Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 110783 CisxnorLta.rL-a.s- 000 §§ 000 - ¥ LJUBLJANI Tiskala „Narodna tiskarna". Založilo uredništvo „S1. Nar.“ 110783 « 3? red razpravljanjem silnega eelibata moralo bi se uprav govoriti o zgodovini ee¬ libata, katera se deli v štiri perijode: prva obseza dobo od apostolov do nicejskega zbora, druga od 1. 325 do Gregorija VII., tretja od Hildebranda do tridentinskega zbora in če¬ trta od leta 1563 do sedaj. Vendar razume- nju in soglasju ne bode nič škodilo, ako, odloživši zgodovino za drug čas, prej na¬ sledke prisilnega neoženjenstva duhov¬ nikov razpravljati začnemo. Uže na nicejskem cerkvenem zboru ho¬ teli so nekateri prenapetniki uvesti postavo o celibatu; a vstal je sv. Pafnucij, čestit sivc-glav starček in škof ter je proroko- vaje dokazal nevarnosti take postave in nerednosti, v katere se bode duhovništvo po¬ greznilo, ako se mu naloži toliko težek, naturi nasproten jarem. l* 4 Brž ko je bil za duhovništvo celibat uveden — ako tudi ne precej kot splošna postava, a vendar kot posebna krepost in večja popolnost, pokazale so se očitne ne¬ spodobnosti mej neoženjenimi duhovniki in Pafnucijevo prorokovanje se je izpolnilo žali- bog le preveč natanko. Naštevati vse te nesramnosti bi bilo preobširno in težavno, a navesti jih vendar hočemo precejšnje število; in da naši Čitatelji ne bi mislili, da pretiramo, nečemo citirati protestantovskih pisateljev, naveli bomo cerkvene zbore ter kato¬ liške učenjake in pisatelje. Ko sem bil deček v prvih jerhastih hla¬ čah, navadil sem se od neke dekle, ki je iz farovža k nam služit prišla, vsacega za¬ vrniti z besedo „lažeš.“ Mati me svare, a zastonj; poslednjič mi evrknejo dve, tri tako gorke po ustih, da sem nespodobne besede se odvadil. — To bodi rečeno dr. Blei- weisu. V njegovih „ Novicah“ besedi „laž“, „lažnjivec“ vedno „zvonec“ nosite. Na- mestu dokazov in nasprotnih razlogov udriha 5 in bije okolo sebe z Jažnjivimi škarte- kami“. A prestar je uže in nij upa, da bi ga kak ocvrk po zobeh odvadil njegove otročje razvade, ko bi ga krenil tudi Baronij, Peter Damijan ali sv. Bernard. Čuden pra- tikar! — Rimsko-pobožni g. Jaran pa naj le listek secira in „auto-da-fe“-dira, ko¬ likor mu ljubo in drago! Vsaj je to njegov „metier“ in „cbi fa il suo mestiere, fa il suo do vere 11 ; vsaj je zato plačan: Jam a c cepiš ti mercedem tnam“ in forma vestispavonaceae ac in titulo „Sior Monna 11 , kakor Benečani pravijo. Blagor možu, ki, enak pobožnemu ženskemu spolu, svojo srečo in svoje vzveličanje najde v višnjavi obleki! A „mleko pobožnega mišlje¬ nja 1 ' se bo vendar malo po malem skisalo, Jaranovci ne bodo več dolgo iz njega sira in masla delali za svoje zobe. Začnimo. Cerkveni zbor (sinoda) v To¬ ledu 1. 653 škofom osobito priporoča spo¬ dobno čistost in preti z odstavo „adeo ut si deinceps Episcopi detecti fuerint execrabili- * 6 bus flagitiis cum quibusdam feminis pollui 1 * etc. (Cone. Toled. VIII. apud Labbeum, Ln- tetiae 1671, tom. 6, pag. 403). — Tedaj, škofi so se v polovici sedmega stoletja oskru- njevali z ognjusnimi hudodelstvi z ženskami, katerih zločinstev zbor ne ime¬ nuje in ima prav, preti pa z odstavo, ko bi se še kaj tacega razodelo. Kardinal Baronij v svojih cerkvenih letopisih k letu 741 donaša pismo nemškega apostola Bonifacija do papeža Zaharije, v katerem škof kot papežev legat govori o pohotnosti celibatarskega duhovništva svoje legacije tako-le: „Sedaj je večina mest in škofovskih stolov v oblasti nasladnih posvet- njakov in duhovnikov očitnih nečistnikov. Prosim, pošljite mi pismen ukaz glede onih dijakonov, ki so od svoje mladosti vedno živeli v nasilstvu (stuprum), v prešestovanji. in enaki razbrzdanosti, pa so vendar s ta¬ kimi spričevali dosegli dijakonat in še kot dijakoni „concubinas quatuor vel qninqne vel plures uoetu in leeto _ 7 _ habent", a se vendar ne sramavajo evan¬ gelij v cerkvi brati. In s takim razuzdanim vedenjem postajejo duhovniki, nadaljevaje nečisto živenje; in kar je najlepše, postajejo celo škofje." Pri letu 732 (tom. G., pag. 157) piše kardinal Baronij: „Per diversa loca hujus Italiae et Longobardorum partes, sacerdotes cum sanctimoniali bus feminis, id est monachis habitare". Celo nune tedaj nijso bile varne. Nicejski zbor, premislivši dostojno Paf- nucijeve razloge, celibata nij vpeljal, a prepovedal je (v tretjem kanonu) duhovnikom stanovati z ženskami podtaknenimi (sub- introducta), to je takimi, ki nijso bližnje so¬ rodnice, a od katerih se vendar trdi, da so „nece“ ali kaj enacega. Ta prepoved bila je večkrat ponavljana; a 1 . 888 je cerkveni zbor v Mogunciji duhovnikom moral zabra- niti celo prebivanje z ženskami bližnjega sorodstva, kajti prečisti celibatarji nijso gledali na krv in še svojih sester nijso 8 spoštovali. Tn so besede dotičnega kanona: „Quamvis sacri eanones quasdam personas feminarum simul cum clericis in una domo habitare permittant, tamen s a ep e audivi- mus, per illam coneessionem plurima scelera esse commissa, ita ut quidam saeerdotum cum propriis sororibus concumben- tes filios ex eis g e n e r a s s e n t.