DEKLETA za likanje bluz Delo od kosa. Državljanstvo ni potrebno. Garantiran minimum Endeco Sports Wear 1220 W. 6th St. 8. nadstropje. (197) TEŽAKI P0METAČI SKLADIŠČNIKI 100% vojno delo dobra plača od ure Državljanstvo ni potrebno EATON MFG. C0 E. 65. in Central Ave. (197) MALI OGLASI ŽENSKE OPERATORICE NA STROJIH in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (197) ZANESLJIVI MOŠKI IN ŽENSKE ZA VOJNO DELO z bodočnostjo za delo po vojni za PRŠILCI POMAGACl in TEŽAKI Plača od ure. DI-NOC MFG. CO. 1700 London Rd. Za intervju 9 do 12—2 do 5. (m> TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (197) Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku. Hotel Westlake (197) Ugoden nakup 2 prodajalni za 4 družine, 3 garaže. Superior in E. 65. St. Cena $10,300. Na 1377 in 79. E. 65. St. za 2 družini. $6,200. Prodajalna in stanovanje ter garaža na E. 71. St. $6,000. Na E. 82. St. 8 sob, garaža. $3,200. Vprašajte pri J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in E. 55. St, (197) Peč naprodaj Proda se peč na premog, v dobrem stanju, zmerna cena. Zglasite se na 7703 Lockyear Ave. (196) Stanovanje v najem Obstoječe iz 6 čednih sob, se da v najem samo pošteni slovenski družini, kjer so odrasle osebe. Stanovanje je v Collinwoodu na Grovewood Ave. Za podrobnosti pokličite ENdicott 9542. (197) Farma naprodaj Naprodaj je 53 akrov farma, ki se nahaja blizu Geneva, O. Je pri glavni cesti, ima 5 akrov trte, 8 akrov sadnega drevja, 10 akrov gozda, v pašniku tekoča voda. Ta farma je sedaj zasajena z raznimi poljskimi pridelki. Hiša ima 7 sob, furnez, voda, toilet, kopalnica; vsa poslopja so v dobrem stanju in vse poljsko orodje je na mestu. V hiši je vsa kuhinjska priprava, dalje postelje, mize, stoli tako, da se kupec lahko takoj vseli na farmo. V račun se vzamejo tudi stare knjižice North American banke. Kogar zanima, naj se zglasi na 6424 Spil-ker Ave., ali pa pri lastniku na 828 E. 216. St., Euclid, O. (196) ZAKKAJSEK FUNERAL HOBOE, In«v 6016 St Clair Av«. Telefon: ENdicott »11 MALI 0GLAS& DVE HIŠI na enem lotu 85x140, vsaka za 4 družine po 4 sobe za vsako družino, 4 garaže, rent $110 mesečno. Takoj potrebujete $2500. Taka prilika se nudi samo enkrat v življenju. Pokličite HE (X)54, ali pa zglasite se na 1588 E. 31 St. PR 5459 po 6 zvečer. (Aug. 20 23 25 30 Sep. 1) Hiše v Collinwoodu naprodaj Za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, pdostorne sobe, 2 fur-neza, 2 garaži, v lepi oklici blizu jezera na Westropp blizu Lake Shre Blvd. $2000 takoj, ostalo na lahka odplačila. Cena $6950. Za eno družino 6 sob in za dve družini 8 sob, na istem lotu, ki meri 60 x 140. Mesečni dohodki $75. Nahaja se na Darwin Ave. Vsaka zmerna cena se bo upoštevala. Za nadaljna pojasnila pokličite JOHN ROŽANC 15216 Lucknow Ave. KEnmore 3662 Praznik sv. Lovrenca, desetega avgusta, je tudi letos prinesel svoj gotov dar — "hay fever". Vsako leto db tem času pride ta zlomek, ki potem sitnari okoli človeka, da kiha, se joka, in njuha, kakor bi mu bili vsi prijatelji na svetu pomrli Sv. Lovrenc je postal mučenik na razbeljenem železu pa menda Hočete prodati hišo? Kdor bi rad prodal hišo, obstoječo iz 5 ali 6 sob, med Nottingham Rd. in E. 222 St., Euclid, naj pokliče IVanhoe 4786 (197) Program za slike Ti-le dnevi so določeni za kazanje slik: v soboto 21. avgusta na domačem vrtu; v sredo 25 avg. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu, v sredo 1. septembra v SDD na Waterloo Rd. Kateri se zanima te za slike, si zapomnite dneve. Predstave prireja firma A. Grdina in Sinovi (197) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini na 74. cesti, 12 šob, 2 furne-za, 4 garaže. Pojasnila dobite pri George Kasunic 7510 Lockyear Ave. Pokličite zvečer HE 8056. (197) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela Stanovanje v najem 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 773/š>c na uro Ženske 62V2C na uro Morate imeti izkazilo držav-janstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (197) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo ■ vino okrepčila BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne, vid mora biti tak, da laliko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrgani e, za moške in ženske. Ignac Slapnik, st CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežerrto tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Plačamo v gotovini! Želimo dobiti hiše, za eno ali dve družini, farme in bloke od 4 do 6 družin. Plačamo v gotovini. Kdor želi prodati, naj piše na Andrew Ruzick 6704 St. Clair Ave. Cleveland, O. ali pokličite: KE 4963 (197) Lepa prilika Naprodaj je hiša 6 sob, za eno družino, garaža za 2 avta, severno od E. 140. St., blizu Bratenahl. Cena $5,900; takoj $1,500, ostalo 5% obresti. Strainic Realty 15607 Waterloo Rd. poleg North American banke IV 6561; KE 4120. Javna dražba Na javni dražbi bo prodana hiša za dve družini, 1303 E. 55 St. Dražba bo v pondeljek 23. avgusta ob desetih dopoldne, soba 26, Court House. Isti najemnik v hiši zadnjih 8 let. Renta na mesec $37. (197) DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (197) POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila, pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in ^nesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) OSKRBNIKI Nobeno predznanje potrebno. Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Hotel Westlake (197) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Palomita Zgodovinski roman Kmalu je odprl nanje nad vse živahen ogenj, na katerega pa so odgovarjali hitro bežeči Mehičani le pored-koma in v prav neznatni meri. V trdnem prepričanju, da je pravi in glavni plen, predsednik Juarez sam, vsekakor le varno v njegovih rokah, pa je slednjič prepustil skoraj nevspeš-no zasledovanje po vedno nevarnejši in teže pristopni pokrajini svojemu priobčniku, sam pa se vrnil s peščico svojih konjenikov zopet nazaj v varnejšo in dokaj laže pristopno dolino. Narednik pa je med tem podil svojega konja z divjo silo za kočijo in jo v kratkem času tudi res dohitel. Ko je bil s svojim konjem tik ob njeni strani, se je stegnil z obema rokama do njenega kočijaža, ga sunkoma potegnil za odpeti jopič in treščil na tla z vso svojo silo; nato je odprl, še vedno na konju, zaprta vrata kočije, stresel površno našemljenega in v svojo usodo brezbrižno vdanega Juana s svojo orjaško šapo trdo za prsi ter zarežal vanj z grozečim izrazom kakor stekel pes: "Nedolžna, bolna mamica, a, in pa njen presladki najmlajši angel j —! Le malo počakajte lopovi, drago boste še plačevali za to prevaranščino Al-phonsa Herauda, narednika konjenice Njegovega cesarskega