Spedlzloae 1» abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini
Leto XXIII., št. 148
Upra rniStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon §t. 31-22, 51-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Račutii: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnera zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione PubblicitJ lta liana S. A. MILANO
Ljubljana, torek 6. julija 1943 XXI
Cena cent. S0
Izhaja raalc dao razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit 18.—, za jnoTfinutro vključno t »Pooedeljakim Ju-trom« Lit 36.50.
Uredniitvo t LjsUjana. Puccinijeva ulica št. 5. — Telefon feev. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopiai «e ne rtačajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
	mm
••• •••• H.	rr
	1»
	K.'.
ovori Stranki in narodu
Veliki govor na zadnji seji dlrektorija Stranke
Rim, 5. jul. s. Podajamo govor, ki ga je imel Duce dne 24. junija 1943*XXI na seji vodstva fašistične stranke v Beneški palači:
Številke o silah stranke so zares pomenljive in zaslužijo nekaj pojasnila. Dokazujejo, da je množica tistih, ki imajo izkaznice, še vedno mogočna in mislim, da bo množica vedno ostala znatna tudi tedaj, ko bo končan potrebni izbor in čiščenje. Vedno bomo isto, kar moramo biti, namreč stranka množice. Kajti za vladanje in vodenje naroda s 46 milijoni duš. ki jih bo kmalu 50 milijonov, je potrebna množica, je potrebnih deset in deset tisoč voditeljev, ki morajo okoli sebe imeti stotisoče sodelavcev, navdihnjenih z isto vero. Važno je, da jih izbiramo postopno, kakor to narekujejo potrebe in časi.
Udeležil sem se te seje zaradi tega, ker hočem vodstvu poročati o spomenici, ki mi jo je izročil tajnik stranke in o kateri se mi je zdelo, da jo je treba objaviti. Lahko bi tega tudi ne bil storil, kakor niso bili objavljeni drugi sklepi vodstva. Toda zdelo se mi je prav, da jo sporočim narodu, zakaj to niso samo ideje vodstva stranke, temveč tudi moje. In prav je, da narod ve. da bi se v določenem trenutku pritisk lahko povečal s tako strogostjo, kakor e-e morda nekaterim niti ne sanja.
Odgovor na to poslanico je, kar se tiče tujine, bil običajen in se ne velja ukvarjati z njim. S sovražnimi državami se ne gre pregovarjati drugače, kakor s topovskimi streli in najboljša polemika je tista z orožjem. Lahko se temu doda še druga, a ta prve ne more nadomestiti. Kar se tiče odgovora doma- je očitno bilo nekaj zavijanja in nekaj začasnih polemičnih pomot ter napačnih razlag. Tovariš Scorza je posegel v stvar, ker je bilo očitno, da ni dovoljeno kreniti s prvotne poti.
svojih nalog
Drži, da jaz branim stranko vedno, v vsakem primeru povsod in sploh. Stranka Je v vseh svojih razdobjih bila kos svojim nalogam. Ljudje so delali napake: v kratkem bomo videli kakšne. A napake so" bile vedno storjene v dobri veri.
Ali je morda bila napaka, da smo včlanili v stranko vse bojevnike iz svetovne vojne? Mislim, da ne. Sami bojevniki so prihajali in govorili: »Zakaj nas hočete
pustiti pred vrati? Mnogi izmed nas, kmetov po majhnih krajih, smo mislili, da je isto, če si v bojevniškem združenju ali v stranki.« Če smo dali to priznanje tem starim, hrabrim bojevnikom iz svetovne vojne, smo to bili dolžni in to dejanje ni bilo nič nevarno, četudi so strankine sile zrasle za nekaj sto tisoč ljudi. Lahko je bila v nekem trenutku napaka, da smo hoteli stranko narediti tako rekoč uradno. Če ne bi bili potegnili zavore, bi bili v določenem trenutku postali javni uradniki tudi tisti, ki stoje po barih v Dopolavorih in točijo pijačo. A tudi tu smo grešili zaradi pretiravanja, ne zaradi pomanjkljivosti.
Jasno je, da morajo prvaki stranke uživati nesporno in neposredno avtoriteto ter morajo zaradi tega imeti lastnosti in odgovornost javnih uradnikov.
Stranka ni samo v številkah, ki nam jih je ta trenutek prebral tovariš Scorza: je v deset tisočih padlih, v tisočih prostovoljcev takega kova kakor so od Pallotte do BoTg Pisania. Pisani je zame človek, docela enak Cesaru Battistiju, Nazariju Sauru, Filziju, Damianu Chiesi in tistim, ki so bili mu-čenci našega preporoda. S premislekom je šel poslednji v najvišjo žrtev.
čudoviti narod Italija
Stranka je vsa ta leta držala pokoncu domovino, zapleteno v boj, ki ga prenašamo zdaj in ki se je začel januarja 1935. Stranka ima svojo idejno smer, ki jo bom branil vedno, tudi če bi jutri moral imeti govor take vrste, kakor je hil 3. januarja. Dobro ločim večne vrednote od enodnevnih.
Kar se tiče točk, ki jih omenja vodstvo stranke, jih bomo obravnavali skupaj.
1. Strogo in kjer bo potrebno neusmiljeno bomo zatrli vse poskuse, ki hočejo načeti moralno in tvarno trdnost ljudstva. Kjer sedanji zakoni ne bodo zadostovali, bomo izdali nove.
Prav. Toda italijansko ljudstvo zasluži vse naše spoštovanje in vso našo ljubezen, zakaj daje zares čudovit zgled in jaz zares ne vem, kaj bi od našega ljudstva zahtevali še več. Daje na.m svoje vojake, daje nam svoje denarje (zadnje posojilo sestavljajo samo majhni vpisi, velikih je bilo malo), zateguje pas in ostaja pod bombardiranji neustrašeno. Tu vam je mesto, ki je dalo zgled in ki se je pokazalo
V nedeljo |e osno letalstvo sestrelilo nad Sicilijo in Sardin!] 3 feo sovražnih letal
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 5. julija naslednje 1136. vojno poročilo:
Sovražni oddelki so metali bombe na Calanijo, Sciaceo, manjše kraje na Siciliji ter na cagliarski okoliš. Povzročile so lahko škodo in malo žrtev.
Osno letalstvo je včeraj silovito pre-streglo napadajoča letala ter se zaplelo z njimi v hude boje. Oddelki naših lovcev so v zaporednih napadih sestrelili 25 letal, od teb 18 nad Catanijo; to so storili lovci 4. jate. Nadaljnjih 25 letal so uničili nemški lovci. Italijanske in nemške protiletalske baterije so s svojim točnim streljanjem zbile razen tega še 10 letal.
Sovražnim izgubam javljenim v včerajšnjem vojnem poročilu je treba dodati še dve letali, eno je bilo zbito blizu Jonskih otokov, drugo pa v okolišu Alghera. Zadnja dva dneva je sovražnik tedaj izgubil skupno na italijanskem bojišču 108 letal po večini večmotornikov.
Letala, ki so jih sestrelile protiletalske baterije, so padla: 1 v Gerbiniju, 2 med Gerbinijem in Lentinijem, 2 v Plaji. 2 v okolišu Campomolini, 2 med Caltagironi-jem in S. Michelejem (v pokrajini Catani-je), 1 pa v Sciacci (Agrigento).
Poleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili med civilnim prebivalstvom doslej, naslednje ugotovljene
žrtve: v Cataniji 4 mrtvi in 7 ranjenih, v Gerbiniju 3 mrtvi. 9 ranjenih, v cagli-arskem področju 2 mrtva. 3 ranjeni.
Grki žrtev anglosaškega barbarstva
Atene, 3. jul. s. Vsi listi ostro napadajo nečloveško bombardiranje, ki so ga izvedli ameriški letalci proti neoboroženim grškim kopalcem na obali pri Kassaniju, nekaj kilometrov od Aten. List »Acropo-lis« omenja v zvezi s tem dolgo vrsto sistematskih napadov angleških in ameriških pilotov na umetniška dela, cerkve in bolnišnice. »Efteron Vima« piše: »Menda ga ni evropskega naroda, ki bi ne moral jokati nad trupli svojih sinov, ki so jih hladnokrvno pomorili ti sejalci smrti, prezirajoč vse človeške in božje zapovedi.« »Katimerini« navaja najprej številne atentate, ki so jih zagrešili Angleži zoper živ-njenje in premoženje Grkov kot bivših zaveznikov in se spominja nato tudi gospodarske in socialne katastrofe, v katero je padla Grčija po njihovi krivdi, nato pa žigosa z ostrimi izrazi barbarski napad, ki je povzročil toliko človeških žrtev. »Oni, ki so poslali na pokol v Azijo cvet grške mladine,« zaključuje list z grenko ironijo, »da so jo tam prepustili kot lopovi samo sebi v nesreči, tudi sedaj niso mogli ravnati drugače.«
Uspešno zaključeni boji ob Kubants
2ooo padlih in ujetih sovjetskih vojakov — 700 sovražnikovih čolnov uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V nekaterih odsekih vzhodne fronte .je bilo včeraj bojno delovanje nekoliko bolj živahno kakor prejšnje dni.
Z uspešnimi napadi v lagunah ob kubanskem predmostju, ki so bili javljeni 4. julija, so se začasno končali večtodenski trdi boji na posebno težavnem ozemlju. Sovražnik je izgubil 2000 padlih fn ujetih ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja. V sodelovanju z letalstvom je bilo zaplenjenih, uničenih ali poškodovanih skoraj 79<> sovražnih čolnov.
Nemški lovst so odbili preteklo nož po-skušenl napad oddelka sovražnih torpednih lfttal aa konvoj v vodah visokega severa in unSčili pri tem brez lastnih izgub 20 sovražnih letal. Pri tem je dosegel poročnik VVois&eabenger 7 zmag v zraku.
V Sredozemlju in nad zasedenim zapad-nim ozemljem je angleško in ameriško letalstvo, ki je zaman poskušalo napastj letalska oporišča, prometne zveze in industrijske naprave, utrpelo v hudih letalskih bojih ponovno težke izgube. Nad italijanskim ozemljem je bilo sestreljenih 56 letal, izmed teh 28 po zaslugi nemškega letalstva, nad zasedenim zapadnim ozemljem pa 29 nadaljnjih letal ali vseh skupaj 85 letal, po večini težkih štirimotornih bombnikov. 9 nemških lovcev se ni vrnilo s poleta.
Pet posamič letečih sovražnih bombnikov je odvrglo v noči na 5. julija nekaj bomb na zapadno nemško ozemlje, škoda je ne-znaitna.
Nemške podmornice so potopile na Sredozemskem morju po hudih borbah z močno zavarovanimi konvoji 5 ladij s skupno 21.000 br. reg. tonami.
v novi luči ne meni, ki sem ga poznal, temveč mnogim Italijanom, ki ga niso poznali, in svetu, ki ga je gledal v napačni luči. Govorim o Napoliju in o 73 bombardiranjih, ki jih je pretrpel.
Seveda so tudi negativni in nasprotujoči elementi. Toda ali hočete, da bi v na-lodu s 46 milijoni duš ne bi'0 tisoč ali sto tisoč posameznikov, ki zaradi osebnih vzrokov zaradi oslabljenega živčevja, telesnega u-stroja, ki so boječi, ter poleg tistih, ki so tako rekoč zares rojeni nasprotniki?
Ni treba posploševati. Mi natančno nadzorujemo vse to in ni treba pripisovati temu prehudega pomena. Tem ljudem, ki so skoraj vsi razbitine starih strank, ne bo nikoli posrečilo izpodnesti vlade m niti ne pripraviti jo, da bi se zanimala zanje bolj, kakor pa zahtevajo običajne policijske naloge. Treba je smešiti tiste, ki si izmišljujejo ali ki širijo detektivske stori-je, včasih kar se da detektivske, plod bolne domišljije, ki je potrebna cdločnega obnavljalnega zdravljenja.
Pepslsaa disciplina
2.	S strogo disciplino in tudi, kjer bo potreba, tukaj neusmiljeno bomo poenotili industrijsko izdelavo, enotno disciplino kmetijske izdelave pa je treba izpopolniti. Te sile narodnega gospodarstva je treba spraviti na raven stroge discipline. Izde. lali so se načrti za kmetijsko pridelavo. To je načrt, ki naj disciplinira 4 milijone kmetov, to je 4 milijone kmetij. To je res revolucionaren korak tudi zaradi tega, ker je kmečko gospodarstvo v vsaki deželi, včasih celo v vsaki pokrajini različno in zapleteno. Tudi če ni moči to prvo leto misliti, da bo vse šlo kakor po maslu, smo vendar izdelali načrte za ureditev kmetijske pridelave.
še dalje pa je treba iti pri industrijski izdelavi. Treba je imeti pogum, da odstranimo vse industrije, ki nimajo več razloga za cbstanek, in treba je imeti pogum, da odstavimo vse industrijce, ki ne odgovarjajo zahtevam položaja, človek — je dejal grški modrijan Protagora (oprostite. da sem tako izobražen) je merilo vsega. Ustanove srednje vrste z izurjenimi in pripravljenimi ljudmi dobro poslujejo, popolne ustanove pa s pomanjkljivimi ljudmi gredo po zlu.
3.	Potrebna je še dalje disciplina in uspešnejše nadzorstvo nad preskrbo, nad razdelitvijo in nad trgovino z vsemi vrstami blaga, s tem, da se neusmiljeno odstranijo motnje ter vsako neodgovorno razkra-jalno in špekulacijsko ravnanje. Na tem področju smo napredovali in to lahko nepristransko priznamo. Seveda so bile zmote, motnje, neredi, izgube, pokvare, toda včasih je to treba pripisovati čisto objektivnim razlogom, ki si jih vsakdo lahko misli.
4.	Na najmanjšo neogibno potrebno mero bomo skrčili število gospodarskih ustanov, od katerih se jih je mnogo izkazalo za nekoristne ali preživele ali škodljive ciljem gospodarske discipline v vojni ter jih bomo vključili v delovanje korporacij. Nekoč sem moral govoriti v senatu o zmešnjavi kratic. Nekega dne sem nekemu svojemu uradniku naročil, naj mi zbere vse kratice. Nastal je iz tega zvezek spoštovanja vzbujajočega obsega. Sam sem v senatu dejal, da se ustvarja preveč ustanov in da je to pogosto bilo odveč ter včasih škodljivo. Toda kadar človek hoče organizirati kako področje mora ustvariti neki organizem. Če ga nočete imenovati ustanova, ga imenujte urad. središče, organizacijo.
Da navedem vzgled: leta 1933 je naše rižno gospodarstvo bilo v smrtni nevarnosti. Cene rižu so bile kar najnižje. Pri meni so se oglasili vsi zastopniki iz štirih poglavitnih italijanskih pokraiin. ki pridelujejo riž — Novara. Vercelli. Pavia, Milan — in so mi rekli, da je njihov polom neizbežen. Ustvarili smo ustanovo za riž. Vsi ali skoraj vsi zdaj enoglasno priznavajo. da je ta ustanova dobro delala za rešitev predragocenega vira italijanskega bogastva — riža.
Nekega dne se je rodila misel, da je zdaj treba narediti konec mišljenju, da bi Italija glede mode bila zgolj francoska pokrajina. In ustanovili smo Zavod za modo.
Veliko drugih ustanov je odlično delovalo. Toda vendar se mi to rastlinstvo ustanov zdi prebujno. V tekstilni stroki so na primer volnarji hoteli svojo ustanovo in so jo imenovali Odbor za volno. Bombažarji niso hoteli zaostajati in so ustanovili Bombažni zavod. Ko smo hoteli uvesti avtarktične tkanine, proti katerim nekateri še vedno kažejo ostanke zakrinkanega nasprotovanja, smo ustvarili Ustanovo zn domnče tkanine. Ko smo hoteli zavarovati svilo, smo ustvarili Ustanovo za svilo Vse to bi se v določenem trenutku lahko zlilo v veliko strugo, ki nai vse zbere.
Pomen korporacij
Kadar govorimo o ustanovah, govorim tudi o tistih, ki so — a ne vedno potreben otrok državne uprave. Struga, ki vse te ustanove lahko zbere, je korporacija.
Korporacije smo ustanovili kot silo, ki disciplinira in vzporeja vse gospodarsko delovanje našega naroda. Vse se mora začenjati, razvijati in končavati v korpora-ciji, ki je aktualna in umestna ustanova naše vlade. To bodo jutri uporabili povsod, četudi v drugih oblikah, ako naj gospodarstvo preide iz -azdobja svobodnjaškega,
že preživelega individualizma, in če noče pasti v birokratično državnost sovjetske znamke, kjer je vse gospodarstvo od jeklarstva pa do trajnega kodranja postaio
gospodarska funkcija države. Korporacija je revolucionarna stvaritev vlade in predhodnica nove dob--; v omiki sveta. Tudi tu je treba gledati ali so ljudje, ki so na čelu korporacij, vedno sposobni izpolnjevati svojo nalogo in res biti vzporejevalci gospodarstva. čv,- so, bodo ostali na svojem mestu. če ne, pa nastaja tudi tu vprašanje o ljudeh. Zdaj razpolaga stranka z dovolj
številnim in dovolj izbranim razredom voditeljev.
5.	Državna uprava in vse dinamične produktivne ustanove morajo opustiti birokratično formo jn navlaluj, ki jo je meči trpeti morda v rednih časih, ki ie pa zločinska ob
vojni. Ne smemo iz italijanskega uradnega stroja narediti turške glave, zaradj česar naj bi tedaj, kadar stvari ne t?".eio gladko, plačal uradnik in naj bi ga posadili na zasebne ustanove, ki imajo zares številno uredništvo ni zdaj treba zamenjavati državnih uslužbencev, ki jih je okoli S00 700, 800 tisoč s povečanjem, ki je bito nuj»ro zaradi vojne, s pravo in pristno birokracijo. Ne nicremo imenovati birokrate 15.000 žeiezniča: jev, 30.000 poštnih in brzojavnih uslužbencev. 12.000 moških in ženskih učiteljev, več itakor 12.000 vseučilišk.h in srednješolskih profesorjev 15000 magistratov. kanclerjev in drugih uradnikov te vrste. Zaradi tega imenu em jaz Dirokr.ic-jo, pravo birokracijo, tisto, ki lahko kako vpliva na politične in gospodarske smernice države. Ce je to birokracija, potem se omejuje na nekaj skromnih desetih ljud,.
Generalni ravnatelji ro ministrstvih an-ko vplivajo na držrvno up:avo in je to njihova naloga, zakn" oni pomenijo kontinuiteto.
Gre za ljudi, ki so dosti izobraženi glede predmeta. To dokazuje dejstvo, da so visoki državni uradniki zelo zaželjeni pri zasebnikih. Zakon, sprejet na zadnji ministrski seji. dovoljuje posameznim ministrom odstraniti generalne ravnatelje, ki niso kos svoji nalogi. Mislim, da jih ni mnogo.
Požrtvovalnost javnih nameščencev
Kar se pa tiče ostale italijanske birokracije pa jaz, ki sem njen poglavar in se imam za enega najprldnejših državnih uslužbencev — pomislite, da mi ni v 21 letih ušla nobena še tako neznatna vloga, pravim nikdar, ko je zvečer moja miza prazna, zelo dosti uporabljam telefon. Kadar bi rad zvedel, koliko reflektorjev je že bilo izdelanih, bi mi stari način svetoval, naj pišem prefektu, ki bi pisal ravnatelju tovarne Ta bi odgovoril s pismom prefektu, ki bi mi poslal prepis tega pisma. Jaz pa včasih telefoniram kar ravnatelju tovarne, včasih prefektu in mu dam na razpolago samo toliko časa, kolikor ga je neogibno potrebnega, da povpraša in mi odgovori. To je preprosto.
V italijanski birokraciji je še zmeraj preveč dopisovanja. V dopisovanju je nekaka naslada, nekaka navada, po kateri si ljudje včasih dopisujejo iz drugega v tretje nadstropje, včasih iz sosedne sobe v bližnjo sobo. Včasih taki dopisovalci z zares hvale vredno vztrajnostjo zagovarjajo svojo trditev s sklicevanjem na zakon, ki mora včasih poseči daleč nazaj. Da je uradova-nje naglo, se mora posluževati modernih sredstev, ki nam jih tehnika in znanost nudita v izobilju.
Treba pa je dostaviti, da je italijansko uradništvo eno najmanj številnih izmed vseh držav, najslabše plačano in najbolj pošteno ter tisto, s katerim javnost premalo sodeluje. Občinstvo je zaradi zgodovinskih spominov še vedno vajeno stare birokracije tujih držav. Toda občinstvo mora postati sodobno in misliti, da stoji pred služabnikom države, pred sodelavcem vlade.
