gt astt o štev. 42 -- Letnik IV. PTUJ, 26. okt 1951 Cena din 5,— PoStntna plačana v gotovftii OrednfItTO to oprava Ptui MLO. i I aadstropi« - Iel«foD 156 Čekovni račun pn Narodtu banki Plui Ite* 643-90322-0 — Urejuie aredniiki odbor - Odgovorni ured« oikVrabl Jofe— Rokopisov ne »racamo — Me«eftn» naročnina od 1 maja l95t dalje 20 db celoletna naročnina 208 djn Naročniki ki to plačali din 136.— ta celo )<>to. doplačajo din 52^ — Tiska Mariborska tiskarna S III. v®dnegm zcisedasijci OkmjBiegci l|%sdsk@gc§ ®dhma Ptia} Ptuju V Titovem domu se Je dne j3 oktobra t. 1, vršilo III. redno zase- danje Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. fl-gsedanje Je pričel predsednik tov. Le- •icovec. prisostvoval pa mu Je med g5 odborniki tudi predsednik direkcijo kmetijstvo LRS, ljudski poslanec (gv. Simonič Franc. Heferat o delu Izvršnega odbora OLO fa»u od zlidnjega zasedanja Je Imel redsednik lO tov. Petrovič Janez, (jvodoma Je ugotovil usmerjenost naSe (jj-žavne uprave in gospodarstva k vedno ^.giSji decentralizaciji in demokratiza- ciji, kar Je, na eni «tranl, razvidno iz obiutnega zmanjšanja administrativnega aparata od 223 nameščencev v lanskem jjecembru do sedanjih 109 v merilu Okrajnega ljudskega odbora kot obla- ter podobnega zmanjšanja pri krajevnih ljudskih odborih ter na drugi jtrani, iz prenosa kompentenc uprav- ljanja gospodarstva na neposredne rto- (jvajalce »ame. Glede nadaljnje redukcije odvišnih administrativnih sU Je dejal, da bo ffloina šele po uvedbi novega finanč- nega sistema, s katerim bo prenehalo „ako administrativno poseganje v go- zdarstvo ter s katerim bodo nastali pogoji za združitev sedanjih malih upravno teritorialnih enot krajevnih j^dsklh odborov — v večje, samostoj- nega gospodarskega življenja zmožne občine. Jasno je, da bo tako stanje zahtevalo razširitev kroga voljenih predstavnikov, ki bodo v okviru poseb- nih svetov opravljali delo dosedanjih Uvržnih odborov in poverjenikov. V delu poročila o konkretnem delu !0 je tov. Petrovič govoril o izvrševa- nju okrajnega proračuna ter veliki vlogi dohodnine v odtegovanju preve- likih kupnih rezerv kmečkega prebi- ralstva. Dohodnino pobirajo nekateri iO/) vestno in tekoče, Je Jih pa nekaj, H ne posvečajo temu nobene resnosti kot n. pr. Juršinci, Marjeta ob Dr. p., Onnož itd. Skromne Investicije Glede izvrševanja proračuna je pred- sednik nato govoril o investicijah, glede katerih so bili.ob sestavljanju prora- čuna minimalni, ozir.. nikakršni izgledi, omenjeni le na malenkosti za vzdrže- vanje šol, cest in podobnega. Ob takem »tanju je lOOLO svetoval podjetjem, da naj ta najdejo in smotrno Izkoristijo lastna sredstva za vzdrževanje in po- večevanje kapacitete, kar so ta tudi itorila. Za Izvršitev najnujnejših del, med temi za dograditev poslopja Me- hanične tkalnice, je prispevala Glavna uprava za lokalno Industrijo In obrt J.250.000 din ter za adaptacijo gradu Bori in preureditev v letovišče Glavna Uprava za gostinstvo in turizem 2,500.000 din poleg 1,000.000 din, ki ga je dal OLO iz prispevkov zakupnih gostišč. Poleg tega je in izven prora- čuna prispevalo Min. za finance za ftogr.-^ditev" hlevov in ostalih gospodar- jih poslopij na okrajnem posestvu iJotnnva 2.000.000 din. Potrošniška za- iruj?a v Ptuju je iz svojega dobička ',500 000 postavila hišo z 12 stanovanji (še ne dograjena), pri čemer Ji je OLO pomagal z materialom. lO Je nadalje organiziral okrajno gospodarsko razstavo ter iz v tej zvezi nastalih dohodkov uredil fasado In dvorišče osnovne Sole »Mladika« v Ptuju, kar je stalo 1,600.000 din. Do- sežene so bile torej kljub vsemu neke, čeprav zelo skromne investicije. Nerednostl v KLO Finančna revizija je odkrila v KLO Hajdina poneverbo 500.000 din ter v krajevni gostilni okrog 100.000 din, kar je oboje zakrivila uslužbenka KLO, v Doleni Je tajnik KLO poneveril okrog 200.000 din,. v KLO Pleterje so po- neverili okrog 150.000 din, v Sodincih 40.000 din ter za manjše zneske v KLO Vid in Podvinci. Največ teh poneverb gre na račun pobranega davka. Krivci so bili predani tožilstvu, strog opomin pa Je dan odbornikom in uslužbencem KLO. V večini pa je finančno poslova- nje po KLO urejeno, v čemer posebno prednjačijo KLO po Halozah, tembolj zato, ker Jih večinoma vodijo preprosti ljudje z po nekaj razredi osnovne iole. Trgovina in odkup Trgovska mreža v ptujskem okraju Je v splošnem, z izjemo nekaj poslo- valnic KZ, dorasla svoji nalogi Enega dokazov za to nudi dosežen iztržek 459 milijonov din, proti planiranim 417 milijonom. Tudi gostinski so s 4 mi- lijoni presežka dosegli svoj plan. Pravo nasprotje tej trgovski prodaji pa je od- kupna mreža, ki svojim nalogam nI bila kos ter se še vedno Izmotava iz obveznih odkupov Postati bo morala veliko bolj prožna, ne hlepeča po do- bičkih, zato pa tem bolj gospodarska. Pri nakupu krompirja je v veliki meri odpovedala. Komunalna vprašanja bodo v bodoCe reševale občine same v letošnjem letu so se najbolj pereča vprašanja komunalnega značaja reše- vala iz sredstev, pridobljenih i^ kra- jevnih samoprispevkov ter Iz '^krajne proračunske rezerve. V bodoče bodo vsa ta vprašanja reševale občine same. Do sedaj ust^ovljen' sveti za prosveto In kulturo, ljudsko zdravstvo In soc. skrbstvo rešujejo svoja vprašanja resno in uspešno ter so s tem dokazali svoje prednosti pred bivšimi poverjeništvi Proizvodnja in delavski sveti Brez cenene, kvalitetne In kvantl- tetne proizvodnje ni socializma. To pa ni brez sodelovanja celotnega delov- nega