Veličanstva Napoleona III., francoskega vladarja!" Trdo so povezali nato vse tri ujetnike, jih tesno stisnili in zaprli vse skup varno v kočijo, nato pa obrnili njihove konje nazaj proti vasi ravno v trenutku, ko se je pojavil izza cestnega ovinka tudi major sam s svojo skupino konjenikov s hribov. Veliko je bilo majorjevo iz-nenadenje, ko je zagledal v kočiji namesto starega in sivolasega mehiškega predsednika in njegovih dveh ministrov, kakor je bil pričakoval, le tri neznane, skoraj mlečnozobe mlade fante, ki so ga opazovali izzivajoče s steklenimi in skraj- V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE GA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Louis Strauss ki je zaspal večno spanje dne 20. avgusta 1939. Štiri leta že potekla, kar zapustil soljno si dolino, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt.. Dragi soprog in ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite; Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: MARY STRAUSS, soproga. SINOVI in HČERE, SINAHE in ZETJE. VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 20. avgusta, 1943. no odpornimi očmi,, obenem pa se muzali malobrižno s porogljivimi migljaji in zasmehljivi-mi med sabo. Vojaški poveljnik je nemudoma odposlal nadporočnika z večino preostalega konjeništva nazaj proti hribom, od koder so se bili ravnokar vrnili, kakor tudi odredil dva posebna brza sela na najboljših konjih do sosednih francoskih vojaških postojank, sam pa se vrnil s prijetimi vojnimi ujetniki in z znatno skrčenim naredniko-vim oddelkom po zložnejši poti nazaj proti svojemu stanu v San Lorenzu. IV. Vojno sodišče. V palači in pred palačo vojnega ministrstva v glavnem mestu Mehike je vladalo izredno zanimanje in živahno razpoloženje. Pred poslopjem so se vstavljale že od ranega jutra lepe, svetlo lesketajoče se ! kočije in dovažale visoke voja-;ške in civilne dostojanstvenike, :ki šo stopali urnih korakov ter j resnih izrazov mimo visokih, i lepo zraščenih in brezhibno j opravljenih vojaških straž, razpostavljenih povsod ob vhodih in izhodih, po širokih in zložnih stopnjicah proti dvoranam izrednega vojaškega sodišča v drugem nadstropju pala-! če. Zunaj nje pa so se istotaka zbirale že od najzgodneje jutranje zore številne množice zi-jalastega ljudstva, ki se je trlo in prerivalo radovedno od ogala, močno ovirajoč redni cestni promet v bližini poslopja kakor tuclj še daleč naokrog. Množica je bila skrajno pisana in raznolika: poleg neštetih brezposelnih tvorniških delavcev in postopaj očih neodvisnih malih rokodelcev je bilo videti med njimi vse polno malobriž-nejših nižjih vladnih uradnikov, na delo običajno tod mimo idočih trgovskih pomočnikov, kosmatih, zamazanih in razcapanih postreščekov, bosonogih in kričavih prodajalcev časopisov, snažilcev obuval, izvošče-kov, krošnjarjev, "charroto," peono in malih kmetov iz okolice, dijakov, vojakov, duhovnov, detektivov, beračev, domačih služkinj in služabnikov, trgovcev, starih penzijonistov, ljudi z boljšimi poklici, pobožnih, starih ženic, mladih gospodinj, stotere drobnejše otročadi obojega spola, tatičev, pijančkov, poklicnih pretepačev, potepu-hinj in sploh vseh ostalih vrst ljudstva, ki sestavlja običajno pocestno množico mehiške deželne stolice. Vendar natrpani, raznoliki in številni kot so bili, so se obnašali