Uradništvo smo zadnje čase ojačili z mladimi ljudmi, vendar bo potrebna reforma. da bo še bolj gibčno, naglejše v svojih odločitvah in pa da ga na vseh stopnjah navadimo, naj bo glede ljudi, zlasti do malih ljudi, kar se da vljudno in potrpežljivo. Zlasti do preprostega ljudstva, ki postav ne pozna in ki očitno ne utegne brati jih. Povsod se je treba držati formule, ki sem jo povedal nekoč v Napoliju: »Poslušati potrpežljivo in delati pravično.«
Zatiranje nelegalne trgovine
6.	Z vsemi sredstvi bomo zatirali črno borzo, splošen pojav v vseh državah, ki so v vojni, a pojav, ki je v popolnem, neskladu s fašistično etiko itd. Ta tako imenovani »črni« trg že danes z vso odločnostjo preganjamo. In to preganjanje bo zlasti dra-konično tedaj, ko se mi posreči povečati temeljne obroke hrane — kruha, testenin in maščob. Tedaj se bodo krile koristi tistih. ki bi radi uganjali špekulacijo in se odtegnili oddaji živil v skupna skladišča, ker bodo spoznali, da ne bo več toliko povpraševanja, ker bo obrok hrane zadosten. ter koristi onih, ki bodo dobivali zadostne obroke, ker jim ne bo treba za vsako ceno oskrbovati se z živili na področjih B (in C). Področje A je tisto, kjer so uvedene nakaznice, področje B pa ono, kjer ljudje dobivajo več ali manj določeno količino blaga, in končno področje C, kjer se ljudje na skrivaj bavijo s svobodno trgovino.
»Jutranji list« karabiijerjev, ki imajo
nalogo nastopati v tem boju, me vsak dan sproti obvešča. Vse zaseženo blago gre v skupna skladišča in v javne kuhinje ali pa ga dobivajo revne občine. Ko bomo povečali temeljni obrok hrane, bomo lahko imelj popolno nadzorstvo nad vsem in nad vsemi, v korist vseh, v korist tudi tistih, ki se boje, da bi od lakote umrli in se zato v obilni meri zalagajo in kopičijo blago. Treba bi bilo povedati tem gospodom: »Ne delajte tega, bodite pametni!« Ponavljam, da ima ta boj proti črnemu trgu dobro stran, ker bo zvišal temeljni obrok hrane, pa tudi slabo stran, ker bodo kazni v bodoče še strožje, kakor pa sc tiste, ki veljajo danes.
7.	Najstrožje nadzorstvo bo po hotelih, penzionih. luksuznih restavracijah itd., in če bo treba, bodo ta gostišča tudi zaprta.
Zelo naklonjen sem zaprtju teh luksuznih hotelov, kjer ti preseljenci in preseljenke često delajo sramoto in bi utegnilo priti tako daleč, da bi pokvarili doslej zdravo miselnost nase vasi. O takšnih primerih sem nekega dne, — kakor vam je znano, zelo pazljivo berem razne pokrajinske liste — bral na notranj h straneh, zakaj na prvih straneh listi prinašajo same brzojavke, da so ženske, ki so se bile izselile iz Ra-psiia, igrale partijo golfa na igrišču z 22 luknjami, t. j. igro, kakršna vzbuja ogromno zanimanje. Pomislite, 22 lukenj! Zdaj pa bi tiste ženske, ki se zabavajo z golfom na 22 lukenj, zaslužile, da jih pošljemo — in jih tudi bomo poslali — na deio v tovarne in na polje.
To so res klasični primeri tistega, kar jaz imenujem poniglavo sprijenost ljudi, Id so vsi nesrečni, če ne morejo igrati kolikor bi se jim le zahotelo. In s tem se vračamo k buržuazij:. Vedno se razpravlja o tej bur-žuas ji, t. j. o tistih, ki imajo mnogo »možnosti«, da bi plačali.
Naj bo tako ali tako, vsekakor se čisto mirno lahko za.pro ti luksuzni hoteli. Prav tako pa se lahko zapro tudi moške in ženske krojačnice itd. Mi smo še vedno zelo širokosrčna vlada. Nova argentinska vlada je že izdala odlok, da se uvede enotna obleka. V Angliji so sklenili, da si ženske smejo izbirati le obleko treh barv. Roose-velt je zapovedal, da se morajo moške srajce skrajšati. (Domnevamo, da se jim bo posrečilo pokriti popek.) Italija je še danes država, kjer so ljudje bolje oblečeni ko v kateri koli drugi deželi na svetu, kjer še ni bilo mogoče postaviti velikih tovarn za izdelovanje oblek v množici, kjer vsakdo hoče imeti svojega krojača. Treba bo demobilizirati preveč založene ženske in moške garderobe. Lahko bi naredili iz tega. obleko za nekaj letnikov vojaštva.
8.	Vrnitev tujcev v domovino. V Italiji je sto deset tisoč tujcev, od katerih se jih je že mnogo vrnilo v domovino, drugi pa so v koncentracijskih taboriščih. Potrebno je, da zvezni tajniki v pokrajinah budno pazijo na vse, kar zadeva ne le tujce, temveč tudi ravnanje z ujetniki v takšnih primerih, kjer je položaj ujetnikov enostavno vsega obžalovanja vreden. Vsi oni, ki se vrnejo iz ujetništva, pripovedujejo res grozne stvari o zlobi in okrutnosti, kakršne se poslužujejo Angleži, ki so navzlic svojemu zunanjemu okviru ostali narod razbojnikov, narod, ki je z nasiljem, ognjem in mečem osvojil svet, narod, ki je sprožil vojno, da bi kitajski vladi vsilil uporabo opija, ki je poživinil četrtino človeškega rodu.
Značilno je, da so me častniki, ki so se bili vrnili iy, ujetništva, presili samo za eno stvar: da bi bivše ujetnike naredil za ravnatelje koncentracijskih taborišč. (2ivo odobravanje.)
Obvezno delo
Zadnji del poslanice zp.deva obvezno delo. Treba je izkoristiti vso človeško moč naroda. Doslej to še ni bilo v celoti storjeno. Bili so to le bolj ali manj uspeli poskusi tako glede tistega, kar zadeva 21de, ni bilo storjenega dosti. Jasno je, da moramo iti odločno dalje po tej poti in mobilizirati vse moške in ženske sile. Tako so štorih po vseh deželah na svetu z bolj drastičnimi in drakonskimi ukrepi, kakor pa smo jih mi doslej, pravim doslej, izdali.
Prav tako je pravično, da se zaposle vsi fašisti, da ustvarijo tisto, kar sem lani označil z besedo »ozračje oddajanja pridelka«. Čutimo potrebo po celotni oddaji pridelkov, zakaj — ponavljam — hočem povečat' dnevne obroke hrane delovnemu ljudstvu. Ustavitve dela — takšne, ki so trajale le zelo malo časa — v preteklem marcu so bile 3e redke in gospodarsko utemeljene. Vsak poskus, spremeniti jih v »politične«, je izpodletel na najbolj smešen in naj bolpomilovanja vreden način. Na rferiv-na vabila k demonstracijam na trgu se ni nihče rečem nihče, odzval. Delavski razredi so v isti bojni črti z ostalim narodom. Upam, da bo nov zagon sindikalnega življenja prepričal delavce, da je fašistična vlad res najboljša vlada, ki si jo morejo m;sliti na katerem koli koncu sveta.
V zvezi s tem je dobro, da delavski voditelji žlvp med delavci in ne »nad« njimi, čeprav »med« njimi ter morajo iskati čim pogos:eiših stikov z delavcu Ti, kadar njso pokvarjen- po boljševikih, ao hvalevredni ljudje, vzgojeni in mirni, ljudje, ki zahtevajo le to, da drugi cenijo nihove napor© in da bo obveščeni.
Mladina
Glede tega, kar zadeva mladino, je vodstvo stranke seveda z menoj istega mnenja. Vedno sem prepričan, da je treba za
Nadaljevanje na & stranI
GOVORI
Nadaljevanje s 1. strani
mladino delati mnogo, in pri neki prejšnji
priliki sem dejal, da je nezmotljivo znamenje začenjajočega se staranja naravnost
brezsmiselna ljubosumnost do mladih-Treba je dati prosto pot mladini, toda ne za tisto, ki je samo zapisana v anagrafskih uradih, pa n-č drugega. Treba je dati mesto mladim, k: so poleg tega, da so mladi, to se prav: v boljši in bežni življenjski dobi, posedujejo tudi osebne sposobnosti. Jasno ie, da če je kdo pri svojih 18. letih neumen, njegovo stanje otežkoča dejstvo, da je atar 18 'et in da bo ostal neumen še nadaljnjih 50 let. Prepričan sem, da bo poslanica, ki jo naslavljam na stranko, naredila iz miadine naše naslednike. To moramo hoteti. To sem
povedal na trgu v Milanu leta 193«. Biti moramo ponosni in srečr.i, da lahko izročimo svoje prapore mladini, zakaj samo na ta način se bo revolucija od rodu do rodu bogatila z vedno novimi svežimi in navdušenimi silami.
Zelo sem vesel, ko lahko ugotovim, da je tudi med zveznimi tajniki danes zelo mnogo ljudi letnika 1915 in 14, to je ljudi, ki so stari 28 ali 29 let.
In zdaj še vprašanje, ki mi ga je zastavil strankin tajnik, vprašanje straže pri praporih. Ta straža ne more biti dvojnik milice, zakaj milica je bila in je oborožena straža revolucije. Milica zasluži, da jo italijanski narod občuduje in ljubi. Milica se je na vseh bojiščih, kamor je bila poslina, dobesedno pokrila s slavo. Milica ima danes na sto tisoče mož, in bataljone »M«, ki so zrcala in bi morali biti zrcalo za vse, ima oklepno divizijo, ki so jo oskrberl z orožjem — v znamenje medsebojnih simpatij — nemški SS oddelki.
Da bi se izognil vprašanjem, ki sc v neposredni zvezi s tem, sem tud: sklenil, da se straža pri praporih zaupa mladini, t. j. članom GIL-a. Je to vzorna straža Naši prvoboritelji so tisti, ki vidijo v tem dejstvu nadaljevanje. Sto, sto petdeset tisoč mla-deničev bo, ki bodo pod poveljstvom skva-drista prve straže, imeli to nalog., ki bo — o tem sem prepričan — drgnila njihov ponos in njihovo vero. Te miadeniče bo treba zelo skrbno izbrati tucii :z ozirov na telesno moč. Skvadristi bodo morali biti lak šni, kakor so bili skvadristi prve ure. k; so se tudi borili, pohabljenci, odPkovanci, ljudje kristalne in najbolj trdne -vere.
Samo ena
Vsi člani stranke, vsi njeni voditelji morajo biti prepričani — in to prepričanje mora postati evangelij vsega italijanskega naroda — da v tej vojni ni nobenih izbir, nobenega »ali—ali«. To je vojna, ki dovoljuje samo eno pot: nadaljevati z njo do končne zmage. Ali zmagamo, — o čemer sem najtrctneje prepričan — skupaj s tovariši osi in trojne zveze, ali pa bo Italija doživela poniževalni mir, ki jo bo postavil na četrto ali peto mesto med silami.
Še danes zjutraj sem bral v članku neke angleške revije tale stavek: »Anglija mora gospodovati nad Sredozemljem. Nič več ne bo dovoljeno Italiji, da bi se prištevala kakor koli med vojaške sile.«
Kdor verjame ali se dela. da verjame prigovarjanju, ki ga sovražnik širi s svojo živčno vojno, je zločinec, izdajalec in spaček. Mir pomeni vdajo, vdaja pomeni sramoto in pogubo. Prvo umljivo stvar, ki bi se je sovražnik lotil, bi bila ta, da bi razorožil Italijo: vzel bi ji celo lovske puške in Italiji ne pustil drugega kakor mestno policijo. To bi pomenilo uničenje celotne industrije, saj je jasno, da bi bila sleherna rudniška, kovinska in mehanična industrija zatrta, ker ne bi več imeli priložnosti oboroževati se. Bilo bi tudi konec mehanične avtomobilske industrije. Ford je že dvakrat skušal priti v Italijo, prvič je hotel pe>staviti svoje šotore v Livornu, drugič Pa v Triesteju. toda oba poskusa sta bila zaman. Sovražniki bi nam pustili oči. da bi se lahko jokali, ni pa izključeno, da nam ne bi odnesli umetniške zaklade, da bi prišli do plačila. Sicer pa se je že večkrat v zgodovini zgodilo da so osvojevalci Italijo oplenili. kakor je storil tudi Napoleon. Tudi naše poljedelstvo bi šlo po zlu. zakaj veliki pridelovalci žitaric v Severni Ameriki bi dejali: »Vaše poljedelstvo ni gospodarsko, mi vam bomo dali žito. Vi boste smeli pridelovati samo zelenjavo, ki se hitro kvari.« Italija bi postala to. kar so njeni stoletni sovražniki zmeraj želeli, da bi bila: navaden zemljepisni izraz. Zavračam mise, da bi bilo kaj Italijanov, vrednih tega imena, ki bi mogli taki stvari gledati v oči. ne da bi j čutili, kako se pogrezajo v najgloblje po- j nižanje in sramoto. Nekaj dvomljivcev je, i
a temu se ni čuditi. Kristus je imel samo dvanajst učencev, ki si jih je z nadčloveškim naukom vzgajal tri leta po pustih palestinskih gričih. In vendar ga je v uri preskušnje eden izdal za trideset srebrnikov, drugi ga je zatajil nekateri drugi pa so bili bolj ali manj nestalni.
Nič čudnega ni. da je nekaj dvomljivcev. Tem dvomljivcem je treba povedati, da so v tej vojni razvoj i. ki jih ni mogoče vnaprej videti, razvoji politične narave, ki pa niso samo politični ter še dozorevajo.
Pokolji črncev v Detroitu dokazujejo, da je slovita atlantska listina samo papirnata listina. Videlo se je, da ima Amerikanec belec nagonski in nepremagljiv odpor do njih. Črnci sami so se po mesarskem klanju v Detroitu prepričali, da so Roosevel-tove obljube lažnive. Chandra Bose, ki se ne posti, stoji pred vrati Indije. Sovražnik mora igrati karto.
Že prevečkrat je razglasil, da je treba vdreti na celino. Torej bo moral poskusiti s to karto, zakaj druoače bi utegnil biti poražen, še preden se je spustil v boj. Toda ta karta je takšna, da je ne bo mogel vdrugič več zaigrati. Treba je še razlikovati med »izkrcanjem«, ki je možno, ter med »prodiranjem« in končno med »vdorom«. Povsem jasno je, da če bo ta poskus spodletel, kakor sem prepričan, potem sovražnik ne bo imel nobene karte več, ki bi jo mogel igrati, da bi premagal sile trojne zveze. Slabo" presoja razvoje te vojne. kdoT se ustavlja pri postranskih dogodkih.
Italijanski narod je zdaj prepričan, da gre za življenje in smrt. Brž ko se bo sovražnik sku« šal izkrcati, ga bo treba zajeziti in zadržati na isti črti, ki jo mornarji imenujejo »vodno črto«, na peščeni črti, kjer je kraj vode in se začenja zemlja. Če bi pa sovražnik slučajno le poskusil, potem morajo vse rezervne sile. kar jih je, planiti nad izkrcance ter jih uničiti do poslednjega moža. tako da bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi sovražniki zasedli kak kos naše domovine ,a bi ga vselej zasedli v vodoravni črti, ne pa v navpični. Naloga fašistov je tale: dati ta občutek. :n sicer več ko zgolj upanje, dati popolno gotovost, kakor gre železni, neomajni in granitni odločitvi. Tako se stranka pripravlja, da bo izpolnila svojo vlogo v tem silnem trenutku.
Stranka je moja ustvaritev, ki jo ljubim ter branim ;n na katero sem ljubosumen. V tej dobi mora stranka bolj ko kdaj prej biti go-nilna sila v narodovem življenju, moia biti kri, ki kroži, mora biti ostroga, ki spodbada, ter zvon. ki s svojim glasom daje venomer pravi zgled. Zgled, ker ni nobene stvari na svetu, kT bi bila tako uspešna kakor dober zgled. Treba je stati sredi naroda in mu pomagati, ker narod zasluži, da mu pomagamo. Treba mu je govoriti rcsnico in mu povedati, da mora vztrajati, ker to zahteva čast. Tisti, ki se nam laskajo, ali nam z žalitvami in smešenjem pošiljajo poslanice, bi se nam vljudno nasmehnili, a v srcu bi nas prezirali, če bi se jutri vdali njihGvemu lažnivemu laskanju. Dejali bi: ti Italijani pa res niso zmožni vztrajati do dvanajste ure. ob tn četrt na dvanajst že popu« ščajo. Toliko glede časti, ki se je moramo držati z vso silo. Potem pa so še najvišje koristi naroda in dosega zmagovitega miru. ki naj da Italiji, katera se bije v bojih že trideset let, pokoj in sredstva, da bo lahko izpolnila zgodovinsko poslanstvo, ki jo bo zaposlilo ves ostali vek.
Polemika je res bedasta, kadar meri name. To je večni sistem Angležev. Angleži imajo vedno potrebo, da naperijo svoje sovraštvo na eno osebo, ki jo kot napačni kristjani ter preostali antikristi prikazujejo kot vtelešenje zlodeja Kar zadeva mojo odgovornost, jo prevzemam in zahtevam zase v celoti. Prišel bo dan, ko bom dokazal, da se tej vojni nismo mogli in nismo smeli ogniti, ker bi nas doletela kazen samomora, kazen, po kateri bi izgubili veljavo kot sila, vredna zgodo.vine. Sovražnik, ki je bil zame vedno sovražnik številka ena, je Anglosaksonec; ta se bo zdaj prepričal, da dvajset let vlade v italijanskem življenju ni preteklo zaman in da jih je nemogoče zbrisati.
Vojaki vseh oboroženih sil čutijo veličino trenutka in svojih nalog, italijanski narod ima še nedotaknjene nravne moči. Menili so, da bo padel v treh mesecih. Pa je še po treh letih na nogah. Danes se sovražnik obrača proti svetim mejam domovine. 46 milijonov Italijanov — če se ne ozremo na nepomembno odpadle — pa je v možnosti in v dejanju 46 milijonov bojevnikov, ki verujejo v zmago, ki verujejo v večno silo domovine.
Papež sprejel Nar&dnf oslbor za svečanosti ob 2§-!etnid svoje škoSavske posvetitve
Vatikansko mesto, 4. jul. s. Papež je včeraj v zasebni avdijenci v konzistorski dvorani sprejel italijanski narodni odbor za svečanosti 251etnice njegove škofovske posvetitve, ki mu je ob zaključku jubilejnega leta ponovil poklo-ne z izročitvijo nekaterih najnovejših daril, ki so prispela za novo cerkev sv. Evgena. ki se namerava Sraditi.
V odsotnosti predsednika kardinala Lavri« trana. ki se v sedanjih okoliščinah ni hotel oddaljiti od svojih vernikov v Palermu. da bi tamkaj nadaljeval s svojim tolažilnim delom v mestu, ki je cilj barbarstva sovražnega letalstva, je odbor pospremil dekan Sv kolegija Granito Pignatelli Delmonte predsednik komiteja.
Avdijenci so razen tega prisostvoval^ zelo številne osebnosti italijanskega umetniškega in kulturnega sveta, ki so hotele izraziti papežu svoje spoštovanje s poklonitvijo prekrasnega zbornika z njihovimi članki, slikami. ski« cami in tudi glasbenimi prispevki italijanskih glasbenikov današnjih dni. Zbornik nosi naslov »Italijanski znanstveniki in umetniki Njegovi Svetosti Piju XII.« in se začenja s portretom papeža v barvah. Sodelovali so predstavniki italijanskega kulturnega in umetniške* ga sveta. Papež je takoj po vstopu v dvorano sprejel podDredsednika odbora monsgr. Tragijo. ki mu je izročil njemu posvečen zbornik s poklonitvijo vseh županov Italije, vseh sodnikov, zvezdoslovcev in otrok ljudskih šol. ter na-pcsled še znatni znesek, ki obenem s prejšnjimi zneski predstavlja zelo pomemhen dar italijanskih katoličanov za zgraditev cerkve, ki bo v Rimu posvečena sv. Evgenu Papež se je adryali1 za, oose izraze spoštovanja, ki
so prišli iz njegove ljubljene Italije. Dejal je. da če je vselej vesel, ko sprejema sinove, ki se obračajo k njemu, je njegovo veselje danes še večje in še večje njegovo navdušenje, ker ga današnja avdijenca spominja na velik dogodek v njegovem duhovniškem življenju, na njegovo škofijsko posvetitev pred 25. leti.
