Prikazi in ocene Renata Salecl: The Spoils of Freedom. Psychoanalysis and feminism after the fall of socialism. Routledge, London in New York 1994, 167 str. Kritično predstaviti knj igo Renate Salecl, katere naslov se v p revodu glasi Razvade svobode s podnaslovom »Psiho- analiza in femin izem po padcu socializ- ma«, p o m e n i spopr i je t i se s teori jo, ki se iz eksis tencialno »notranje« pozicije, saj j e Salecleva sociologinja in filozo- finja, k i j e odraščala in se teoret ično izo- blikovala v kontekstu n e k d a n j e J u g o - slavije, danes p a še n a p r e j živi in dela v Sloveniji, ter se, v tem še (post)socialisti- čno obarvanem prostoru, takorekoč iz te- oretično »zunanje« pozicije loteva inter- pretaci je doga jan j , ki so še kako zapisa- ni sedanjos t i in p r ihodnos t i , ne pa tudi preteklost i . Zato se j e (in se bo) tako u s m e r j e n in te rpre ta t iven pog led Sale- cleve soočil, p rav zno t ra j taistega klav- strofobično »domačega« konteksta, s po- tenc i ran im kri t ičnim očesom, s pogle- d o m , ki ocen ju je n j e n pogled , ki nas tu- kaj in zdaj dela za pog led . Knjiga tudi sama, kot se spodobi za resno reflekti- r a n o teor i jo , las tno vmesno in te rpre- tat ivno pozicijo kapital izira in j o navse- zadn je tudi p roduc i rá . V knjigi se Sale- cleva loteva zadev iz sedanje preteklosti, ki so še kako poli t ično in d ružbeno nasi- čene in za katere se ne bi jejo boji samo na področ ju in terpre tac i je , temveč tudi »zunaj«, v realnosti. Salecleva se ne lote- va nobene odda l j ene zgodovinske teme, recimo oblikovanja vzhodnoevropskega prostora , a m p a k se teoret ično spopada s še ne oh l a j en im t r u p l o m socializma, ki se povrhu, kot pokaže n j ena inter- pretacija, ne skuša odpoveda t i procesu lastnega balzamiranja , da bi lahko vsto- pil v prostor d o m n e v n e »svobode« za- h o d n e g a sveta. Svet, ki g a j e »svoboda« demokraci je , kot vseskozi napel ju je Sa- lecleva, tako »razvadila«, d a j e morda s p r o p a d o m socializma le prišel čas, ko t emu svetu lahko p o k a ž e m o n jegove lastne no t ran je meje . Zato se Salecleva takoj na začetku postavi po robu teo- re t ičnemu tržišču Zahoda, ki teoriji z Vzhoda zastavlja vedno ista vprašanja , ne glede na specifično obravnavano te- mo. Morda bi lahko rekli, sledeč Sale- clevi, da si Zahod želi pravzaprav slišati predvsem vedno iste odgovore, ko se sooča z vojno, genocidom, etničnim čiš- čenjem itn. Nekaj malega bo sicer dobil tudi v tej knjigi, pa čeprav morda le za vabo. Torej, navkl jub p o v e d a n e m u j e obravnavana tema o propadu socializma s pogledom na vojno v BiH in na razpad Jugoslavije tako teoretično, socialno in politično konjukturna, da se recenziji te- ga dela enostavno ne moremo upreti , še posebej , ko gre za delo izpod peresa ug ledne teoretičarke mlajše generacije. Nadal jni teoretičen izzivje tudi dejstvo, da je interpretaci ja Salecleve utemelje- na na dognan j ih slovenske lacanovske šole (katere najbol j propulzivna teoreti- čna figura je vsekakor Slavoj Žižek) in n a m tako nepos redno dovoljuje reflek- tirati mesto te teor i je znot ra j boga to razčlenjenega m e d n a r o d n e g a teoretič- nega prostora, ka te remu je ta knjiga, z obravnavanimi temami, nj ihovo de lno 201 Prikazi in ocene f ak togra f sko in j ez ikovno p o e n o s t a - vitvijo, v prvi vrsti n a m e n j e n a . Naj takoj na začetku izrečem oce- no knjige: pred seboj imamo delo, ki, navkljub delni metodološki nedosled- nosti (v prvem delu