“ (Cone. Mogunt. hab. anno 888: apud Labb. tom. G., pag. 407). Pa kaj čuda, da je bilo duhovništvo tako nemoralno, ko so sami papeži, ki so celibat nalagali in vsilovali, dajali izgled razbrzdanega živenja? V dokaz tega citiram besede kardinala Baronija, velikega leto- pisea rimske cerkve. Govoreč od papežev de¬ setega stoletja pravi pri letu 912 to-le : „Aj, kako neznansko žalostno je bilo takrat obličje sv. rimske cerkve! Gospodarile so v Rimu mogočne in nesramne blodnice (meretrices) ter po svoji volji podeljevale škofije in prestavljale škofe, in kar je ostudno povedati, vzdigavale so na stol sv. Petra 9 svoje 1 j u b č e k e, sinove in vnuke, krive papeže, ki se v imenik papežev smejo vpisati le z ar a d kronologije!" — Baronij tu misli nesramno Teodoro in njeni še razuzdaniši hčeri M a r 6 c i j o in Teodoro, lepe, zvite in drzne Rimljanke, ki so takrat v Rimu ukazovale. Maro ci j a je ljubila papeža Sergija III., katerega pater Labbe v svoji zbirki cerkv. zborov opisuje tako-le: „Homo vitiorum omnium servus, omniumque faeinorosissimus . . . ad sacrilegium nefandum turpissimam impudici- tiam addidit." (Tom. G., pag. 517). Teo¬ dora mlajša pa je gorela za nadškofa iz Ravene, a ker zarad oddaljenosti od Rima nij mogla pogostoma ž njim ležati — „ra- rissimo coneubitu potiretur" pravi Liutprand — dala ga je izvoliti za pa¬ peža; imenoval se je Janez X. Bil je vojščak, kakor Julij II. Marocija ga je črtila in dala vreči v zapor ter nazadnje za¬ dušiti — cervical super os ejus posuerunt. Isto tako je Marocija dala v uječi umoriti 10 Leona VI., čegar volitev je prej dognala zavoljo mladoletnosti svojega sina, ki ga je imela s Sergijem III. Tega mladeniča je po smrti Stefana VIII. res storila za papeža, da si je imel še le 22 let. Bil je Janez XI.;. poginil je 1. 935 otrovan. — Pa pustimo Teodoro in Marocijo in pogledimo nekega druzega presvetega očeta in nezmotnega papeža te dobe! Ta cvet je bil Janez XII., ki je kot 18 leten mladenič papež po¬ stal. Lateran, nekdanje bivališče svetni¬ kov, bil je pod njim najnesramniše bordel išče; on in njegov oče, patricij Alberik, sta tu vrh mnogih druzih blodnie vsak eno sestro za priležnico imela; celo kelihe in križe iz bazilike sv. Petra je nesramnicam v dar razdajal. Rimljani so cesarju Otonu ga tožili zarad umora, krone oskrumbe in božjega ropa. . Neki ljubosumen mož ga je pri svoji ženi zasačil ter s kladvom po glavi umoril leta 964. R. I. P. Ako so nezmotni papeži brez morale 11 bili, kedo bo zameril nižjim, zmotnim du¬ hovnikom, če so svoje načelnike posnemali? Cerkv. zbor v Troyes 1. 909 govore od dubovenstva pravi: „Ipsi quoque sacerdotes computrescunt in stercore luxuriae“, tudi isti duhovniki gnjijo v govnu (blatu) nečistosti. — Raterij, škof iz Verone, z veliko silo napada nesramnost duhovnikov iste dobe ter pravi, da je težko bilo koga najti, ki bi bil vreden škof postati, niti škofa dobiti, ki bi bil dostojen druge posvečevati. — Angležki kralj Edvard sv. piše škofom svojega kraljestva (pismo donaša pater Labbe tom. 9., pag. 698) zastran mesenosti duhovnikov tako-le: „Z žalostjo omenjam a povedati je treba, kako duhovniki žive v pojedinah, v pijanstvu, v prešestovanji in nesramni ne¬ čistosti, tako, da so njih hiše postale biva¬ lišča blodnic in zbirališča kvantačev, norče- valcev in zasmehovalcev. Na takov način zapravljajo se patrimoniji kraljev, miloščina ubožcev in kar je strah reči, cena krvi Kriščeve!“ 12 Poslušajmo sedaj pričevanje dveh cer¬ kvenih učenikov. Sv. Peter Damijan je spisal knjigo z naslovom „Sodoma“ ter jo posvetil papežu Leonu IX. V tej knjigi tako živo pred oči stavi nesramno vedenje duhovništvi iste dobe, in se spušča v tako um a zine natančnosti in posameznosti, da bi se pero Eugen-Sue-a sramovati moralo. — Sv. Bernard opisuje res z večjo skrom¬ nostjo a nič manjšo živostjo pohotnost in nasladnost duhovništva tisti čas uže za¬ vezanega k posilnemu celibatu, ki ga je, kakor znano, nesveti Hildebrand 1. 1074 določno vpeljal. V knjigi „de con- versione ad clericos“ pogl. 20pravi Bernard: „Med duhovniki kraljuje la¬ komnost, zapoveduje čestiželjnost, vlada napuh, ukazuje krivičnost, pre¬ biva požrešnost, vse pi nadvladuje nečistot (luxuria). Ako bi, po besedah Ezehiela proroka, vzdignili zagrinjalo, po¬ kazala bi se strahovita ognjusnost in videle bi se ostudne reči v hiši božji. Kajti razen 13 blodnosti, prešestovanja, krvnega oskrunjevanja nahajajo se pri nekaterih tudi pregrehe najnesramnejih stra- stij“. — Menim, da spisi sv. Bernarda ne spadajo med „lažnjive škarteke“. Kaj po¬ rečete vi, „lažnjivi“ pratikar? Pater Labbe (tom. 10, pag. 707) donaša pismo papeža Paskala II. do An¬ že lm a nadškofa Kanterbury-skega, s kate¬ rim škofa pooblastuje, da sme tudi sinove duhovnikov ordinirati, kajti bilo jih je na Angležkem tolikšno število, da je bilo skoro nemogoče duhovnikov dobiti brez fa¬ ro vš ki h sinov. — Se eno smešno. Presveti papežev legat, kardinal Janez, sklical je 1. 1125 v Londonu zbor, da bi očitno raz¬ glasil postavo o silnem celibatu. A duhov¬ niki so skrivši opazovali njegovo živenje in tisto noč po oklicu ga zasačijo preoble¬ čenega v hiši neke očitne blodnice. Se ve, da „verba movent, exempla tra- hunt“ in po izgledu so se ravnali. Gledi prelepih nasledkov silnega celibata! S e-11 14 bere grozdje s trnja, ali fige z osata? To da še lepših nasledkov šene manjka. Komaj sto let po Hildebrandu ali po vpeljavi silnega celibata s punt ali so se Skandinavci zoper Valdemara I., dan¬ skega kralja 1. 1179, in eden izmed raz¬ logov njihove vstaje bil je, ker kralj ni j hotel preklicati postave silnega ce¬ libata. Kaj vraga, vprašal bo kedo, da so Skandinavci bili do duhovnikov tako usmi¬ ljeni in ljubeznjivi? — O ne, nijso se uprli ne iz ljubavi do farjev, prisiljeni so bili k uporu zaradi sebe; kajti odkar je imela veljavo ona postava, ubogi Skandinavci nijso nikakor več mogli čuvati in braniti svojih žen in hčer ter sester. Bile so jako slabe letine za zakonsko zvestost in devištvo; noben žensk predpas nij bil več varen celibatarjev! — Zaradi mesene nev- zdržnosti duhovnikov bil je v 12. stoletju Ljudovik VI. prisiljen jim dovoliti očitne priležnice. In Jakop da Vitry, kar- 15 dinal in papežev poslanec na Francoskem, pravi, da Francozi nijso verovali, da bi blodnost bila g;reh, ker so farje očitno vanjo pogreznene videli, ki so si celo v čast šteli, da so imeli konkubine (priležnice). Čitajte slavnega pesnika Petrarke liste „sine titulo" in videli boste, kakšen je bil v Avinjonu papežev dvor, celiba- tarsk „per excellentiam.