K!m, 5. jul. s. Papež se je nadalje zahvalil za poklonitev kulturnega, znanstvenega in umetniškega sveta, o čemer ga je že obvestil kardinal Lavitrano, ki danes ni navzoč, ker ni mogel prekiniti svojega pogumnega. in tolažilnega dela kot dušni pastir črede, ki mu je zaupana in tako hudo prizadeta. Pij XII. je potem izrazil svoje veselje, ker je bilo njegovo jubilejno leto, leto verskega prerojenja in duhovne vdanosti, leto notranje izpopolnitve, ne pa zunanjih man'festacij, ki so dopustne samo v normalnih časih. Poklonitev pisateljev in umetnikov tudi dokazuje veliko italijansko katoliško tradicijo, ki zaupa v akcijo cerkve kot stebra za morebitne borbe proti njenemu ožjemu premoženju. Italijanski narod, ki ga ščiti ta duhovni zid, se bo znal zavarovati pred slehernim zastrupljenjem. Svoj govor je papež zaključil z ugotovitvijo, da bo cerkev, ki je zaščitnica miru in pravice, prava in morale, vselej vzpodbujala k slogi v družbenih odnosih. Naposled je vsem navzočim in vsemu italijanskemu narodu, še prav posebej pa tudi vsem, ki imajo zaradi svojega trpljenja pravico do posehne pozornosti, podelil apostolski bla-gosiov. Vsi navzoči so nato papežu poljubili roko in je za vsakega izmed njih imel besed očetovske dobrote.
Podpredsednik romunske vlade na obisku
v Rimu
Mihael Antonescu o tesnem prijateljstvu med Italijo
In Rumunljo
Rim, 4. jul. s. Podpredsednik rumunske vlade Mihael Antonescu je prispel 29. junija v Italijo na uradni obisk v spremstvu diržavnega podtajnika za propagando prof. Marcuja in drugih osebnosti. Podpredsednika rumunske vlade je spremljal na poti tudi italijanski minister v Bukarešti baron Bavo Scoppa, dočim je rumunski poslanik v Kvirinalu Eksc. Gri-gorcea šel gostu nasproti do Trbiža skupno z odposlanstvom zunanjega ministrstva. ki mu je bil na čelu pooblaščeni minister Marki Rossi Lonehi.
Državni pod tajnik Bastianini je priredil obed na čast Eksc. Antonescu, ki so se ga poleg oblasti udeležili tudi obe odposlanstvi. rumunsko in italijansko.
Naslednjega dne zjutraj so bili prvi razgovori, ki so se nanašali v glavnem na Gospodarska vprašanja in ki se jih udeležila poleg Antonesca in državnega podtajnika Bastianinija tudi državni pod-tajnik Giannini in minister Petaglia.
Po končanih razgovorih se je Eksc. Antonescu s svojim spremstvom podal na dvor. kjer se je vpisal v dvorno knjigo.
Benetke. 5. jul. Podpredsednik rumunske vi? in minister za zunanje zadeve
Mihael Antonescu je dal naslednjo izjavo posebnemu dopisniku agencije Štefani:
V trenutku, ko zapuščam Italijo, smatram za svojo dolžnost, da izrazim svojo zahvalo za prisrčnost in za vse pozornosti, ki sem jih bil deležen na italijanskih tleh. Smatram ta svoj poset kot dokaz latinskega prijateljstva napram kraljevini Rumuniji vlade maršala Antonesca in naši vrli vojski. Zadovoljen sem, ker lahko porečem maršalu, da sem našel v Italiji ozračje globokega spoštovanja za današnjo Rumunijo in za rumunskega vojaka, ki je znal braniti latinsko zemljo in našo krščansko omiko. Izrekam svojo zahvalo Duceju v polni zavesti, ki se klanja pred njegovim zgodovinskim poslanstvom v korist Evrope in latinstva. Srečanje z Du-cejem je obogatilo moje življenje. Besedo zahvale naslavljam odličnemu državniku Eksc. Bastianiniju, ki mi je prožil roko kot prijatelj in Latinec.
Kakšne bodo posledice tega poseta, bo pokazala bodočnost, ki je skupna usoda obeh narodov. Zapuščam Italijo, toda ostajam tu s svojim duhom in moje najboljše želje za junaški italijanski narod bo spremljalo moje čustvo hvaležnosti.
Japonski udarci ameriškemu brodovju
sovražnikovih ladij potopljenih, med njimi 9 vojnih ladij, več pa poškodovanih
Tokio. 2. jul. s. Po izgubah, ki so jih japonske letalske m pomorske sile prizadele ameriškemu brodovju na Pacifiku med operacijami proti malemu otoku Rcndovi v Salomonskem otočju, se je število potopljenih sovražnih edi-nic od bitke pri Lungi do danes dvignilo na 25, med katerimi je 9 vojnih ladij. V istem času je bilo sestreljenih 130 sovražnih letal, medtem ko so Japonci izgubili samo 52 letal.
Tokio, 2. jul. s. Po nadaljnj h vesteh so ja« ponske oborožene sile razen že navedenih izgub prizadele sovražniku v operacijah na področju otoka Rendove še tele izgube: potopile so 3 prevozne ladje, 3 nadaljnje m 1 rušilec pa poškodovale.
Tokio, 3. jul. s. List »Asahi«, ki komentira izkrcanje ameriških čet na otoku Rendovi, naglaša, da je to samo poskus, da bi se Avstralija rešila Japonske in obenem izvedla obkolitev Japonske s pomočjo ustanovitve oporišč na Salomonskem in Aleutskem otočju, kakor tudi srerli Kitajske in v B'rmaniji. List nadaljuje takole: Sovražnik, ki je doživel strahovito kazen, je hotel go+ovo ustvariti novo napadalno področje. Naše zunanje obrambne črte so zgrajene dovoli čvrsto, da bodo lahko vzdržale take napade. Toda vojna se bo nadaljevala, dokler bo sovražn'k nadaljeval svoje protiofenzive. Japonci so pripravljeni postaviti se v bran proti vsem takim poskusom z vso žilavostjo in mirnostjo. ker vedo prav dobro, da bo zmaga v vojni izčrpavanja pripadla onemu izmed vojujočih se. ki bo mogel vztrajati četrt ure dalje kakor nasprotnik.
Šanphaj. 4. jul. s. V janonsk'h voja?k:h kro-°h na K:taj?kem iz.iavljaio da predstavljajo operacije ameriških oborožen;h sil preti Salo« monskim otokom dokaz političnih nujnosti, ki
silijo Zedinjcne države, da iščejo povsem nesorazmerne uspehe za ceno, ki jo morajo plačati v ljudeh in orožju. Pripominjajo nadalje, da ameriški napad na otok Rendovo. ki je prišel po bitki za Guudalcanar in letalskih bojih nad otoki Russell in Novo Georgijo, potrjuje. da so se oborožene sile Zedinjenih dr« žav angažirale na področju Salcmonskcga otočja v brezupni ofenzivi Ako se upošteva, da zadevajo sovražni napadi na čim dalje hujši japonski odpor in da veljajo sovražnika ogromne izgube, dočim so na drugi strani ameriški strategi sami izjavili, da bi oborožene sile Zedinjenih držav morale voditi borbo 50 let, preden bi dosegle Japonsko preko neštetih otokov Pacifika, ako bi zasedali drugega za drugim, je jasno, da mora zavezniško poveljništvo podrejati strategijo poLtiki. Strategija nalaga Zedi« njenim državam, da se morajo poslužiti. ako hočejo v velikem slogu napasti Japonsko, kitajskih oporišč. To možnost pa jim je preprečilo japonsko letalstvo, ki je izsililo svojo premoč na Kitajskem in skoraj izločilo iz uporabe najboljša sovražna oporišča. Na drugi strani pa Zedinjcne države nc smejo dopustiti, da bi Japonska neovirano skrbela za razvoj ogromnega ozemlja, med katerim si je zagotovila nad« zerstve in tamkaj-nja bogastva ip moTajo zato v čunkingu zbujati utvaro, da je njihova pomoč bi zu. Azijski narodi pa se nasprotno spričo politike Japonske nasproti Kitajski, vedno bolj postavljajo na stran Japonske in se je med tem tudi zaupanje Indije v Japonsko povečalo. Azijski blok se utrjuje in vedno bolj zap ra Anglcsasom vse možnost maščevanja v tem delu sveta, ki je ogromnega pomena 7a Zedinjene države Severne Amerike.
Tokio, 3. jul. s. Japonski glavni stan objavlja: Japonske podmornice so meseca junija potopile 11 sovražnih ladij s skupno 85.000 br. reg. tonami.
Nar&di vzhodne Azife za novi rei*
Izjave bivšega v?p^€ga poslanika v Wash!sigtoisa
Tokio, 3. jul. s. Samuro Kuruso, bivši japonski poslanik v Washingtonu, je izjavil v nekem razgovoru v zvezi s 4. julijem, ko praznujejo Američani praznik svoje neodvisnosti, da se večina prebivalstva Zedinjenih držav bržkone ne zaveda, da je zapletena v brutalno borbo, ki naj bi milijardi ljudi v vzhodni Aziji odvzela neodvisnost, kakršno bodo slavili v Ameriki. Poslanik je izrazil svoje prepričanje, da se bo navzlic svetohlinskemu zadržanju Zedinjenih držav proces osvoboditve azijskih narodov nadaljeval do srečnega zaključka na dan, ki ga bodo ljudstva Vzhodne Azije praznovala kakor danes Američani kot dan zmage in neodvisnosti Velike vzhodne Azije.
Govoreč o Evropi je Kuruso nato dejal: Naša solidarnost z Nemčijo m Italijo stalno narašča in se zavedamo čimdalje bolj. da pomeni novi red. ki ga hočemo ustvariti, odločilen pre-okret za civilizacijo Kar se tiče vojne, je poslanik :zjavil. da jo je smatrati kot počasno naraščanje civilizacijskega vala ki bo skozi temno obdobje srednjega veka. renesance, fran= coske revolucije, borbe za neodvisnost raznih ameriških narodov in zadnje vojne, čenrav so ga zadržali za nekaj časa z anakronist:čnim nasipom, ki je znan pod imenom Versaillesa. dosegel s sedanjo vojno in pomočjo osnih sil prosto pot. da ustvari svetu tisti novi red. ki
se ne bo op:ral več na nasilje, temveč na pravice vseh narodov Izrekel je nato resno svarilo Zedinjenim državam in Veliki Britaniji, ki jih bo nezadržni val časa potopil, če bodo nadaljevale svoj brezuspešni napor, da bi obdržale z zastarelimi načini stari red. Govoreč o vojnih ciljih, kakor jih je pred kratkim označil minister Tojo v svojem govoru, v primerjavi z nedoločnim govorjenjem demokracij, je Kuruso izjavil, da so Američani dejali, da so njihovi vojni cilji označeni v Atlantski listini Zakaj se potem njihov voditelji borijo za he gemenijo velikih sil. namreč Zedinjenih držav. Velike Britanije in Sovjetske Rusje. v -kodo malih narodov? Vzemimo za primer Poljsko Po besedah člana norveške begunske vlade Hambra so Poljsko zapustili kakor mrhovino, ki ni za nobeno rabo več. To je en sam primer. ki osvet!juje Atlantsko listino.
Kuruso je nato govoril o veliki bodočnosti, ki čaka narode vzhodnoazijskega bloka, narode, ki so doslej trpeli in še trpijo pod jarmom zapadnih velesil. Dejal je. da je narodna Kitajska po stoletjih mednarodnega zlorabljanja končno v istem položaju kakor Japonska in drugi narodi na področju skupnega prospeha. Zaključil je razgovor z zatrdilom, da bo objava neodvisnosti Filipinov omogočila ne samo Filipincem. temveč tudi drugim narodom uresničenje njihovih sanj.
delavnico ter vsebovati navedbe o kraju, o značaju in namenu del ter specifikacijo morebitnih naročnikov.
Sven Hedin o bombardiranju kolnske katedrale
Berlin, 3. jul. s. Znani švedski raziskovalec Sven Hedin je podal stockholmske-mu dopisniku lista »Westdeutschezeitung« nekaj izjav o terorističnem napadu, ki so ga v preteklih dneh izvršili angleški letalci na Kbln. Objekti, ki so jih zadeli, katedrala in druge zgradbe visoke umetniške vrednosti, dokazujejo, za čem prav za prav stremijo Anglosasi. je dejal med drugim Sven Hedin. S tem najnovejšim bogokletnim dejanjem, ki predstavlja žalitev vsega katoliškega sveta, je dodal, so Anglolasi na dokončen način oblatili svojo čast in nič jih ne bo moglo v bodočnosti rehabilitirati.
Egigrtski tisk za arabske interese
Ankara, 3. jul. s. KakoT poročajo iz Kaira-ministrski predsednik Nahas paia med obiskom v Palestini ni obiskal tudi Sirije in Libanona, in sicer zaradi posredovanja angleških oblastev, ki so bile zadnji trenutek obveščene, da pripravljajo v Damasku in Bejrutu hude proti« degolistične demonstracije. Egiptski tisk poudarja v zvezi s temi ugotovitvami, da je naloga Egipta podpirati stremljenje vsega arabskega sveta, tudi v Siriji in Libanonu. List »Al« misri« podčrtava v zvezi s tem. da bi bilo nujno potrebno, da sc združijo vsi Arabci z Egiptom na čelu.
Gospodarstvo
Dobra žitna letissa
v vsej Italiji
Spričo zgodnjega pričetka spomladi in s tem tudi rastne dobe se je žetev pšenice in ostalega žita letos pričela več tednov prej kakor druga leta. Žetvena dela bodo tudi v Severni Italiji kmalu zaključena. Že danes se vidi iz poročil, ki prihajajo iz raznih delov države, da bo pridelek bistveno večji, kakor je bil v zadnjih dveh letih, ko je imela Italija povprečni pride« lek nckuj nad 70 milijonov metrskih stotov pšenice, 30 milijonov met. stotov koruze 'n 8 milijonov met. stotov riža. Povečanje pridelka ni samo posledica ugodnih vremenskih razmer, temveč je pripisati tudi nadaljnjemu povečanju posejane površine. Lani v jeseni je bilo s preoranjem travnikov in poslednjih neizkoriščenih zemljišč pridobljenih dodatnih 400 tisoč ha zemlje za setev pkmice. Tudi kolonizacija veleposestniške zemlje (v Siciliji), ki je v lanskem letu znatno napredovala, je letos že v večji meri omogočila intenzivnejše obdelovanje zemlje.
Da se letina čimprej spravi, so bile izvršene dalekosežne priprave. Vojaki dobe žetvene dopuste po najmanj 15 dni. ki se v primeri spe« cialn h delavcev lahko podaljša jo do 90 dni. S posebno kolektivno pogodbo je bilo urejeno delo dninarjev, ki pomagajo pri spravljanju letine. Njihove mezde so bile za dobo spravljanja letine povišane na 4 do 5 lir za uro pri deseturnem času. ki je predpisan za čas žetve. Za delavce, ki so v dobi žetve zaposleni na polju kot kosci, mlatilci. kakor tudi za delavke, ki pomagajo pri žetvenih delih ter za delavke na riževih poljih so bili odobreni dodatni obro« ki živil. Tako dobivajo žetveni delavci dnevno 600 gr kruha, delavke po 400 gramov in še do« datni obrok testen:n- sira in vina. Izdani so bili tudi ukrepi za racionalno uporabo stroiev.
Letos se prvikrat uporabljajo novi predpisi za ugotovitev in kontrolo pridelka Prejšnja leta so bili pridelovalci dolžni v desetih dneh prijaviti pridelek občini. Ta sistem je bil letos opuščen in so bili uvedeni posebni kontrolni in ugotovitveni uradi za kontrolo m ugotovitev pridelka. Organi teh uradov, ki imajo daleko sežna pooblastila, ugotavljajo na mestu samem požete površine, večino pridelka ter nadzirajo potek žetvenih del in uporabo razpoložljivih delovnih moči in strojev. Pridelovalcu ostane za lastno porabo po 2 metrska stota na člana rodbine. Ostali pridelek na mora oddati javnim skladiščem (Ammassi). Kmetje, ki ne potrošijo žita določenega za lastno potrošnjo, tega ž:ta ne smejo prodati pod roko, temveč ga moTajo rrav ponuditi na odkup državnim skladiščem. Odkupne cene so bile že pozimi na novo določene in veljajo za pšenico prvikrat difercnc rane odkupne cene. upoštevajoč različne produkcijske stroške v posameznih pokrajinah. Letošnje cene so. kakoT znano, višje v primeri z lanskimi, tako da bo italijanski kmet, čigar trud je v sedanji vojni posebnega pomena, prejel pravično odškodnino in pr:zna>
Razdelitev pridelkov koruze, krompirja In stročnic
Rim, 3. jul. s. »Gazzetta Ufficiale« objavlja ministrski odlok z datumom 1. julija 1943-XXI, ki ureja drugo žetev koruze, krompirja in stročnic na zemljiščih, ki so bila že obdelana z žitom. Odlok določa, da smejo pridelovalci koruze, krompirja in stročnic na omenjenih zemljiščih pridržati za živinorejske in svoje domače potrebe od svojega drugega pridelka naslednje količine proizvodov:
Koruze v dodatku na količine, ki so bile priznane za prvo žetev, 60% pridelka, kakor so ga določili občinski uradi za poljedelske ugotovitve, medtem ko je treba ostalih 40% izročiti zbirališčem;
krompirja poleg količine, oddane od prve letine, nadaljnjih 50 kg za pridelovalca in vsakega družinskega člana, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu;
stročnic, razen že priznane količine, na-dalnje 4 kg za pridelovalca in vsakega družinskega člana, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu.
Količine pridelka druge letine se prl-štejajo količinam, ki so bile pridržane od prve letine na drugih zemljiščih, ki so bila obdelana s koruzo, krompirjem in stročnicami. V primeru, da pridelovalec ni obdelal drugega zemljišča s koruzo, krompirjem in stročnicami v prvi letini, Ima nežnost* da gridrži od gridelka druge le-
tine zgoraj navedene količine, razen tistih, ki so mu bile že priznane. Količine koruze. krompirja in stročnic, ki so bile pridržane izven obveznosti za izročitev, pa so se izkazale za prekomerne prideloval-čevim družinskim in gospodarskim potrebam, ne morejo postati predmet trgovanja in jih je izročiti organom, ki so pooblaščeni z zbiranjem pridelka. Da lahko pridržijo določene količine pridelka druge letine, morajo poljedelci prijaviti občinskemu uradu za poljedelske ugotovitve svojega ozemlja površine, ki so jih uporabili za te pridelke druge letine, in sicer v roku enega meseca po poset vi. Ta odlok je stopil v veljavo z današnjim dnem.
Prijava gradbenega
strokovnega osebja
Rim, 3. jul. s. »Gazzetta Ufficiale« objavlja ministrski dekret, ki določa, da morajo v roku 5 dni od danes vsi delodajalci. ki razpolagajo z delovno silo gradbene stroke sporočiti pokrajinskim svetom korporacij svojega ozemlja seznam vsega delavskega tehničnega in upravnega osebja, ki ga zaposlujejo, in sicer razdeljenega po starostni dobi in po poklicni kvalifikaciji. Ti delodajalci morajo navedenim svetom sporočiti tudi seznam strojev in drugih priprav v svoji posesti. Oba seznama je predati v dvojnem prepisu in se morata nanašati da vsalio posamezno
Povečana storitev
italijanskih železnic
V	zvezi z novim proračunom za leto 1943-1944 objavljajo italijanska uraelna mesta nekaj podatkov o železniškem prometu v vojnem letu 1941-42. ki dajejo približno sliko uspešnih naporov italijanske železniške uprave, da zadosti potrebam vojne v prometnem pogledu. Pri tem je treba zlasti upoštevati .da je bila odporna moč Italije v znatni meri odvisna od velikega dela, ki je bilo izvršeno v fašistični dobi na področju izpopolnitve prometa, predvsem z elektrifikacijo železnic. Elektrifikacija je bila do srede 1. 1942 izvršena na 5430 km prog od skupne dolžine 17.172 km Sredi lanskega leta pa so bila elcktnfikacijska dela v teku na progah v skupni dolžini 242 km. Železnice dobi« vajo električni tok za pogon iz 35 električnih central.
V	teku leta 1941-42 se je skupna dolžina železniških prog v Italiji povečala za 121 km. Prevozna storitev pa se je v mnogo večji meri dvignila. Promet potnikov se je dvignil od 223 na 285 milijonov, blagovni promet pa od 70 na 73 milijonov ton. Povečana storitev je bila dosežena navzlic redukciji vlakov v potniškem prometu. Ta redukcija je obsegala v letu 1941-1942 49.515 vlakovnih kilometrov, to je za 18-5 odstotka. Deloma je povečana storitev v potniškem prometu dosegla z opustitvijo jedilnih vagonov in z delno opustitvijo prometa spalnih vagonov. Omejene 90 bile tudi tarifne ugodnosti v potniškem prometu, da se zmanjšajo nepotrebna potovanja. Povečanje blagovnega prometa pa je bilo doseženo z večjo povprečno obtežbo na vagon.
Gospodarske vesti
= Uv«w olivnega olja iz Španije. Iz
Madrida poročajo, da se je izvoz olivnega olja iz Španije letos dvignil na okrog 90.000 ton. Pretežni del tega presežka je odkupila Italija, medtem ko je izvoz v španske kolonije znašal okrog 13.000 ton y vrednosti 14 milijonov; pezei.