za tako priliko kakor današnja nenavadno mirno in tiho, govorili med seboj ponajveč le potihoma, dočim so jim odsevali iz obrazov vidno dvom, skrb in negotovost, iz oči pa jim zrcalile tesnoba, duševna strtost ter nekako skrito nezaupanje do vsakega, ki jim ni bil že od prej zadosti znan. \ Novica o Juarezovem drznem begu ter o njegovi skoraj čudežni rešitvi iz skrbno nastavljene pasti se je bila raznesla z bliskovito naglico po vsej deželi. Izvedelo pa se je bilo obenem tudi, da je bilo ustreljenih na licu mesta znatno število njegovih pomagačev, ki so jih bili polovili kmalu po njegovem izmiku po bližnjih okoliških hribih in jih postavili kot krivce takoj pred vojni sod. Kazen, ki je čakala vse one, katerim je bilo dokazano, da so sodelovali odkrito in naravnost ali pa tudi le samo pomagali posredno ter prikrito liberalnim revolucijonarjem, je bila vselej neverjetno trda, neizprosna. Odlok, ki ga je bil izdal cesar Maksimilijan dne 3. oktobra 1865 največ na prigovarjanje najvišjih poveljnikov francoske ekspedicijske armade v Mehiki, je jasno določal samo eno, namreč smrtno kazen v teku štiriindvajsetih ur po zasačenju za vsakega, ki bi: 1) bil prijet naravnost z orožjem v rokah; 2) pomagal revolucijonarnim "g e r i Icem'" ali četašem z denarjem, orožjem, streljivom, živino, hrano, obleko, nasveti ali informacijami; 3) jih vedoma skrival ali ščitil; 4) razširjal vznemirljiva, napačna ali revolucijonarjem ugodna poročila; 5) ne obveščal pristojnih cesarskih oblasti o njih pojavu kjerkoli v okolici. Ni čuda, če je krstilo pripro-sto ljudstvo ta brezsrčni zakon cesarske vlade že kmalu po njegovi objavi s tako značilnim pa povsem zasluženim priimkom "el decreto negro" — "črni odlok," ki mu je tudi po vsej pravici docela odgovarjal. Dasi-ravno pa je bil ta odlok že nekaj kratkih mesecev po proglasu zopet odgoden, je vendar še dandanes vesoljni javnosti obče znano in resničnega obžalovanja vredno zgodovinsko dejstvo, da so zlorabljali brezsrčni konservativni vojaški poveljniki njegovo usodno moč v pogostih slučajih še mesece in mesece kasneje. Ta dan je imel stopiti pred višji vojaški šod Juan Ortega, eden najmlajših višjih poveljnikov, kakor se je bilo medtem doznalo, liberalne armade in obenem dozdevno eden glavnih sokrivcev posrečenega Juarezo-vega bega. Po višjem ukazu je moral paziti francoski poveljnik, ki ga je bil prijel, kar naj-strože na njegovo osebno varnost in ga privesti živega čim prej v glavno mesto, kjer so ga nameravali zaslišati osebno in soditi po posebnem, nalašč v ta namen sklicanem vojaškem sodišču. Velika dvorana, kjer se je imelo vršiti zasliševanje, je bila že ob osmih zjutraj, kmaju po njeni otvoritvi, nabito polna radovednega občinstva, ki si, je izposlovalo kakorkoli vstop vanjo, četudi je bil določen kot čas za pričetek obravnave same šele ob desetih. Ob gornjem njenem koncu je stala počez v sredini velika zelena, ozka in podolgovata miza za sodni dvor, za njo pa sedem širokih lesenih, ukusno izrezljanih stolov in orehovine z visokimi in prav udobnimi naslonjali. Pred njo je bilo razvrščenih par dolgih in močnih hrastovih klopi s podstavki za sodne zapisnikarje in časniške poročevalce, na levi, tik pred visokim in gostim železnim omrežjem ,ki je ločilo sodno dvorano od hodnikov, vodečih k ječam, pa je stalo nekaj bornih