knjige), j asno in teo- ret ično b r e z k o m p r o m i s n o (posebej v d r u g e m delu knjige), / re/elaborira in instavrira interpretat ivni teritorij , zno- traj katerega je , upoštevajoč predvsem obsežen in izjemno odmeven filozofski korpus Slavoja Žižka in d rug ih , šele možno zastaviti resno in teoretično pro- dukt ivno artikulacijo »duhov« sociali- zma in postsocializma ter hkrati velikih tem filozofije pr ihaja jočega 21. stoletja kot so subjekt, identiteta, svoboda, dru- gačnost, demokraci ja itn. Toda po jd imo po vrsti. Knjiga j e razdel jena na dva dela, v prvem se Sa- lecleva spopr i jema z interpretacijo kon- kretnih dogodkov: vojne v BiH, množič- nega in sistematičnega posilstva musli- manskih žena s strani vojskujočih Srbov, z r azpadom Jugoslavije in z oblikova- n j e m pos tsoc ia l i s t i čn ih b i rokra t sko- nacionalnih državnih s truktur ali s če- ško pomlad jo in s procesom oblikovanja subjektove identitete v psihotičnem sve- tu realnega socializma itn. V tem delu se ukvarja, kot zapiše, s par t ikularnimi temami, ki pa v n jen i interpretacij i za- dobijo status nekakšnega indeksa, ki bo po tem n a k n a d n o še kako določal nji- hovo univerzalno branje . Univerzalnost recimo feminizma in demokracije se, po Saleclevi, od zdaj naprej lahko u teme- ljuje prav skozi doje t je nj ihovih meha- nizmov funkcioniranja v par t ikularnem kontekstu Vzhodne Evrope. Knjiga se torej poenostavljeno rečeno spopr i jema s kontekstom Vzhodne Evrope, na tan- čneje s p r o p a d o m socializma in z de- konstrukcijo fantazmatskega scenarija totalitarizma. Knjiga teoretizira zev m e d social izmom in post-socia l izmom; Sa- lecleva p o n o v n o bere velike t e m e za- h o d n i h demokrac i j kot so svodoba, člo- vekove pravice, subjektova ident i te ta in n a v s e z a d n j e d e m o k r a c i j a , iz s a m e g a osrčja te zevi. O b tem pa n a m Salecleva postreže tudi z eno od možn ih f o r m u l tega pos topka bran ja : Vzhodna Evropa je simptom, skozi katerega so (bodo) nasprotja liberalne demokracije spregovorila, torej šele postala vidna (glej str. 1-3). Toda p o m e m b n o j e tudi to, da so vse te par t ikularnost i doje te skozi mrežo fan tazmatskega scenari ja, ka te remu so v z a d n j i ins tanc i , i z h a j a j o č iz i n t e r - pretaci je Salecleve, v celoti in odloči lno podvržene . Salecleva zapiše namreč , da j e vsaki ideologiji imanentno prav jedro uživanja, ki se upira simbolizaciji; to jedro je mesto uprizoritve ideološkega fantazmat- skega scenarija. Fantazmatski scenarij je ti- sti, ki to jedro prekriva in nam, hkrati one- mogoča, da smo kot posamezniki v celoti inte- grirani v ideološkem univerzumu. In naša identifikacija z oblastjo pomeni predvsem to, da smo se identificirali z njeno fantazmatsko strukturo, kipa se razprostira onkraj ideolo- škega pomena političnega diskurza (glej str. 6). Resno teore t ično anal izo j e torej m o ž n o zastaviti le kot in te rpre tac i jo oz. poskus z a p o p a d e n j a prav specif ičnega fantazmatskega scenarija. Torej, če se še enkra t v r n e m k p rvemu delu knjige, Sa- lecleva ne moral iz i ra recimo na t e m o vo jne v BiH, a m p a k skuša zapopas t i n j e n no t r an j i fantazmatski scenarij , ki uravnava individualno s imbolno ekono- mi jo vseh vple tenih v vojno. Salecleva vzpostavlja specif ično s t rukturo vzhod- noevropskega prostora , k i j e u je tn ik ve- r ige pot lači tev in ka te rega ni m o ž n o brat i , če ne upoš tevamo prav razl ične fan tazmatske scenari je, ki ga