* JUTRO« št. 148
Jfedelja, L m 1M3-XXI-
Neme priče ljubljanske preteklosti:
Na Mestnem trgu
Slovečo graščino Erbergcv \ Dolu z njenimi sila razsežnimi priteklinami odnosno zemlj šči in stavbišči v več katastrskih občinah ne le v območju ljubljanskega, marveč tudi l'tijskega okiajneca sodišča je podedoval za očetom Jo* žefcm Kalasancijem njegov sin Jožef Ferdinand baron Erberg (kakor že spred povedano-poslednji moški tega rodu). Zanj je bila vknji-lena. lastninska pravica do graščine na podstavi nrisojilne listine z dne 2. julija 1844. Po njegovi smrti sta postali dedični najbl žji sorodna, t. j. grofica Antonija Attems ir baronica Marija Erberg. katerih vsaki je bila priscjena enaka polovrca graščinskega posestva. in sicer dne 26. februarja 1850. Nato je bil prepisan leta ;S56. delež, lasten naposled imenovani solastnici, na prvonavedenko po prisojilni list n- z d"e 22 julija in sodnem dovolilu z dne 23 avgusta Po Antoniji Attemsovi je bila na podkvi prisojila z dne 1. decembra 1882 vknpze-na lastninska pravica do gra<č:ne m do vsega, kar koli je k njej spadalo, tako. da so nostah nerazdeljivo lastniki po ene netmke celokupne posesti grofa Attemsa — Žida m Vnlbenk. Inžefina Laurin=Tacco. Berta Laurm-Baum in Kamelina grofica Mels-Coleredo, rojena grcfica
\ttems.	.
Toda kakor je videti, se je od'cčilo po vsej nriliki vseh pet pravkar navedenih oseb kmalu .->tem za prodajo svoje lastnine- kar je moralo ce\e povzročiti neogbno razpadanje tefla 'epe-.-13 in slavnega graščinskega posestva. Kako je Ho razkosano, kdo je gospodoval pozneje predvsem dvema njegovima glavnima deloma •n kdo p-rseduje dandanes še precej nekdanjih graščinskih nepremičnin, t. j. t:stih ki v teku a=a niso bile odprodane raznim, zlasti kmet-kim interesentom, nai skušajo pojasniti na kratko nastopni odstavki.
Deželna deska bivše dežele Kranjske izpričuje da sta bili vpisni vanjo dne 3 junija S84 dve važni reči kateri se nanašata na gra= einsko posestvo v Dolu. prav za prav razodeva to, da so si pridobili 1astn;nsko pravico: l.j v enakih polovicah do stavben h in zem-■kih parcel, odr,:sanih pri dolski graščini in /eč'h v katastrskih občinah S". Agati. Vo-:v,iah in Kaši ju. po kunni pogodbi z dne 15. -rila in nienih dopolnilih z dne 29. maja 1884 >.kor tudi na podstavi pozvedbemh zap:sn'-.-.v okrajnega prd:šča v Ljubljeni z dne 13. in 7. novembra 1880 in rkramega sodišča v LitMi dne 22. oktobra 1877 zakonca Franc Šaleški vše (takrat ravnatelj kmetijske šole v Go* • ziji) in Terezija Povše, rojena MichcFch; 2 ) do drfske graščine same z ostalimi nepre-
-	cninami. nahajajočimi se pretežno v katastrih občinah Dolu. Kašlju in Zadobrovi. po ipni pogodbi prav tako z dne 15. aprila 18S4 žcf Palme.
Dne 9. septembra 1884 je bil? vknjižena na odstavi notarske darilne pogodbe, datirane
-	dni poprej, lastninska pravica dc polovice, jo je posedoval Franc Pcvše, za njegovo
:no Terezijo, s čimer je postala ona samo-letnica parcel, omenjenih zgoraj pod točko ). S prisojilno listino z dne 14. junija 1911 jc dobil pravico do petinke vseh parcel, ■tnih Povšetovi ženi. vsak njen otrok, cd-■^no Amalija Pogačnik, Ema Globočnik. Mer* des Šinkovec. Ema Krajec in Evgen Povše, ;r je bilo zanje vknjižbo dne 12. septembra tega leta v deželni deski. Jožef Palme je obdržal graščinsko posestvo sredi leta 1900. dokler ga namreč ni kupil i njega po pogodbi z dne 13. in 20. julija Al-ed baron Starnfeld-Weltzl. Z s tega je bila ■cnjižena lastninska pravica do kupljenega po-st\a nate že dne 21. avgusta. Od Weltzla je rešla graščina i. dr. po kupni pogodbi z dne : n. oktobra v last Franca Fajdige in Franca artola, posestnikov v Scdražici. kar je bilo rrsano v deželno desko šele dne 23. marca ~>07. Čez dve leti. dne 16. januarja, je bila knjižena lastninska pravica do graščine ra odstavi kupne pogodbe, sklenjene tri dni po-ej. za Franca Povšeta (tačas deželnega no* anca za volilna okraja Ljubljansko oko'co n Vrhniko kakor tudi državnega poslanca za ,dne okoliše Litijo. Višnjo goro in Radeče, jenega dne 1. januarja 1845 umrlega dne januarja 1916 in počivaječega v lepem rod-nskem mavzoleju na pokopališču v Štepanji -asi skupno s soprogo, rojeno dne 28. oktobra S50 in preminulo dne 4 septembra 1910). In iposled je postala zbog prisojilne listine z dne . oktobra 1916 prav tako s po petinskimi deli -aščina lastnina štirih gospe in gospoda, na-- edenih proti koncu prednjega odstavka, ter knjižena lastninska pravica zanje dne 24 januarja 1917. 2e spredaj je bilo rečeno, da je prodal baron ižef Kalasancij Erberg svojo ljubljansko hišo anu Krstniku Aichholzerju. Le-ta je bil trgo* ec z mariufakturnim blagem in kakor Leo-Id Frorenteich. tedanji 'astnik sosedne hiše t. 16). član ljubljanske mestne uprave pod edsedstvom mera Antona barona Codellija.
Hiša je bila prepisana dne 5. marca 1836 na Ivanovega sina, t. j. Jožefa Aichholzerja, ki je prevzel že leta 1831. očetovo trgovino, ter jo tako zelo povzdignil, da je slovela še dolgo potem med tovrstnimi kot največja v mestu. Jožef je bil tudi drugače ugleden mož in zelo čislan med stanovskimi tovariši, kajti trgovci manufakturisti so si ga izbrali po odhodu Jožefa Schreverja za predstavnika v svojem za-stonništvu.
Za A^hhclzerjevimi je postal hišni lastnik dne 31. maja 1863 Karel Holzer. trgovec s špe= cerijo. ki je med letj 1845. dc 1850. zastopal
tovariše svoje stroke v splošnem trgovskem
zastopništvu.
S kupno pogodbo z dne 7. marca 1873 si je pridobila hišo v last Štajerska eskomptna banka ter jo obdržala do dne 11. aprila 1887. Takrat je je kupil Henrik Kenda (rojen dne 7. aprila 1857 v Oltresonziu, okraj Tolmina, umri leta 1918. v Gradcu), trgovec z modnim blagom. Za njim je prevzel trgovino njegov sin istega imena ter jo vodil do dne 1. februarja 1937. Po prisojilni listini z dne 14. junija 1919 je hišna lastnica dandanes gospa Irma Kenda.
(Konec prihodnjič.)
Vzgoja v vojni
Minister za narodno vzgojo Eksc. Carlo Biggini je da! o priliki svojega nedavnega bivanja v Budimpešti uredniku »Pester Lloyda« zanimivo izjavo o italijanski š" 11 in vzgoji v vojni. Med drugim je dejal tudi tole:
Vojna je zajela to pot dejansko tudi šolo. kajti sovražnik uničuje tudi šolska poslopja. Prvič je sedaj tudi šola, ki se udeležuje voine s sodelovanjem mnosrih učiteljev in dijakov ter ie ket taka vedno bila v obramb1 domovine, potisnjena naravnost v vojno črto. Zato je bilo iz tak. t'čnih ozirov potrebno, da se obrambne črte premaknejo. Središča za študij so bila premeščena, kar spada k poglavju elastične obrambe. Minulo zimo so bili šolski zavodi dva meseca zaprti. To pa še ne pomeni, da je bil šolski pouk prekinjen ter zaradi tega trpel. Večji otroci so imeli priliko priti dva do trikrat na teden v šolo, da so na ta način vzdržali stike s svojimi učitelji. Polepr tega je bil dijakom omogočen pouk po radiu. Kolikor je meni znano, je to prvi poskus te vrste v zgodovini. Tako ie šola med neprostovljnimi zimskimi počitnicami sama prihaiala k ctrokom in nadaljevala svoje vzgojno delo. Ko je sovražnik pozneje začel napadati tudi šolska poslopja ter neoborožene učitelje in otroke, ie italijanska vlada mladino pozvala, naj odpotuje iz najbolj ogro-
ženih mest. V večjih podeželskih središčih so bile osnovane posebne pomožne Šole in podvojeni učni tečaji, tako da otroci niso ničesar zamudili.
Glede učiteljskega osebja lahko poudarim, da pouk niti najmanj nI trpel. Tudi zarrdi zimskih počitnic je treba ugotoviti, da je bila obdelana vsa predpisana učna snov. Učitelji in učenci so napeli vse sile, da so predpisano snov predelali. O tem sem se osebno prepričal na številnih in-pekcijah. Ni pa mogoče tajiti, da je bilo treba zaradi izrednih razmer nekoliko previdneje izvajati že započeto šolsko reformo. Na podlagi zakona o srednjih šolah bi bilo treba jzvesti celo vrsto zakonskih ukrepov, ki pa so bili odgodeni deloma zaradi vpoklicev učiteljskega osebja k vojakom, deloma iz drugih vzrokov. Ker pa je reforma šole že v teku, bi bilo njeno odgajanje zlasti v višjih šolah lahko pomenilo prekinitev kontinuitete celokupnega študija. Zaradi tega so bili izdelani novi načrti za preureditev šole, ki upoštevajo predvsem dejstvo popolne izrabe učiteljskih sil, ki so na razpolago. Te reforme bodo v celoti izvedene že takoj ob pri-četku novega šolskega leta. Načrt, ki upošteva dejanski položaj, omogoča predvsem ureditev pouka v vojni dobi z vsemi njenimi prilastki.
Racija „Martina Krpana"
Mmš /t ;f
[IfjPI
V ,
V

ffi - r fesfcr 1
'mtti v

' Rl
j'
m
t**!?
Pred tednom smo v kulturnem pregledu priobčili podrobnejše poročilo o krasni bibliofilski izdaji Levstikovega »Martina Krpana« z ilustracijami mladega slikarja, notranjskega rojaka L. Perka. Knjiga vzbuja zaradi svoje opreme in ilustracij pozorno zanimanje prijateljev lepe
knjige, saj smo z njo dobili tako izdajo »Martina Krpana«, da je res dostojna pomena in sile Levstikove izredno krepke proze. Kot primer Perkovih ilustracij prinašamo danes reprodukcijo risbe, ki nam kaže Levstikovega junaka na njegovi znameniti kobili.
^m^ • w .. ..
J	« :■■■.■	: - - .	'. :>•• •


*>	' ' ' ' '
I '	. - • • . t -	' ' - - ' " -
; •	' - i : ' - . ■ '
, - ■ -	■ - \ ZŽMM;-
*
Italijansko tprpedno letalo nupafli sovražno vojno ladjo iz konvoja na Sredozemskem morju
V	Italiji dola nima samo namena, da poučuje, temveč tudi da vzgaja. Ni golo naključje, da je zaradi tega po Ducejevi volji dobilo ministrstvo, ki uravnava t» stvari, naslov ministrstva za narodno vzgojo. Ce ima učitelj v mirnem času dolžnost vzgajati bodoče državljane, se ta dolžnost v vojnih časih seveda še poveča, gola, čuvarka večne resnice, ne bi izpolnjevala svoje naloge, če ne bi izvrševala svojega poslanstva v pogledu podpiranja bojevnikov, ranjencev, njihovih družin in tistih, ki so zaradi vojnih razmer morali zapustiti svoje domove. Dopisovanje med vojaki in šolsko mladino je z vsakim dnevom živahnejše in prisrčnejše, obiski v vojnih bolnišnicah postajajo vedno češči, podpiranje vojakov pa je iskreno ln vsak dan izdatnejše. Tudi sodelovanje med strankinimi činitelji in vseučiliško mladino se vedno lepše razvija. Velja tudi omeniti, da čedalje bolj narašča število otrok, ki oskrbujejo vojne vrtove ter pomagajo na ta način domači samopreskrbi. Naravnost ginljivo je opazovati mladino, kako živi v tej vojni ter podžiga odpornost prebivalstva in s tem tudi vero v zmago. Učitelji in učenci razumejo popolnoma dobro, da preživlja domovina danes najresnejše ure svoje zgodovine.
Vojna pomeni napon vseh sil, volja za zmago terja zvezo vseh duhov in tako se ta vojna izkazuje za veliko učiteljico naroda. Ta vojna nas uči, da moramo do-prinašati vse žrtve s pogumom. Mladina se uči iz izkušenj tega, kar sedaj doživljamo, da je življenje samo tedaj vredno žrtev, če so ljudje resnično prežeti z zavestjo izvrševanja dolžnosti in odgovornosti, v kateri je obsežen tudi duh potrebne odpovedi.
V	slogu tradicije italijanskih visokih šol je bilo vedno tudi to, da pomaga vojski s svojimi prostovoljci. Tudi v sedanji vojni se je oglasilo na tisoče dijakov, ki so ponudili svoje sile na razpolago Domovini. Ko bo grozna grmada sedanje vojne ugasnila, bo prav mladina nosilec vere v bodočnost, kajti nji bo poverjena usoda nove Domovine.
Iz BtevsPts&e
Smrt nestorja dubrovniških gledaliških igralcev. V Dubrovniku je preminil v visoki starosti ugledni meščan in blagajnik dubrovniške občine v pokoju Ilija Nar-delli. kj je bil obenem tudi nestor dubrovniških g'edaliških igralcev
Hrvatska član mednarodne pravne zbornice. Na pravkar zaključenem zasedanju mednarodne pravne zbornice na Visokih Tatrah sta bil* sprejeti za člana Nezavisna država Hrvatska in Belgija.
Nov most čez Savo. Pri Medsavl so izročili 9vcjemu namenu novi most čez Savo, ki skrajšuje vaščanom pot za 30 km. ker do Podsuseda ni nobenega drugega mostu. Otvoritev je bila svečama in so se je udeležili tud' predstavniki gradbenega ministrstva. že 150 let so se okoliški prebivalci potegovali za novi most. a se jim je želja šele sedaj Izpolnila.
Gostovanje hrvatskega pevca v madžarskem radiu. Znani radijski pcvec Andnja Konc je dc-b'1 povabilo od budimpeštansse-ga radia za gostovanje ki bo trajalo mesec dni. G. Konc bo imel prvi koncert v Budimpešti 15. julija s spremijevanjem bu-dimpeštanakega radijskega orkestra. Po koncertu bo tvrdka Patrja snemala petje tudi za gramofonske plošče
Nenadna smrt vzorne žene
Ribnica, 4. julija. Pretekli petek je bridko odjeknila po vsej dolini nepričakovana vest, da se je preselila ▼
večnost gospa Malči Sr eb o tn j a kov«, pustivši tukaj žalujočega moža gospoda Ivana, daleč preko meja ožje domovine poznanega lesnega industrijca, ter ljubega sina Vaneta, abiturijenta, v Beogradu iznenadeno hčerko Boženo, seprogo inž. Degena. v št. Rupertu sredi Savinjske doline pa svojega priletnega očeta Jurija Turka.
Pred 25 leti sta si zgradila lastno, skromno ognjišče, ki je zraslo nemalo po zaslugi pokoj-nice v iep in ponosen dom. Če kje, se je na njej uresničil rek, da podpira dobra žena tri ogle pri hiši. Gospodinjstvo, kmetija in otroci so bili na njeni brigi. prav tako kakor ji ni bilo neznano knjigovodstvo in celo kupčijske posle je sklepala spretno, kadar je bil mGž na pot&> vanjih. Vse to je pa ni motilo, da bi vneto ne sodelovala pri raznih kulturnih prireditvah.
Vsa dolina se je zgrnila v nedeljo za pogrebom predobre gospe kot viden dokaz, da si je v razmeroma kratkem času svojega bivanja v naši sredi pridobila srca nas vseh. — Naj ji ne bo naša zemlja težja od domače!
Maksimaisii cenik
Maksimalni cenik štev. y, lu velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce-ae na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kesih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblancj (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
\nt. Adamič:
Sptsmini na leta pred potresem
Oče je gole prste med kratkimi odmori tiščal pred usta, puhal vanje in nas pisano gledal. Pretegoval je registre, da o kar šklopotali na upornih vzmeteh in -topical je po pedalih sem ter tja, da je pokalo, kakor bi tri orehe. Morda si je s tem segreval noge? Toda mi smo morali lepo mirovati in grdo zmrzovati. Po evan-reliju se je prikazal na prižnici pridigar, ki nas je celo uro utrjeval v sveti veri. še nekoliko bolj tresoč se od mraza kakor treba, sem prosil očeta, če bi smel domov. Nekako nerad se je pripognil, jaz pa sem hitro smuknil za njegovim hrbtom in mirno pevcev s kora. Samo stran, ven iz cerkve in mraza ter domov za gorko peč! Toda, oj bridke prevare; saj takrat še nisem vedel, da smo pred Bogom vsak čas in vsi enaki. .. Ko sem ves zelen in šklepetajoč od mraza priklamal domov, me -ogaboječa mati ni ljubeče pomilevala, nego me je pokarala: »Ne biti pri maši, je velik greh. Precej nazaj. ... no, pa naj bo... le hitro se pogrej, potem pa takoj nazaj.« Kakor hitro sem se le malo od-tajal, sem moral nazaj na mrzlo klop. Oče se je pripognil in mi zapretil p prstom. Stržkovanje se je pričelo znova. Da, vztrajati smo morali, tudi za ceno gnojnih, odprtih ozeblin. Takoj pa moram priznati, tia so bile teh ozeblin krive tudi ledene ceste. Neizbrisne posledice mi je zapustilo to naganjanje k pobožnosti. in resnično ti povem, da še dandanašnji ne hodim rad k maši. Kadar me pa vest le nažene, da
grem v cerkev, se pa vsaj tolažim z zavestjo, da lahko odidem, kadar koli me je volja. Kako lahko mi je -pri srcu ob tej misli! Prvi vtisi v mladostni dobi so odločilni za vse poznejše življenje. Vem, da
bi nikdar ne mogel peti nove maše. «
Neko hudo zimo smo dobili v župnišče duhovnika zamorca; dejali so, da je misijonar. Prav hudo je reveža zeblo. Vsa župnija je bila polna govorice o svetem možu. Pravili so tudi, da so za čez noč znosili nanj velik kup odej, toda je svetega moZa kljub volneni pezi še vedno zeblo, da se je tresel vso noč.
Za mašo, ki jo je bral v nedeljo, je bilo neznansko zanimanje. Vse je drlo v božji hram, vsakteri ga je hotel videti, če že drugače ne, pa vsaj cd daleč. Bil je pa samo beden črnec, ki je pobiral križem kražem po svetu milodare za svoje ljudi. Po litanijah se je povzpel na prižmeo ter blagoslovil zgnečeno in zijalasto množico. Potem se je pričelo darovanje. Vsakdo je hotel videti čudo iz obličja v obličje. Množica je pritiskala ter rinila v ospredje ter pred oltar. Bilo je mnogo prerivanja, kajti zamorca-duhovnika videti in ga gledati tz oči v oči, je bilo za vsakogar veliko doživetje. Prav dobro smo opazili s kora, da je cerkovnik že več potov odnesel poln krožnik denarja v zakristijo. Tudi bankovci so bili med drobižem. Oh, kako stokrat radi bi ga tudi mi šli gledat, pa nismo smeli s kora! Nismo smeli čudežu Afrike
pogledati v obraz, nismo se smeli čuditi njegovim zobem, ki so bili beli in v^iki ko »planči« pri dominah! Ki so odhajali, so se spet vračali, da bi zamorca še enkrat pogledali. Mi tega "lismo smeli, zato smo bili na vso moč potrti. Za to odpoved nam je pa bilo dano vsaj majhno zadoščenje. 2e prej, pri blagoslovu in velikem križu, ki ga je bil napravil črni misijonar s priž-nice in ko so se bili ljudje *e dvignili s kolen, se je napravila sredi cerkve, oncu nekako pod prižnico, med gnečo majhna vrzel, prazen, okrogel prostor, ki se je hitro širil. Kaj je vendar bilo, da so se ljudje tako plaho razmikali? Vsa naša pozornost se mahoma esredotočila na tisti kolobar, ki se je še vedno širil in širil. Dolgo nismo mogli ničesar opaziti. Ko se je naposled gmota zredčila ter se je kolobar že bolj razširil, smo ugledali sredi njega— Bog pomagaj, nekaj popolnoma človeškega se je pripetilo nekomu v tej zatrpanosti in zadušljivi gneči, ki se v njej nihče nI mogel niti geniti, kaj šele, da bi jo o pravem času in z legnatjo popihal na prosto. Ondl spodaj so bile samo ženske in otroci. Božji hram se je bdi v spodnji polovici že izpraznil, toda še vedno so prihajali k darovanju novi radovedneži.