“ Petrarka bil je v Avinjonu sam priča, »očividec"; kajti živel je na papeževem dvoru, bil je katolik, bil je duhovnik, Dobro. Poslušajmo njegovo nesumljivo pričevanje (Opera latina Petrar- ckae, Basilea 1694): „Na f tem brezbožnem dvoru ne vzema se nobena reč v poštev, samo da se denar dela. Upanje prihodnjega živenja vrženo je med basni starih bab; vse, kar se pravi od pekla, pripoveduje se norčevaje in za krajši čas; za pravljico se ima nauk o vstajenji, o koncu sveta in o sodbi. Resnicoljubnost je razvpita kot neum- ščina; sramežljivost je velika sramota; raz¬ uzdanost nasproti je čislana kot velikost 16 duha, tako da se ima za slavnejšega tist, ki druge v pregrehah nadkriljuje. Pridem sedaj do reči še bolje zoprne in ob enem smešne. Kedo, vprašam, od tegote ne bi smijal se videč prerano oslabele in ostarele mladeniče (prelate in kardinale) z belimi in rudečimi klobuki ter ogrnene s predragimi plašči, pod katerimi skrivajo nesramnost in pohotnost, ki premaga vsako domišljijo?! Satan gleda te reči in se veseli ter v svoji radosti predseda kot sodnik med temi osla¬ belimi starci in njih mladimi ljubicami, ves osupnen, ko vidi dosta hujše reči, nego jih videti želi. Izpuščam krvne oskrumbe, nasilstva, odpeljave nedolžnih de¬ vic, prešestovanja in druge igrače papeževe lascivije. Nečem govoriti o možeh, katerim se žene s silo ugrabe; ne omenjam, da več njih je prisiljenih svoje soproge nazaj k sebi jemati, kadar noše v svojem telesu sad pre- latovske pohotnosti, ter zopet jim iz¬ ročiti jih, ko so teže oproščene; in tako se nadaljuje, dokler nesramni prelat nij 17 popolnem nasičen in naveličan. In takove reči nijso samo meni znane: znane so vsemu ljudstvu, katero pa osupneno, a straho¬ vito razdraženo molči." Po tem pripoveduje Petrarka dogodek nekega 701etnega kardinala, iz katerega je razvidno, kako visoko je dovspela nesramna lascivija tistih visokih in pobožnih celibatarjev; a ker je dogodek odviše erotičen, me je sram povedati ga. Kedor ga želi brati, najde ga v navedenih Petrarkovih listih. Jeronim Squarciafico, Petrarkov najstarsi biograf, pripoveduje naslednji fakt. Papež Klemen VI., zaljubivši se v Pe- trarkovo sestro, lSletno devico, za¬ hteval jo je od brata obečaje mu za njo kardinalsk klobuk : „cardinalem se facturum promittit, dummodo illa suo concederetur arhitrio". Petrarka mu ponosno odgovori, da ne mara tako ognjusnega klobuka: „Tam foetidum galerum capiti non esse ponendum, sed fugiendum abominandumque omnibus tamquam nefandum et dedecorosum." — Pe- Nasledki prisilnega celibata. 2 18 trarkov brat Gerard pa nij bil tako delikaten: izročil je sestro papežu; a kesaje se, jo kasneje omoži, sam sebe pa pomeniši, to je postane kartuzijan. Zaradi popolnosti pričujočega spisa po¬ navljamo tu, kar je bilo uže v listku „Slov. Nar.“ št. 71 povedano. Papež Inocenci j IV. (eden njegovih pankrtov je kasneje tudi papež postal po imenu Hadrijan V. leta 1276) podal se je z vsem svojim dvorom k cerkvenemu zboru v Lion 1. 1248 ter je več časa ondeprebival. Historik Matej Parizij, benediktinsk menih, piše, da je presveti oče Inocencij pred svojim odhodom leta 1251 ukazal kardinalu Hugonu, naj se v njego¬ vem imenu mestu zahvali za gostoljubnost izkazano njemu (papežu) in njegovemu sprem¬ stvu. Kardinal Hugon, skupivši mestne gla¬ varje in prvake, bral je zahvalni govor, zložen in spisan po papeževem ukazu, v ka¬ terem je med drugim rekel: „Dragi moji prijatelji! Med drugimi dobički, kateri so došli vašemu mestu, ko je presveti papež 19 s svojim pobožnim dvorom tu prebival, ne sme se nikakor prezreti napredek v lepem vedenji in v očitni moralnosti. Ob našem prihodu bila so v Lionu samo tri ali štiri bordelišča (casini), v katerih so bivale ženske nespodobnega živenja; a sedaj za¬ puščamo tako rekši le enosamobor- delišče, katero pak se razteza od vzhodnih mestnih vrat do zapad- nih!“ Ta cinični insult, pravi imenovani benediktin, je strahovito razžalil pričujoče lionske gospe. Tako visoko je dospela ci¬ nična razuzdanost in pohotnost leta 1251! In če so taki bili papeži in kardinali, kakšno je pač moralo biti nižje duhovenstvo!?*) In res uprav na istem lionskem cer k v. zboru 1. 1248, na katerem je bilo 144 očetov zbranih, izustil je škof iz Lin¬ colna v pričo papeža in kardinalov to-le pričevanje: „Insuper luxuriosissimisunt *) Gledf tudi „Raumer’s Gescliichte der Hohen- staufen.“ 2 * 20 omnes, fornicatores, adulteri, ince¬ stu osi.“ O prelepi nasledki angeljskega celibata! Odkar je bila določno ustanovljena po¬ stava prisilnega celibata, mora se reči, da nij bilo nij edne cerkvene skupščine, na katerej ne bi bilo govorjenja o „mese- nosti“ celibatarjev. Provincijalni zbor na Škotskem 1. 1225 ukazuje v 18. kanonu, da v enem mesecu morajo duhovniki od sebe odpraviti očitne priležnice. — Istega leta preti zbor v Moguneiji z izgubo beneficij očitnim konkubinarjem in v 13. kanonu z isto kaznijo žuga onim, ki to pregreho z nunami doprinašajo. — Provincijalna skup¬ ščina v Wetzlarju 1. 1246 trudila se je odpraviti splošni običaj, da so duhovniki v svojih oporokah za dediče imenovali svoje priležnice in otroke (kar je bilo vestno, pošteno in pravično). Cerkveni zbor v Ko¬ loniji 1. 1260 proganja očitne konkubine in vzdržane ženske („focarias“). — Isto tako zbor v V i e n i na Francoskem leta 21 1267. — Skupščina v Londonu L 1268 ukazuje naddijakonom, naj vsako leto gredo zasledovat in izvohat očitne konkubinarje (najbrže po noči). — Provineijalna skupščina v Etruriji 1. 1327 pravi, da jako mnogo duhovnikov ima ne le skrivne, nego tudi očitne konkubine, ter zabranjuje samo očitne. — Neki zbor v Pragi pravi: „PIurimi sacerdotum non solum tentationibus victi, desideria carnis perficiunt, sed etiam tentationem praeveniunt.