kolektiva v podjetju. Prav /.aradi tega so bila podjetja dana v upravlja- nje delovnim kolektivom. Vsi od teh v ptujskem okraju, predvsem pa delav- ski streti in upravni odbori, se še niso prav znašli. Mnogi pa že uspešno upravljajo svoja podjetja. Lokalne industrije v ptujskem okraju ni mnogo, vendar nleni proizvodi mnogo pomenijo. Plan svoje proizvod- nje je dosegla z 80"/o. Bolj razvita Je obrt, ki krije lokalne potrebe, nekaj pa celo izvaža. Kmetijstvo Decentralizacija in demokratizacij? je vnesla bistvene izpremembe tudi v kmetijstvo. Do nedavnega je bilo po- verjenistvo za kmetijstvo "organ, ki je usmerjal kmetijsko proizvodnjo. Se- daj delajo to proizvajalci sami, pover- jeništvu pa Je ostala naloga le kontrolna in direktivna vloga ter naloga zasledo- vanja socialistične rekonstrukcije kme- tijstva. O kakem znatnem povečanju kme- tijske proizvodnje ne bi mogli govoriti, treba je pa spomniti na dejstvo, da nekatera socialistična gospodarstva že dosegajo vedno večje uspehe. V tem prednjačijo posestva v TurnLšču in Dor- navi, KDZ Osojnik, Sobetinci in Trniče. Poverjeništvo je organiziralo semensko službo, v kateri je posebne važnosti krompir, ki kaže v nekaterih predelih znake degeneracije. Posebno skrb je 'posvečalo dobavi umetnih gnojil, stro- jev za kmetijstvo ter sredstev za zaščito rastlin. V živinoreji še opafa počasen napredek ter večje zanimanje za dvig Icvalitete živine. Nekatere KZ so se v tem pogledu Izkazale ter tudi v tej smeri okrepile delo svojih živinorej- skih odsekov, posebno pa KZ Ormož, Središče, Markovci In Juršinci. Po- novno je bil uveden rodovnik plemen- ske živine. Vinogradništvo je pred velikanskim problemom obnove s ciljem povečanja proizvodnje in znižanja proizvodnih stroškov. Vsako čakanje je tu ne- umestno in Škodljivo. V obnovi pade velik delež na vinarske zadruge. Sadjarstvo je v ptujskem okraju, lahko bi rekli, onemoglo v borbi proti kaparju, ki uničuje naprej, ne meneč se za Iluzije, da bo sam Izginil. Glede gozdarstva Je predsednik de- jal, da Je na dobri poti. V letošnjem letu je bilo pogozdenih 19 ha goličav ter posajenih 89.000 sadik Iglavcev in listavcev Okrajna gozdna drevesnica Je • proizvedla nad 100.000 gozdnih sa- dik. Tov. Petrovič Je nato govoril 5e o najnovejši organizaciji dela v kmečkih delovnih zadrugah ter uspehih, ki so biU doseženi. Diskusija . V diskusiji po predsednikovem refe- ratu so delegati prikazali skupščini pro- bleme, ki jih uspešno, pa tudi ne- uspešno rešujejo na terenu. Na vpra- šanje, zakaj so taki visoki davki, je odgovoril poverjenik za finance tov, Kolarič Miha, ki je utemeljil gospodar- ske razloge, ki so vplivali na povišanje davčne akontacije za 4. tromesečje. Delegat tov. Smolej Iz NarapelJ Je prikazal skupščini, s kakimi resnimi problemi se ukvarja haloško prebival- stvo ob danih gospodarskih pogojih le- tošnjega pridelka v starih vinogradih. Poudaril Je aujno potrebo obnove vino- gradov in »»(kinosnikov. Delegat Is 8alovc Je predlagal, da bi poverjenlštvp »a finance tako ne hitelo z izterjavo davkov, ker rabijo kmeto- valci nekaj denarja v rezervi za tekoče potrebe. Poverjenik za kmetijstvo tov. Kolarič Ciril Je pojasnil na vprašanje delegatov, kako je z vprašanjem se- menske službe In koliko se lahko kme- tovalci pri preskrbi s semenjem zane- sejo na svoje KZ, ki bi morala to vpra- šanje z vso odločnostjo reševati, ne pa se zadovoljevati s tem, da je KLO ali KZ poslala nadrejenemu forumu pis- meno vlogo In čaka, kdaj bo ta rešena ugodno ali odklonilno. Delegat iz Turškega vrha Je pred- lagal, da bi nudili Halozam pomoč kot je bilo nekdaj, ko so dajali vinograd- nikom dolgoročno posojilo za obnovo vinogradov On »matra, da je v Halo- zah mogoče gospodariti edino z vino- gradništvom, sadjarstvom in živinorejo. Smatra, da je ljudstvo premalo poučeno o nevarnosti uničenja vinogradov z izčrpanjem in boleznimi, zato Je pred- lagal, da bi prihajali v Haloze na teren strokovnjaki iz vinogradništva, sadjar- stva in živinoreje, ki bi naj ljudstvu raztolmačili pogoje in motnosti obnove ter obseg pomoči ljudske oblasti pri obnovi. Delegat tov. Kirbiš iz PrepoIJa Je izrazil zaskrbljenost kmetovalcev glede na sedanje stanje živinoreje, predvsem na razmerje med cenami kmetijskih in industrijskih produktov. Trdil je, da na gornjem drav.skem f)olJu ne us;5€va govedo pincgavske pasme, temveč si- mentalske In da nastajajo pri tem ve- like razlike med težo ene in druge pasme živine. Glede plemenskih bikov je trdil, da niso več odgovarjajoče re- jeni, ker rejd plemenskih bikov ne do- bivajo otrobov m da Jo težko tudi za ostalo krmo Na vsa gornja vprašanja in predloge Je poljudno odgovoril poslanec in na- čelnik glavne uprave za kmetijstvo (Nadaljevanj« aa 2. strani) Miha Marinko na zboru kmetijskih zadrug NaS namen /e napredovati tudi v kmetijstvu Miha Marinko Je med dragim dejal: Zakaj moramo dvigniti in povečati kmetijsko proizvodnjo? Prvič zato, ker Je prehrana našega prebivalstva, zlasti nekmečkega, nezadovoljiva, kar je Klavna ovira xa hitrejši dvig življenj- skega standarda vsega našega ljudstva. Za dvig tega standarda pa je osnovni pogoj: hltreJSa industrializacija naše dežele in mehanizacija vse naSe pro- izvodnje ne le v industriji, gradbeni- štvu, marveč tud| v kmetijstvu. Stan- darda ne moremo dvigniti, če si mo- ramo Se od tega malega, kar proizve- demo, odtrgovati od ust zato, da Inve- stiramo X kapitalno graditev naše indu- strije, če nismo v stanju povečati Izvoza %a hitrejšo