Kmetski, zastaven možakar je privlekel za roko skočnega fantička, ki je sukal oči na vse strani, samo ne predse. Moško sta prikorakala do srede cerkve; no in oče so se še o pravem času ognili, kar pa je bilo usodno za malega, ki mu je spodrsnilo, da je zletel po tleh. Brezbožneži smo se kar zvijali ter prhali. Sopranistinji, mali Liziki na oni strani so bile tedajci padle note iz rok, gospa alt se je sukala na desno; nihče pa tudi črhnil ni besede. To popoldne nismo občutili nobenega mraza.
Ker smo stanovali tik cerkve — v pr-
vem nadstropju je bila tudi šola dvoraz-rednica — in je oče bil tudi v službi cerkve, se je sukalo vse naše življenje v glavnem okoli nje. Vse obrede smo poznal: do potankosti, v zvonikih in na koru smo bili kakor doma, samo pred glavni oltar in v zakristijo se nismo drznili. Starši so t-ill verni, posebno mati je bila pobožna. Pred vedno se smehljajočim župuikom se je oce globoko odkrival; tudi mati se mu je priklanjala. Vsi naši dnevi so bili najtesnejše povezani z duhovnimi, raznolikimi obredi, živeli smo takorek ^č cerkveno življenje. Oče je bil v veliki men odvisen od žu-ptišča, ln trudil je ie da goj,:od->m izpolni vsako željo. Za eno >tvar pa je bil trdovraten, nedostopen. K1'uo našim neprestanim prošnjam, ln tudi v župnišču bi radi • videli, nam nikakor in pod nobenim pogojem ni dovolil, da bi pri maši ministrirali. Mati je samo vzdihovala, ugovarjala pa mu nI. Ko smo nekoč spet sitnarili, je šel po palico. Ah, kako sem zavidal »šuštarjeve-ga Francija« ali pa Toneta Janežiča! Kako ponosno je osobito ta poslednji sukal na žid ponev žerjavice v divjem kolobarju. 2iv ogenj je vzplamtel, nakar je ponev spustil v kadivnioo ter jo snel z žice. Kako samozavestno se je sukal! Kaj bi dal, da bi smel tudi jaz v beli srajci s čipkami in v rdečem krilu pod baldahlnom ob procesijah! Da hi se opajal v sladkem kadilu ali pa bi zvončkljal s srebrnimi, trojnimi zvončki! Na veliki teden smo zavistno bolščali v velike, kakor moški podplat obrezane in debele, temnovjave klepetce, s katerimi so nad nas visoko vzvišeni ministran-tje med maševanjem šklopljali.
Nič nam niso povedali, zakaj ne smemo ministrirati, pa saj bi staršev niti ne razumeli. Stoprav mnogo kasneje sem doumel prepoved, ki je bila po pomenu globoka, žlahtna. Oče je z nami jedel ln de-
lil več ko skromen in vrh vsega težak in grenak kruh. Ni mu moglo preko srca, aa bi še otroci trpeli, ko je že sam dovolj upognjen hodil po trnjevi poti tedanjega, vedno in povsod bolj zaničevanega ko spoštovanega šolmaštra in organista. Rajši je potrpel sam, da si ni otežil vesti še z našim trpljenjem. Rajši je molčal ko govoril. Kadar se je sukal okoli cerkve in žup-nišča, je bil majhen, prav neznaten. Ko pa je stopil v šolo, se je kar prerodih V družbi se je rad razmahnil. Govoril je počasi, preudarno ter s poudarkom. Kadar se je vračal domov, je bil visoko vzravnan in glavo je imel vedno polno načrtov. Ko pa je bil doma, se je nanj kakor zgrnilo, sesul se je vase in glava mu je kar zlezla na prsi. Zopet se je zatopil v molk. Nikoli in nikdar pa se ni pritoževal.
Kot malčku se mi je zdel, da sega do stropa. Kadar je bil zgovoren, smo ga prosili, naj nam pripoveduje storije. Najrajši nam je pripovedoval lovske in neke take se še dobro spominjam. Bila je iz dobe, ko je na Robu utepal mladeži abecedo v glavo.
»šel sem po dolini, kar opazim v rebri lisjaka, ognjeno rdečega s črnimi prameni, ki ti sedi na zadnjih nogah kakor pes in me gleda. Snamem pihalnik, pomerim, sprožim: Bumf! Ko se razkadi — kaj vidim? Lisjaka, ki še vedno mirno sedi kakor kužek in se mi prezirljivo reži. Urno spet nasujem smodnika, šiber, dobro požo-kam in zabijem s papirjem, prislonim palico ob se in nataknem vžigalno kapico. Rebumf! Ko se razžene dim, cedi ta onega še zmerom na istem kraju pa se mi široko reži... Nabašem z vsem, kar sem še imel in spet naravnost vanj! šmenta, strah se ne premakne, temveč mi gobec široko odpre pa zalaja. Ucvrl sem jo v vas po novo zalogo pšena in kadila. Ko se vračam in
>
»JUTRO« št. 148	. - A	. . . -Nedelja. 4. VIL 1943-XXI;
ka
*	Dvanajsta obletnica smrti vojvode d'Aosta. Italijanski tisk se je spomnil 12. obletnice smrti vojvode cTAosta, poveljnika 3. armade v svetovni vojni, katere spomin je bolj nego katerega koli drugega oddelka italijanske vojske povezan z mestom Trie-ste in Car som. V svoji duhovni oporoki je vojvoda d'Aosta izrazil željo, da bi počival na pokopališču v Redipugl ji, sredi padlih junakov 3. italijanske armade, ki se je borila v teh krajih proti stari avstro-ogrski monarhiji.
*	Ravnatelj »Nuove Italie« v Pariza. Minist&r za ljudsko kulturo v Rimu je na predlog predsednika novinarskega sindikata imenoval Mirka Gicbbeja, penotnega kapetana, roj, leta 1900., za direktorja lista »Nuova Italia«, ki izhaja v Parizu. Giobbe je bil ravnatelj tednika »La nuo-va Italia« od maja 1936. do septembra 1941.
*	Zlati mašn ški jubilej mons. Andr.ja Furlana. Prošle dni je obhajal 50-letnico mašniškega posvečenja mcns. Andrej Fur-lan, ki je dolgo časa služboval kot kaplan pri' knezu VVindischgratzu v Vil!i del Ne-voso. Ob svojem zlatem mašniškem jubileju je imel mcns. Furlan mašo v farni cerkvi S nta Croce.
*	Pridelek druge letine koruze, krompirja
in zelenjave. Uradni list v prestolnici objavlja ministrski dekret od 1. julija, ki vsebuje določbe glede oddajanja množin pridelka druge letine koruze, krompirja in zelenjave. Pridelovalci, ki pridelajo drugo letino navedenih pridelkov, imajo možnost, da zadrže večje količine tega pridelka zase in za člane svoje' družine. Oddati bodo morali samo 40% pridelane koruze, od krompirja bodo smeli zadržati po 50 kg za osebo, dočim jim bo dovoljeno zadržati od zelenjave, namenjene za sušenje, po 4 kg za osebo. Presežek navedenih količ n bo vskla-diščila država.
*	Mati trinajstih otrck je rodila dvojčke. V Tresigallu pri Ferrari je kmetica Ema Ferrari te dni povila dvojčka. Kmetica je imela pred zadnjim porodom že 13 sinov.
*	101 letna starka je umrla. V Noceti pri Parmi je umrla ga. Ferdinanda Paroli, v lo-va Piazza, ki je učakala starost 101. leta in 3 mesecev. Do zadnjega je bila starka duševno popolnoma čila, pa. tudi telesno odporna. Pokoj niča zapušča 801etno hčer.
*	Gostilne lahko nudijo gostom kuretino in zajčje meso. Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo dekret, ki pravi, da smejo resta-vraterji, gostilničarji in krčmarji ki sami redijo kuretino ali zajce, postreči z mesom teh živali svojim gostem v dnevih, ki so za
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 7. julija, ob 19.30: Jesen. Red A.
Zadnja uprizoritev. Četrtek. 8. julija (generalka) Petek, 9. julija, ob 19.30: Nevesta s krono. Premiera. Red Premierski.
G. Gherardi: »Jesen«. Komedija v treh dejanjih, ki ima za snov sodobno zgodbo o jesertski ljubezni slavnega zdravnika ob njegovih spominih na mlada leta. Osebe: dr. Giosio — VI. Skrbinšek, Pasti — P. Kovič, Teresa — Nablocka Putjatova, Gi-uditta — Sancinova, Stefano — Nakrst, Carlo — Brezigar, Mario — Raztresen, Giulia — Gabrijelčičeva, Attllio — Ver-donik, Maria — Simčičeva. Režiser: prof. O. šest.
OPERA
Sreda. 7. julija, ob 19: Tiha voda. Opereta. Red Sreda. Četrtek, 8. julija, ob 19: Prodana nevesta.
Red Četrtek. Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19: Mrtve oči. Premiera. Red Premierski.
*
G. Pietri: »Tiha voda«. Opereta v treh dejanjih, ki se godijo v fiorentinskem predmestju. Osebe: Uliks — Zupan, Roza, njegova žena — Poličeva, Anita in Ida, njuni hčeri — Mlejnikova in Stritarjeva, Cecchino — Kristančič. Stinchi — M. San-cin, Alfred — B. Sancin, Hasdrubal — An. žiovar, Brigatti — Rus, ženin — Pianec-ki, nevesta — Koširjeva, tast — Simon-č'č, dekle — Jeromova. sosedi — škrjan-čeva in Mauserjeva. Dirigent: R. Simo. niti, režiser in koreograf: ing. P. Golo-vin.
to določeni. Vsak gostiteljski obrtnik pa mora na zahtevo pristojne oblasti dokazati, da so zaklane kokoši in ubiti zajci res iz laistne reje.
*	štiri služkinje 137 let v službi. Ženski fašijo v Triestu je razpisal natečaj za služkinje, ki služijo najdelj pri kakSni družni. Izid natečaja je pokazal, da so najdelj v službi: Julijana Renčelj, ki je že 37 let pri družini dr. Bidolija, Matija Ga-las, ki služi že 35 let pri družini Tasso, Katerina Delič, ki služi že 35 let pri družini Tomaseo in končno Ida Michelutti, ki služi že 30 let pri družini Sthos. Tem štirim služkinjam gre ne samo po službeni dobi ampak tudi po zvestobi do gospodarjev prvenstvo na področju mesta Trieste.
*	Žrtve strele. V okolici Barija so imeli te dni veliko neurje. Kmet Vincenzo Bo-racchia, ki se je zatekel v hišo nekega kolom, kamor je treščilo, je postal žrtev strele. Strela je zažgala hišo in senik. V nekem drugem kraju je strela oplazila učitelja Firrava, ki je dobil hude opkline na rekah in nogah, žrtev strele je postala tudi 12-letna Inchrnioli, ki je bla poškodovana na desni nogi.
*	Vihar je prevrnil ladjo. V Kanalu Gi-udecca v Benetkah se je te dni zaradi neurja potopila ribiška ladja, natovorjena s peskom. Ladjo so zajeli visoki valovi ter jo poplavili. Kmalu nato se je barka potopila. K sreči dogodek ni zahteval človeških žrtev, čeprav je pri manevrii aniu nekaj pomorščakov padlo v morje te jim je grozila nevarnost, da utonejo.
u— NOvi grobovi. Za vedno je zapustil svojce zvaničnik državnih železnic v pokoju g. Ivan Boncelj v 61. letu starosti. Za njim žalujejo soproga, hčerka in drugo sorodstvo. Pogreb pokojnega bo v torek ob pol 16. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Za pljučnico je umrl poštni inšpektor g. Davorin Grobelnik. — V 75. letu starosti je umrl preglednik finančne kontrole v pokoju g. Ivan Petrič. Zapušča soprogo, tri hčerke in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Med nebeške krilatce se je preselila Nedica Sušnikova. Za njo žalujejo starši in sestrici. K preranemu grobu bodo Nedico spremili v torek ob pol 15. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Vreme se je usta."lo. Trije lepi sončni dnevi so za nami. Za letošnje poletje, ki se je uvedlo z dežjem, je to kar nekaj posebnega. Zlasti nedelja je bila polna sonca. Zgodaj zjutraj je bi'o sicer precej oblačno, tako da smo bili že v dvomu, če se bo vreme obdržalo. Potem pa se je zjasnilo in je ves dan s skoro brezoblačnega neba pripekalo sonce. Za kopalce je bila to ena najlepših nedelj. Tudi v ponedeljek je sonce že zgodaj posijalo in potem ves dan toplo prigrevalo. Lepo vreme je posebno no godu kmetom ki imajo na travnikih še mnogo pokošenega sena. Zadnje deževje je namreč močno zakasnilo spravilo mrve. Zračni tlak je nekoliko narasel. tako da lahko pričakujemo še nadalje
lepo vreme.	. ._	.
u— Petrolej za junij. Mestni preskrbo-
valni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec junij tako, da v sredo 7. julija prideio na vrsto upravičenci z začetnicami A do C, v četrtek 8. julija upravičenci z začetnicami D do F, v petek 9. julija upravičenci z začetnicami G do I, v soboto 10 julija upravičenci z začetnicama J in K, v ponedeljek 12. julija upravičenci z začetnicami L do N, v torek 13. julija upravičenci z začetnicama O in P, v sredo 14. julija upravičenci z začetnicami R do S, v četrtek 15. julija upravičenci z začetnicami T do V in v petek 16. julija upravičenci z začetnicama Z in Z. Urad bo petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedene dni in sicer vsak dan od 8. do 10. in od 15. do 17. ure na Krekovem trgu št. 10 v Mahrovi hiši soba št 1 v I. nadstropju.
»DOLOREX« tablete proti glavobolu. — V lekarnah Lir 2.50.
u— Dijaki-nje srednjih, »trokovnh in meščanskih šol imajo priliko, da se med šolskimi počitnicami dobro naučijo strojepisja ali stenografije, ki sta najvažnejša praktična predmeta, vsakomur potreD-na. Učnina zmerna. — Prijave se sprejemajo še ta teden: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15.
Učite >e strojepisja hi stenografije:
Novi tečaji prično ta teden (eno-, dvo in trimesečni tečaji). Speoijaina strojepisna šola: Največja moderna strojepianica, ra-novrstni pisalni stroji. — Desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo še ta teden. Informacije Iri prospekti brezplačno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov Italij£mski tečaj za Slovence, ki ga dobite v knj garni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem upoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče italijanskega jezika; Mehanično-sugestivna metoda.
u— Sprejemni izpit za prvi razred gimnazije. 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. rezred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali jeseni. Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji - strokovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izp:tov. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne od 9 do 12, in popoldne od 4 do 6. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole, Kongresni trg 2.
u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prčno dne 7. julija. Cas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna- metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knj g°vod tva in stenografije za začetnike in sposobnejše. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
u— žegoza obvešča svoje člane, da je napovedani izredni občni zbor zadruge s spremembo pravil dne 6. julija ob pol 7. uri zvečer v posvetovalnici na Gallusovem nabrežju 33.
u— Društvu slepih je darovala obitelj Jakol 500 lir v v počastitev spomina pek. gda. Lojzeta Drmelja iz Boštsnja, gospod Lampe Vilko iz Ljubljane, pa ob priliki zlate poroke svojih staršev Marije in Martina Lampe prav tako 500 lir. Plemenitim dobrotn kom se odbor iskreno zahvaljuje!
u— Nesreče. Zadnje dni so sprejeli na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bol-nišn ee spet več ponesrečencev. Z zlomljeno desno nego so pripeljali 781etnega železničarja Ivana Mcrjasca iz Ljubljane, ki ie pri obiranju lipovega cvetja padel z lestve. V gozdu je padel in si zlomil levico 13 letni sin posestnika Viktor Mehle iz Slivnice. 46 letnemu hlapcu Antonu Pavšlju iz Ljubljane je na levo nogo padla deslta in mu jo hudo poškodovala. 50 letna pcstrežnica Jožefa Bratušcva iz Ljubljane se je vsekala v levico. Na krožni žagi si je perezal prste na desnici 28 letni delavec Ivan Novak iz Ljubljane. Z zidarskega odra je padel 16 letni delavec Franc Barkelj iz Device Marije v Polju in dobil notranje poškodbe. Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo 18 letna delavka Marija Has-lerjeva iz Ljubljane. 40 letni posestnik Alojz Kolesa iz št. Vida pri Stični je padel s češnje in si zlomil desnico. 52 letni posestnik Jože Pajk iz št. Vida pa je padel z voza in si zlomil levico.
ŠPORT
Vse je rešeno
Hecvras zmaga nad Maršem in vsa mesta v I. divizji sa
cidana za letos
Dan Hitlerjeve mladine v Kamniku. Preteklo nedeljo je bil v Kamniku dan Hitlerjeve mladine. Prireditev, ki so ji prso-stvovali tudi okrožni vodja in predstavniki Stranke, je nud'la bogat spored, ki ga je izvajala mladina. Igrali so tudi nogometno tekmo z Domžalčani, v kateri je kamniško m,cštvo zmagalo s 5 : 1.
V Tržiču je na zborovanju govoril krajevni skupinski vodja in župan inž. Kurz o vprašanjih gospodarstva in politike. »Moramo in bomo zmagali, je dejal govornik za zaključek svojih 'zvajnj. Prireditev je bila v dvorani »Na Skalci«, kjer se je zbralo mnogo poslušalcev.
Krajevna skupina ra Bledu je imela nedavno sestanek. Vodja šumi je govoril o Strankinih vprašanjih in nabiralni akciji za Rdeči križ. O delu Hitlerjeve mladine je poročal Geldmacher. Okrožni gospodarski vedja Gargger pa je pojasnjeval v daljšem predavanju značaj denarja in njegovo odvisnost od zlata.
Iz Srbije
Živila za Srbijo. Listi poročajo, da je mednarodni odbor nemškega Rdečega križa v inozemstvu pripravil za civilno prebivalstvo v Srbiji 1100 ton živil, po večini mesa. riža, fig, oliv in mila. Prva pošiljka je že prispela v Beograd, v kratkem pa upajo, da bo vseh 110 vagonov na razpolago
hitim pod reber, ga vidim že od daleč, kako jo polagoma maha proti gozdu, kjer mi izgine izpred oči. — Otroci, ali veste, kdo je bil ta lisjak? To ni bil nobnn lisjak, ampak pravi pravcati peklenšček, vam rečem.« Otresel se je nas s kolen ter šel, da Bi prižge pipo.
O, koliko bi lahko povedali oni dve starinski puški na steni, risanica in dvocev-ka, palica za basanje, buča za smodnik in usnjena torba na jermenu, kar vse je zrlaj spokojno viselo na steni za spomin na nekdanje nepozabno lepe čase.
Aj večerov ob topli, lončeni peči s širokim zapečkom, kjer smo imeli kar trije prostora! Vem, vsaka lončena peč širom domovine ima svojo svojsko zgodovino, zapečki pa še posebno pisano. Mati je mnogokrat pripovedovala, da je dobila pri vselitvi starinsko, kmetiško p>eč, ki je v njej morala tudi kuhati in peči. Prav dobro se še spominjam burkelj in kožic. Mati je pravila, da je bila tedaj kuhinja vsa zakajena in da so se saje kar cedile s stropa. Neogibno potrebni ta prostor bi nemara še dolgo ostal takšen, kakršen je bil, ves ča-dast in s črno se solzečim obokom, da niso nekoč morali gospod župnik .skozi ln v sobo k očetu zaradi inaše. Za mater je bila nesreča v nesreči, da je skozi kuhinjo gre-dočemu gospodu kanila debela, mastna kaplja na presvetli cilinder. Madež se nikakor in nikakor ni dal osušiti, župnik pa je bil pameten mož, ki je takoj šel vase. Ukazal je napraviti nov, lep štedilnik, kuhinjo pa so obnovili in pobelili. Mati je bila vsa presrečna, pa ne za dolgo, kajti v vas in kar za stalno so se priklatili črni, ostudni ščurki. Kajpak, v neposredni soseščini je bila zanje zbirališče, etapa: vojašnica. Da smo jih ustrahovali, smo večkrat zakuril velik ogenj v poipečku. Za mesc dni je bil mir. — Poleg kuhinje je
bila jedilna shramba, na pol lesena, na pol steklena vrata so ločila oba prostora. V tej shrambi je nekoč spala tudi dekla, ki si jo je bila mati najela za podporo, ker sama že kar nič več ni zmagovala vsega dela.