“ Mogel bi še dalje navajati spričevala cerkvenih zborov, a naveličal sem se in menim, da so se naveličali tudi čitatelji. Kedor jih je željen, naj čita zbirko cer¬ kvenih zborov patra L ab b e j a in videl bo, da so vsi do tridentinskega si glave belili zavoljo „mesenosti“ celibatarskega duhovništva. Bodi mi tedaj dozvoljeno iz tega izpeljkti nekaj jako naučnih sklepov: 1. Potrdujejo cerkvene skupščine enoglasno žalostni a resnični fak tu m pohot¬ nosti in nevzdržnosti, ki duhovništvu 22 veliko nečast dela; tedaj je morala biti resnica tega fakturna tako očitna, tako evidentna, tako pobujšljiva, da jo je duhovništvo samo moralo izpovedati in pri¬ znati; 2. vsi ti nečastni neredi godili so se potem, ko so začeli silni celibat vpeljavati: ko bi bili duhovnikom pustili zakonske žene, ko bi bili oni mogli biti pošteni soprogi in skrbni očetje, ne bi se bile take reči v toliki obilnosti godile. Postava silnega celibata je tedaj du¬ hovništvo demoralizovala in je veri neizrekljivo škodovala. Naj se mi ne ugovarja, da zaključki cerkvenih zborov ravno spričujejo čistost nauka, ki ga je cerkev vedno hotela vzdržati. Namen temu spisu ni j, preiskavati čistost in pametnost ali nespametnost na¬ uka o celibatu ; namen mu je, konšta- tcvati nasledke silnega celibata: na¬ sledki pa dokazujejo, da je strašna mesenost vladala med duhovniki, da jih postava silnega celibata ni j p ob olj- 23 šala, nego da jih je pohujšala. — Ce¬ libat ima tedaj silno žalostne nasledke. Ex fructu cognoseitur arbor. — Vrh tega so zaključki cerkvenih zborov le pesek beda¬ kom v oči. Citajte preteče in zabranjujoče sklepe in našli boste povsodi izraz „očitni konkubinat.“ Ne reč sama na sebi, nego očitnost- te reči je zborom skrb delala. Bilo je p o vpeljavi celibata, da se je iznašel izrek, ki ga imajo farji vedno na jeziku in ki ga nekateri nevedniki pripisujejo sv. Pavlu: „Si non caste, saitem caute.“ Končno kedo je koval te dekrete in ka¬ none in postave? Tisti papeži, tisti kardinali tisti škofi in duhovniki, ki so sami bili po- grezneni v kalužo mesenosti bolje, nego drugi. Pafnucij nij imel ljubeznjive prijateljice, Gregor VII. pak jo je imel — svojo Matildo. Hinavska politika in prah bedakom v oči — polvere pei gonzi! Poglejmo sedaj nekoliko papeže, presvetih očetov in silnih braniteljev po- 24 stave o celibatu.*) Ne bom govorili o pa¬ pežih devetega in desetega stoletja, kateri so skoro vsi bili „monstra omnium iniquitatum“ — pošasti vseh hudobij, ka¬ kor jih zove kardinal B a r o n i j; saj smo nekaj od njih uže culi pri Teodori in Ma- *) Piše nam učen prijatelj našega lista: K se¬ stavku o nasilnem eelibatarstvu bi se dalo pristaviti: „Sacerdotes etiam quasi generaliter concubinas habuerunt, quia rustici — ad hoc eos communiter inducebant; dicebant enim: Saeerdoscontinens esse non potest; unde melius est, quod usorem šolam habeat, quam uxores omnium solli c.itet vel cognoscat. — Canonici cum militibus moniales nobiles cognoscebant. (Apud Pertz. Mon. Germ. SS. XVII. 232, de reb. Als. inennt. Saec. XIII.) Dalje: Iz ene bule Klementa VI. od 1. 1347 se izve, dav bogatem samostanu Interlaken (Berner Canton) nij živelo zraven „triginta sacerdotes et viginti conversi laici“ nič manje, nego „tre- centae quinquaginta mulieres"!! Vendar papež nij razpustil samostana, temveč celo njegovo premoženje je pomnožil! Enacih stvari na stotine lehko še k spisu vrlega „Cismontana“ pristavim. Uredn. 25 — -4HG. v . rociji. Nečemo se muditi pri Gregoriju VIL, ustanovitelju postave prisilnega ce¬ libata, niti pri njegovem ljubeznjivem prija¬ teljstvu sč slovečo grofinjo Matildo; saj je znano, da je on med svetnike prišel, ka¬ kor Savel med proroke. Tudi škanda¬ loznega papeškega življenja vAvinjonu ne bomo na drobno opisovali, vsaj je dosta karakterističen Petrarkov opis, ki smo ga naveli. Podali bomo le nekatere posebne eksemplare osobito odlikajočib se celibatar- skih očetov. Med odlične se papež Klemen IV. še šteti ne more, ker je imel le dve hčeri: staršo je omožil in jej je dal 300 škudov dote, mlajšo pa je zaprl v samostan in dote jej dal 10 škudov, kajti kedor ob molitvi živi, ne potrebuje škudov, je rekel. Skopuh! To ti je bil Bonifacij VIII. (1294- 1303) drugačen mož. Viljem Plasian je dokazal na skupščini v Parizu, ki jo je sklical Filip Lepi proti papežu, da je bil ta Bonifacij res čuden celibatar in nezmot- 26 než. Imel je priležo ali konkubino zvano „donna Cola", potem hčer te donne Cole, potlej hišne od matere in hčere, katere je rabil „non tamquam muliere, sed tamquam puero inter crura“. Trdil je med drugimi nezmotnimi istinami, da mesena dejanja nijso greh, vsaj zato je bog dva spola ustvaril; da obče¬ vanje „cum mulieribus et viris“ je tako indiferentno, kakor drgniti roko ob roko; da „Virgo M. . . . non fuit plus vir go quam mater me a ' 1 itd. Ne upam se vsega citirati. Drugi trde, da je imel otroke z dvema svojima „necama“ in z ženo svojega bratana, katerega je zato za kardinala storil. Njegove strežaje so Rim¬ ljani zvali „meretrices papae“. Se ve, da le mož take morale in take vere bil je v stanu, spisati nesramno-predrzno, v tuje pra¬ vice zaletajočo se bulo„Unam Sanctam". — Prav ima Palingen: „Jactant se Dominosrerumetsibi cuneta licere u . 27 Nesramno razuzdanost Klemena V. (1305 — 1314) z njegovimi prijateljicami Mirando Mauleon, Maskarozo da Goth,Brunisando Talleyrand-Peri- gord in drugimi plemenitimi blodnicami; — silnega pijanca Benedikta XII. (od njega datira prislovica: bibere papaliter), ki je razen druzib z zlatom, nasilstvom in enacimi sredstvi pridobljenih dam tudi Pe- trarkovo sestro kupil in oskrunil (Be¬ nedikt XII. bil je tisti čuden svetnik, ne Klemen VI., kakor je bilo zadnjič po po¬ moti rečeno; vsakemu svoje!); — na dalje Klemena VI. (1342 — 1352), naj- razbrzdanejšega a tudi najpremetenejšega izmed Avinjonskih papežev, z njegovo vse- možno lepotico grofinjd Cecilijo da Tu- renne, ki je bila tisti čas prva osoba vsega krščanstva ter je ne samo po¬ svetne milosti, nego tudi duhovne odpustke prodajala: umazanosti imenovanih papežev na drobno opisovati, nam se gnjusi; vsaj jih kratko a dobro karakterizuje „hudi- 28 čevo pismo do papeža, svojega (hudiče¬ vega) namestnika, in do kardinalov, svojih svetovalcev", katero so nekega dne našli v kardinalskem zboru in v katerem jim hudič razen druzega tako le piše: „Pozdravljajo vas prevzetnost, vaša mati, lakom¬ nost in nečistost, vaši sestri, ter vse druge pregrehe in hudobije, vaše sorodnice in prijateljice,katere se jako radujejo, da jih vi tako izvrstno podpirate in