in večjo nabavo industrijske opreme Iz inozemstva in mehanizacije *a vso našo proizvodnjo, torej tudi za lunetijske, da ne govorili o tem, kako nam je povečan izvoz potreben tudi za nabavo cele vrste potrošnega blaga, ko- lonialnega blaga, ki ga naša zemlja ne more dati, In potroSnih predmetov in- dustrijske proizvodnje, ki jih danes Se ne moremo proizvajati. Mi se moramo izkopati iz nale zaosta. lostl, da ob povečanju kmetijske proiz- vodnje tud{ olajšamo delo v kmetijstvu. Splošna mehanizacija proizvodnje v in- dustriji in kmetijstvu pomeni znižanje proiz\'odnih stroškov in splošno pove- čanje narodnega dohodka. V tem pa je tudi nastajanje bistvene materialne vsebine socializma. Razvoj industriali- zacije bo sila težaven, če že ne nemogoč, brez dviga kmetijske proizvodnje, ta pa Je spet odvisna od tempa razvoja indu- strije, ki edina mora dati tehniko, me- hanizacijo in druga sredstva za zbolj- šanje in povečanje kmetijske proizvod- nje. Ta dejstva o gospodarskih pogojih našega razvoja, ki sem jih tu samo po- vršno navajal, niso nič novega. Mislim pa, da jih je treba vedno imeti pred očmi, če hočemo razumeti, kakšna je nujna pot za čim uspeSnejši naš gospo- darski napredek. Naši socialistični nameni so, da tudi v kmetijstvu gremo k napredku, dvigu produktivnosti dela — in s tem k bla- gostanja delovnega človeka — z vzbu- janjem zavesti samega kmetovalca, da gre na pot vzajemne pomoči v kmeto- vanju, na pot zavestnega sodelovanja v demokratičnem upravljanju kmetijske- mu gospodarstva. V ta namen nam ne bo odveč vsak trud, da z besedo In dejanji prepričamo našega delovnega kmeta, da gre na to pot naprednega In racionalnega kme- tijstva. Na tem področju je vsem našim političnim organizacijam, t. J. partij- skim In frontnim, ena izmed njihovih glavnih nalog, organizacijam v kmetij- skem podeželju pa prvenstvena naloga, posvetiti vse svoje sile, da s svojim egitacijsko propagandnim delom — Člani sami pa z vzornim praktičnim de- lom — pomagajo na gospodarski ure- ditvi naših kmetijskih zadrug, ki bodo uspešno razvile svojo dejavnost za dvig produktivnosti v kmetijstva ter za po- večanje donosa in rentabilnosti kmetij- ske proizvodnje, tako da se bodo kme- tijske zadruge vse hitreje razvile v no- silca in organizatorja kmetijske proiz- vodnje. Ob 104etnici obstoja LM so bili najpožrtvovalnejši pripadniki LM nagrajeni in pohvalieni V soboto 21. oktobra zvečer so priso- stvovali svečam proslavi 10-letnfce LM v sindikalni dvorani železničarjev ▼ Ptuju predstavniki oblasti, K?J, kolek- tivov podjetij in ustanov ter številni pri- padniki LM. Slavnostni govor je imel poveiienik za notranje zadeve tov. Jože Predanič, ki j« z dejstvi o zaslugah LM iz časa NOV in po osvoboditvi ter njeni zaSčiti ljudstva naše domovine pri izvrševanju planskih nalog prikazal razvojno pot LM od na- stanka do danaSnjih usuehov ter spommU na žrtve iz vrst pripadnikov LM, ki so padli v borbi proti ljudskim škodljivcem In sovražnikom ljudske oblastL Ko je govoril o doseženih uspehih, je posebej pohvalil postiji LM Cirkovci in Pln|, ki sta v nuiogih primerih poskrbeli za red v trgovini z živili in preprečili ikodo, ki so jo povzročali prekupčevalci, vlomilci in tatovi, znaSajoCo več sto tisoč dinarjev v enem ali drugem gospodar- skem sektorja. Postaja LM Cirkovci je s komandirjem tov. Radijem Ošovnik na čelu letos vlovila tatinsko tolpo, ki j« povzročila državnemu sektorju 2 mi- lijona dinarjev škode, zadružnemu pol milijona in privatnemu 1 milijon. Postaja LM Ormož je s komandirjem tov. Topo- loTcem na čelu letos dosegla več uspe- hov, med katere je treba všteti tudi od- kritje rlomilvke tolpe. Glavni aspeh te postaje je v tem, da |e znala k svojemu dela pritegniti poStene državljane, kar se je izkazalo med drugim pri pregonu morilca JuUjane JurkoviČ v Salovcih. Ta postaja si je zaslužila naziv najboljše postaje v ptujskem okraju. V medpostaj- nem tekmovanju je vedno vodila postaja LM Ormož, ki je tudi t medokrajnem tekmovanju med prvimi. Na podlagi doseženih tekmovalnih uspehov je minister za notranje zadeve LRS nagradil zastavnike tov. Ivana Pa- hcvnikar, komandirja postaje LM Ptuj z denarno nagrado din 4000, višjega vod- nika, komandirja postaje LM Cirkovci tov. Rudija Ošovnik z denarno nagrado din 3500, nižjega vodnika miličnika po- staje LM Ormož z nagrado din 3000, vod- nika, pomočnika postaje LM Ptuj tov. Karla Lončar z nagrado din 3000, nižjega vodnika, namestnika komandirja postaje LM Cirkovci tov. Dominika Tomažin z nagrado din 3000, mlajšega vodnika tov, Ivana Petcrnel, komandirja postaje LM Ptujska gora z nagrado din 4000, milič- nika komandirja postaje LM Ormož tov. Vinkota Topolovec z nagrado din 4000 ter miličnika postaje LM Ptuj tov. Vik- torja Srebemiak z nagrado din 2000. Uprava LM Ptuj jc denarno nagradila 8 organov LM in pohvalila 8. Slavnostni govor je končal tov. Pre- danič s sledečimi besedami: »Pred nami ie trdno začrtana pot zgraditve socializma, ki bo terjala na« ogromno požrtvovalnosti. Sovražnik j« in bo poskušal ovirati to pot na razne načine, zaradi tega povečajte svojo bud- nost, izobražujte se. urite se v ravnanju t orožjem, da boste sposobni za veMke naloge, ki vam jih bo naložilo ljudstvo. Hwi*ka oblast in KP Zavedajte «e. da Kedstavljate enega izmed mnogih ste- ov aaie domoviac. katerega m bo is ne more nikdo zrušiti. Vnašajte demo- kratičnost in vzgajajte naše državljan« v socialistično patriotičnem duhu. S tega mesta vam k proslavi 10-letnic« obstoja LM iskreno čestitam,« V kulturnem delu proslave je pevski zbor LM iz Maribora zapel več narodnih in partizanskih pesmi; recitacije, proste vaje, tamburašl« godiba in Nušičeva »Sumljiva oseba« so bili dokazi uspeš- nega kultumoprosvetnega dela pripad- nikov LM iz Maribora in Ptuja in so vse navzoče izredno navdušili. S proslave so bile poslane v Beograd in Ljubljano vdanostne in pozdravne resolucije in sicer ministroma notranjih zadev FLRJ in LRS tov, Rankoviču io tov Krajgherju in zveznemu ter republi- škemu načelniku LM, Proslava lO-letnice LM h v Ptuju u«pela, kar jc dalo pripadnikom LM po- budo. da bodo imeli pred Ifludatvom ii Ptuja Se več nastopov; pripadniki LM iz Maribora so obljubili, da bodo v krat- kem nastopili v Ptuju s svojim »Veselim sporedom«. Na Koroškem bodo volili v kmetijsko zbornico Na Koroškem bodo v kratkem volitve v kmetijsko zbornico. Slovenski kmetje na Koroškem so zaradi tega zelo za- interesirani, da pridejo v to organizacijo pravi zastopniki njihovih interesov, takšni, ki bodo znali braniti njihove pravice pred nemško večino. Zato so tudi sklenili na volitvah enotno na- stopiti. Angleži in EoinSani se niso še sporazumeli . v Londonu posvečajo veliko pozor- nost stališču ZDA po anglo-egiptskega spora ter opažajo, da ZDA odločno ne podpirajo Velike Britanije ter da stre- mijo za tem, da bi na srednjem Vzhodu ustanovilo trdno obrambno organiza- cijo. Angleži so V svojem sporu z Egip- tom zelo energični, kar dokazuje pred- vsem to, da so takoj v začetku spora poslali na Sueški kanal vojaške okre- pitve po zračni poti. Na Koreji se še vedno niso pogodili Pred ponovnim začetkom pogajanj za premirje, ki Jih pričakuje severno- korejska in kitajska delegacija, Je ta spremenila svoj sestav ter določila ne- katere nove delegate za pogajanja z nasprotnikom. Misli se, da pomeni to tudi spremembo politike glede poga- janja za premirje Na Formozi ie Hjl katastrofalen potres Katastrofalen potres Je zajel otok Formozo 23. oktobra t. 1. ter povzročil veliko število smrtnih žrtev ter ogromno materialno škodo. Tu in tam se Je od- pirala zemlja, veliko število tovam pa je dobesedno izginilo z zemeljske po- vziine. Kakor v«ako leto bo tudi letos v času 4. do 11. novembra Teden tehnike, ^etjl v času obstoja organizacije LJud- ^^ tehnike. Kakšen Je namen in kakšne so na- ^e tega Tedna se bo vprašal čitatelj? Odgovoriti na to vprašanje ni ravno težko. Namen Tedna tehnike je 5e bolj prl- •^^zati našim ljudem pomen pospeše- vanja tehnike, še bolj onlasoviti orga- '^'zaclje Ljudske tehnike predvsem na ^deželju, ker se pripravlja formiranje '^etljsko-tehničnih klubov, seznaniti delovno ljudstvo s proizvodnim Procesom v tovarnah in podjetjih in tehnike pri samem procesu, pri- kazati ključne objekte na?e kapitalne ^Sradnje in njih gosoodarski pomen končani gradnji, vzbuditi zanimanje tehniko med šolsko mladino in jo '^Zi^anitl z raznimi tehničnimi proble- mi ter doseči ^e večje sodelovanje mno- in družbenih organizacij z orga- "^•scijami Ljudske tehnike. Kakor vidimo, so naloge v Tednu teh- obširne in jih bomo u.speli Izvesti s tesnim sodelovanjem vseh množič- ni'' organizacij, gospodarskih in oblast- eh resorjev, delav.ikih svetov v tovar- In podjetjih, zadrugah ter učitelj- '^''om v šolah. tega sledi, da iTA^edba Tedna teh- ni samo stvar Ljudske tehnike in ^J^^ih osnovnih organizacij, nego je slehernega držnvljr.na poma- in sodelovati. smo. da t^. P^i organiearij: Tedna tehnike vso pomoč naši gospodarski re- tji "ll predvsem poverjeništvo za kme- »tan ' ^ prosveto. sv^et za indu- ^Jo. upravni odbori tovarn, podjetij in ustanov, J A in društvene organiza- cije kakor gasilci, PAZ, Ljudske uni- verze in politični forumi. S sodelovanjem vseh imenovanih bo Teden tehnike dosegel svoj cilj in na- men, a organizacija Ljudske tehnike bo v našem družbenem življenju dosegla tisto mesto, katero Ji po svoji važno- .stl za tehnično vzgojo tudi pripada. Da bi se Teden tehnike organizacij- sko čim bolje pripravil in vsebinsko dosegel . svoj namen, Je postavljen Okrajni prireditveni odbor, v katerega sO vključeni predstavniki gospodarskih resorjev okraja, društvenih organizacij in Okrajnega^ odbora Ljudske tehnike. V večjih industrijskih centrih, pred- vsem v Stmišču. je osnovan samostojni prireditveni odbor, isti pa so formirani tudi v večjih krajih našega okraja. Naloge teh prireditvenih odborov so '.ste. kakor pa 0!-raine?a nrirt^ntvenega odbora, a to je, pripraviti vse potrebno da bo Teden tehnike kar najbolje uspel Važnost organizacije Ljudske tehnike in nje pomen za naše gospodarstvo, Je poudaril predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike tov. G o r š i C Milko, ko ^e ob priliki otvoritve lanskoletnega Tedna tehnike dejal: Ce bomo Dovečali tehnično dejavnost, bomo dosegli ne samo dvig tehnične ravni, ampak tudi to, da bo vsak naš delovni človek tehnično vsestransko izobražen. To bo okrepilo zaupanje v naSe lastne sile in sile naših narodov ipr nove Jut:oslavije Brez tehnične iz- obrazbe si dsnes ne moremo zamisliti kulturnega Človeka in naroda, posebno pa ne v ljudski državi, kjer je delo, ki je vedro v zvezi s tehniko, ponos in dolžnost vsakega pravega človeka so- cialistične družb«. —C. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 26. oktobra l<)5t S m. rednega zasedanja OLO Ptuj Nadaljevanje » t strani LRS tov Simoni; Franc. Vga gornja vprašanja je povezal z novim finanč- nim sistemom in r gospodarskimi po- 2ojJ ob nov-em sistemu. vpoStevajoč te- rJ3ve, ki jih imamo na domafem in sve- tovnem trgu ter nri domaČi produkciji. P^pdvsem je poudaril tov. Simonič nuj- nost prizadevanja vsakega delavca in kmet'«, da bomo pocenili proizvodnjo In d vi tonili količinski In kakovostni pri- delPk. Brez obnove vinogradov in sa- drfnosnikov, bre/. pocenitve naše vino- dni^ke in kmetijske produkcije, brez odtepnitve viška delovne sile iz Haloz v produkcijo in brez zniževanja cen kmetijskim in industrijskim pridelkom si ni mogof e zamišljati re.litve življenj- -:kih vprašani delavcev in kmetov. Pri tem je podčrtal tov. Simonlf tudi vlogo varčevanja ter navedel kot primer (Iruf^e narode, ki reAujejo z varčeva- njem svoje gospodarske težave in do- prinaSajo svoj delež za krepitev obrambne moCi svoje domovine, kot to doprinaSajo narodi Jugoslavije, vendar Križi božji in svet^ današnji dan, za danes emo prestali. Mamika, »leči se,« Prekrižala se je tudi Šinkovca in upihnila petrolejko. V. Šinkovca je upihnila luč, Trinkaus pa je razjarjen nad revolucijo kajžar- »kega sveta odpahnil vrata, skozi ka- tera so malo prej prinesli prašiča, ob- stal na pragu in se povprek ozrl po ljudeh in po parih na podu. »Prokleti sveti« je siknil, a t)olj sam pri sebi ko na glas. Ce bi se taka reč, da bi s« Trinkaus prikazal " zidanici, zgodila Jtak me^ec ali pa tudi dan popreje, bi otroci za- gnali vrišč, harmonika bi utihnila in pari bi «e prenehali sukati. Moški bi začeli postavljati ročke s pijačo po so- dih, ženske bi zajavkaie svoj »Jezus-na« in začele bi, preplaSeno ko kokoši, ri- niti proti vratom. Z njimi vred pa bi rinili tudi otroci, ki bi se prijemali za njihova krila in bi se vlekli proč od šafarja. Ali ta večer se kaj taksnega ni mislilo zgoditi Zato je lahko Trink- aus »tal precej časa med na stežaj od- prtimi vrati in se je lahko po mili volji nagledal tega, kar se je godilo na Kajžarju P.evoluclja Je prišla sama od sebe, zgodilo se Je, ne da bi kdo od kajžarskega sveta vprašal šafarja za dovoljenje. Mladi svet je plesal, moški so plU in kolinili, razrezovalj so na tram obeše- nega prašiča In metali cele kose v sklede in v krnice Okoli njih so se motali suhi obrazi nasmejanih žensk. Otroci 30 viseli povsod, po stiskalnici in po posodi ter strmeli v direndaj z na ttežaj odprtimi in nezaspanimi očmi ter na glas kričali. Proti vratom, kjer je čakal Trin!:au8 ko kak nemški fraj- tar na spoštovanje, ki bi mu pritikalo, se ni nihče o?.rl .*nvet na Kajrarju je zadihal po svoje in brez njega. To, kako Je Trinkaus odrinil vrata In planil v stiskalnico, to, s kako div- jim in nasršenim pogledom je spreletel po ljudeh, vse to je sicer razodevalo In se začelo opravičevati — ali nič takega se ni zgodilo. Ce ga je kdo tudi za- gledal, eaj Je stal na pragu celi božji čas, se je obrnil In norel naprej, ko da bi zagledal nekoga, ki mu je deveta briga. To je začelo na šafarja, ki se je napetelinil med vrati, po svoje vplivati. Roke, ki jih je sklenil na hrbtu, ko se je postavil na prag, so se začele same od sebe preglbatl, razkoračene In v škornje obute noge so postajale meh- kejše; ves obraz, vsa postava, oblečena v zapet Jopič z zelenimi našitki, naprav- ljen je bil iz stare jugoslovanske voja- ške uniforme, je postajala voljnejša in prijaznejša, moški je začel mencati. In v takem trenutku, ko se že nI več čutil docela gospodarja na Kajžarju ga je zagledala Tičkovica. Ženska je potegnila Tička za suknjo, stopila ko- rak proti vratom, se prijela za »voje nabrano krilo in se globoko priklonila. Tiček je segel po svojem polovičnem cilindru in z njim šafarja prav tako z vsem podloiniikim spoštovanjem po- zdravil. »Na; ne zamerijo gospod šafar,« je rekla ženska ponižno, »saj nam dovolijo veselje?« »Naj ne zamerijo, zdaj smo tudi mi šafarji,« Je pristavil Tiček Na obeh norcih s Kajžarja se ni prav nič opazilo, ali sta to storila iz spošto- vanja do take gospode> kakor je bil križnilki šafar, ali pa sta storila to zaradi norcev Ali eno se je zgodilo —- kajžarski svet je zagledal razkoračenega Trinkausa med vrati, pred njim pa Tička in Tičkovco. Bilo je sm.ešno in svet v križniškl zi^.anici se je zasmejal, a z njim vred se je moral zasmejatl tudi Trinkaus. Stopil je med viničarje, nagnil pijačo, ki so mu jo ponujali, in znova nagnil — za tem pa, kakor da bi si neko reč premislil, zaklical In zavpll zbranemu svetu: *Žlvljo partizani! Muzikant, zaigraj!« Pograbil je Liziko, ki jo je stara Laj- kovka poti£'^ila proti stiskalnici. Čeprav se je dekle vleklo nazaj, In se zavrtel z njo okoli kašte Na podu so se pari med plesanjem pogovarjali: »Kaj pa ie tega prineslo?« »AH šafar jem ^e ni odklenkalo?« »Treba mu bo povedati. .« »Hud ča, kako je zdaj to? Gospoda j C šla, Nemci so šli — kaj, ali bodo šafarji ostali?!« Fantje so plesali, se pogovarjali čez ramena deklet in se drJall. Vaših je nekaj ta1'ih opazk zadostovalo, da se je zabH;Val nož. Tokrat se to ni zgo- dilo. Pobje so zaren'ft!i. a ostalo je vse pri k-v ^^.otanju. ki pa je le celo bolj mimo u^es ka-:or naravnost na šafarja. Dekleta so videla drugo plat iivlj^ nja. Pogovarjala so se s plesalci preko fantov s prijateljlcanu. VeCin^ parov je bila tako ali tako ženskij kajti moških, posebno plesalcev, je ta ča» malo doma. »Si videla staro Lajhovko? V naro^- mu jo je" potisnila.« »Zdaj bo lahko Trlnkau« pri h'-^'*' za šafarja, zdaj ko ni več Nemcev ko so jo Omiki tez mejo potegnili.^ »Kakšni bedaki so moški 1 Kaj le vl» muzikant na babaici?« »Lepa je ..