Oče je imel kot organist prosto stanovanje v prvem nadstropju »mežnarije«: dve veliki sobi s kletjo in obširno podstre-štje. Za učitelje je bila določena samo ena in posebna soba z dvema oknoma na ozko ulico proti župnišču. Ta ulica je sedaj zazidana. V tej sobi, ki se je silno težko dala zakuriti, smo stanovali preko poletja mi pokovci. V to sobo pa je hodila tudi mati v urah težav. Med šolsko sobo in stanovanjem je bila široka veža s tlemi iz opeke in z desko po sredi.
Na ovinku se je zavijalo po stopnicah v podstrešje. Polovico tega obširnega prostora brez pregrade je bilo našega, polovico cerkovnikovega. Med mnogolično šaro po tleh in po tramovju je nas otroke še najbolj zanimal šop deloma že pokvarjenih sklopcev, ki jih je bil prinesel oče s seboj za spomin na polšji lov. Kmalu smo jih raznesli na vse vetrove. V kotu, za strešno lino je bil prav dolg in visok zaboj z žagovino, ki je iz njega vedno skočila mačka, da si se le prikazal na podstrešje. Kakor smo se radi igrali skrivalnice, v ta zaboj pa vendar nikoli nihče ni maral. Morali pa so v tak zaboj nekcS ubogi otroci. Mati je pripovedovala:
»Oče in mati z mnogimi otroki — toliko jih je bilo, kakor vas — sta iskala stanovanje. Kjer koli sta potrkala, povsod ao ju najprej vprašali, koliko imata otrok. Ko sta povedala, so se gospodarji ali križali al pa se smejali. .Nimamo za vas, preveč vas je!' Kar tako grdo so jih odpravljali ter zaloputnili za njima
vrata. Potrta pa tudi jezna sta odhajala, že skoraj vse mesto sta pretaknila, toda nihče se jih ni hotel usmliti. ,Ti, oče in mož,' povzame žena besedo ter ga prime za rokav; ,po tej poti ne prideva nikamor. Poslušaj, otroke morava zatajiti.' — Oče je v soglas samo žalostno pokimal in menil, da mu je žena besedo snela z jezika. Drugi dan sta hitro dobila stanovanje in sicer pri nekem starem, hudo skopem gospodarju, ki je dejal: Rad vaju vzamem, ker nimata otrok! Mož in žena sta odšla ter kupila velik zaboj, prav takšen, kakršnega imamo na podstrešju. — Vanj sta pobasala tiste majčkene, drobcene stvarce božje, vse svoje otročičke. Strogo sta jim zabičala, da se ne smejo nič oglasiti, tudi če bi jih pri prenašanju prekucnili po tleh. Brez večje nezgode so zanesli zaboj na prav takšno podstrešje, kakršno je pri nas. Mati je lačnim kljun-čkom vsako jutro, opoldne in zvečer prinesla jedi, da so se nekoliko oteščali, in niso poginili. Zgodilo se je, da je kmalu potem prišel po opravkih sami hišni gospodar na podstrešje. Ko je začul nekakšno mijavkanje in tarnanje, se je radovedno ozrl v tisti veliki zaboj in — —. Lahko si mislite, zlati moji, kako je debelo gledal, ko je videl revne otročičke, vse prestrašene in na kup stisnjene kot plahe ptičke. Tako ga je ganilo, da je stopil k staršem ter jim dovolil, da smejo imeti otroke pri sebi. In še eno sobo jim je dal, da so imeli več prostora. Tak čudež usmiljenja pa se je mogel zgoditi samo še v prejšnjih časih, ko je bilo vsaj še nekoliko vere na svetu; dandanes pa, ko hodi, kakor pravijo, antikrist po svetu, je ugasnila tudi poslednja lsikrica usmiljenja med ljudmi. Dandanes taki otročički rajši pomrjejo. Stokrat zahvalimo Boga. da imamo tako stanovanje, kjer nas nihče ne preganja.«	(Dalje. >
Ljubljana, 5. julija.
Predzadnja r.edelja v domačem nogometnem prvenstvu je bila še odločilna za ri^ vrstitev klubov v sred ni obeh tabei, kajti vprašanje, kdo bo prvi in kdo zadnj:, je i.> lo v obeh divizijah rešeno že pred nekaj nedeljami v korist Ljubljane in Mlad ke <c1 obeh zmagovalcev in v škodo kluba iz tobačne tcvarre — tako se zdaj prav.lno imenujejo nogometaši Dopolavora t. t. -in pa drugorazrednega Viča. Kar je odo treba še rešit', je bilo rešeno včeraj, kajti Marsovcem ni uspelo, da bi bili dohiteli Hermežane in dosegli morebitno tretjo tekmo, prav tako pa tudi Korotan ni pr'štel nobene točke, da bi lahko sigurno račun al, da bo obdržal drugo na:-boljše mesto v ji skupini. Tako smo torej včeraj prav za prav že zaključili letošnjo prvenstveno konkurenco, kajti računi v I. diviziji so že zaključeni,' med nižjimi pa bo verjetno nastopila še majhna sprememba, ki pa tudi ne bo kakor kol; presenetljiva.
Nogomet včerajšnje nedelje — vsaj na travnku SK Ljubljane, kjer sta se potili enajstorici Maasa Ln Hermesa — ni bil na veliki višini, ker je šlo to pot obema moštvoma predvsem in samo za točke in sta za to izkoriščala vsa sredstva, samo da bi prišli do številčnih uspehov. Pri vseh teh sredstvih pa se — to bodi povedalo posc-bej — niso posluževali niti eni n!t; drugi letos že tolikokrat obsojenih ljubljanskih metod z nogami in rokami, tako da je igra kljub važnost' in precej ostremu tempu potekala v mejah', ki jih predpisujejo pravila. Moštvi sta se obe dovolj trud'li, sreče pa je imelo hsrmažansko več in tako je prišlo. da so šiškarji po prvem naletu nasprotnika, ki je kazal kar ,ra katastrofo. v čisto destojni obliki zamujeno nadoknadili in si po cdmoru prborili čisto neoporečno zmago. Z včerajšnjima dvema točkama so si še bolj okrepili svoj sloves na drugem častnem mestu v višjem razredu, medtem ko ima Mars zabeležene v kerist samo štir« tcčlte, ki so mu jih dooa-vili igralci Tobačne tovarne.
4:2 za Hernes
Glav.r.a prireditev na igrišču Ljubljane se je po dolgem enkrat začela točno ob 18. in jo je prišlo gledat okrog 800 gledalcev, kar je za vroč kopalni dan, kal: t je bil včerajšnji, in za imeni obeh nastopajočih kar lepo" število. Res je, da niso videli prav nič novega v tej tekmi, toda dogodki so se na obeh straneh '"grišča le vrstil; z bliskovito naglico in tudi prav napeto, tako da na vse zadnje le ni bilo dolgočasno počakati konca. V splašnem pa se mora reči, da so ljubljanski nogometaši zadnje mesece že pogazili precej trave in je tudi ta njihov prvenstveni spored že zrel, da bi ga vsaj začasno zaključili.
Medtem ko so Marsovci poslali na to tekmo isto enajstorico kakor pred tednom dni proti tobakarjem, so morali Hermeža-ni več mest zasesti z mladimi močmi, ki pa so se izkazale najmanj enakovredne še nedavnim stebrom železničarskega moštva. Morda bi tudi Za Marsa ne bilo slabo, če bi tu in tam poskrbel za kakšno pomladitev, kajti mnogo znakov kaže, da je bilo v včerajšnji tekmi odločilno baš to, da so mladi ljudje pri Hcrmesu kljub začetnemu pritisku nasprotnika ohranili mirno kri in vztrajali do zmagovitega konca, medtem ko so Marsovci, ko se je začela njihova ladja zibati nevameje, izgubili smisel za skupnost ;n odloo-ost, ki jo je v takih trenutk.h najbolj potreba. Bodisi kakor koli, Herme3 si je včeraj pripisal novo pomembno zmago, ki mu daje še posebno lepo spričevalo za bodoče, ker so jo izvojevali večinoma 5gralci. ki še ne nosijo dolgo dresa I. moštva.
Glavno delo v včerajšnji partiji je ležalo na ramenih obeh obramb, od katerih ie bila hermežanska tudi očitno tx>liša od Marsove. To velja najbolj za vratarja fei-škarjev, ki je rešil nekaj zelo nevarnih situacij — in malo sreče je tudi imel — ao-čim je njegov tovariš na nasprotni strani zagreši več kakor sme zagrešiti zanesljiv mož na njegovem mestu. Tudi obe krilskl vrsti sta se držali prav dobro, vsekakor tudi bolj v defenzivnem kakor napadalnem nelu. Pri napadalcih obeh strani je bilo vi-delu. Pri napadalcih obeh strani je bilo vi-sti, še manj pa so znali morebitno uspele akcije zaključevati v dobrimj streli. Vse, kar je padlo na gol, je padlo iz neposredne bližine iz gneč. ki so nastale pri številnih obupnih prizorih za rešitev kočljivih situacij. B la je pač prvenstvena tekmi in vsi so videli samo en cilj — gol.
OD 2 : 0 DO 2 : 4
O poteku samem se ne bomo razp.so/ali na dolgo in šfroko. Povedat; je treba, da je Mars že s prvim udarcem prešel v silovito ofenzivo, ki je trajala dobrih 30 minut in med katero je po Doberletu in Fa-jonu zabil tudi dva gola. Ko so šiškarji videli da se ta nevarnost da zajeziti, so se še bolj zagrizeno lotili dela in se res kmalu potem otresli Marsovih klešč ter tudi dosegli po Roglju svoj prvj zgoditek. Mars je sicer še zabeležil več kotov v svojo korist, toda do gola ni mogel pnti več. Pri tem je ostalo tudi ves drugi palčas, toda s to razliko. da so Hermežani tedaj zaigral; še z večj'm ognjeni, z i kar so bili v 16. min. po zaslugi Aljančiča nagrajeni za drugi gol, ki je'pomen'l izenačenje. Ta dogodek jim je še bolj pognal kri v žile in res se jim je kmalu nato ponudila krasna priložnost, ki jo je spretno izkorist'1 mali Zupan; ta tretja žoga v Marsovi mrež; gre močno na račun Porente. Zdelo se je, da je bil Zupan takrat v offsidu. Popolnoma enaka situacija je nastala 10 minut pozneje; Porenta je spet slabo držal žogo, eden Her-mesovih napadalcev mu jo je izbil iz rok in Zupan jo je spet z istega mesta poslal v mrežo. To je bil končni izid 4 ; 2, kajti vsi poznejši napori Marsovcev, da bi še kaj spremenil;, niso rodili uspeha. Koti 9 : 1 za Mars.
Tekmo jc sodil g. Kos v družbi z gg. Zajcem ln Kastelicem.
3 :1 za Mladiko
Na igrišču Korotana na Rakovniku j« bila istočasno pred dobrimi 100 gledalci
— y§i ostali, la iib pogrenst raoiflft«. se
j šli na ono drugo bolj privlačno tekmo -odigrana drugorazredna prvenstvena tel: ma, kj jo je Mladika s 3;1 (1:0) dobi! proti Korotanu Igra je potekala v znam nju običajne prvenstvene borbe, toda r ne tako vidno v korist zmagovalcev, k; kor kažejo suhe števiike. Toda Korotan so imeli eno slabo stran, da niso zna izkoristiti nekaterih prednosti in tako bržkone z včerajšnjim porazom zaigra tudi svoje boljše mesto v tabeli.
Goli so padli v 41. min. po Jarcu ;la£t: gol za Korotan) ter v drugem polčasu v min. po Sibeniku in v 8. min. po Baj< (oba Korotan), medtem ko je častni g za domačine ustrelil Kumar v 24. rninu* Sodil je g. Makovec.
Med prvenstvenimi tekmami rezervni in juniorskih moštev so bile včeraj oc igrane naslednje:
med mladinami: Hermes-Mars 3:0. Ml dika-Zabjek 10:0, Tobačna tovarna-V 2:2 ter
med rezervnimi moštvi: 3ab.iak-Marr 6;0. Ljubljana-Mladska 8:1. KoMan-Vi 2:1.
* » *
Dopoldne je SK Ljubljana igrala tekrr za trening z vojaško enajstorico. v kate s0 belo-zeleni po živahni in zelo lepi ig zmagali s 4:1. Nasprotnik, ki so ga ime v tej tekmi, je bil gotovo najmočneje kar so jih srečali v letošnji sezoni.

Dve lahkoatle prireditvi
Najhitrejši tekač v Ljubljani je Ilirija Franjo Jereb — Agiina atletska druž niča nežnega spola raste pri Ilermes
Ljubljana, 5. julij Stadion ob Vodovodni cesti je bil včt rai dopoldne prizorišče dveh lahkoatle! skih prireditev, ki smo ju veseli pred vsem zaradi tega. ker smo ju učaka'i Drugih velikih dogodkov tamkaj ni bil kajti izbirno tekmovanje v teku na 100 r je bilo pod vtisom nepričakovane odsot nosti 15 članov GILL-a. ki so se bili pri javili zanjo, pa jih potem ni bilo r: start, prvenstveno tekmovanje za deklet po društvih pa je bilo prvo te vrste v le tošnji sezoni in se je seveda — tembolj ker ta panogica pri nas že od nekdaj sla bo uspeva — odlikovalo predvsem po svo ji skromnosti. Videli smo — vsa čast Her mesovi lahkoatletski sekciji — tucat mla dih deklet, kj so seveda še popolne začet niče imajo pa mnogo volje in veselja z> udejstvovanje v tem zdravem športu. C nič drugega, začetek- je storjen in moro; s0 včerajšnji prvi rezultati oo dolgem od moru iz ženske lahke atletike dober uvoc za poznejši leoši razvoj.
Doseženi izidi so bili v obeh nastopi; bolj ali manj povprečni ali tudi začetnišk in jih gotovo ni vredno obešati na velik zvon. Pozornost zase — toda krajevnega značaja — je vzbudil zmagovalec izbir nega teka na 100 m Ilirijan Franjo Je reb — in tudi njegov najnevarnejši tek mec Zarkič iz istega kluba je bil dobe;. — ki je po lepi borbi v finalu zabeleži čas pod 12 sekund, kar je za naše trenutne domače razmere kar zadovoljivo. Or ganizacija je bila primerna.
Tehnični izidi se lahko najkrajše obja vijo v naslednji obliki:
IZBIRNO TEKMOVANJE NA 100 m prvi predtek: 1. Frane Jereb (H.) 12.2
2.	Bojan Galien (H) 12.6. 3. M. Bezlaj (II 13.1. 4. Leon Končan (Vič) 13.5;
drugi predtek: 1. Zarkie (II.) 12.4. 2 Jože Hribar (univerza) 12.7, 3. Marjan Mozetič (H) 13.2;
tretji predtek: 1. Albin Kadunc (PI.) 12.5, 2. Ivo Sošterič (II. gimnazija) 13.5
3.	Rafael Poljšak 12.8. 4. Janez Krap^ 13.1. 5 Franc Zupane (vsi H) 13.2.
Finale: 1. Jereb 11.9. 2. Zarkič (<nba II) 12. 3. Sošterič (II. gimn.) 12.4, 4. Galien (H) 12.9, 5. Kadunc (PI.) 13.1, 6. Hribar (univerza) 13.1.
ŽENSKI MITING tek na 100 m: 1. Jožica Kien (H) 16.2 2. Ivanka Zaje 17.3, 3. Slava Džuraškovi 18.6 in 4. Francka Dečman (vse Tob tov. 19 8*
tek na 600 m: prvi predtek: 1. Pavla Se-dej 9.1, 2. Angela Mučič (obe H) 9.8, 3. Ma rija Erdenje 10-4, 4. Ivanka Zaje (obe T
t ) 10.6 _ drugi predtek: 1. Slava Jazbirs-
šek 9.1, 2- Sanda Kobav (obe H) 9.3. 3 Amalija Tomše (T. t.) 10, 4. Olga Marinču (H) 12.2, 5. Francka Dečman (T. t.) 13 — finale: 1. Sedej 9:2. 2. Jazbinšek 9.3, 3 Kobav (vse H) 9.3; met krogle: 1. Sanda Kobav (H) 7.12 m skok v višino: 1. Pavla Sede.j (H) 1.36 m skok v daljino: 1. Pavla Sedej 3.84. ? Slava Jazbinšek 3.81, 3. Sanda Kobav 3.7?
4.	Jožica Kien 3.39, 5. Olga Marinčič 3.02 in 6. Angela Mučič (vse H) 2.97.
Skupni trening
za lshkaatlete
Po prizadevanju Lahkoatletske zveze bosta v prihodnjih dnevih dva skupna treninga za moške in dekleta, ki jim bo prisostvoval in jih vodil nacionalni zvezni trener.
Oba treninga bosta na stadionu Hermesa v Šiški po naslednjem umiku:
danes v torek 6. t. m. od 16.30 do 19.30 za dek'eta in
jutri v sredo 7. t. m. od 16.30 do 19.30 •za. moške atlete.
Športna društva so vabljena, naj pošljejo na te treninge vse svo.ie članstvo, koristno pa bi bilo. če bi se teh sestankov udeležili tudi klubski trenerji in voditelji atletskih sekcij.
Paberki iz avtomobilizma
V Franciji je bilo prepovedano sprejemati naročila za motorna vozila, ki naj bi bila izdelana po vojni. Ta ukrep je gotovo več ko umesten, ker res ne gre, da bi se sklepale pogodbe za dobave, ki bodo odvisne od najrazličnejših činiteljev, predvsem pa od splošnega gospodarskega stanja v državi
Plačajte zaostalo narsšaludi
JUTRO« št. 148
S
Torek, 6. VIL 1943-XXI
MODA IN DOM
Za naše male
Iz starega maminega predpasnika smo napravili mali Ančki kratke igralne hlačke z naramnicami. Ker Ančka še nima dveh let, je ostalo še toliko blaga, da ji napravimo še haljico s kratkimi rokavi, ki jo okrasimo s kontrastno obrobljenimi zcbčki. če mora mamica naglo v mesto, obleče Ančki kar čez hlačke haljico in pelje dekletce s seboj, ne da bi zamujala čas (1. skica). Liziki pa je mamica »kombinirala« obleko iz dveh različnih kosov blaga kakor za veliko gospodično. K tesnemu životku je prišila progasto krilce in je s progastim tvorivom okrasila tudi ovratnik in žepke (2. skica). Sestrici je postala poletna oblekca prekratka. Iz te
oblekce je praktična mamica napravila dolgo poletno bluzo za bratca. Bluza je podobna kazakom, kakor jih nosijo odrasli gospodje, okrasimo jo z barvasto izvezenim
monogramom (3. skica).
j. f
Med desetim in štirinajstim letom
Med desetim in štirinajstim letom se deklica počasi prebuja iz otroka v gospodično. Tudi njena nečimrnost prihaja prav pcčasi na dan — zdaj so dekletcu že všeč moderni žepi, kakor jih nosi mamica na svojih oblekah, in bi rado imelo podobne žepe na novem krilu. črno-belo karirasto krilo z naramnicami, ki ga vidite na naši
skici, ima zaradi tega ljubke moderne žepe. Deklica bo nosila h krilcu bele in rdeče bluzice. Iz treh različnih ostankov blaga pa lahko isti mali gospodični napravimo cel »komplet« iz krilca, telovnika
in bolera. Našivi na boleru so iz istega blaga kakor krilo, krilo pa okrasimo z našivi iz tvoriva, ki nam je služilo zo bolero. Zelo posrečena barvna sestava je svetlo-sivo krilce z rdečim telovnikom in temno-modrim bolerom.
*
Sodobna kuhinja
Grahova pašteta. % kg pretlačenega graha premešajte z dvema trdo kuhanima jajcema, dodajte tej mešanici 2 jedilni žlici kakršne koli maščobe (lahko tudi clja), 2 sesekljani slani sardelici, nekoliko popra, česna, nasekljane čebule in kapern. Dobro premešano zmes okrasite na pladnju z listki peteršilja in servirajte.
Nadevano korenje. Lepo veliko korenje očistite, operite in izdolbite. Iz raznih ostankov mesa ali suhih gob in čebule, peteršilja in drobtin napravite nadev in z njim napolnite korenje. Nadevano kcrenje dajte na mast, na katero ste vrgle tudi nekaj nasekljanega peteršilja. Hkratu z nadevanim korenjem dušite na masti tudi izdolbeno meso od korenja. Na koncu dodajte še malo vode, v kateri ste razteple nekaj mcke, in pustite še vse skupaj zavreti. Preden servirate, začinite jed z li-mcnovim sokom.