oddelek od onega v ozadju, kamor je imelo ta dan dostop občinstvo samo s posebno izkaznico, potrjeno od vojnega glavarstva. Tu je sedel prav v prvi vrsti, obdan od vseh strani in pomešan drugače skoraj neopazno med ostalo šuštečo množico, suhljat, betežen, od napornega dela in visokega števila let močno upognjen možiček srednje velikosti, sivih, še dokaj gostih las ter poraščen po obrazu s kratkimi, redkimi in neredno na vse strani štrlečimi kocina- lesenih stolov in klopic za ob- mj( nepremično buleč s svojimi toženca in njegovo jetniško temnimi, od starostne oslabelosti solzavimi očmi v železno omrežje na levi strani komaj dobra dva, tri korake proč od spremstvo. Nizka lesena pre-graja z ozkimi vraticami v sredini kakor tudi ob vsaki strani pa je ločila celoten prejšnji njega /Tesno ob njegovi desnici je pasa. Deklica je sedela5 docela mirno poleg sta' le tedaj, ko je kaj z za težkim omrežjem, se delo, da so ji hipno $ njene temne oči in ji loma pluti njene mla^ ne, napete in zaobokano' vane grudi. (Dalje prihodnjič) sedelo, mlado, brhko in izredno zalo dekle kakih osemnajstih let, velikih, močno izrazitih in kakor oglje črnih oči, z dolgimi in gostimi, črno svilenimi lasmi, ki so se ji usipali v dveh svetlih, močnih kitah preko drobnih ram prav do njenega vitkega in lepo oblikovanega 0 Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno presit HAFFNER INSURANCE AGEN(% 6106 St. Clair Avenue 12k "ran;: MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE trd The May Co. pritličje Dekliški za dvojno rabo seti-suknje! 1Q95 Za prijetno toploto skozi celo zimo! Tople volnene suknje s "ski" hlačami iz enakega blaga . . . izvrstno podložene. Teal modre in temno rdeče barve. Mere 7 do 10 za deklice. JERKIN SUITS 2-99 Deklice se jih veselijo! Jerkin suits dveh komadov, v novih plaid barvah. Vse najnovejše barve. Mere 7 do 14 za deklice. "L00MCRAFT" OBLEKE 1.99 Dvanajst krasnih stilov, izmed katerih si lahko izberete! Se lepo opere to natisnjeno percale blago ... z atraktivnimi okraski, ki napravijo te oblekce med najbolj ugajajočimi za deklice! Mere 7 do 14. SUKNJE .99 ZA LEPO ALI DE2EVNO VREME čepice se odstranijo . . . dva velika žepa . . . odprte spredaj! Deklice jih bodo rade nosile ob vsakem vremenu—naj bo dež ali lepo—primerne so za vsepovsod! Samo naturne barve . . . mere 7 do 14 za deklice. The May Co. hladno pritličje Deška "oprava" za šolo! Jr. DEŠKE OBLEKE lisi J« od, *r j Si 7.95 «har Bal •ti eno. i Za vašo izbero je velika zaloga j rjavih in vsakovrstnih mešanih „ Dobro izdelane obleke za trpežno o Mere 7 do 16 za dečke. So zelo izdelane! CORDUROY DOLGE HLAČE s* o!ihit .odAfcpost no s a*ata 'Jo, »j f O qc Izvrstne kakovosti corduroy cio!®e(j() J1 v sivi in rjavi barvi. Mere U ^ fe ^ | Trpežne za šolsko in splošno n°s° ff < K ' Imamo tudi tweed l1' e p T de: vso zimo. modri, zeleni in tan barvi. DEŠKE jj« VOLNENE HLA$ 2.95 R Deške slack hlače v modri, in mešani barvi. Mere 10 do 1°- (i1 DEŠKE POLO SRAJCE Dečki vedno rtidi nosijo polo srajce, ker so udobne! so "crew" stila. V srednji in veliki meri. The May Co. hladno pritličje i ovr8' 50 51 S od] 1» % .Hl c'ii 'io, JOHN E. LOKAR m. ANTON SKUFCA SLAVNOSTNO ODPRTIJO East 185th Bowling Center 770 EAST 185th STREET soboto 21. avgusta 12 MODERNIH KEGLJl^ • v t Prosto parkiranje za vec 100 avtov