« »Muzikant je ie bolj ko ona ,. »Ai nič jima ne štima. ..« »Prevroča ljubezen .. « ^ Pomenljivo so si namigovale io * hihitale. Ozmečev muzikant je vle.i<.ei har?!^^ nlko In Igral polko za polko. Pogled, se je skoraj lovil po nogah parov " podu, je poiskal Trinkavsn In Lit^^"' In je nI več Izpustil Iz oči. Nekaj je n".ir:io sledil paru. ko bi s'' \rrtcl kdo, ki ga prav nir n" da je tisto nekaj, s čimer nima kakšnih vezi, znenada pa je prešfi^^ zaigral, ko da mu je postalo kdo vc ^ Vrj vs-jeno. Plesalci so začeli tresklJ^^j I cokijam: po podu; treskali so vsi, j] .j je bilo mlar^o ali staro, naj so ® mo^ki ali žsns:;« ^ Na verandi, zadaj ra muzikan^^, tam, kje so imeli obešeno svinji ^^ jo razrezovali, »ta »i napivala viole®* Ptuj, 26. oktobra 1951 ^PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 ^gretlnd. Skupin« domiiljavih fan- .jj^ov poskuša strahovati usluibenc« , gojence iz Doma btarih in onemo- t 'Ih, prihajajo zlasti ob sredah In 5 ^ ^tah zvečer na dvoriSče doma, izxi- I '^jo, mečejo v okna blato in kamenje. » ^ Avgusta so grozili, da bodo fizično k ^padll, kogar bodo dobili ponoči na jj ^ori^- Ponoči 23. septembra t. 1. so napadli in poSkodovaM nočnega ču- il ^ja Vojska Ivana, 14. oktobra zvečer pg so ponovili vse svoje »duhovite« za- i Lfsli In celo napadU eno uslužbenko, i Ljiidstvu iz Muretinc je dobro znano, \ ijjlo so ti poedlncl in Je čudno, da se ti Jt^rši premalo brigajo da bi njihovi Ijnovi spremenili svoj odnos do usluž- J hencev socialne ustanove, v kateri Je t -3II0 veliko število starih in onemoglih ■i ljudi svoj kotiček. ° pori. Letovišče na Borlu, ki bo v pri- " jiodnji sezoni služIlo svojemu namenu, le obnavlja tudi zunaj. V teku So zu- ' panja obnovitvena dela na fasadi. V ? poiK^deljek so tudi začeli s slikarskimi " ^11 v glavni Jedilnici. Na stenah Jedll- pjce bodo freske, delo umetniškega sll- " Jcarja prof. Mežana iz Ptuja. ' Upra\'a letovišča je prejela že več ' priiav interesentov, ki bodo prišli na ^ počitnice v to letovišče. V najkrajšem jasu bo napeljan vodovod, v izgledu pa Je tudi ureditev centralne kurjave,. CIRKULANE, Hladno vreme je po- ,tavilo marsikoga pred vprašanje, kako bo v čimkrajšem času poskrbel go- rivo za zimo. Tudi zaščitna sestra v Cirkulanah Je v gkrbeh, kako se bodo v bodoče ob so- botah vršili zdravniški pregledi v tam- Itajlnji ambulanti, če ta ne bo zakur- jena. Matere prinašajo na pregled do- jenčke; v mrzlem Jih ni mogoče pre- ! viti. Tudi šolarjem in odraslim bolni- je neprijetno v hladnem prostoru. Ne glede na težave v zvezi s kuri- vom, ki včasih zadevajo tudi na oseb- nosti, upamo, ne bo ostal ta problem nerešljiv za Cirkulane, to tem manj, ! fe se ga bodo z vso resnostjo lotili KLO I In OF in celo Kurlvopromet v Ptuju, ce že ravno na področju KLO Cirku- lane ne bi bilo nobenega kmetovalca, ki bi bil pripravljen ambulanti prodati potrebno količino drv. * CSrkuIane. Zaradi številnih primerov porllstva, ki Jih Je v zadnjem času za- krivil Lazar Stanko iz Turškega vrha, ]e med ljudstvom veliko ogorčenje. Pri- jave oseb, ki jih je imenovani iz svojih namenov napadel ponoči, ko so se vra- fale domov, so zgovorni dokazi Lazar- . Jerega početja. Ker pri imenovanem / domala vzgoja ne zaleže, bo treba dati ittt^novanemu priliko, da se bo spame- toval ★ Gradišče, V kratkem bo v štirinajstih skromnih domovih malih vinogradni- »dh posestnikov v kraju Gradišče- Hum zagorela električna luč. [ Dobljene in s skromnimi prihranki ! nakupljene drogove so sami postavili, i Z delom so začeli ob najtežjih pogojih in so vztrajali do konca. Izdatke za na- peljavo in nabavo elektroinstalacijske- ga materiala so «i skorajda odtrgali od ust. * Jlavrč, Šolska zgradba Je kljub teža- vam prenovljena znotraj In zunaj. Predsednik sveta za kulturo in prosve- ; to v Ptuju je pokazal za tukajšnjo šolo vse razumevanje in je izjposloval kre- dit v višini 12.000 din. Sola Je pridobila tttnogc na zunanjem izgledu, otroci pa ! veselje isa obiskovanje i-ouka, saj se v ^'et.lejših učilnicah udobnejše počutijo. * Predvo Jaška vzgoja ima tedensko 2 orožjem. V kratJ otrok. Starži so dali več predlogov za po- moč, da bi imeli otroci, ki hodijo v šo- lo vsaj najnujnejšo oblelco In obutev. Pri nekaterih družinah starši kljub vsej skromnosti in vačnosti pri veččlanskih družinah niso v stanju obleči in obuti otrok ob skromnem letošnjem vinskem pridelku. •k Potujoči kino Je v četrtek 18. X. t L predvajal film »Ljubavna pesem« Pred- stava je sdcer zadovoljila odrasle, glede mlajših obiskovalcev pa se Je izkazalo, da bi moralo podjetje za predvajanje filmov na podeželju uj>o§tevati. da pri- haja h kinopredstavam tudi mnof^o otrok, sta katere pa vsi filnii niso pri- kladni. Mnogo boljši vti.s bi pu.stll na tokraine gledalce film »Na svoji zem- lji« in drugi slovenski filmi, ki jih še tukaj ljudje niao videli. Osnovna partijska organizacija je Iz- volila za sekretarja tov. Kotar Ludvi- ka In se obvezala, da bo v zimskem času na gospodinjskem in drugih te-, čajih ter so.-^tankih seznan^ln čim vgč prebivalstva iz Haloz z vsemi tckoCiml gospodarskimi problemi. * Na državnem posestvu so izvržena obnovitvena dela. Stari delavci ne pom- nijo, kdaj bi naj bil grad zadnjikrat prenovljen. Prenovili so tudi stano- vanjske hišice svojih delavcev v Tur- ekem vrhu in HraRtovcu. Veliko skrb posvečajo obnovi vino- gradov. Večino razpoložljivei^a žival- skega gnoja bodo porabil} za pogno- Jitev trsnih nasadov, kar se je preje več ali manj zanemarilo, ker so ^noj rabili za kmetijske površine. Glavni pridelek bo imelo to pose.stvo v bo- doče iz vinogradništva in živinoreje, na kar Je usmerjena sedaj vetčina go- spodarstva. * MJ^IE. V noči 18. oktobra t 1. je v Mejah zgorelo vinogradniško poslopje, last gostilničarja Korenjaka iz Podvinc. Po zaslugi nagle intervencije gasil- cev iz Cirkulan je bilo rešeno sosedno poslopje, da ga ni zajel požar in ga upepelil. Kako Je prišlo do požara, ni znano. Domneva se, )3a je bil požar podtaknjen, zato je uvedena preiskava. ★ VEL. VARNICA. Pred kratkim sta Zavpc Jožef in Ciglar Jakob iz Velike Varnios občutno oškodovala posestnika TurkP Janeza Iz Vel. Vamice 52 9 tem, da sta mu otresla In odnesla okrog 2nn kg orehov. Ker njuno poželienje po dobrem za- Blu7lai rsradi vl«oke cene orehov ni ostalo prikrito, bosta morala povrniti Turku ^kodo, zaradi tatvine pa se bo- sta še morala zagovarjati pred sodi- ščem. ♦ VID PRI PTUJU. Precej časa se je tukaj šušljalo o tukajšnjem Letenja Jalcobu in njegovem zaslužku. »S hand- larji pač ni dobro imeti posla« pravijo ljudje, ki vedo, da Je Letonja med 27. avgustom in 8. septembrom t. 1. za- služil brez gnojenja,'oranja, sajenja in okopavanja ter ogrebanja kakor tudi brez skapanja krompirja reči In piši okoli 40.000 dinarjev. Ljudje iz Istre sprašujejo za krompirjem in Letonja Jim je rad na uslugo, samo če se dobro plača. Kupci so prišli sami, Jakob je našel prodajalce in »Železniška direk- cija iz Pole« je prišla do 8600 kg krom- pirja proti proviziji za Letonja 6450 di- narjev. Tudi Produkt v Istri, Trudbenik v Pulju in Izbrana v Pulju so odpeljale nad 45.000 kg krompirja; Letonja je dobil Iz tega posla za provizije, potne stroške ter nagrade skupno 39.607 din v kratldh 13 dnevih. Mnogi kmetovalci bodo gotovo raje sami prodajali krompir zadrugam in ostalim nakupovalcem, ker Jim ni do tega, da bi se poedinci bogateli z nji- hovimi žulji in se norčevali iz njiho- vega celoletnega truda. Nikdo pri Vidu ne dvomi v to, da bo primerna kazen Letonjl zmanjšala ve- selje do lahkega zaslužka. KZ Cirkovci In Hajdina sta ga sicer pooblastili za svojega nakupovalca, vendar Je vpra- šanje, če mu bosta tudi v bodoče za- upali ta posel. * KOZMINCI, Družino Vaupotiča Ja- neza iz Kozminc Je spravil požar v ne- zavidni položaj, iz katerega ji sedaj pomagajo domačini, predvsem sosedje. Požar je nničil Vaupolirevim hišo, hlev in ostale pri ti kline, ves inventar in dotlej spravljeni pridelek. ★ ŽETALE. Med Kolaričcm Jurijem, vžitkarjem iz Zetal, in njegovim sinom Je prišlo v petek zvečer 19. t. m. do nesporazuma, katerega Je izrabil sin za pretep svojega očeta. Vdaril ga je s steklenico po glavi In z desko po te- lesu, da mu je zlomil 2 rebri. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Med vžitkarjem Mohorko Antonom in njegovim sinom pa Je prišlo v ne- deljo 21. t. m. do spora zaradi tropin, ki Je končal s pretepom. Sin Je vrgel očetu kamen v glavo, nato ga še vrgel ter mu pri tem zlomil rebra. Zdravi se v ptujski bolnišnici^ RAVNO POLJE. V sredo 17. t, m. sta Kolarič Viktor in njegova žena s telež- nlkoma napadla Serdinška Alojza iz Ravnega polja št. 48 in mu prizadejala na glavi 6 mm velikih ran in zlomila več reber, da so ga morali domači pre- peljati na zdravljenje v ptujsko bolniš- nico. PAZ v Gorisnici Vtem nam Je Je dobro v »pomlnu uspela spomladanska kombinirana te- renska vnja sektorja PAZ Gorlšnica (Zamuiani, Formln, Placarovci, Gajevci, Mala vas, Muretlnct, Žagaj ičl, MoškanJ- ci, Gorišnica), pri kateri so sodelovale enote PAZ, gasilci in predvojaška vzgoja. V nupndu na Gori.^nico Je so- deloval tudi center predvojaške vzgoje iz Ormoža. Prebili smo led in dokazali, da more tudi naša vas prirejati vaje večjega obsega in da pod dobrim poli- tičnim in strokovnim vodstvom dosega uspehe, ki so nam lahko v čast, ostalim sektorjem pa v vzpodbudo. Po trimesečnem odmoru zaradi polj- skega dela smo spet pričeli z delom. Dobro obiskani prvi sestanek sektor- skih odborov prejšnji četrtek Je poka- zal, da tromesečni odmor ni omajal na- ših vrst, temveč da smo ostali neomajni v želji izpopolnjevati svoje politično in strokovno znanje. Člani so pokazali na sestanku veliko zanimanje za svetovne in domače politične dogodke, nič manj pa niso sodelovali pri čisto organlza- ».'i^^-rfh vprašanjih PAZ. Po izčrnnem političnem pregledu, ki ga je podal pred:;cdnik sektorja tov. Ravter Mirko, smo živahno razpravljali o svetovnem političnem položaju, na poglagi česar smo vsi navzoči -spoznali nujnost pri- prav, ki jih vršita naSa politična in vo- oblast. Pri organiMcilskih vpra.^aniih smo se seznanili z najnovejšimi nalogami FAZ. Med sklepi so trije zelo važni in za nadaljnji razvoj PAZ nujno potrebni: 1. Meseca novembra ob nedeljah predDoldan bodo seminarji za člane KO PAZ, na katerih bomo v zgoščeni obliki predelali ves učni načrt, predpi- san za tečaje PAZ. 2. Novembra bomo prlčelj z dvome- sečnim tečajem PAZ, ki ga bo obisko- valo 35 tečajnic. (Lani Je uspešno do- vršilo podoben tečaj v dveh izmenah 70 tečajnic). 3. Predsednik tov. Ravter in sekretar tov. Cokl, sektorja Gorišnica, se bosta skupno z rajonskim gasilskim povelj- nikom tov. Znidarlčem udeležila ob ne- deljskih popoldnevih vaških sestankov, na katerih bomo razpravljali o razši- ritvi gasilskih čet z nevojnoobveznimi člani in članicami. Sestanek smo zaključili vsi trdno pre- pričani, da nas Gorišničanov ne bi mo- gel presenetiti noben svetovni politični dogodek, ki bi se neposredno tikal naše domovine in da bomo častno izpolnili vse naloge, ki čakajo PAZ v obrambi na!ih domov in naše lepe zemlje. ki ZA »DAN MRTVIH« OKRASIMO GROBOVE BORCEV IN TALCEV IZ NOV V počastitev spomina na padle borce iz Narodnoosvobodilne vojne ter na žrtve fašističnega nasilja ob »DNEVU MRTVIH«, V ČETRTEK, 1, NOVEMBRA 1951 se smatra Okrajni odbor ZB NOV Ptuj dolžnim pozvati Sole in množične organizacije s področja ptujskega okraja, da poma- gajo urediti in okrasiti na krajevnih pokopališčih grobove imenovanih, kjer ni svojccv, in da izvedejo komemoracijc. Obenem vabj Mestni odbor ZB NOV Ptuj šole in odraslo prebivalstvo mesta Ptuja, da se v torek in sredo v polnem Itevilu udeleži okrasitve grobov in komemoracije na »DAN MRTVIH«, V ČETRTEK, 1. NOVEMBRA 1951, OB 9.30 na Mestnem pokopališčn t Ptuju. Zbirališče na Kvedrovem trgu ob 9, uri. Iz pisarne Okrajnega odbora ZB NOV Ptuj V kakem stanju je preiskava glede dogodkov v cerkvi na Ptujski gori? Na vprašanje naših bralcev, v ka- kem stanju se nahaja preiskava v zadevi pretepa v cerkvi na Ptujski gori, smo prejeli od Poverjeništva za notranje zadeve v Ptuju sledeče: Uradno poročilo o poteku preiskave Zahrbtno zabodeni G r o s e k Franc iz Trnovske vasi je ozdravel Zadana rana na hrbtu je po zdravniškem izvidu od precej močnega noža. Močen udarec je paraliziral* gneča, sicer bi bil vbod smrten. Poškodovani Grosek Franc in njegovi domači niso poznali treh moških, od ka- terih ]• bil eden oblečen v belo suknjo Storilci do danes še niso izsledeni, četudi se ie poizvedovanje razširilo razen na pttgski okraj tudi na okraje Ljutomer, Gor. Radgona, Murska Sobota in Polj- čane, od koder so bili tudi romarji. Pre- iskavo sicer ovira tudi to, da se iz več okrajev zbrani romarji med seboj niso poznali. Prosimo prebivalstvo, naj sporoči Po- verjeništvu za notranje zadeve v Ptuju, v kolikor jc komu kaj več znano o oseb- nostih storilcev. Iz pisarne Poverjeništva za notranje zadeve v Ptuju. Glede na dosedanje številne uspehe organov notranje uprave ni dvoma, da bodo prej ali slej odkrite osebe, ki so krive Grosekovih poškodb in skrunitve cerkve na Ptujski gori. — Op. ured. Orientacijske cene za mošt Za promet z moštom letošnjega pri- delka je med republikami dogovorjena orientacijska cena za vino in mošt. Odkupna cena je 2 din po maliganu. Mošt se plačuje 16 do 20 din po litru, vino pa 20 do 25 din in to od 19. okt. t 1. dalje. Orientacijska cena za prodajo mošta v obratih C-kategorije jc 50 din po litru. Odkupna podjetja se morajo držati teh eriemtacijskih cen, ker bodo tvorile te cene osnove za formiranje novih cen. Celotno vprašanje glede načina od- kupa letošnjega pridelka mošta je ie v diskusiji. Sedaj je l^as in prilika, da si kmetovalci oskrbi jo semenski krompir v nižinskih predelih našega okraja, to je na Dravskem in Ptujskem polju, se pri nas goji največ krompirja. To so predeli, kjer predstavlja krompir glavni dohodek večine gospodarstev. Kljub krompirjevi zemlji in sorazmerno dobri obdelavi pa se prav v teh predelih opaža, da pridelek krompirja ni tak, kot bi lahko bil. Postavlja se vprašanje, v čem leži vzrok nizkim pridelkom krompirja v teh krajih? Prav gotovo je dejstvo, da kmetovalci vse od okupacije niso premenjali semena krompirju, kar je glavni vzrok nizkih hektarskih do- nosov. « Krompir, kot rastlina ki se hitro iz- rodi, je iizrojevanju še posebno podvr- žena v nižinskih področjih, kjer vladajo klimatske prilike, ki pospešujejo razvoj krompirjevih bolezni, ki so najvažnejši vzrok izrojevanja krompirja. S pozitivno odbiro krompirja v času vegetacije se da izrojevanje deloma zavreti, vendar je dejstvo, da take odbire naši kmetje ne vrše Krompir za seme se pri nas odbira šele po izkopu, takrat pa ni mogoče več ločiti zdravih od zaraženth gomoljev, kajti zaraženi gomolj se od zdravega ne razlikuje, prenaša pa bolezni, ki so vzrok izrojevanju. Krompir, ki ga naš kmeto- valec na tak način odbita za seme ž« skoraj 10 let, je dejansko že ves zaražen in je iz njega nemogoče več izbrati zdrav semenski material Nabaviti si zdrav semenski krompir Iz višinskih predelov je torej edini pogoj za izboljšanje pridelka krompirja oa na- šem Dravskem in Ptujskem ^polju V to svrho je semenarna poskrbela, da si kmetovalci lahko nabavijo semenski krompir pri svojih kmetijskih zadrugah proti zamenjavi za merkantilni krompir in sicer za 1,5 kg merkantilnega krom- pirja prejmejo kmetovalci 1 kg semen- skega krompirja. Vsak napredni kmetovalec bo brez dvoma izkoristil to priliko, zavedajoč se koristi, ki jih bo dosegel s saditvijo zdravega semenskega krompirja iz višin- skih predelov Vsekakor pa bo treba z zamenjavo pohiteti, dokler ic vreme Se ugodno *«» OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 27. okt., ob 20,: Ivan Cankar; »Pohujšanje v dolini Sentflorjaaski«. Režija Franjo Blaž Otvoritev sezone 1951-52. Nedelja, 28. okt., ob 20.: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini ientflorjanski«. Prva repriza. Me zcsmudli© polllie ugodnega nakupa raznovrstnega blaga, ki ga nudijo v bogati izbiri vsa trgovska podjetja Maribora na L jesenskem trgovskem sejmu v Mariboru na Glavnem trgu dne 3. novembra 1951. skušala zapeti. Pela sta venomer '»^o peeem: >Ml pa smo s Kajlarja, • Kajžarja, t Kajžarja — pijemo z žehtarja, s iehtarja, z žeh- tarja...« Medtem ko je muzikant dulil srčno ^lečino ■ polko, se Je pokazal na stop- »^icah iz kleti Ritonja, Ošinil je plešoči •^'et, zamahnil z roko, ko mu je nekdo P