Pomenek o smotrnosti pri živo lih
Če opazujemo živali, njihovo telesno obliko ali način življenja, se skoraj nehote vprašujemo, zakaj so take in zakaj tako ravnajo. Navadno imajo ta vprašanja svoj povod v razliki s človekovim telesom in njegovim življenjem in ravnanjem v enakih ali podobnih prilikah. Često je odgovor lahek in leži tako rekoč na dlani, včasih pa je težje dobiti pojasnilo ali pa ga sploh ne moremo dati. Temu je vzrok to. ker človek- navadno presoja ravnanje živali s svojega, človekovega stališča, ne pa s stališča dotične živali. Težko pa je zamisliti se v položaj živali in v njeno um-stveno stopnjo, često že zaradi tega ne, ker ne poznamo dovolj življenja dotične živali. Tako se nam zdi ravnanje kake ži\-ali pametno, drugič neumno. Vendar je nemara v obeh primerih ravnanje ustrezno namenu, ki naj ga žival doseže. Če vrabci zbeže v gosto grmičevje, kadar zagledajo skobca, se nam zdi to pametno, celo preudarno; neumno in brez preudarka pa se nam zdi, če živina sili v goreči hlev. In vendar ravnajo tako vrabci kakor živina enako: hočejo tja. kjer so bili po dosedanjih izkušnjah najbolj na varnem Skrb za ohranitev svojega življenja in skrb za potomstvo sta ona dva momenta, k: določata v največ primerih ne samo ravnanje živali, marveč tudi v zvezi z načinom prehrane tudi telesno obliko živali.
Za ohranitev lastnega življenja sta potrebni dovoljna prehrana in osebna varnost. Zajec ne beži pred lisico zaradi bojazljivosti, ampak zato, da si otme življenje, in lisica ga zalezuje prav iz istega vzroka. Če je sita in nima oskrbovati s hrano mladičev, raje leži in počiva na varnem, ka-
kor da bi se trudila z zalezovanjem in preganjanjem ter se celo izpostavljala nevarnostim za življenje. Zdi se, da nobena žival ne mori iz gole krvoločnosti, ampak le za potrebo, tudi one, ki si nabirajo zaloge, kajti kadar žive iz zaloge, ne more ali pa more manj. kakor bi morile brez zaloge. Požrešnosti v smislu slabe lastnosti nekaterih ljudi pri živalih ne poznamo. Ko se žival nasiti, neha jesti. Je nekaj živali, ki so v tem pogledu izjeme, pa so le navidezne. Kače n. pr. bi bile po človeškem pojmovanju požrešne, ker je njihov enkratni obrok često ogromen v primeri z velikostjo njihovega trupla. Toda če porazdelimo ta obrok na čas. za kateri jim zadostuje, o požrešnosti ne moremo govoriti. O ribah tudi pripovedujejo ribiči, kako so nekatere požrešne. Z ribo v žrelu še pograbi sulec za vado To je verjetno, pa tudi razložljivo, kajti sulec še ni sit, če ima ribo šele v žrelu; nima je še v želodcu, zato še vedno občuti lakoto. Krt poje menda toliko na dan, kolikor tehta sam. To bi bila po človeški meri posebno velika požrešnost. Ako pa preudarimo kako težko delo opravlja, ko koplje in rije v zemlji, bomo uvideli, da toliko potrebuje in da ne poje nič odveč ter zasluži »dodatno živilsko nakaznico«. Če krta oderemo, ne najdemo na njem nič tolšče. pač pa izredno močne mišice, ki so mu za njegovo težko delo neobhodno potrebne. Nekoliko drugačna je seveda zadeva pri pitovnih živalih; toda tu je ne-zmernosti v jedi vzrok človek, ne pa žival sama.
Ce kaka žival ne ravna tako. kakor bi ravnal človek v njenem položaju, smo kaj hitro s sodbo go-
češnja pod spomladanskim dežjem
(Iz japonščine.)
Izumo in Takia sta se seznanila v starem vrtu. Prvič sta se srečala pod razcveteno češnjo in vnela sta se drug za drugega.
Izumo. ki je pisal stihe, ji je zašepetal: »Ha-na va sakuragi. Nad vsemi cvetkami je črcšnja. ..« In namesto, da bi ponovil ostali del pregovora, je po svoje nadaljeval: » . . in radost srca. smehljaj lepih žen!«
Milina njegovih besed je Takio očarala.
Sestala sta se vsak dan in njuna ljubezen je zmeraj močneje gorela Toda kakor tudi po spomladanskem nebu plovejo oblaki čeprav
jasni, tako ie tudi za nju priše* nevesel dan. *
Takia je bila zelo lepa, kar preveč Kdor jo je videl, se je zaljubil vanjo vsi mladeniči so ji dvorili. Na vseh prireditvah je bila središče zanimanja. Nekega večere so na vrtu. ki je bil ves okrašen s slikovitimi lampijon-čki, plesali z njo najlepši mestni mladeniči.
Izumo ni bil med povabljenci. Na prireditev So ga v pozni noči privedli prijatelji in je zagledal Takio. svojo Takio, ki jo je tako ljubil, naslonjeno na ograjo terase, ki je gledala proti jezeru, ob strani drugega. Mesec se je, H^č m velik, p?avkar zajadral po dehtečem nebu in se ogledoval v temnomodrih vodah, črtajoč zlato progo na gladini.
Tak;a je stala blizu svetilke, zato jo je Izumo dobro videl. V njegovem sreu je zavladal
zmaj ljubosumnosti m ne da bi rekel kaj, je začel piti riževo žganje. Najprej je postal žalosten, nato vesel in tedaj je začel divje plesati.
Kmalu potem je odšel s črnolasko lepih oči na sprehod po ulicah močnejših senc
A videla ga je Takia. Bila je presenečena in jezna. Ni mogla verjeti svojim očem Razdražena je zapustila pies.
*
Naslednjega dne je ni bilo na sestanek. Izumo, ki se je pripravljal, da ji bo strogo očital, se je še bolj razsrdil. Niti ponrslil ni, da bi bil tudi sam storil kaj. kar bi moglo ujeziti Takio.
Poslal ji je žaljivo pismo in je sestavil stihe, ki so šibali žene m njihovo nezvestobo.
Takia ni odgovorila. Čutila je. da je bila njena ljubezen užaljena. In nekega dne se je odzvala vabilu mladega častilca ki ji je napovedal sestanek prav v starem vrtu pri češnji.
Toda, ko je dospela na kraj sestanka, se ji je zazdelo, da je oskrunila ljubezen, ki jo je še zmeraj hranila do nehvaležnega Izuma In je zbežala ... ter se je znašla nekaj korakov 6tran, ob svojem starem zaljubljencu.
Izumo jo je jezno premeril. Potem pa se je priklonil, nasmehnil in dejal da bi morale biti žene bolj odkritosrčne.
Spravljivo sta se drug drugemu nasmehnila in si vnovič prisegla večno ljubezen.
»Poglej,«: je dejal pesnik, »najina ljubezen je bila podobna češnji, ki jo omoči spomladanski dež. Napadla jo je nevihta, toda orošeni cvetovi niso odpadli: zdaj so še lepši!«
tovi, da ie neumna. Toda ne pomislimo, da ravna človek, če ima čas za to, po preudarka in po presoji razmer, žival pa iz izkušnje, ki je često podedovana, pa nastala v drugačnih krajih. O konjih, kj imajo v sebi nekaj arabske krvi, trdijo, da razbrcajo vodo, preden jo pijejo. S tem vodo na prostem navadno skalijo, kar se nam ne zdi pametno početje. Če pa vidimo, da kopljejo z nogo tudi takrat, če imajo pred seboj vedrce z vodo. nam pride nemara v misel, da mora to ravnanje vendar le imeti drug pomen, kakor kaliti si vodo. In če si razložimo pojav tako. da so predniki teh konj v toplih pokrajinah s kopitom odstranjevali zgornjo, zgreto plast vode v mlakah in tako prišli do hladnejše pijače in da so naši konji to navado podedovali, bomo morali reči, da delajo prav in smotrno.
Pri takih in podobnih razlagah pa ne gre za to. da se ustreže logiki, ampak morajo biti podprte z dejstvi iz resničnega življenja ali s posebnostmi v zgraji telesa dotične živali. Včasih so razlage na prvi pogled kaj verjetne in zadovoljive, toda slone na napačnih podstavkih in so zato napačne ali vsaj . samovoljne. Tako je na nrimer odgovor na vprašanje, zakaj ima štorklja dolge krake, takoj pri roki: zato, da more broditi po globoki vodi. V tem odgovoru je očividno zamenjan vzrok s posledico. Pa tudi obrnjena trditev, da ima zato dolge krake, ker brodi po globinah, za onega, ki pozna življenje štorklje, ne more veljati, dasi je videti prepričevalna. Kdor namreč opazuje štorkljo, ve. da ne brodi no globoki vodi, ampak se drži plitvin. ki v njih doseza s kljunom dno, še raje pa se drži travnikov, če mogoče, močvirnih. kjer lovi žabe. miši. polže in črve, ki so ji najljubša hrana. Ako lovi v vodi, nikoli ne vtika g'ave v vodo. ampak samo kljun, da zgrabi z njim plen. Često pa tudi mirno stoječ preži na plen. kdaj ji priplava v dosegljivo bližino. Če si predstavljamo na plen prežečo ali za p'enom sti-kajočo žival v vodi, nam postane umevno, da je zanjo tem bolje, čim više ima oči nad vodno gladino: vidni krog v vodi ie omejen zaradi odbijanja vseh onih svetlobnih žarkov, ki padajo na gladino jako poševno. Čim bolj pa je oddaljeno oko od vodne gladine, tem večji je vidni krog, tem več vode more obenem prezreti. Pa tudi na kopnem je obzorje večje, s čim večje višine gledamo, zlasti v oziru na vidljivost živali, ki jih pri poševnem pogledu more prikriti očem že nizko rastlinje ali druge vzpetine.
A'i se nam ne vsiljuje misel, da je vzrok visoki zgraji telesa baš ta ckolnost, ki je v službi prehrane večjega pomena kakor pa brodenje po globoki vedi? Iztegovanje v višino za obširnejšim razgledom je dalo prvi pogon za rast v višino, ki se da najbolj štedljivo izvesti s podaljšanjem nog. V zvezi s podaljšanjem nog je seveda tudi podaljšanje vratu, odnosno kljuna, da se ne onemogoči pobiranje plena s tal. Če gre za to, da je oko kar moč visoko od tal, se nam pa zdi neumljivo, zakaj štorklje pri iskanju plena ali na preži nima vratu iztegnjenega v vis. ampak je vrat dvojno uslečen. Vzrok za to najdemo takoj, če gledamo, kako štorklja pobira živali, med katerimi so mnoge jako urne. Treba ie vrat sprožiti kakor vzmet in urno vsekati, da miš ne skoči v luknjo, kača ne izgine v šaro ali žaba ne odskoči in riba ne smukne iz nevarnega okrožja. Takega urnega udarca pa bi iztegnjeni vrat ne mogel opraviti, ampak le ukrivljen, kjer obenem delujejo vse njegove mišice.
Morebiti bi mogli reči, da je pri štorklji iskanje hrane posredni vzrok za rast v višino, v tem ko je pri drugih živalih na primer pri žirafi neposreden. Zirafi omogočajo visoke noge in dolgi vrat, da more doseči listje na visokovejnatih akacijah, štorklji pa pomagajo, da iaže najde žabe. miši in druge pritalne živali. Štorklji zadostuje. ker ima dolg kljun, primeroma krajši vrat za dosego hrane, žirafa pa, ki ne more imeti predolgega gobca, mora imeti dovolj dolg vrat, da doseže vsaj spodnje veje akacij, ki so 5 do 6 m od tal.
S tako podaljšavo vratu pri žirafi je nastal nedostatek. da žirafa pri navadni stoji z gobcem ne doseza tal Vemo. da mora močno razkrečiti prednje noge, kadar hoče piti. Ta nedostatek pa je prav malenkosten, kajti žirafe redko pijejo, pasejo pa se po tleh nikoli. Najbližji sorodnik žirafe, srednjeafriški okapi ki živi v pragozdih in se hrani z listjem in trstjem grmovja, nima dolgega vratu in vobče ni visoko zgrajen. Ker je po ustroju telesa videti prvotnejši nego žirafa. smemo sklepati, da je žirafa res le zaradi načina prehrane tako visoka. Žirafa in okapi tvorita živalsko družino »giraffidae«. Posebnosti te družine so med drugim kratki rogovi, ki jih je pri žirafi lahko tudi pet; parklja sta le po dva. obstranskih krnoprstov, kakor jih imajo drugi prežvekovalci z izjemo velblodov, ni. Z velblodi imata žirafa in okapi tudi skupno lastnost, da kljusata, in to je nemara tudi vzrok da te živali ne znajo plavati, kar je pri sesa^ih precej redko	S. B.
15
Ferenc Kormendi:
ZMOTA
Roman
»Popoldne sem brskala po svojih starih rečeh in tole mi je prišlo v roke, poglej!« In pokazala je Janku staro fotografijo: predstavljala je sliko vrta za vilo, Ano in Janka, — kako se šegavo sklanjata drug k drugemu, na obrazih imata nekak komični otroški nasmešek, kakor da se posmehujeta. V zabrisanem ozadju stoji v slabi drži Agica. Težko je prepoznati njen obraz, ko se z nekam sklonjeno glavo odvrača od objektiva. »Se spominjaš?« je vprašala Ana, »to sliko je posnel Andrej s svojim prvim fotografskim aparatom. Mislim, da je bil to njegov prvi posnetek.« Kasneje so se pogovarjali o otroških letih. V sobi je nastalo nekam lahko, prijetno, sanjavo razpoloženje in ko je zvečer Janko odhajal od njih, so se dogovorili, da se bodo prav kmalu znova sestali.
Janko se je dobro počutil v Anini bližini, bolje nego v zadnjih letih, kadar je bil pri njih v veliki družbi. Morda zaradi tega, ker so bili sami štirje, kakor nekoč zdavnaj, morda zaradi tega, ker so danes našli pravi ton, ki so ga bili dolgotrajna oddaljenost, čas in različna usoda izbrisali iz njihovih medsebojnih stikov.
Janko ni smatral Aninega povabila za resnejše in bolj obvezno od običajne vljudnostne fraze. Zato se je začudil, ko mu je naslednji teden Ana telefonirala in ga povabila k večerji. Spet so bili sami štirje, toda tega večera so bili že nekam bolj prisiljeni in brezbarvni kakor prvič tisti popoldan. Zaman je vse, je razmišljal Janko, spominov ne ogreješ.
Očitno je tudi Andreja dolgočasila ta večerja v štirih. Agica je bila videti utrujena, edino Ana je bila sveža, dobre volje pri svojem neizčrpnem vzbujanju blaženih spominov. Prihodnji teden je Ana spet povabila Janka in kasneje ga je povabila še nekajkrat zapovrstjo. Očitajoče mu Je rekla, da nikakor ni v redu, da mu vedno ona telefonira in ga vabi. Morda ga moti, morda ne prihaja rad k njej in ako ni tako, zakaj se potem nikoli ne domisli, da bi se sam oglasil in vprašal: »Ti, Ana, kaj delaš danes popoldne : ako' hočeš, se bova za kako urico malce porazgovorila. Ali lahko pridem k tebi?« Janko je odvrnil, da bi že zdavnaj rad to storil, a se je bal, da ne bi motil. Ana je nestrpno ugovarjala. »Govoriš neumnosti,« mu je dejala, »ako tako misliš, potem te tudi jaz ne bom več vabila, očitno se dolgočasiš pri meni in doslej si hodil sem le iz gole vljudnosti!« Toda precej nato sta se zmenila za nov sestanek.
Janko se je sprva čudil, ni mogel razumeti dekleta. Kakšna občutljivost ali kaka muha je popadla Ano, da se po dolgih letih tihega odtujenja tako nena-dejano zdaj oprijemlje obnovljenega prijateljstva in ga hoče tako pogosto videti? Toda kasneje se mu je zdelo do-l cela naravno, da se Ana, kakor sploh | večina ljudi, rada vrača k starim ljudem in starim spominom. Ana tudi sama ni vedela, kaj se v teh tednih bliža svojemu koncu, do tistega trenutka, ko je stala z Jankom iz oči v oči: v sobi, v samoti. Nenadejano ji je ozarila misli čudna radost, nenavadna, sladka slabost se ji je razlila po telesu. O Bog, je pomislila v čisti, veliki razsvetljenosti, za Boga. tako dolgo sva torej morala čakati? Potem je stopila bliže k Janku in mu tiho, vznemirjeno rekla: »Ljubim te!«
Ko sta Ana in Janko odšla, sta roditelja Waltrova ostala zvečer doma. Naposled je prišlo do tega! In prav je, da je prišlo tako. Dolžna sta hvalo Bogu in dobri usodi. In moliti morata, da bi bila otroka srečna. In ...
! Molče sta se spogledala in oba sta ta ! trenutek mislila na to, da se je Ana naposled poročPa: ostala je le še ena skrb:
Agica.
Anino dekliško življenje je bilo srečno, kakor je lahko srečno življenje cvetice, obsijane z mirno sončno svetlobo. Vzdušje v domači hiši je izžarevalo to dobro sončno luč in Ana ni mogla vedeti, kakšno vztrajno prizadevanje usmerja moč in toploto te luči, pretkane s skrbjo in zvitostjo staršev. »V svojih otroških letih sem bila srečna,« je pripovedovala Janku na poročnem potovanju, »pa tudi zdaj sem srečna, toda docela drugače sem zdaj srečna, šele zdaj sem v resnici srečna, to je prava sreča!« To je Ana čutila tudi potem, ko se je vrnila domov, ko se je začelo novo življenje ob Janku, začelo pa se je tako, da je ostajala dolge ure sama doma, čakaje na Jankov prihod. Zdaj je vedela, zakaj je srečna, in v urah, ko je bila sama, si je stokrat in tisočkrat ponavljala, da je srečna. Dolge popoldneve je presedela v svoji sobi ter razmišljala o minulih letih in o teh, ki bodo še prišla: sleherna misel jo je vodila k Janku.
Čutila je, da je edina čudna stvar to, da se je šele zdaj domislila edinega in pravega smisla svojega življenja, tega, da ljubi Janka. Ni dvoma, da ga tedaj, ko ga je Andrej slučajno privedel na njen rojstni dan, da ga tedaj še ni ljubila. A že tedaj se je nekaj pričelo: pričelo se je to, kar je moralo najprej dolgo dozorevati. Dozorevanje, ki se je nemara pričelo že tistega dne, ko sta si prvič stala iz oči v oči, v tisti davni otroški dobi, pred dvajsetimi leti. Bože, kaj vse se je prigodilo od tistega dne! A vse se je prigodilo edinole zato, da bi se na tak način končalo. Dobro se spominja tistega davnega dne: spominja se čudno simpatičnega in vendar nezaupljivega občutka, s katerim je sprejela tega slabo oblečenega dečka, ki ga je tudi takrat privedel Andrej domov. Spominja se svojega lastnega radovednega in plahega glasu, s katerim je vprašala: »Kdo pa je to?« In spominja se ponosnega odgovora: »To je moj prijatelj!« Kasneje prišla tudi mati in vprašala: »To je ta Fiilop ?« Zanjo, za Ano je bil ta Fiilop že tedaj Jeni in Jeniček. ki se je ravno tako hitro otresel prisiljenosti v govoru in vedenju, kakor je bil plašen in prisiljen v prvi pol uri. Janko se je igral z njimi in se bolj zaniir-1 za dekleti kakor ostali Andrejevi prijatelji: pripovedoval jima je in počenjal burke, podil se je z njima, smeli sta ga pretepati, a jima je tudi vračal udarce. Nikoli nista potrebovali igračk, punčk, ako sta se lahko igrali z Jenijem.
Takrat se je to pričelo. Začelo se je tako, da je skrbela za Jenijeve južine, da bi dobil mnogo dobrih reči, ker je bila izvedela, da pri njih doma Janko nikoli ne dobi toliko in ne tako dobrih stvari, ker je siromašen deček. In Jeni je znal sesti k njej v otroški sobi ter ji pripovedovati o vsem tem, o čemer je tako malo kdaj kaj slišala od drugih, ali pa sploh ničesar ne. O tem, da je vojna, da je videti na ulicah ranjene vojake in. ruske ujetnike. O tem, kako revni ljudje po cele ure stojijo v dolgih vrstah pred trgovinami z živili. O tem, kako dolgo se moraš učiti v gimnaziji in da so starši sklenili, da mora postati advokat, ker ima ta poklic boljšo bodočnost kakor profesura. Govorila sta z Jenijem o vsem mogočem, kar je na svetu in brez česar je vsak domači dogodek pust in dolgočasen. Morda se je takrat to začelo.
•♦♦♦♦♦•M**
VEGETARIJANEC
»Jaz sem postal vegetarijanec zato. Ker smatram pobijanje nedolžnih živali za greh.«
»Kaj mislite, da to ni greh, če jim odjedate ž; vež?«
*
PRAVI KROKAR
Ondan se je držal gospod Vinorad kan-delabra: kolcalo se mu je, in od je modroval:
»To je grožno! Jaz se sploh več ne spoznam. Predvčerajšnjim sera prišel domov včeraj zjutraj, včeraj sem prišel domov šele danes in zdaj ne vem, ali ne pridem jutri domov šole pojutršnjim...