obvladu- je jo . Poenostavl jeno rečeno, zdi se, kot 202 Prikazi in ocene da n a m Salecleva pos t reže z lacanovsko n a d g r a d n j o a l thusse r jevega koncep ta ideološkili apara tov države, saj je fanta- zmatski scenari j tisti, ki sedaj obvladuje nadvse »materialna« sredstva ideologije. Če se hočemo približati razumevanju te- ga pros tora , ga j e torej n u j n o potreb- no dekonstruirat i z interpretaci jo različ- n ih diskurzov, ki danes prekr iva jo fan- tazmatski scenarij. Tako je recimo rezul- tat razgalitve scenarijalibidinalne in sim- bolične ekonomije postsocialistične moralne večine, ko se ta sklicuje na odnos med zarod- kom in življenjem, ne (zahodno demokratič- na) pravica do življenja kot takega, ampak se, kot pokaže Salecleva, v postsocializmu »umor« zarodka enači z narodovo smrtjo (glej str. 24-30). Problematičnost p rvega dela knji- ge torej ni v neš te t ih fo rmulah , ki iz- haja jo iz interpretacije Salecleve, in s ka- ter imi se postavlja naravnos t na glavo, takorekoč v najboljši slovenski teoretični lacanovski tradicij i Žižkovega profi la , n a š e s p o n t a n o d o j e m a n j e d e l o v a n j a vzhodnoevropskega pros tora - Salecle- va d e n i m o ugotavlja, d a j e bil nov sim- bolni red oz. »normalizaci ja d ružbe na Češkoslovaškem« p o prašk i p o m l a d i zgra jen s pomoč jo m e h a n i z m o v skrite d ružbene kontrole, z obl ikovanjem fan- tazmatskega scenari ja, v ka te rem se j e vsak posamezn ik p repozna l kot po ten- cialni sovražnik socialističnega sistema (glej str. 38-50) - a m p a k v načinu pred- stavitve konk re tne zgodovinske situa- cije, ki j e tuka j o r i sana kot l i t e ra rna zgodba, na kateri p o t e m t a k e m poteka operacija interpretacije različnih fantaz- matskih scenarijev. Ko govori o r a z p a d u Jugoslavi je se Salecleva, sklicujoč se na Županova, ukvar ja z n j e n o t r ik ra tno smrt jo , v šest- desetih, sedemdeset ih in v osemdesetih. Glede na to, d a j e knj iga Renate Salecl izšla leta 1994, bi mora la avtorica vsaj v opombi specificirati, d a j e po letu 1992 na oblasti v Sloveniji l iberalna demo- kracija in da zato ni možno en bloc doka- zovati, zakaj j i j e v boju za oblast v Vzho- dni Evropi spodletelo, pač pa bi se prav naspro tno morala Salecleva lotiti ana- lize, kako se je l iberalni demokraci j i v Sloveniji uspelo obdržat i na oblasti. To velja tudi za poda j an j e faktograf i je o feminizmu v Jugoslaviji, ki ga po Sa- leclevi n i bilo, vemo pa, da sta bila Beo- grad in Zagreb močna feministična cen- tra. Več natačnosti pa pogrešamo tudi pri orisu pol ja novih družbenih gibanj, k i je bilo v povezavi z alternativno sceno oz. subkulturo (oz. prav zahvaljujoč njej) neka j povsem d rugačnega kot gibanje pisateljev. Tisto, k čemur nas lahko v tem konkretnem p r i m e r u spodbudi Sa- leclevaje to, da si zastavimo kot teoreti- čni projekt , s p o d o b n i m i teoret ičnim p r i j e m i kot Salecleva, i n t e rp r e t ac i j o področja civilne družbe z n j eno (sub)- kul turno umetniško produkci jo vred. V prvem d e l u j e zanimiva tudi nje- na metodološka zahteva po vzpostavitvi p o d o b n o s t i m e d razl ičnimi ter i tor i j i Vzhoda in Zahoda, ne pa da vseskozi v z t r a j a m o na n e n e h n e m o h r a n j a n j u razlike same na sebi. V d rugem delu knjige skuša Re- nata Salecl jasno definirati filozofski ho- rizont, iz katerega govori. Teoretizira neokantovsko pozicijo na področju teo- rije, k i j e , po njej, v sedan jem trenutku edina sposobna preseči zagate in zahte- ve teoretičnega uti l i tarizma in p ragma- tizma. Salecleva postavi Kantov prazni, abstraktni subjekt za edino možno predpo- stavko demokracije. Osnovni temelj demo- kracije je torej subjekt kot čisti prazni prostor. Demokracija je vedno formalna povezava med abstraktnimi subjekti, zato bo vsak de- mokratični formalni status šel v izgubo, takoj 203 Prikazi in ocene ko ga bomo skušali napolniti s konkretno člo- veško vsebino (glej 118-128). Ko reflektira dva nasprotna vodil- na feminis t ična koncep ta , s tare jšega (Millet et altri) in recimo sodobnejšega (Irigaray et altri), slednji na j bi skušal postulirati oz. na novo definirat i zati- r a n o žensko telo, n a m Salecleva zato predlaga, kako na j se izognemo padcu v tretjo pot , tako da znova vpe l jemo v vsa ta razlikovanja Kantov cogito, du- hovno substanco kot brezsubstančno. Kant-Lacanova perspektiva, ki ne pred- postavlja razlikovanja m e d dušo in te- lesom, razlikovanja, k i je po Lacanu tako ali tako povsem imag ina rno , pač p a razlikuje m e d o rgan izmom (katerega duša j e sestavni del) in t ravmo simbol- nega reda, je , po Saleclevi, edina, ki nas lahko obvaruje, da ne zdrsnemo v ne- kakšen totali tarizem vsebinskega pozi- c ioni ran ja znotra j feminizma. V nas- prot ju si nista torej misel in telo, pač pa subjekt, doje t kot p razno mesto, in raz- sežnost jezika, k i j e tista, ki vnaša razli- kovanje in travmatično pozicioniranje. Mimogrede bi veljalo opozorit i še na eno teoretično pridobitev v slovenskem prostoru, k i j e tudi vpeta v neokantovski horizont, na bleščečo neokantovsko po- zicioniranje logike Kantove etike1. Alen- ka Zupančič logiko Kantove etike pov- sem iztrga človeškemu razmer ju in j o prav tako prepusti formi, kar pomen i , da etična niso dejanja , k i j i h izvršimo v skladu z dolžnost jo ali v skladu z za- konom ali v skladu z našimi patološkimi interesi (v i m e n u dobrega , p rav ičnega itd.), pač pa j e et ično d e j a n j e tisto, k i j e izvedeno izključno iz dolžnosti! Etično j e v osnovi nek presežek, ki zadeva samo in izključno raven fo rme . V času torej, ko j e še kako poskrb l j eno za p o p o l n o psihologizaci jo človeka, p o u d a r j a Zu- pančičeva rad ika lno depersonal izac i jo Kantove etike, ta se namreč u t eme l ju j e v svobodi, s strogim vzt ra janjem pri for- mi. Kantovo etično de jan je j e v interpre- taciji Zupančičeve odločitev za et ično, ki p r e d h o d i vsaki misli in vsakemu teh- tan ju , j e korak v p razno , j e f o r m a zuna j vsebine, in če tudi za f o r m o velja, d a j e fo rma nečesa, j e ta po temtakem »forma, k i j e zuna j same forme«! V knjigi Renate Salecl j e vsepolno vzporedn ih produkt ivn ih b r a n j in obra- tov, ki teoret iz i rajo rec imo tudi razsež- nost pe r format iva , razcep m e d subjek- tom izjave in subjek tom izjavljanja itn. Zato b o m sklenila to recenzi jo z že raz- vpito šalo o l judožercih: »Ne, v naši vasi ni več ljudoždercev, prejšnj i t eden smo pojedl i zadnjega«. Tu takorekoč v čisti obliki izs topi razl ika m e d s u b j e k t o m izjave in subjek tom izjavljanja: na ravni subjektov izjave kanibalov ni več, sub- j ek t izjavljanja pa j e na t anko tisti »mi«, ki so /smo po jed l i z a d n j e g a kan iba la , tako da j i h danes ni več. Po padcu socia- lizma, pa Salecleva tej šali poda r i še eno d o d a t n o b ran je , za l judožerce i m e n u j e prav postsocialistične voditel je . Marina Gržinič ' Prim. Alenka Zupančič, Etika realnega: Kant. Lacan, Analecta, Ljubljana 1993. 204