izdatno razširjujete. Stanovito nadaljujte peklensko življenje, da, ker ste na zemlji prvaki, tudi v peklu zadnji ne boste! Pisano v središči pekla v pričo naših najglasovitejših častnikov.” Trdi se, da je to zbadljivo zabavljico pisal Petrarka, ali pa ondanji nadškof iz Milana. Papež Urban VI. (1378 — 1389) dal je napolitansko kraljico Jovano I. v uječi zadaviti, ker njegovega pankrta Prignano nij hotela za moža vzeti. Papeži Janezi imajo skoro vsi to oso- bitost, da Jezusovega ljubljenca in deviškega 29 apostola sv. Janeza ravno glede njegovega devištva nijso posnemali. Poglejmo zadnjega teh Janezov, kajti za njim si nij hotel no¬ beden več tega imena dati. Menimo Janeza XXIII. — V začetku 15. stoletja je bila katoliška cerkev tako srečna, da je istodobno ali b krati imela dva nezmotna papeža: Gregorija XII. in Benedikta XIII. Cerkveni zbor v Pizi je oba odstavil in druzega iz¬ volil, Aleksandra V. A odstavljena papeža sta dalje papeževala in so bili zdaj celo trije, ki so drug druzega proklinje- vali, da bi bil pameten človek od smeha počil in so bili menda vsi trije „nezmotni.“ Aleksandra V. je kardinal BaltazarCossa otroval in se namesti njega dal za papeža izbrati, tako da jih je vedno še trojica bilo. Ta morilec si je dal ime Janez XXIII. Cerkveni zbor v Kostnici aliKostanci, kamor je pridrlo tudi 400 blodni c škofom v postrežbo, ga je nazadnje odstavil 1. 1415. Tožilni spis je obsegkl 70 dokazanih hu¬ dodelstev. Brice proti njemu so bili kar- 30 dinali, nadškofje, škofje in posvetni velikaši. Dokazano mu je bilo, da je kriv prešesto- vanja, nasilstva, krvne oskrumbe se svojo svakinjo, pederastije, ropa in umora, da je imel v Boloniji 200 p ri¬ le žnic, da je vseh skupaj 300 nun zapeljal, zlorabil, posilil, oskrunil, katere je po tem za njih poslužnost povdignil za opatice in priore. Imel je nekega škofa, vizitatorja žen¬ skih samostanov, ki ga je z najlepšimi nu¬ nami preskrboval. Tožilna pismo se tako-le konča: ^Sovražnik je vsake kreposti, brezdno vse sramote, hudoba vseh hudob, včlovečen hudič." Teodorik Niem-ski, škof in pa¬ peški tajnik, zapustil nam je celo listo nje¬ govih infamij; za poskušnjo to-le: „Multos juvenes destruxit in posterioribus, quorum unus in fluxu sanguinis de- cessit; violavit tres virgines soro- res et cognovit matrem et fiiium, et pater vix evasit.“ — Poštenega Čeha Jana Husa so sežgali, a Janez 23., ki je bil tudi herezije in ateizma obdolžen, 31 je ostal kardinal! — Vsemožnega papeštva ne taji, potlej pa delaj karkoli hočeš! Papež Pij II., sloveči Eneja Silvij Picolomini (kakor znano, od leta 1447 do 1450 škof v našem Trstu), piše kot starček svojemu sinu to-le: „Moje telo je velo, moč me zapušča; Venera se mi mrzi, a Baku sem še vdan. Vendar vzdržnost moja je brez zasluge, kajti ne ogibam se jaz Ve¬ nere, nego Venera se mene ogiblje." Presrčne besede očetovskega papeža! Papež Pavel II. (1464-1471) je bil tako babji, da je imel obraz vedno pobar¬ van, ter srca tako mehkega, da je zarad vsake malosti jokal, celo zaradi svoje hčere, ki je bila tako lepa, da jo je njenemu možu zavidal. Papež Sikst IV. (1471—1484) nam je uže znan iz postne meditacije. Prva in naj- važniša skrb njegovega papeževanja je bila, svoje pankrte kolikor moči visoko povzdigniti in dobro preskrbeti. Svojega sina Jeronima Biario bi bil rad Florenci za vladarja vsilil. 32 A bila sta mu na potu Lorenzo in Giu- liano Medici. Osnoval je tedaj zaroto proti njima, vsled katere bi bila imela v cerkvi umorjena biti. Kes je Julijana ravno pri sv. obhajilu zadel smrtni udarec, a Lorenzo je skozi zakristijo ubežal, kar je papeža tako ujezilo, da ga je „panal“ in da se je z vojsko vzdignil proti Florenci, a nič nij opravil. Kasneje je tudi z vojsko hotel Feraro pridobiti Jeronimu, a tudi ta vojska se je za papeža sramotno končala. Glejte svetih vojsk za papeške otroke! — Poslednjič se je moral zadovoljiti z grofijo Imola in Forli. — Druzega sina Petrk, ki ga je imel sč svojo vlastno sestro, kakor so vrstniki trdili, storil je kardinala ter mu dal tako mastne prebende, da so mu vrgle na leto po sto tisoč dukatov. A živel je Peter Riario tako razuzdano, da je kmali vsled nečistosti umrl ter dolga zapustil 70 tisoč dukatov, ki jih je presveti oče — kr¬ ščanstva plačati moral. — Tretjega sina Rafaela naredil je uže s 17 leti za kardinala ter mu pridobil grofiji Soro in Sini- gaglia. Tudi tri bratane in šest strini- čev je pokardinalil. Da svojih „nee“ nij zabil, se ve: pomožil jih je z velikaši in jim dote dajal kot princesinjam. A od kodi toliko denarja, kako je kašo polnil? Našega Ja ra na še nij bilo, da bi bil s franki od ubozih dekel nabranimi papeža podpiral! Sikst si je znal pomagati: vse in službe so bile kupljive, na pro¬ daj; kedor je plačal, je smel priležnie imeti, kolikor je hotel. Kornelij Agrippa (De vanitate scientiarum tom. II. cap. 64, pag. 135) pripoveduje, da je ta celibatar v Rimu napravil „nobile admodum lupanar“, ter postavil davek enega julija, kateri penez je vsaka dama tega nobile admodum lupanar-ja njemu (papežu) vsak teden morala plačati in da je ta taksa v enem letu pa¬ pežu vrla več ko dvajset tisoč dukatov. —■ Isti Kornelij Agrippa dalje piše, da je al očitne nesramnice neficije, ter pravi, da je v Rimu 3 34 večkrat na svoja ušesa slišal te-le besede: „Habet ille duo benefieia, unum curatnm au- reorum viginti, alterum prioratum ducatorum quadraginta, et tresputtanas in bur- dello, quae reddunt singulis hebdomadibus julios viginti." — Štefan Infessura piše v svojem rimskem dnevniku, ki ga je slavni Muratori (Rerurn Italicarum tom. III.) izdal, da Sikst „puerorum amator etsodo- mita fuit" in citira fakta ter imenuje osobe, katere so po tem potu kardinalat dosegle. Ob njegovi smrti so Rimljani razglasili sle¬ deče verze, ki spričujejo, v kakem glasu je bil ta presveti celibatar: Leno, vorax, pathicus, meretrix, delator, adulter Si Romam veniet, illico cretus erit. Paedico insignis, praedo, furiosus, adulter. Exitiumque urbis perniciesque Dei. Gaude, prisce Nero, superat te orimine Sixtus, Hic scelus omne simul clauditur et vitium. Njegov naslednik Inocencij VIII. Cibo (1484—1492) bil je, kakor pravi Vol- t er ra no (katolišk pisatelj), prvi papež, ki se je se svojimi otroci javno bahal ter jih očitno kazal. Imel jih je šestnajst, osem moškega in osem ženskega Spola. Pesnik Marki skoval mn je epigram, ki je bil v Rimu vsakemu otroku znan: Quid quaeris testes, sit mas an faemina Cibo? Respice natorum, pignora certa, gregem. Octo No o en s pueros gennit, totidemque puellas: . Hune merito poterit dicere Roma P a trem. Infessura v svojem dnevniku pripo¬ veduje, da je Inocencij VIII. trdil, da mora vsak pošten duhovnik „ad laudem Dei et fidei christianae habere concubinam vel sal- tem meretricem." — O svinjski celibatar in nezmotljivee! Kaj ne, dragi bralec, to so res čestiti in sveti očetje cerkve Jezusove?! A vendar so le slaba, medla senca proti papežu Ale¬ ksandru VI. Borgia (1492—1503), stra¬ hovitemu izvržku vse razuzdanosti, ne¬ sramnosti, zavrženosti in brezbožnosti, ki je kedaj sedela na rimskem stolu. Satansko- umazane razbrzdanosti in peklensko-pre- 3 * 36 grešno, brezbožno življenje Aleksandra VI. popisati, nas je sram in niti tiskati bi se vsega ne smelo; on in njegova prelepa familija, osobito Cezar in Lukrecija Borgia, kopičili so, kakor nekedaj Tan- talov rod, silne ostudnosti na neverjetne ognjusnosti, katerih se najrazuzdanejša fan¬ tazija ustraši in s katerimi se je pohujša- valo vsesplošno krščanstvo. Imena „Ale- ksander VI. Borgia, Cezar Borgia, Lukrecija Borgia" več v sebi obsezajo, nego so najnesramniši pisatelji romanov z najdivjišo domišljijo kedaj umazanostij iz¬ misliti mogli. Pesnik Pontan sestavil je Lukreciji, tej ženski pošasti vse nesramnosti in zavrženosti, ta-le grobni napis: L u ere ti a nomine, sed re Thais: Alesandri filia, sponsa, nurus. Tedaj Aleksandrova hči, žena, sinaha! Lepa „žlahta“ ! Svetovna zgodovina ima malo ali nič osob Aleksandru enacih. Helioga- bal je proti njemu pravi Alojzij. — Eno izmed svojih brezštevilnih priležnic, Julijo 37 F a me s e, sestro kasnejega papeža Pavla III., dal je Aleksander po slikarju Pin- turicchio namalati precizno a na pol nago v sliki in priliki Matere Božje — „in the sacred character of the Virgin“ pravi Roscoe —, on sam pa naslikan v papeškem ornatu prednjokleči in jo moli. To madono je imel obešeno pri svoji postelji, po trjenji druzih pa celo v neki cerkvi. — Pred tem brezbožnežem naj se le skrijejo Francozi se svojo bo¬ ginjo pameti, ki so jo leta 1793 na altar postavili! Momorova lepa žena jele pamet predstavljala; a nezmotni Ale¬ ksander, Kriščev namestnik, je dal Jezusovo mater, po katoliškem na¬ uku prečisto devico, predstavljati v sliki svoje nesramne, očitne kon¬ kubine! Nij čuda torej, da je pol katoliškega sveta slovo dalo rimskemu Babilonu, ko je štirnajst let po Aleksandrovi smrti Luter vstal proti papeštvu in proti njego- 38 vim v nebo vpijočim pregreham — Luter, pravim, ki je ob času Borgijevega papeže- vanja študiral ter šole dovrševal, Luter, ki je 1. 1511 osobno v Rimu bil ter se svojimi bistrimi očmi in ostrim umom vso rimsko in papeško sramoto, nagoto in niče- stvo sam na tanko opazoval in si vse za- bilježeval! — „Novice“ donesle so vlani (1873, list 18, str. 139) strašno učen (ka-li?) članek, ki govori „de omni re scibili et de quibusdam aliis“ in med drugim pravi, da „sad dušne svobode je bil pri Lutru, da se je bil on — o ješ, ješ!! — katolišk duho¬ ven in menih — z nuno Katro Boro oženil." — Vprašam vas, misleči čitatelji, ako ste do sedaj le količkaj pazno brali nasledke celi¬ bata: Kedo je pošten e j še ravnal, Luter, ki se je pošteno oženil in je potlej v poštenem, svetem zakonu pošteno živel, ali pa tolikanj katoliških du¬ hovnov, škofov in nadškofov, kar¬ dinalov in nezmotnih papežev, ki so pod plaščem nesvetega celibata 39 nepošteno, razuzdano, nesramno, pohujšljivo živeli zblodnicami, s priležnieami, z nunami, sorodnicami, celo se se¬ strami in hčerami? — Eoke na srce in vestno mi odgovorite! — Hinavec, kaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, a bruna v svojem očesu ne vidiš!? Pusti tedaj enkrat pri miru Lutra in njegovo Katri c o, ki j& priložno in nepriložno starim babam ci¬ tiraš, in pometaj Katre in Katrone spred svojega umazanega praga! Poglejmo se nekaj papežev Lutrove dobe. Julij II. (1503 — 1513) bil je vojak — Ga¬ ribaldi svoje dobe — več ko papež. Leon X. izdal je 1. 1514 takso za odpustke — Taia sacrae poenitentiariae —, iz katere za poskušnjo mrvico navedemo: za mnogoženstvo in prešestovanje plačalo se je 24 grošev, za nečistost v cerkvi 6 gr., od krvne oskrumbe 5 gr,, od ropa devic 5 gr., od konkubinata 7 gr. itd. Ubožec, ki nij mogel takse plačati, nij dobil odpustka, ki v resnici nij bil vreden pol počenega groša. 40 Leonova prislovica je baje bila: „Qaot commoda dat nobis haec fabula Cfaristi!“ Znameniti so dekreti lateranskega cerkvenega zbora 1. 1517; iz njih je raz¬ vidno, da so ne le duhovni živeli v očitnem konkubinatu, nego so tudi posvetnim (lajem) prodajali dopušeenje te nerednosti. Concil. tom. 14, pag. 302: „Pecuniarios quaestus a coneubinariis percipere non erubescunt, patientes eos in tali foeditate sordescere.“ Klemen VII. (1523 — 1534) imel je več bastardov z neko zamorkinjo. Ta papež je bil za blagor Jezusove cerkve in za čistost in golost duhovnikov tako skrben in vnet, da je leta 1524 duhovnom pre¬ povedal brade nositi, najbrže zato, ker jih njegovi zamorski pankrti nijso imeli.- Pavel III. (1534— 1549, tri leta pred njegovo smrtjo je Luter umrl) bil je brat tiste Julije Farnese, ki jo je Aleksander VI. dal slikati kot madono; njej na ljubav ga je Aleksander izpustil iz angelske trd¬ njave, kjer je bil zaradi ponarejanja pape- 41 ških pisem zaprt. Imel je dosta otrok, naj- znaniši bil je glasoviti Pier-Luigi Far¬ ne se, ki je v svoji pohotnosti celo nekega mladega škofa zlorabil, kakor piše Benedikt Varchi. Ta presveti celibatar je, enak Aleksandru VI., svojo vlastno h5er Ko- stanco oskrunil, predno jo je omožil sč Sforzo, in kasneje jo je dal otrovati, ker nij hotela nadaljevati krvnega oskrunjevanja se svojim presvinjskim roditeljem. Najljubša priležnica bila mu je Julija Gr o n z a g a. Jezuvistki red je on potrdil. Similis simili gaudet. Njegov naslednik Julij III. (1550 — 1555) imel je več otrok, a najljubši bil mu je tako zvani „proštič“ (prevostino); njega in eno hčerko dal je odgojevati skupaj z neko opico. S hčerjo je kasneje imel za¬ vezo, kakor pravi Dandolo, beneški po¬ ročnik, in Mendoza piše, da je hiša tega celibatarja, ko je še kardinal bil, bila vedno „piena di puttane e monti di gar- zoni“. Henrik Estienne trdi, da je Julij 42 III. mlade kardinale zlorabil „more s ode¬ ni iti co“. Njegova predraga bila je glaso- vita očitnica Beatrice Felrarese. Pij IV. poginil je 1. 1565 v naročji neke ženske „in excessu li b idi no s o“ in Rim¬ ljani so rekli: „1 n odio visse, e si mori d’ amore.“ Zapustil je dve hčeri in enega sina. Tako se je živelo v Rimu, ko so pa¬ metni protestantje celibat odpravili! Sapi- enti sat. Škandali papeža InocencijaX. se svakinjo glasovito dono Olimpijo znani so tako, da jih le kratko omenimo. Olim¬ pija imela je vso posvetno in cerkveno oblast v rokah: kardinalske klobuke in ško¬ fovske mitre prodajala je tako rekši na dražbi. Kardinali in škofje so imeli njeno podobščino v sobah, kakor imajo podložni podobe svojih vladarjev. Svoje sinove in hčere je poženila in pomožila v najboga¬ tejše in najimenitniše familije. Njen sin Don Camillo vrgel je od sebe kardinal- 43 stvo, postal posvetnjak in oženil se z naj¬ bogatejšo dedičinjo v Rimu. Ta nevesta je hotela ravno tako ukazovati, gospodariti in papeževati, kakor njena tašča. Babe c pa¬ pež nazadnje od togote in žalosti umre. Dosta naj bo teh papeških umazanostij. Navesti hočem le še tri, štiri karakteristične citate o razmerah papeškega življenja tiste dobe. Palingen Manzolli v svojem „Zodiacus vitae, Capricor. 818“ poje: „Cuncti luxuriae atque gulae, furtisque dolisque Certatim incumbunt. Pontifices nune bella juvant, sunt caetera nugae; Nec praecepta Patrum, nee Christi dogmata eurant. Jactant se dominos rerum et šibi cuncta licere.“ Baptista Mantuanus, general me¬ nihov karmelitov, v svojem spisu „de ca- lamitate temporum", lib. III. milo toži: „ ... . Pontificalia tecta Colluvies scelerum, . . venalia nobis Templa, sacerdotes, altaria sacra, coronae, Ignes, thura, preces, coelum est venale, Deusque.“ 44 Rimljani so se maščevali s tem, da so v papeže metali, puščice, enake sledeči, ki tri nezmotljivce zadeva: „Sixtum ienones, Julium tenuere cinaedi, Imperium vani scurra Leonis liabet.“ Spomina vredna je tudi naslednja Pe- trarkova apostrofa do Kima: „Scuola d’ errori e tempio d’ eresia, O fucina d’ inganni, o prigion d’ ira, Di vivi 1’ inferno! Putta sfacciata, e dove hai pošto speme? Negli adulteri tuoi, nelle malnate Ricchezze tante ? Nido di tradimenti, in cui si cova Quanto mal oggi per il mondo si spande. Di vin serva, di letti e di vivande, In cui Lu s s uri a fa 1’ ultima prova, Or vivi si chi a Dio ne venga il ležzo!“ Spričevalo sv. B r i g i t e, ki ga celo rimsko-pobožni Jaran ne more in ne sme zavreči, da si je res umazano, ponavljamo iz postne meditacije. V četrti knjigi (pogl. 33) njenih od dveh cerkvenih zborov potrje¬ nih razodenj govori sam Jezus Krist od 45 nevzdržnosti celibatarjev tako-le: „Canonici et presbyteri etiam . . . nune manifeste lae- tantur ex eo, quod meretriees eorum, intumes cente ventre, cernunt inter alias am- bulare. Nec etiam pudet eos, si ab amicis eorum dicitur eis: ecce, domine, cito natus erit vobis filius vel filia.“ Do sedaj smo navajali spričevala cer¬ kvenih zborov, očetov, svetnikov in zgodo¬ vinopiscev, katerih noben katolik ne more tajiti; predno končamo to dolgo in nepri¬ jetno razpravljanje, bodi nam dovoljeno ci¬ tirati dva, tri dokumente druge vrste. V začetku 14. stoletja bila je de- moralizacija ceiibatarskega duhovništva tako ogromno nesramna, da so se farji celo drz¬ nili zahtevati privilegije za svoje pri- ležnice. Robert Anžuski, kralj napo¬ litanski, ki je potreboval pomoči duhovništva za vzdržati se na prestolu, dovolil je duhov- skim konkubinam, da nijso spadale pod de¬ želsko, nego pod duhovsko sodnijo ter jih je imenoval cerkvene služabnice: „con- 46 cubina clerici servitrix ecclesiae“. A one nijso bile zadovoljne s tem privile¬ gijem. Farji so bili takrat davkov prosti, in njih konkubine so zahtevale tudi za-se to oproščenje. A kralj Alfonz Aragonski, ki nij bil tako pobožen in farske podpore nij potrebaval, jim tega nij hotel dovoliti, nego jih je zavezal k plačevanju davkov in je naročil škofom izvršitev tega ukaza, ki se še zdaj shranjuje v Napolji v arhivu gro¬ fovske zbornice. Pisan je leta 1446 in ima naslov: „Introitus pecuniarum resi- d u o r u m focularium concubinarum presbyterorum et diaconorum. 1 ' Glasi se tako-le: „Alphonsus etc. Reve- rendis in Cbristo patribus, episopis, consili- ariis et fidelibus nostris dilectis gratiam et bonam voluntatem . . . Nos certiorati, quod mulieres, quae sunt concubinae quorumcumque sacerdotum seu cle- ricalium per sonarum, non solverunt nobis et nostrae curiae dictum du- chtum pro annis tribus. Eapropter vestras 47 patemitates hortamur, quatenus omnes prae- dictas eoncubinas sacerdotum et de¬ ri c o rum sistentes in vestris dioecesibus, quoniam tutela clericali satagunt se tueri, a d solvendum dieta jura -focula- rium . . . cogatis et compedlaj;i)Kper,., omnem coercitionis modum.‘ Klavdij d’Espence v svojem ko- mentaru k prvemu poglavju Pavlovega lista do Tita pravi, da so škofje iste dobe du¬ hovnom dopuščali živeti s priležnicami, samo da so njim (škofom) plačevali neki davek ; dovspeli so celo do take nesramnosti, da so konkubinatovo takso terjali tudi od tistih redkih duhovnov, ki priležnic nijso imeli. Rekli so, naj jih pa imajo, ako hočejo. „Tur- pissimum, qnod et clericos cum concu- binis, pellicibus et meretriculis co- habitare liberosque procreare sinunt, ac- cepto ab eis, atque adeo alieubi a continen- tibus, certo quodam censu. Habeant, ajunt, si velint." In Kornelij Agrippa v knjigi „de 48 vanitate scientiarum“ pravi, da zabranivši duhovnom pošteni zakon, prisilili so jih k nevzdržnosti in rajši so hoteli, naj infamno žive s konkubinami, nego z zakonsko ženo, in to v nekaterih krajih zato, ker so škofje od priležnie dobivali večji dobiček. „Beremo“, nadaljuje, „da se je neki škof pri neki po¬ jedini bahal, da ima v svoji škofiji enajst tisoč konkubinarskih duhovnov, ki mu pla¬ čujejo vsako leto enajst tisoč zlatih škudov." Na Francoskem, piše Henrik Estienne v svoji apologiji za Herodota, plačevali so farji vladi neki davek, da so bili vojaškega vkvartiranja prosti, da ne bi vojaki jim kon¬ kubin zlorabili. Preiskavanja samostanov v 16. stoletju dala so najjasnejši dokaz o nered- nostih menihov in nun, katere nerednosti so uprav nasledki prisilnega celibata. V av¬ strijskih dednih deželah ukazal je cesar Ferdinand L preiskati samostane leta 1563 in resultat je bil, da so v 122 samo¬ stanih s 436 menihi in 160 nunami zasledili 49 in našli 499 (štiri sto devetdeset in devet) vzdržanih priležnic 55 omo- ženih žensk in 443 meniških in nun¬ skih otrok. — Angleški zgodovinar Bur¬ ne t v svoji historiji reformacije, pisanej vsled ukaza samega parlamenta po avtentič¬ nih dokumentih, piše, „da se je pri preisko¬ vanji nahajalo stamostanov, v katerih so bile vse nune „v interesantnem stanu" (izraz angleški). Vendar, nadaljuje, molčali bomo od tacih neredov, da ne na¬ polnimo svoje zgodovine s pripovedovanjem tacih razuzdanostij. A nij moči, nerednostij tacih žensk, razbrzdanosti njih izpovednikov, popačenostij opatov in menihov, ki so se pogrezovali v vsakoršne nesramnosti z očit¬ nimi blodnicami in z omoženimi ženami, moči nij, pravim, tacih rečij pozabljenosti prepuščati." Nadalje pravi, „da so komisarji poročali vse, kar so v 144 samostanih bili videli, a da so vmes take ostudnosti, ka- koršnih se nijso mogle goditi niti v S o d o m i in Gomori." Nasledki prisilnega celibata. 4 50 E sklepa neprijetnega naštevanja in pripovedovanja tolikanj žalostnih faktov, vprašamo naše čitatelje: Ako bi ne bilo po¬ stave prisilnega celibata ali neoženjenstva, tedaj ako bi bili duhovni pošteno oženjeni, ako bi mogli in smeli biti zakonski možje ter skrbni, ljubeznjivi očetje, je li moči misliti, da bi se bile godile tako nesramne, katoliškemu duhovništvu nečastne, sramotne nerodnosti in razudanosti? In ali ne bi se jih še dan denes mnogo mnogo manj e godilo, nego se jih v istini godi? Ali so protestantovski, pošteno oženjeni dušni pastirji morebiti tudi tako vi? Nikakor ne, in še rečem, nikedar nikoli nikjer ne! Postava prisilnega celibata torej je tista nesrečna naredba, katera je poro¬ dila tolikanj strahovitih škandalov, tolikanj žalostnih nasledkov. Torej, ako se drevo sme in mora soditi po sadu, kakšno sodbo bode pošten, pameten, nepristransko misleč človek izrekel o postavi, 51 katera je rodila tolikanj malopridnega sadk?! Dne 10. novembra 1. 1561, tisti čas, ko je bil tridentinsk zbor odložen, zbral je pa¬ pež Pij IV. konzistorij, da bi se odgovorilo nekim vprašanjem francoskih škofov. V tem konzistoriji vstal je kardinal Rudolf Pij Carpi ter mej drugimi rečmi govoril o ce¬ libatu, ki ga je celo pošteno-katoliško- mis¬ leči cesar Ferdinand I. odpraviti želel. Rekel je Carpi: „Ako bi se duhovnom do¬ pustila ženitev, bi skrb za familijo, ljubezen do žene in otrok iztrgala jih iz pape¬ ževe odvisnosti ter bi jih storila pod¬ ložne svojim vladarjem, in ljubeznjivost do otrok bi jih vladam ustrežljive na¬ redila, papežu v silno škodo. Prizadevali in poganjali bi se, svoje beneficije dedne sto¬ riti, in v kratkem času bi papeževa oblast obsezala samo mesto Rim. Pred uvedenjem celibata papež nij potezal nikakega do¬ bička iz druzih mest in dežel, a odkar je bila ustanovljena ova postava, postal je R i m 52 gospodar vsemožni ter podeljuje toli¬ kanj mastnih beneficij, katero korist bi papež zopet izgubil, ako bi se dovolila du¬ hovnom ženitev!" Quod erat demonstran- dum. (Glej Fra Paolo Sarpi: „Istoria del Concilio di Trento," libro V.) To je vsaj odkritosrčna očitna izpoved! Tedaj sama dobičkarija, naga koristoljubnost, gola sebič- n o s t, b r e z o b z i r n a samopri dnost, slepi pohlep lakomnega, požreš¬ nega! Mari je papežu in Rimu za posebno krepost, večjo popolnost in svetost devi¬ škega, angeljskega celibata! Ako bi mu bilo za te ki m čr e v resnici kaj mari, ne bi med papeži, kardinali et consor- tes tolikanj nesramnih, eklatantnih anticelibatarjev imeli. „Quod licet Jovi, non licet bovi“, to je njih poli¬ tika. — Ako bi ženitev usmiljenja vrednih papeških volov — vojakov sem hotel reči — papežu in Vatikanu toliko koristi, toliko dobička dajala, kakor jih daje celibat: uže 53 davno bi bil nezmotljivec celibat anatema- tiziral, tisočkrat pr o ki el ter pod kaznijo časnega in večnega prokletstva du¬ hovnikom jarem svetega zakona nositi uka¬ zal — vsaj sveti zakon je, celibat pa ni j sakrament. Zagovor. Ifa knjiga nij pisana za to, da bi du- hovenski stan zaničevali; bog obvaruj, mej duhovni je tudi dosti poštenih mož, katere spoštujemo mi in vsak človek. Tudi nobeden „vere“ ne zaničuje, ka¬ kor nekateri, ki so zadeti, pravijo. Vera mora biti in nobeden je nobenemu ne jemlje in jemati ne more, in je jemal ne bo. Kdor nasprotno govori, laže, čenča, ali pa sebe skriva za ščit vere. Nego ta spis mej svet damo, da bode za zrcalo in ogledalo onim duhovnikom, mež- narjem in klerikalcem, ki vse druge v pekel pogubljajo, na vse ščujejo, sami sebe pa ne vidijo. Resnica je vse, kar je tu povedano. Klerikalci ne morejo nobene reči ovreči. Sicer od jeze tulijo, ali, kar je res, to je res, taki so bili kakor se tukaj vidijo, in to baš tisti, ki najbolj na liberalce ščujejo. Če ne bodo umirili se, jim bomo še drugače posvetili.