!KA\J VEM? IKAJ ZIMAM?
305. Kdo je varoval zlato jabolko Hes-perid?
3C6. Kdo je bil najznamenitejši lažnivec?
307. Kdo je napisal opero »Viljem Teli«?
308. Poznate tega moža?
(slika)
Iz te čudne slike ga boste znali bržkone pravilno »izluščiti«. Toda kako mu je ime?
Rešitev nalog 3. t. m.:
301.	Patina je oksidirana površina zlasti na bronu in bakru.
302.	V bitki pri Kaneji je 216. pred našim štetjem zmagal Hanibal nad Piimljani.
303.	Šalupa je ladijski čoln ali tudi eno-jamborni obalni čoln.
304.	Križanka.
Vodoravno: 1. karabinka, 8. Una,
9. bol, 10. Ga(lij). 31. cko, 13. ^^ ur). 14. in. 15. je. 17. ave, 20. kos. 21. rek, 23. rž, 24. kri. 26. sL, 27. tr (tranzitiven), 28. da, 29. slaščičar.
Navpično- 1 kuga. 2. ana. 3. Ra-(dij), 4. bik, 5. N. B (nota bene). 5 kot, 7. Aleš, 11. ena, 12. oje, 16. Lož 19. ves, 20 kras 22 klor. 24. krš. 25. idi. 27. Ta-(ntal).
Un forte dramma che vi commuovera Pretresljiva drama
Premiato alla XI Mostra Cinematogra-fica di Venezia — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi
Con — Igrajo: ROBI RAPP LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN
Režija^ EDMUND HEMBERGER
Produzione - Produkcija: Gotthard FHnu Esclusivita - Izposojevanje: Lux-Film
O G G I — DANES
AL CIMEiNA — V KINU
Tedaj je nenadoma pridirjal iz gozda ves upehan in prestrašen starejši lovec. Komaj je lovil sapo, vrtil z očmi in z roko kazal nekam v gozd. »Kaj se je zgodilo, za božjo voljo?« so silili vanj, on pa je samo lovil sapo, poskušal govoriti, pa ni mogel. Le neprestano je kazal z roko med drevje.
Ko si je toliko opomogel, da je lahko govoril, je jel pripovedovati.
Inserkajte v »Jtitns«

ije štajersko
Mladinske tekme v Mariboru. »Tages-post« prinaša poročilo iz Maribora, da Je mesto od srede okrašeno z zastavami in da je v njem zbrana mladina iz vsega štajerskega. Na športnih prostorih, na streliščih in na Mariborskem otoku merijo fantje in dekleta svoje moči. V petek zve. čer je mladina iz Maribora priredila za svoje goste v dvorani Heimatbunda vesel večer.	•
Tečaj za vodje knjižnic. Konec junija so na nekem gradu blizu Gradca priredili tečaj za knjižničarje v spodnještajerskih okrožjih Mariboru, Ptuju in Ljutomeru. Iz poročila vodje knjižnic v Gradcu je razvidno, da je bilo od februarja lanskega leta ustanovljenih na Spodnjem Štajerskem 225 knjižnic. Reorganizirane pa so bile knjižnice v Mariboru, Celju in Ptuju. Pred povratkom na domove so udeleženci tečaja obiskali Roseggerjevo razstavo.
V Sv. Marku niže Ptuja je bila nedavno v šoli oddaja za radio. Na sporedu je bil pouk zgodovine v 5. razredu ljudske_ šole, skupina deklet pa je izvajala pesmi.
Sklepni sestanek učiteljstva. Dne 30. jUnija je bil za mariborsko mestno okrožje sklepni sestanek učiteljstva. Na sestanku so govorili Hutter, Kroning ra Petz, ki se je zahvalil vsem tovarišem in tovarišicam za njihovo vztrajnost pri pouku, še posebno pa tistim, ki bi zaradi starosti že lahko šli v pokoj, pa še vedno zavzemajo svoja mesta.
Počaščeni in nagrajeni delavci. Pred kratkim so v Petrovčah pri Celju imeli v keramični tovarni lepo slavje: počastili in nagradili so 24 delavcev, ki so imeli delovne jubileje. Obratovodja inž. Korbitz je nagovoril slavljence in častne goste, »e delavcem zahvalil za sodelovanje, potem jim je pa izročil diplome in častna darila. Vsak jubilant je dobil tudi šopek cvetlic. Otroška skupina iz Petrovč je pela pesmi.
Poklicno izobraževanje kmetov. Dne 2. julija je itiHa otvoritev izobraževalnega tečaja za kmete v Trbovljah, ki se ga je udeležilo nad sto kmečkih mladeničev in mladenk in okoli 150 kmetov. Na sestanlcu so razložili namen tečaja in poudarili potrebo, da se kmečka mladina seznani z vsemi kmečkimi deli, s stroji in drugimi tehničnimi pripomočki, ki so na razpolago kmetijstvu.
Roseggerjeva proslava v Rušah. Kakor v mnogih drugih krajih, so tudi v Rušah imeli Roseggerjevo spominsko uro. Frltz Noggler je imel predavanje, trije pevski zbori pa so izvajali pesmi.
Novi grobovi. V Celju je umrl sprevodnik državnih železnic Anton Goleš. Dočakal je starost 44 let. V izvrševanju svoje službe je padel pomožni carinski asistent Herman Roll. Mariborski dnevnik objavlja nadalje osmrtnice podpolkovnika Val-terja Scheichenbauerja iz Ptuja, ki je padel na vzhodni fronti, grenadirja Karla Kovačiča iz Maribora, ki je podlegel hudim ranam in desetnika Vlada Kramerja iz Celja, ki je bil prej tehnik v tekstilni tovarni »Metka«. — V Laškem sta umrla 82-letni Florijan Pečniv in 4 mesece stari Ferdinand Jakopič. Nadalje je umrla 59-letna Terezija Rednakova iz okolice Dobrne. V Celju so umrli 66-letna Josipi-na Pospihalova. 51-letna Marija Mayer-jeva, rojena Turkova in enoletna Doroteja Stabejeva. V Sv. Ivanu pri Dobrni je umrl 37-letni Franc Videmšek. V Železnem pri Veliki Pirešici pa 56-letna Terezija Cviklova. V Mariboru je umrla 67-letna zasebnica Fani Podjedova. Njeno truplo so pripeljali v Krško. V Moškanj-cih je umrl najstarejši tamošnji posestnik Mihael Lah. Dočakal je častitljivo starost 94 let.
Zlata poroka. V št. Lenartu pri Brežicah sta praznovala zlato poroko nadučl-telj v pokoju Jožef Pere in njegova so-
proga Marija roj. Hutter. Nadučltelj Pere je dolga leta služboval v Kočevju in je bil znan kot sodelavec pri »Gottscheer Zei-tung« in kot zbiralec starih pesmi in običajev.
Poroka, v Ptuju sta se poročila Ludvik Dinhofer in Marija Klanjškova, oba iz Ptuja.
Radio Ljubljana
TOREK, 6. JULIJA 194S/XXL
7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Italijanska glasba v narečju. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Marino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročala v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plošče »La Voce del Padrone — Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20; Pripombe k dogodkom. 20.40: Izvor pesmi italijanskih dežel. 21.10: Orkester pesmi vodi dirigent Agelini. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Romantični Dunaj. — Orkester vodi dirigent Petralia. 22.15: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 22.45: Poročila v italijanščini.
t
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče in tast, gospod
PETRIČ IVAN
preglednik fin. kontrole v pokoju
v 75. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v to*ek, dne 6. julija 1943 ob 3. uri popoldne z žal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Stožice, 4. VH. 1943.
Globoko žalujoči: ANTONIJA, soproga; JANA, JUSTI, MILA, hčerke — in ostalo sorodstvo
Naša ljuba
NEDICA
se je preselila med nebeške krilatce.
K preranemu grobu jo bomo spremili v torek, dne 6. julija 1943 ob y23. uri popoldne z žal — kapelice sv. Jakoba — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. julija 1943.
Globoko žalujoči: SUŠNIK PAVEL in MIRA, starši; TATJANA, BREDA, sestrici
V 90. letu svoje starosti je danes dokončal svoje življenje
65 let usnjar in posestnik, dolgoletni načelnik trga Ribnice,
zadnji »kapišon«
Pogreb bo v torek 6. julija 1943 ob %9. uri zjutraj v Ribnici.
Ribnica, 4. julija 1943.
žalasfaea rodbina

MALI OGLASI
Kdor iSče službo plača aa vsako besedo I, _jo, za dx4- In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L T,—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo X, 1.—, za vse druge oglase L —-60 za besedo. za dri. ln prov. takso —-60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je 1» 10.—.
Hišni posli
dobijo službo
Sprejme se takoj
pridna in poštena služkinia. ki je tudi pomoč v eo-stilni. Poizvedbe: Poli»nski cesta 68.	11295-1»
Postrežnico,
izvežbano, sprejmem takoj za popoldne od 13. JO do 15.30. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11279-1*
Vajenca
za kleparstvo in vodovod se sprejme proti takojšnji plači. Naslov v vseh posl. Jutra.
11041--14
Sode
-A belega vin« ali žganja 600—700 1. kup.m ali zamenjam za srde od črnega vina. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pod »Drplaflo«.
11190-7
Elegantno
j Genovo spalnice, volovito, v najsolidnejSi izdelavi, proda Krže, mizarstvo. Vrhnika. — Ogleia se v skladišča Ljubljana. Ble:wpisova 47. poleg kavarne Majcen. 11297-12
Več kosov
rabljenega pohištva in lep otroški avtomobil na nožni pogon prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11034-12
Moško zapestno
uro znamke Marion prodam za 1500 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11284-6
Žgano apno,
prvovrstno, vsako množino, dobavlja, lahko takoj po naročilu, apnenica E. Vod-lan, p. Dobrepolje, ali Fr. Vodlan, Ljubliana. Costo-va 8.	112S6-6
Vinski stekleni
servis. 6 vrst kozarcev (36 kozarcev). 1 vrč in J steklenica, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. »1288-6
Perzijski preprogi,
ena svilena, druga volnena, vsaka 3 kvadr. metre, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	H278-6
Rolleiflex
fotoaparat. 6X9, Zeiss-ob-jektiv, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11287-6
»Florida« krema
porcelan z vitamini in hormoni Vnm hrani in napravi lepo polt. Pri sončen'u Vas obvaruje »FlorHa« krema peg in opeklin, pri tem na dosežete krasno zaiorelo polt. Izdeluje hkarna Mr. Bahovec, Ljubljana.	283-6
Novi zaboji
so stalno naprodaj v glavni zalogi na Vidovdanski cesti 6.	11039-6
Plačamo zelo dobro
za sa»re biciklje, b:cikelj-gu-me, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa Gasogeno-Merkur Puharjeva 6.
11293-7
Blagajno
reg.strirno,	kupim. Ponudbe z navelbo znamke in cene na ogl. odd.	Jutra pod »Trgovina«	11014-6
Kupim doze
od Mama-mleka in steklenice vseh vrst po najboljši ceni. B. Guštin, Vodnikov trg 2.	11121-7
Večjo množino
delnic TPD kupim. Ponudbe s količino in ceno na ogl. odd. Jutra pod: »Kapital«.	11285-16
Hišo,
osemstanovanisko, solidno zidano, z 3000 kvadr. metri zemljišča, prodam naravnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi posamezno«.	11299-20
Kupim:
do petnadstropno hišo. gozdno posestvo, komfortno vilo, odnosno kakršno koli nepremičnino, tudi tovarno. Ponudbe na Reali-tetno pisarno Zajec Andrej. Tavčarjeva ul. 10, telefon 34-86.	11290-20
Dve novi hiši
v LJubljani zn menjam za gozdno posest ali večji kompleks zemljišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »AH kupim«.
11191-20
Prodam:
novo, večstanovanjsko hišo za Bežigradom, starejšo hišo, strnjen sistem, v centru, dvostanovanjsko hišo v Rožni dolini, parcele za Bežigradom, v Šiški in v Koleziji. Pojasnila daje: Realitetna pisarna Ludovik Kunaver, Miklošičeva 34.
11063-20
Skladišče-prostor
za shrambo nerabljenega avtomobila m nekaj drugih predj-T.etov, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«.
11192 19
2 opremljeiri sobi,
vezani, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, brez kuhinje, oddam takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dve sobi«.	11296-23
Opremljeno sobo,
strogo separirano. oddam. Naslov v ogl. odd. jutra.
10280-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice iščem. Ponudbe na ogl. odii, Jutra pod »Domač«. 1129S-23a
Ribes
se oddaja. Vprašati Lan-gusova ul. 21. 11283-34
KJkL	_
Damsko kolo
v odličnem stanju, z dobrimi gumami, kupim. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod: »Plačam dobro«.
11022-11
Več tricikljev
nekaj rabljenih, nekaj novih, različne velikosti, zelo ugodno naprodaj. Suštnršie, meh. delavnica. Bleiweisova 13 (Trgovec. levo dvorišče).
11294-11
Otroško kolo
ali tricikelj kupim. Pire, Ljubljana, Medvedova 8.
11193-7
Dva motorja
125 in 350 ccm, najboljše znamke, v odličnem stanju, poceni naprodaj. Suštarši č. mehanična delavnica, Blei-weisova 13.	11215-29

Kupim
mladega psa-volčjaka. Ponuditi pri Bergman Josip. Poljanska c. 85. 11281-27
Denarnica
z manjšo vsoto denarja se je našla. Dobi se v ogl. odd. Jutra.	11289-22
Pridel ki
Seno,
prvovrstno, konjsko, kupim, tudi zamenjam za stavbni materija!. A. Suš-nik, Zaloška cesta 21.
11291-3J
SUHE GOBE
<upujem po najvišjih dnevnih cenah *
M. Gsršak,
LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 4
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109
»Čistimadež«
»Smacchiatorec se Je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in dro-gerijah. Navodilo uporabe je na steklenici. — Glavna zaloga »FETRO-NAFTA«, Ljubljana. Ci-ril-Metodova 35 a. Telefon 38-90.	10297-37
Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani se odda službeno mesto
prevajalke Ist tolgnačistje italijanskega jezika
Zahteva se popolno znanje italijanskega jezika v govoru in pisavi. — Prednost imajo one, ki so vešče stenografije in strojepisja.
Starost največ do 40 let.
Prošnje, katerim je priložiti vsa potrebna dokazila (o rojstvu, pristojnosti in študijah), je vložiti do dne 10. julija t. 1. na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Italijanščina«.
Dotrpel je in sledil zlati mami v večni mir in pokoj naš dragi in skrbni
poštni inšpektor Beograd, Celje, Ljubljana, 26. rožnika 1943.
GROBELNIKOVI
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod
BONCELJ IVAN
zvaničnik drž. železnic v pokoju
v 61. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 6. julija 1943 ob uri popoldne z žal — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. julija 1943.
Žalujoči:
MARIJA, soproga; BETKA por. FRANZOT, hči in ostalo sorodstvo
E MILIO SALGARI
PUSTOLOVSKI ROMAN
»Ne, kapitan! Ne smete se ganiti iz postelje!« je zdaj rekel Carmaux, ki je bil pravkar stopil v sobo. »Prej se vam morajo zaceliti rane. Hud sunek so vam zadali, tik nad srcem! Da ni ostrina zadela ob rebro, bi vas bila predrla!«
»Rana torej ni baš huda!« se je nasmehnil Ventimiljski.
»Nu da, čez kaj tednov se boste spet lahko bojevali!«
»Kaj praviš? Čez kaj tednov?«
»Da, kajti nekoliko niže je druga luknja, ki vas bo še bolj skelela! A pomirite se, pošteno ste plačali, kar ste dobili. Spodaj pred hišnim vhodom leže trije mrtvi in dva ranjenca!«
»Kaj pa vi?«
»Podrli smo jih pol ducata, sami pa odnesli le nekaj prask! Hoteli smo vam utreti pot, ker smo mislili, da greste za nami. Potem pa so nam Španci odrezali umik, da bi vas osamili!«
»In kako ste zvedeli, da sem tu?«
»To vrlo dekle nas je opozorilo!«
»Ali je naš položaj resen?«
»Obkoljeni smo, kapitan! V tej fcemi ne morem dognati, koliko je sovražnikov, vem pa, da so v premoči!«
»Najbolj se je bati tega,« je rekla Indijanka, »da ne bi Španci vdrli semkaj po skrivnem hodniku!«
»Gromska strela!« je vzkliknil Carmaux. »Ako nas napadejo z obeh strani, se pač ne bomo mogli dolgo držati! Toda če nas bo nadporočnik Morgan zaman pričakoval na ladji, bo	Puslal na
kopno močan oddelek, da nas poiše«?!«
»Gospod,« je rekla Jara, »tu je kraj, kjer se lahko dolgo upirate!«
»V kleti?« je vprašal Carmaux.
»Ne, v stolpiču!«
»Hudimana! Tedaj smo rešeni! Ako je stolp dovolj visok, se od ondod lahko z znamenji spora-
zumemo s posadko ,Folgora'!«
%
4. POGLAVJE Oblegani v stolpu
Pet minut po tem so zvesti tovariši na rokah prenesli gusarja v stolp Ribeirove hiše. Tudi Jara je šla za njimi, čeprav jo je Carmaux nujno prosil, naj se ne izpostavlja nevarnostim oblege.
Stolpič ni bil niti kdo ve kako visok niti zelo odporen. Imel je dva okrogla, z lahko leseno lestvico spojena prostora, ki sta ležala drug na drugim. V gornji prostor je vodila pot skozi loputnico.
V tem podstrešnem prostoru je bil Carmaux po-
ložil kapitana na staro, škripavo posteljo, ki ni več služila svojemu namenu. Nato je stopil k okencu, od koder je bil razgled po morju, in skoraj za-vriskal, ko je zagledal luči na »Folgoru«.
»Kapitan, od tod lahko imenitno dajemo ladji znamenja! ... Pazite se, španski senjorji, mnogo preglavic boste imeli z nami!«
»Če razbijemo stopnice,« je menil Stiller, »iahko z drvmi tU zgoraj prekrasno zakurimo!«
»Zažgite jih torej trikrat v presledkih po pet minut!« je rekel gusar. »Potem bo Morgan vedel, da smo v nevarnosti in potrebujemo pomoči A šele ko ste stemni!«
Zdajci se je vzdignil s ceste neznanski trušč.
»To so Španci!« je zaklical Moko, ki je stal pri oknu. »S tramovi butajo v hišna vrata! A ta so okovana!«
»Naša trdnjava bi bila izvrstna, ko bi ;meli kaj živil!« je vzdihnil Carmaux.
»Takoj vam jih prinesem!« se je oglasila mlada Indijanka.
Jadrno je stekla s Carmauxom v klet, kjer je bila jedilna shramba. Tam je napolnila vrečo z raznimi jedili, med tem ko se je flibustir ogledoval po stojalih za steklenke.
»Don Ribeira bi utegnil imeti dobro malago,« je dejal. »Našemu kapitanu bi se prilegla!«
Razen tega je napolnil dve vedri z vodo. Že sta hotela spet odhiteti na vrh, ko sta začula zunaj na hodniku korake. Preden sta utegnila smukniti skozi ozka vrata, za katerimi ju je čakal »prijatelj oglar«
— črnec Moko — ju je ustavil vojak.
»Stojta!« je kriknil. »Če ne, ustrelim!«
Strel je počil. Svinčenka je predrla eno izmed veder, ki jo je nesel Carmaux. Voda je brizgnila po tleh. A v tem se mu je posrečilo zaloputniti vrata, zaradi česar je jel vojak srdito preklinjati.
»Zabarikadirajmo se!« je vzkliknil črnec.
V spodnjem prostoru je stalo precej starega pohištva,: velikanska jedilna omara, več težkih predalnikov in nekaj naslanjačev. V dveh minutah so jih zrinili pred vrata.
Vse je kazalo, da se je bilo med tem zbralo na hodniku mnogo vojakov.
»Odprite! Ali pa začnemo streljati!« je zarjovel osoren glas. .Udarci kopit ob vrata so dali ukazu poudarek.
»Nikar tako burno, gospod!« je znotraj zaklical Carmaux. »Potrpljenje je božja mast!«
»Vdajte se!«
»Kaj bi bil človek tako neučakan?«
»Za čenče ni časa!«
»Mi ga imamo na prebitek!« je rekel Carmaux.
»Poveljnik mesta obljublja, da vam podari življenje — z enim pogojem!«
»Aha! Pogoje postavljate!«
»Predajte nam svojo ladjo!« je zavpil častnik.
»Dragi gospod, pozabili ste, da je naš otok daleč od tod in da ne znamo hoditi po morju kakor sveti Peter!«
»Damo vam majhno jadrnico!«
»V tej bi bilo prenerodno! Rajši se vrnemo s ,Folgorom'!«
Urejuje; Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani