St.
r* £
I**
CiV"''
55. NO. 55
=
-1-
CLEVELAND, OHIO, PETEK, u. JULIJA, 1913.
' 1 =
11
CLE\
AMERIKA
Excellent advertising
medium.
VOL. VI.
•4s

tt
Mestne novice.
Slovenska Dobrodelna Zveza v Člevelandn je dosegla častno število tisoč članov in članic.
UGODNI RAČUNI.
lovijo brez tega dovoljenja tudi po drugih zemljiščih kot svojih. Kljunači in fazani se letos ne bodejo, smeli leviti in'sploh ne do leta 1915, ker jih država čuva, da se nekoliko zaredijo.
,—Cela družina Vincens m a Woodland ave. je v sredo zbolela, ko je imela za večerjo sveže gobe. Pokazali so se znaki zastrupijenja. Vse so odpeljali v bolnišnico.
—Plymouth kongregacijo-
—Trimesečnemu , trudu članov in članic naše Slovenske
Dobrodelne Zveze je 'pripiso-	nalna cerkev na vogalu Euclid
vati dejstvo, da je v zadnjih	in 22. ceste je bila v torek pro-treh mesecih pristopilo k Zve-'dana za $140.000 neki hotel-
>i nad 150 članov in članic, in	ski družbi, ki je cerkveni ct>-
je torej Zveza dosegla častno	čini dovolila, da smejo še dve
število 1000. Posebno zadnje	leti opravljati službo božjo v
Bulgari tepeni, Turki prihajajo.
Bulgarftka armada je bila od Srbov in Grkov strahovito te-pena. Bulgari kličejo Evropo na pomoč, da naredi mir, dasi so prvi začeli bratsko Vojsko. Turki se bližajo Ča-talji črti in hočejo tam iztrgati Bulgarom vse ozemlje. Rumunci pretijo bulgarski m četam. Vsa rumunska vojaka je mobilizirana. Strašna grozodejstva Bulgarov v grških vaseh.
čase, ko se je od strani pobali-nOv zvršilo več napadov na Ž ve ztf p:) raznih listih, se ;e Z vpza "nepričakovano hitro dvignila tako v premoženju kako* v članstvu. In da pcmeni tak napredek v mestu, kjer štejemo d» 70 d-uštev. precej, je vsakemu očitno.Brez velikega. kričanja, polagoma in dosledno napreduje Zveza, kateri se bo pri letošnji konvenciji postavil trden temelj s tem, da Se inkorporira ter da jo dr tava Ohio sprejme v svoje varstvo. Naselbina Cleveland je lahko ponoUha na svojo nučno organizacijo in na nje člane, ki so z marljivim in resnim delom toliko pripomogli do napredka. Kratek čas nas loči od konvencije, za katero se vsako društvo 2 fttlh nO pripravlja. Kakih 50 delegatov bo navzočih. Člani so pa medtem pro-leni, da delujejo in agitirajo povsod, da privede kolikor'mogoče veliko število novih Članov v naročje Zveze, ki l»o s svojo močno organizacijo pravo mati sirot ^in pon^s Cleve-landa.
—Da niso elevelandske celite v najboljšem stanu, vsakdo ve, ki se poda na ulico. Radi-tega napada razno časopisje me«tno vlado že dalj časa in zahteva, da se ceste takoj popravijo. Potrebovalo bi se ž* to nujno pol milijona, mestna vlada je pa priporočila samo $180.000 za popravo cest. Mestna zlSorniea je pa še to to skrčila na $155. 000. Pravijo, da ni dovolj denarja, novih davkov pa ne marajo nakladati.
—K0 se je vračal Frank Modic star 12 let, in stanujoč na. 1104 E. 64th St. v pon-deljek zvečer od dela, je bil obstreljen in smrtno Ganjen na progi Pennsylvania železniee .blizu 45. ceste. Kot zločinca so policisti prijeli Stanley^ Ko-walskega. ki je skupaj delal z Modicem v tovarni. Modic je v bolnišnici spoznal svojega napadalca, in kakor so detekti v vi povedali, je tudi Kowalski ze priznal svoj zločin. Zdravniki so se izjavili, da bo Modic najbrž umrl, ker ima pre strel jena pljuča. Fr. Modic se je oženil pred 14 dnevi. Napadalec Kowalski je pozna Modicevo ženo, in fco je prišel . Modic na delo, je izustil Ko walski nekaj grdih besedij glede poroke. Vnel se je prepir, in jiTodicevo življenje je bilo v nevarnosti. Raditega je hodil Modic vsak večer od" dela svojim bratom. V pondeljek je pa radi zakasnitve svojega brata. Frank Modic Sflfff se vračal -proti domu. Njegov nasprotnik je to opazil in mu je j^1' sledi*. Delavci v bližini so sli-
cerkvi.
—Na sodišču Zjedinjenih držav ;e v sredo dobilo 28 prosilcev državljanske papirje, bledeči Slovenci so med njimi: Anton Čolnar, John "Hodnik, j oh 11 Prijatelj Josip Somrak, Anton Stemisha. .Na -Common Pleas sodni ji se vrši izpraše-anje v četrtek. Glavni eksa; minator Ragsdale še je izjavil, da letos v primeri z lanskim letom :e veliko manj prosilcev za* državljanske papirje.
—Slovaški Sokoli, ki zborujejo v Clevelaudu, šo sklenili postaviti v-«Ne\v York it centra lo svojtfrnii delovanju s tem, da postavijo poslopje v vrednosti $65.000. Tam bodejo imeli pisarne, tiskarno in fino gimnazijo, Konvencija se zaključi v sobeto.
—Dečki, so se igrali,pri jr zerskem zalivu v hlfttni \Yil-louhbeach so našli v sredo zjutraj na bregu mrtvaško krsto s Človeškim skeletom. Izvedenci pravijo, da prihaja ta krsta še od leta 1863.^0 so far me nji stanovali ob jezerskih bregovih. Istega leta se je p topil na jezeru neki parnik in 400 ljudij je utonilo. Fannerji so lovili plavajoča trupla in jih pokopavali ob jezerskem bregu-
—Ker je zanemarjala svoje otroke, je bila v sredo prijeta Katarina *Gablik stanujoča na 5442 Lake ave. Uradnik- mladinskega sodišča je udri v stanovanje, kjer je videl žalostni prizer. Štiriletni John ima ta ke noge kot svinčnik, in 6-mesečni otrok je iz lakote vlekel z ustmi za svoj prst, dokler ni začel krvaveti. Vse o-troke so oddali v razne zavode. Mrs. Gablik pa se bo morala zagovarjati ker je zane marjala otroke. Kaj je vzrok zanemarjanju, pa se ne pove
—Farmarji poročajo, da je zadnji "mraz'' v nedeljo povzročil obilo škode posebno ja boltanu pdrugemu sadju se ni pripetilo nič ikode. ✓
—
Polom banke.
Največja pittsburška banka The * First National Bank je morala na zahtevo zapreti vrata.
Grda sleparija.
padlih
jev med Bulgari in Srbi v za-	tudi sedaj ne pozabijo slave
dnjih štirih dnevih. Skupno	domovine in se |>ojuje;o tudi
število znaša nekaj več kot	proti Bulgarom dnako. 35.000. Vsi ti vojaki so padli Iz Skoplja je"'; bil odposlan
v okolici Košane in Istipa.	.oddelek srbske vojske, ki ste
Srbska vlada trdi, da je dobila	je 6000 mož, da' se združi z
veliko zmago nad Bulgari. O-	glavno srbsko armado, kateri
kolF 270.000 mož je stalo v	preti p Jgtiba o<f bulgarskega bojnih vrstah v bitki pri Ko-, generala Kitčinčgva. ki hiti s
šani. in Srbi trdi;ov da so za v-	svojo armado severno (jI) reki
zeli vse bolj valne postojah-	Strumni proti samemu Belgra
—Lake Shore železnica bo zgradila v našem mestu v najkrajšem času velikansko stavbo. .Dosedaj ima svoje urade po vseh krajih mesta, kar je pri trgovini jako zamudno.
—•Neki policist v civilni o-bleki je v torek, ko se je vožil na poulični kari poslušal pet oseb, Itako so se menile, da so v nedeljo nekega policista do nezavesti pretepli. Pametni policist je pa na koncu vožnje povabil vseh pet oseb pred sodnika, kjer so morali vsak plačati $25 in stroške. Torej na ni dobro naglas pripove-
šali, kako sta se prepirala. Naenkrat je padel strel. Neki delavec je to videl, in je hotel toda tudi njeitfu
dovati svoje grehe.
-Jami
Dobro zdra
vilo. julija. Lu-
ke. Vojno linnisterstvo je izdalo razglas, da je srbska zmaga popolna .in da so Bulgari konečno pregnani iz Srbskega ozemlja. Toda kljub tem ugodnim poročilom za Sr|)e, se širi novica, da vlada največji nered med srbsko vojsko. Baje je kolera zahtevala že stotine žrtev hied srbskimi in "bulgarski ni i vojaki. Kolera je zb*uh-nila celo v dveh vojaških bolnišnicah .kjer ranjeni vojaki kar zaporedoma- umirajo za kolero.
Dunaj. 10. julija. Turška vlada je danes sklenila, da začne z-, pet vojsko napram Bulgarom, Raditega je nastalo v 'Carigradu Velikansko 'vzburjenje. General Enver bej se je napotil na £elu turške armade proti Čatalji. Namen turške vojske je. da zavzame 0-zemlje, ki se razprostira med Enos in Midia, in odkoder so bili Turki pregnani od Bulgarov. Enver bej zapoveduje tur .ški armadi, ki šteje 130.000 vojakov. V trenutku ne morejo Bulgari niti 50.000 poslati proti Turkom. Kljub obljubi, da ne bo nasprotovala Bulga-riji, je Turčija porabila ugodno priliko in začela z v ljnimi operacijami.
-.London, 10. julija. Sem se poroča po nekem duhovnu Michelu, ki je načelnik katoliškega misijona v Kilkishu, da so bulgarski četniki ( ne redni vojaki) povzročili strašno klanje v tem mestu. Baje so Bulgari zaprli neko turško moše-jo s 700 prebivalcev, nakar so z bombami pognali v zrak turško mošejo, da s0 bili vsi ljudje usmrčeni. Ba;e so še prej, prodno so spusjtili froošejo v zrak, pripeljali žene in otroke žrtev pred mošejo, da so priče grozne smrti njih starišev in očetov.
Rumunski vojaki so napadli nekig ogrski parnik. ki je vozil bulgarske vojake. Dva vojaka sta "bila ustreljena. Avstrijska vlada bo zahtevala zadoščenja od Rumuncev, in tudi Bulgarija bo trdo prijela Rumunce radi tega čina.
Štirinajst tisoč Bulgarov, ki tvorijo levo krilo severne vojske, je začelo danes korakati od Vranje proti severu. Vranje je bilo važno srbsko mesto, katero so Bulgari dobili v svojo oblast. Bulgari korakajo proti Nišu, najmočnejši srbski trdnjavi. Vsa srbska posadka v Vranji je bila ujeta, in Bul
stalo premirje. Ce Bulgarija ne ustavi vojske, tedaj jo v enem tednu napadejo še Rumunci..
Poročila iz Carigrada, ki pravijo, da se Turki pripravljajo na vojsko, so bila danes uradno potrjena. V Carigradu se vrše bolj obširne vojaške priprave, kakor pa pred vojsko lanskega okt-obra.
Bulgari so v zadnji vojski popolnoma zgubili pamet. Po-popolnoma verodostojni vojni poročevalci pripovedujejo strašne stvari, katere so slišali od onih, ki so grozovito«t i prestali. Se en teden nazaj je bilo mesto Nigrita jako cveteče. le Evropo, naj fljjpsreriu e za Imelo je kakih 8000 prebival-mir na Balkanu! In ravno Bul-! cev, samih Grkov. Bulgari so gari so T>i 1 i prvi. ki <<> zace'i .napadli mesto in vse zažgali, napadati svoje brate.. Baje sta Ge rge Vlakos. kateremu se bulgarski in sri>ki vrhovni po- je posrečilo pobegniti, je pri-veljnik sklenila nle<t seboj pre- povedoval, da so Bulgari po-mirje, kajti zgube obeh nar> bivali ali zažgali skoro vseh do v so naravnost ogromne in Kooo ljudij. Nekega dečka, ki poleg tega preti Vše kolera vo-|se je branil, ko so ga suvali z jakom. Poveljniki se bojijo, da bajoneti, so polili s petrolejem, -t vojaške eete JjJ^bOdejo več da je zgorel. Ženske so povsod
• emlnUt'a
d«. Srbom preti; pomanjkanje živil, ker dežele na Balkanu so že tako izžete, ffii se armade le s težavo areatfljajo.
Dunaj, 10. julfjk Kakor pravijo vsem došle brzojavke, so baje bulgarske oblasti naprosi
Belgrad, 10. julija. Sedaj se svojem razglasu,; slavnih del ja se poroča, da so Bulgari pronašlo natančno število srbskih čet v boli proti Tur- prosili za mir. in da je med idlih in ranjenih tekom bo- kom in povdarja vojakom, naj vojskujočimi armadami že na
oblasti na] ij mpsredu
Kako so hoteli nasprotniki delavstva preprečiti posta* vo, ki zavaruje delavca proti nesreči.
spolnjevale po
rTti n a j. M	j a r 11 n 11111
ske armade je gotova, in Rumunci uderejo lahko vsak trenutek nad Bulgare. če se prej ne sklene mir ali Če ne posreduje kaka evropska vlada. Vendar slednje ni gotovo. Kako je rumunski kralj Kari podpisal povelje za mobilizacijo rumunske armade, o tem prihajajo sedaj različna poročila, ki ena drugim nasprotujejo. Baje rumunski kralj nikakor ni hotel, da se tudi Rumunska zaplete v boj. toda njegovi ministri so ga v to flaravnost prisilili. V glavnem mestu Rumunske, Bukareštu, je zbruh nila prava revolucija proti kralju. Revolucijo so vodili rumunski ministri, njim na čelu rumunski ministerski predsednik Majorescu. Ta minister se je podal« v kraljevo palačo in kralju enostavno povedal, da
mučili in onečaščili. Po vseh grških vaseh, kamor so prišli vojni poročevalci, je dišalo -po pekočem se človeškem mesu. Kakih 15000 Grkov je bilo za v rat 110 umorjenih, tako <fa so Grki svojo zmago nad Bulgari v resnici jako drago plačali.
Danes se je napotila na bojno polje žena, ustreljenega grškega kralja, katere sin je vrhovni poveljnik grške vojske. Odšla je v Solun, kjer bo stregla ranjencem v bolnišnicam. Mnogo žensk je prodalo vso svojo zlatnino, da so nakupile materijal za ranjence.
Ljudstvo v Bulgariji je silno nevoljno nad vlado. Ko so imeli Bulgari najlepšo priliko, da dobijo dovolj zemlje in odškodnine od Turkov, so začeli sramoten boj radi katerega bodejo zgulbili precej zemlje, in v katerem je padlo skoro toliko
VELIKO PODJETJE.
(Pittsburg, Pa. S. julija. The First National Banka, združena s Second National ban-k.i je zaprla svoja vrata. Takoj, ko je, zvezini pregledova-lec knjig pregledal bančne račune. je zagrozil banki, da ne sme več odpreti svojih prostorov, dokler ne <U>1# (lov ljenja od vlade v Washingto-1111. Tak j ko se je zvedelo o polomu, so se ljudje kar na stotine navalili 11a banko, goječi se za svoje denarje. Banka je veliko poslovala tudi inozemci, posebno s Hrvati. Hranilnih vlog je imela nad milijon v dolarjev. Sicer pa je bila v zvezi /. vsemi drugimi boljšimi bankami in je razpo lagala z $200.000.OQO kupčijske vrednosti. Vendar polom te velike b^nkie ni nobeno znamenje slabega stanja pittsbur-ških bank, kakor se je izjavil vladni zakladnik v Washing-tonu. To se je tudi dokazalo, ko so ljudje ob priliki propada First National banke začeli dvigati svoje prihranka v drugih bankah, toda m> vse banke vse zneske točno izplačevale, dokler ljudje niso sprevideli, da je bolje če denar drže na bankah.
Thomas Kane .zastopnik ty»mp)ruierja Zjedinjenih držav v zakladnem oddelku in na katerega povelje je morala banka zapreti vrata, seje izjavil, da je poslal že preti več meseci svarilo, naj drugače posluje. Ker se je pa banka vedno vtikala v razne nevarne špekulacije, je dal banko zapreti. To se je zgodilo še ol!) pravem času, ker če bi bilo >anki dovoljeno naprej <Jel vati, bi bile zgube prav občutne. Kakor se sedaj trdi, bodejo dobili vsi uložniki zaprte banke svoje denarje popolnoma izplačane. ne sicer takoj pač pa v "doglednem" času. Druge velike banke so že priskočile First National banki na pomoč.
na pomoč, tooa tuar njemu /Washington, 9, je Kowalski zagrozil z revol- ther Bedford je bil že dalj ča-verjem. Policija ga je pozneje sa bolan na revmatizmu. Skle-vseeno dobila na 8212 Hoft- nil je, da se ga oprosti na ta -an ave.	način, da se trideset dnij po-
Kdor bo hotel v jesepi na polnoma posti. Zavčiva samo bo moral imeti lovsko do- vodo. In "zdravilo" je pomaga-
danes nima več
L .	1 „
fcst'«. 1
lov,
voljenje, ki yelja en dolar. Ta lo. Bedford
postava stopi v veljavo 10. av- revmaUzma,,.M fa mu je|| m gusta. Lastniki kmetij, njih zmanjkalo nekaj koles v gla- srbske čete jako navdušene, n
. fe«	,	t	* t r.fj 1	. *	^tninial \	(TA f\r
naj podpiše povelje za mobili-	vojakov kot v vojski s Turki
zacijo ali pa naj se Odpove pre-	Iz Dunaja se poroča, da je
stolu. Kralj je očital ministru	avstrijski cesar nenadoma po*
nehvaležnost, nakar je mini-	klical k sebi Šefa generalnega
ster odgovoril da je	štaba glede p večanja avstrij-
on, kralj, reven prišel v de-	ske vojske v Bosni. !Polo:aj na
želo, in da ima sedaj milijone.	Balkanu bo Avstrijo zopet za-
Nadalje je niiniste| očital kra-	peljal, da se začne pripravljati
lju, da povzroča njegova rod-	na morebitno vojsko. Na du-
bina neprestane škandale. In	naj ski borzi so cene skoro
medtem, ko je minister govoril s kraljem ,je divjala velikanska množica pred kraljevim gradom. Ves tresoč se je konečno rumunski kralj na zahtevo ministrov podpisal mobilizacijsko povelje napram Bulgarom. Rumunska armada stoji sedaj pripravljena. da udari vsak trenutek na Bulgare. Rumunska vojska šteje skoro 300.000 dobro oboroženih mož, in so Bulgari zgubljeni, če jih napadejo Rumunci in Tuhki zajedno.
. London, 10. julija. Bulgarski načrt se je popolnoma ponesrečil. Bulgari so hoteli napasti
gari so dobili tam tudi mnogo Grktf in Srbe zajedno, vzeti
orožja.
Grkom Solun in napraviti
Skoplje, Stara Srbija, 10. ju- zmešnjavo v njih vojskah. Do-lija. Danes je bilo prebrano v sedaj se je poročalo vedno, da glavnem Jsrbskem vojaškem so Bulgari zmagovali, toda poštami v Skopljah kraljev raz- polnoma zanesljiva brzojavka, glas, v katerem kralj Peter na- ki jo danes tiska londonski vdušuje srbske čete k hrabre- Daily Mail, pravi, da Bulgari mu boju proti "sovražniku", napram Srbom niso imeli no-Kakor pravi brzojavka, so bile benih uspehov. Na drugi stra-
i so pa Grki dobili odločilno iSt
vsem delnicam padle.
Kolera.
Radi najnovejših poročil, da se je pojavila na raznih krajih Balkana kolera, se je vršila na Dunaju posebna konferenca. Konference so se udeležili za stopniki zdravstvene ob,lasti, kakor tudi zastopniki drugih uradov. Govorilo se je kako naj se prepreči kolera v onih krajih, ki so zagroženi od nje.
Policijski načelnik ustreljen.
Havana, 10. julija. General Armando Riva je danes umrl za rano, katero je dobil v torek, ko je preganjal neke bazardi ste iz njih prostorov. Bil je načelnik havanske policije.
Soba
se odda v Prostora
najem brez
Iz Evrope.
Mnogokrat se ne zgodi, da sprejme kak izdelovalec kakega predmeta pohvalno pismo, v katerem se priporočuje njegov izdelek. Z veseljem torej priobčujeino sledeče pismo Mr. T inaža Zivlja, iz Mozirja na Štajerskem "Rad bi vam naznanil, da sem rabil Triner jevo ameriško grenko vino pre-cej pogosto zadnje čase in da sem bil jako zadovoljen z njem. Prav srčno priporočam ro vino posebno onim, ki nimajo apetita, so brez spanja in so zaprti.** Vsaka družina ve, kako važno je, da ima vedno pri roki zdravilo, ki da hitro pomoč v takih slučajih. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 S. Ashland ave. Chicago, III. Tri-nerjev liniment da poplno zadovoljstvo, če so vaše mišice trde in čutite v njih bolečine.
(Advert.)
RAZNI ŠTRAJKI.
Columbus, Ohio. 10. julija. Poročali sinu, da je dobila le-t. s jauuarija država Ohio novo postavo .glasom katere morajo vsi lastniki tovaren in delavnic plačevati vsako leto gotovo svoto v državno blagajne, in i/, katerega denarja se p tem plačuje poškodovanim in ubitim delavcem primerna odškodnina, kakor država določi. Že tedaj so grozili kompa-nisli, da bodejo to pUNiavo o-vrgli. Drugače ji ne bi mogli priti d 1 živega kot > pomočjo referenduma. Nabrati bi morali 70.000 podpisovalo celi državi Ohio, in potem lii se vršile volitve, če ljudstvo sprejme to postavo ali ne. IVda ljudje v dpavi Ohio so pametni in se nisi hoteli podpisovati. Graftarjeni in nasprotnikom delavcev torej ni pre stajatO druzega, kot da so podpise vo-ivcev kar enostavno ponaredili. En človek je spisal kakih sto imen v vsakem mestu, na-<ar so nabiralne pole nekoliko z blatom pomazali in zmečkali,-:, da se je videlo kot bi te s podpisi v resnici hodile okoli, volivcev. Tako so "nabrali" 76.000 podpisov.. T da to je seda; prišlo 11a dan, in guverner Cox je takoj odločil, da se vse nalbiralne pole zavržejo. Po-'; stava za delavce torej ostali kakor je, dočim b i nekaj j uglednih politikarjev prišlo^! ječo. Med drugimi prijetimi ji tudi Andy Lea, bivši dire! tor javne službe v Cleveland pod županom Her. Baebro1
Washington, 10. julija. Za stopniki unije sprevodnikov železniških uslužbencev vz d tti h železnic, kakor tudi za stopniki lastnikov železnic se danes obrnili 11a predsedni ka Wilsona, da pomaga prečiti velikanski štrajk, l grozi na vzhodnih železni Nad 100.000 železničarjev ide v pondeljek na štrajk, Wilson in kongres ne bode pomagala. Železničarji zahtt*J vajo povečano plačo.
St. Louis. Mo., 9 Strajkujoči kuharji in ba derji so danes poslali guve nerju Elliotu brzojavko, v ka teri prosijo, naj jim pošlje en kompanijo milice; ki naj bi delavce varovali pred napadi licije. ki štrajkarje povsod napada.
Srečni časi.
San Francisco, Cal., 10. juh Tu zboruje "Christian Endea vor" unija, in pri zborovanju se je sklenilo, da se pokliče vse cerkve na pomoč, da naprosi jo kongresmane v Washingto nu, da naredijo postavo, glasom katere bi bilo prepovedano pod kaznijo dve let ječe izdelovati, prodajati ali celo z«v živati alkoholne pijače. Oj sre čni časi, ki nas čakajo. Tem-perenclarji upajo, da s<
julija.
Dya milijonarja ubita.
\\ illujfifcrre. Pa., 10. juliji Dva milijonarja sta se Wapwaltopen ponesrečila z avtomobilom. Bila sta na mesti mrtva. Njiju imena so C. S. Shindle in Baird Snyder. Oba | sta bila lastnika bogatih pre-g^ mogovnikov. šofer, ki je 1 janorja vozil, je znorel.
DENARJE V STARO DOMOVINO polJIJamo:
50 kron ................za	10.30
100 kron ................za	20.45 -
200 kron ..............za
300 kron................za	61.35
400 kron ................za	81.8c
500 kron ................za	102.25
1000 kron................za
2000 kron ..................za	407*
Poiurln* J« vite«« pri teh Doma — nakazan« avota paf Izplačajo brat vinarja odbitka.
Nai« denarna poliljatve U| c. kr. pottnl hranilni urad v IS dhah.	•
Denarje nam peelatl Je najprtl do IBfrOO v gotovini v pri ali registriranem plemu V—— tke go Domestic Foetal Money < all pa New York Bank Draft.
PRANK .8AK9I g« Cortland« St, Hew York, ALI RODRUI
KSftff .
lidb infi ^
•104 ft Cltlr tve.,
rutm&Az Pvna- Vprašajte na 1223 E. 61st St. di ze leta 1920.	cusvelano. i
ULEVELANDSKA AMERIKA
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVOE V AMERIKI.
--—----j-:--
CLEVELAND. OHIO, PETEK, u. JULIJA, 1913.

V divjih Kordiljerah
(Nadaljevanje romana "Ob reki Rio de la Plata")
SPISAL KAKOL MAY
Za "Clevelanduko Ameriko" priredil L. J. P.


PRVO POGLAVJE. V Gran Chaco.
|>a bo pndrza daj so sele spoznali, da se sen-
ncovir ____
ti
frili pa, če so bile plitve, *moj|e naravnost naprej, pa kar preko jakali. Zvezde mj 3tene ovirale
Utojijo na nebu, in pozneje it j druge strani.	ne sovražnike,
bilo prfcakcvati tudi 111 e<"va "Seveda jili je veliko več,"	; "Toda kaj naj se pa z njimi
Takojihamo več ar v večer- odvrne Pena. "Kadar namera-	zg> tli, ko so vendar že sedaj
nem mraku, ko pri Jemo lo Vajo ti ljudje napad, tedaj se	skoro naši ujetniki?" vpraša
nekoliko iirilioviteega s yet a, in zberejo v velikem številu, kajti	eden izmed njih/ nam senor Pena z veselim gfla- hrabrost ni njih najboljša last-( "Takoj bodete slišali," od-
st m recc: nost."	vrnem ."Jaz mislim, da ste
"To je pot k križu prajfox-j "Torej hitite nazaj in pripe-	nam dolžni hvalo, ker smo
du. \ise-n se torej z^iotil, ' ]jite tovariše. Konje naj nave-	vam rešili življenje, in radite-
"Pot? vprašam, It., kar žejo ob takem prostoru, da jih	ga zahtevani od vas dovoljen
je pred nami, zgleda boij kot sendador ne bo moged dobiti."	ja, da. sklenem z Ari poni mir."
sa.zene' Fe- posušena struga kake reke." "In kaj bodete delali vi med	Rešeni naseljenci se kratko
"Saj tudi je. Kadar pridejo tem ačsom?"	med seboj posvetujejo, petem
Naprej ne moremo, torej st moramo s krogljami narediti pot. Prvi streli niso zadostovali, in šele ko pobijemo kakih dvajset beštij ,snio bili prt -sti. Kajti neranjeni krokodili so svoje mrtve tovariše takoj l>a! zgrabili in jih vlekli navzdol.| Preskušnj; da jih požro. Mil je v resnici se ostuden prizor.
"Jaz kar ne moreni razume ti, kako je mogi če ljudem, ki gredo na otok, priti tja brez orožja," reče brat.
"Stvar se lahko razume, odvrnem, "kajti živali so bile prej raztresene iti šele odhod iz otoka jih je opozoril, da je mogoče-kaj plena za nje."
(Pot smo imeli sedaj prosto, da smo lahko vozili naprej. Krokodili se niso več drznili pota zastavljati, tem bolj pridno so pa plavali za nam?. Smrad, ki ga razširjajo te živali je npznosen.
Uganjka mi je, kako se te živali preredijo. Ce je bilo prej kaj rib in drugih živalij v vodi, so jih morali krokodili že zdavnej požreti. Beštije so tona vsak način živele le svojih slabših sovrstnikov, ^er so tovariši precej do-brodili naprej, smo kmalu iko opazili osebe na otoku, ljudje nas zagledajo. Vsi na bregu. Toda namestu, tbi nas klicali, popolnoma Iče. Vedeli niso ali priha-v prijaznem ali v sovini obisku. Ko pridemo j dovolj, vidim, da ima ikdo izmed njih nož v roki. so odločeni bojevati se na
dador ne šali, pač pa govori re- j ob deževnem vremenu liudo-snico. No, sedaj, kr so imeli urniki i/, hribov, tedaj se ta
struga napolni . Sedaj pa je pot varna, in v tri četrt ure v
nas pri sebi, so seveda pozabili na ves strah. Vprašanje ;e le bilo, če nas bo splav sve skupaj držal na svojih poljih.
Well, poskusiti bi bilo tre-
>jte." nam zakliče eden iščini nasproti. "Ne pridi-ližje. Vedeti moramo, kaj •te. Kdo ste?" Hočem odgovoriti, toda me-mene se ogIas» frater: ' "Odkdaj mi ne zaupate, se-Harrico? Ali mislite, da vaš sovražnik?" at je torej slučajno spojenega izmed ujetnikov. Tu-i ta sprevidi, koga ima pred oj, radičesar odvrne: 'Bendito sea Dios! Brat Ja-lar! Rešeni smo. Senores, ti Ije prihajajo k nam na
Ljudje se sedaj niso več u-Ijali, in kmalu smo vsi na u. Med ujetimi sta bila tudi erikanca, katera Turner-7. največjim veseljem po-ravi.
"Toda, senor," vpraša brat jega znanca, "kako ste pa risii na ta otok?" "Da bi videli Nuestro Senor esu-Oisto de la floresta vir-gen."
Saj ga ni tukaj." "Da, tako je. Presleparili so nas. Sendador je nesramen goljuf. T
la kaj delate v v tej
okolici ?'*
"Vas smo iskali, da vas rešimo."
In po teh besedah razloži brat Hilario nesrečnim ujetnikom vse. kar smo tekom zadnjih dnij doživeli in slišali. Kako so se veselili, da so dobili prijatelje, ki so jih rešili gotove smrti, in še bolj sr se veselili. ko smo jim povedali, da rešimo tudi njih žene neizogibne smrti, kakor hitro pridemo iz otoka. Neizmerno pa je bilo ogorčenje nad senda-dorjem. ki jih je zva'hil na o-tok pod pretyezo. da se tam dobijo ostanki prvih indijanski mučenikov za sveto vero. Gorje. če bi sendador prišel tem ljudem v r< ke! Pratil jim je, ko so bili že na otoku, da mora iti še po njihove žene. katere bo takoj pripeljal.. Ko pa je bil > splavom zopet na vodi, se je pričel norčevati iz nasel-nik -v, jim želel dobro zabavo krokodilih in jitti pripove-al, da bo oddal njih ženske deklice Indijancem* najlep-
.. ,
je dokazala, da aliko drznemo. Naseljenci se \ ležejo vznak pc splavu, pet oseb prime za vesla, ostali pa se spravimo na robove splava, da streljamo na krokodile, če nam hočejo zastaviti pot. Ko smo ustrelili nekaj aligati rjev, so ostali zapazili, da je za nje nevarna naša bližina, in se nam niso več približali. Srečno smo prispeli na drugi breg, in ne-ša prva skrb je bila, da pogledamo, če so naši konji še na svojem mestu. Vesel sem bil, ko sem opazil, da so nas čakali vsi konji, ne da bi se med časom našega poseta na otoku, priplazili Indijanci.
Sedaj, ko so |>ili vsi jetniki rešeni, se je bilo treba posvetovati, kaj naj naredimo. Možje prizadetih žensk so seveda silili naj čimprej napademo sendadorja in z njim združene Indijance. Toda jaz sem svetoval, naj najprvo vse mirno premislim« , kajti četrt ure mirnega premisleka nam lahko prihrani cule dneve nepotrebnih nevarnosti].
Seveda, naš načrt ie bil, da hitimo za karavano. Ce jo dobimo še pred napadom Indijancev. tedaj imamo opraviti samo s sendadorjem.
Napotimo se terej naprej. Pogodimo se. da bo takoj jahalo vsako uro deset oseh na konjih, kajti deset konj smo imeli vsi skupaj, drugi pa gremo peš zraven in se menjamc vsako uro. J a/, in senor Pena sva najprva prepustila konj* drugim. Imela sva torej spotoma čas skupaj korakati in se marsikaj pomeniti. Menila sva se o dogodkih, ki sva jih pre-živela\ Meksiki. Ob tej priliki sem tudi omenil njegi.vo narodnost s tem, da sem ga vprašal:
Senor Pena mi je razodel v kratkem vs^ svoje življenske dogodke. Skrivnostne stvari so ga izgnale iz Nemčije, bavil se je preveč s politiko, radičesar je tudi zapletel svojo družino v nemilost pri vladi. Moral je bežati iz svojega rojstnega kraja rati i političnih vzrokov, nakar se je naselil v Meksiki. Tam je kot gambusino odkril bogate žile zlate, katere je prodal za drag denar, tako da mu je bila vsa bodočnost zag; tovljena. V Meksiki sem ga tudi spoznal, in marsikdaj sva bila skupaj na lovu in doživela sva razne dogodke. Ker pa mu prilike niso kazale, da bi se pov rnil v svojo domovino. Nemčijo, in ker je slutil, da so mu p« litični sovražniki še vedno za hrbtom, je spremenil svoje nemško ime "Kunimer' na "Pena", kar v španskem jeziku ravno isto pomeni. Spotoma sva se mnogo pogovorila r starih časih, tako da nama je čas prav hitro minul. Sicer sva bila v Meksiki skupaj le par kratkih mesecev, in ni čuda. da ga jaz nisem takoj spoznal, ko sem ga zagledal v sre dini argentinskih kampov. toda on se je dobro spominjal mene, in je bil sedaj seveda vesel, ker je naletel na svojega prijatelja in domačina v tujini.
Medtem smo že dvakrat ni -lijali konje in na prostem je postala tema. Vendar nas pot ni zadrževala, ker Pena je b:l izvrsten vodnik, in včasih ji tudi Gomara pomagal.
'Polagoma preneha plarj.n a in prične se grmovje. Tud- dre-
sme že lahko pri križu. Send a- j dor je za nami, in mi pridemo
pasti"
"Ce pa kdo ven pride?" "Tega pa pri meni za vrat torej prvi na mesto. Po mojem jn ga udarim na nos, da bo ta-naziranjti je moral stati pri tem koj nazaj skočil." (kri^lu, nekdaj kak samostan,; "To/la po tem pridejo dru-ker je še danes mnogo razva- gj."
lin. Križ sam pa stoji na naj- "'Lahko, todla ker skozi ta višji točki pragozda."	vhod moreta le po dva in dva,
"In tanii ga čakajo Indijan- j jih lahko z revolverjem vse ci. Zdi se mi, da ga ne bodejo ustrahujem." takej sprejeli, pač pa se najpr- "Dobro. Mi se kmalu vrne-vo skrijejo, da se pripravijo za mo."
napad. Sendador jih bo potem Pena odide, jaz pa se vsedem obiskal iu jim povedal, da je i pri vhodu, odločen, da nikogar
"Stražil b in vhod."	pa pritrdijo mojemu mnenju.
"Senor, to je nevarno!" Kaditega se sklonem k Gonie-"Nikakor ne. Adutje so vsi zu, mu odvzamem jermena, s
katerim je bil zvezan, ga postavim v sredo naših ljudij in rečem :
"Zapomnite si, kar bodete
odpeljal može na otok in da sedaj lahko vzamejo žene in otroke."
"Tako je. Najbrž Indijanci niti straž niso razpostavili, ker lpričaku)jejo samo segdadorja in ženske. Gotovo so kje v razvalinah in mirno čakajo njegovega prihoda. V teh razvalinah se lahko skrije do dvesto incž."
"Ali imajo razvaline vec \ h dov in izhodov?"
"To sem že tudi jaz iskal, ko sem se tam mudil, vendar kljub trudu nisem mogel dobiti druzega kot samo en vhod Včasih so vodile stopnjice navzdi 1, ki so pa sedaj že razpadle. Vhod ni torej raven, pač pa je enak- nekakemu rovu, ki pelje prece strma navzdol."
"2ele bi, da se rudečkarji nahajajo spodaj. V tem slučaju jih dobimo brez tež.ave v o-blast, kajti v nasprotnem slučaju bi se morali bojevati. Pa sedaj se ne da ničesar več popraviti. Zadovoljiti se mora-m s tem, kar dobimo."
Podamo se torej naprej, po izsušeni strugi, dokler nas Pena ne ustavi in nam pove. da se nahajamo kakih petsto korakov od hriba. Drugi se morajo skriti za drevesa in filio čakati na nas, doti in, greva midva s Peno na raziskovanje.
Noč je temna. Nobenega šuma. Pa vendar mi ni bilo nič kaj prav pri duši. Indijanci imajo strupene pušice, katere se lahko izstreli v temi, brez šuma. Te pušice so veliko bolj nevarne kot kroglje. K sreči pa do hriba ne opazimo n bene straže. Med drevesi hitro smukneva po hribu navzgor, in v četrt ure sva že na mestu.
"Kje je vhod v razvalino?" vprašani Peno.
"Tu na desni, prav v bližini."
"In ali se pride po tem vhodu v klet?" "Da."
"Torej pojdiva previdno naprej."
Pena me zgrabi za roko in me vleče naprej. Kmalu sva na mestu, kjer se stala svoje dnij velika široka vrata. Treba je bilo biti previdnim, ker če so Indijanci kje postavili stražo, so jo gotovo na tem mestu. Toda Indijanci so bili zelo gotovi svoje stvari, ker tudi glavni uhed je brez straže.
Kmalu sva na dvorišču. Ravno nasproti vidim nekaj, kakor sij luči. Zajedno pa nama udari dim na nos.
"Tam se gre v klet." reče Pena. "Ljudje so naredili o-genj."
"Toda ogenj povzroča dim. Ljudje se bodejo vendar zadušili."
"O ne. V kleti je lukenj in odprtin dovclj, skozi katere odhaja diffi. Luknje so bas tolike, da se lahko pogleda."
"Izvrstno. Na ta način lahko opazujemo sovražnika in tudi lahko uganemo njegovo število. Naprej terejt" Splaziva se torej proti vhodu*
ves je bilo precej, vendar so Tudi tu ni nikogar Da, spodaj
■>tala tako daleč narazen, da
nas pri zesi m«
l
ovirala. Edi-
gon ogenj in na njem pražijo pečenko. Toda skozi odprtino
ne spustim ven. Od spodaj prihajajo mešani glasovi. Ker jezika nisem razumel, mi je bilo seveda vseeno, kaj so govorili. Tako sem sedel gotovo deset minut, kc čujem, da se v bližini kamenje premika. Sklonem se in pogledam na stopnjice. Tu prihaja eden izmed njih navzgor. Ker ga obseva ogenj, sem ga lahko spoznal. Bil je Gomez. Razven noža nima seboj nobenega crožja. Jaz vsta ne in in stopim nekoliko vstran.
Sedaj pride mož ven. Pogle da okoli sebe in posluša, če 1)i kaj slišal, že se obrne, da gre zopet nazaj, tu spregovorim jaz s komaj slišnim glasom:
"Gomez!"
Hitro se obrne.
"Kdo je tu?" vraša. "Sendador."
"2e? Hitro ste naredili. Kje so pa žene in otroci?"
"Spodaj pri vozovih."
"To je pa čisto — —"
Indijanec prepeha z govorom. Tekom omenjenih kratkih vprašanj in odgovorov se je namreč meni približal. Sedaj s* nahaja ravno pred menoj in je lahko opazit, <|a oni, ki z nj'm govori, ni sendador. Sklone glavo, da opazi moj obraz, če mogoče, in reče:
"Te ni--kdo je--?'
In Gomez hoče pobegniti, tu ga pa že zgrabim z desnico za vrat, z levico mu pa potegnem no* izza pasu. Takoj pade na kolena. Nastavim mu nož na prsi in receny,
"Eno glasno besedo, pa vas zlodej vzame. Ali bodete molčali?"
"Da-a-a-a--" grgra.
Potem ga pa pustim in Šele sedaj lahko razloči kdo sem.
"Ali ste vi, senor?" vpraša.
"Kdo pa! Ali vam nisem povedal. da pridem sem?"
"Ah, vi, vi! Sedaj je pa vse zgubljeno."
"Kaj pa menite s tem?"
"Nekaj kar vam ni treba vedeti."
"JPravilno! Meni ni treba vedeti. ker že vem."
"Vi? Nemogoče I"
"Se predf>bro mi je vse znane. Vi ste zvabili dvajset mož na krokodilji otok. in sedaj ste prišli po ženske in 6troke."
"Cielo! Kdo vam je to povedal?''
"Vi sami ste pripovedovali to sendadorju."
"Ni res."
"Le ne tajite, Gomez! Laž vam ne pomaga. Vsako vašo besedo so ljudje slišali. Mi smo že bili na krokodiIjeveni otoku in smo može rešili. Sedaj smo pa vsi tukaj, da preprečimo še nadaljne vaše načrte."
"To je — to je — skoro ne-vrjetno!" jedja Goniez.
"Kmalu bodete vrjeli. Čujte, moji ljudje že prihajajo !#In takoj se prepričate, da sem resnico govoril."
Slišal sem korake bližajočih in se dvignil, da bi me spoznali. Bili so moji tovariši. Ko zvedo, koga sem ujel, zahtevajo, da naj poskusi Gomez bič. Jaz jim pa povem, da Gomezu ne nem
sedaj slišali. Vam in vašim se ne bo zgodilo ničesar žalega. Tula nekaj pogojev vam bom stavil in teh se morate držati.'
Gomez globoko zasope, ker je bil vesel, da je tako poceni odnesel koio, in vpraša:
"Kaj zahtevate od nas?"
"Najprvo greste v klet svojim ljudem. Koliko vas je tam ?"
"Šestdeset."
"Terej jim povejte, da sto ji tukaj trideset dobro oboro ženili mož, ki bodejo streljali na vsakogar, ki bi se drznil ven. Jutri zjutraj pa lahko neovirano odidete, potem ko ste z onimi, katere ste hiteli titpo riti. sklenili mir. Ali hočete to povedati svojim ljudem?"
"Da, toda pri tem zahtevam, da držite svojo besedo. "
"Jaz ne lažem. Ce vam bom imel še kaj povedati, pokličem vaše init? pred vhodom. Sedaj pojdite."
Gomez zgine s take hitrost jo v kleti, <Ia sem takoj spoznal da je bil silno vesel, ker se je nas znebil.
Nekaj navzočih me je hotelo napasti, ker sem preveč milostno postopal z Indijanci, toda brat Jaguar jim raztolmači, da sem delal popolnoma pravilno, ker si moramo na vsak način pridobiti prijateljstvo tukajšnjih Indijancev.
Dva ostaneta za stražo pri konjih, ostali se podamo pred vhod, ki vodi v klet. Jaz s krmilarjem pa grem proti vratom, da počakam prihod sendadorja. Krmilarja sem vzel s seboj radi njegove nenavadne moči. Saj nisem vedel, če bom sposoben, da se sam s p- padem s sendadorjem.
Skrijeva se '/.a zidom. Čakala nisva dolgo, kajti ni Še minulo pet minut, že začujema Topotanje koles. Ženski glasovi se pojavijo. Potem se pa prikaže ogenj. Sendador je najbrž ukazal postaviti tabor in naredili so si ogenj, da skuhajo večerjo.
"No, ali bo kmalu prišel?" vpraša krmilar.
"Gotove. Kadar ga zgrabite naredite tako, da ne bo mogel več gibati."
"Brez skrbij. Saj senf si že dolgo želel prilike, da bi zgra-)il, kar mi roke dajo. Koliko reber naj mu zlomim? Vse ali samo nekaj?"
"Ne storite mu nič žalega, cer sendadorja bodemo še pozneje potrebovali. Ce je ranjen, ga nikakor ne moremo vzeti s se/boj k njegovim zakladom. Toda molčiva sedaj."
Kmalu potenl začujeva počasne korake. Prihajajoči se prav nič ni trudil, da bi estal prikrit. Bil je preveč gotov svoje stvari. Tudi mu je morala biti okolica dobro znana, ker koraka naravnost proti \fatom. (Njegova postava je daljša od moje. tcda bolj suha. Ravno ko hoče mimo naju, se vzravnam jaz pokoncu. On me opazi stopi nekaj korakov nazaj in zakolne:
"Karamba! Kaj streljaš iz zemlje kot hudič, Gomez! Kako si me prestrašil. Ali so tvoji ljudje tukaj?"
Ker stojim ob temnem zidu ne more spoznati moje postave. Imel me je za Gomeza, o katerem je bil prepričan, da ga bo na tem mestu pričakoval. Ker mi je glas Gomeza znan, ga začnem posnemati in odvr-
mHuHu^WlTB^Bll
»te' ^mmšbammiši*
■ im
H jfcVgŠ
i. ; ' . j
7
' jggjfl r«
".IMbsi

Loti naprodaj poceni. Od $75.00 Takoj se plača $5.00, ostanek $2.00 na me»ec. Največji dobi-
Vl«	*	1««y V
ček je pn zemy licu.
Vprašajte pri
L. RECHER, # EUCLID, OHIO.


J. S. Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGiUF.
6122 8T CLAIR AVE. N. E.
Izdeluje slike za jjenitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
SLOVENSKO PODJETJE.
ZHvnmjpiii proti ognju
it« <lr*«iufm «i*»95(r<'«lF*vii. ::
j '"' ..... ■■ .
POSEBNOST! Varnostni bondi za društvene uradnike po 25c od $100.00 n« leto. — Javni notar. — Pojasnla in nasveti zastonj.
A ugu^t Haffner,
1107 E. 6tst St.
mi In
OICCIMOtOIOiOMOIOtOlO^^

.Miutmuiiiimim
GEO. TRAVNIKAR,
Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino iz rstni likerji in šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
vogal 55 cett«.
GLEJTE NA HifcO S STOLPOM.
ofihflB

1 SLOVENSKA DVORANI
7]
t ?
>
0
1
i 4
I
MIHAEL SETNIKAR,
4II»I NT. ( LA I I« A V K.
T«l. Prtocwton IM4 I,
r	J	l " IJV< j V ' II * ' • ! !
Priporoči rojakom iti druitvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu veselice, igre, za potoke in krstne sla vnosti kakor tudi sik vas druge prilike. fMporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f
mmikmm

iMkm^iVMMito-	MMM-MMMAM nt**.*** m
- Jk' l	^ 1 '
0LV
V
PRODAJA HIS.
$2000:—Za dve družini, devet sob. Lot 35x100 Emit 69 St. blizu St. Clair AVe. $2600:—Za dre družini, 12 sob. Lot 40x170 E. 70 St. blizu St. Clair
^(.ii n M J I '» i i 1" '
$2800—8 sob, kupelj. Lot 40x136. 1435 E. 63. St., Wade Park Ave $2800—D ojaih 12 sob Lot 40x140 E. 34 St.bli-su Pqyne A.ye. $2200—8 sob. Lot 30x135 E. 49. St. in Payi
McKENNA
BROS.,
4 W W-ZWtfFWW^Wfo W WW . W

1365 EAST 55t* St CLEVELAND, - OHIO.
ttT
KBASNJ
z 12 peanimi zastc
$75. »troj ga $3S.<
v. r»I
90 dnij na poskuinjo zastonj
$40. .troj za $25.00
moremo toliko zameriti, ker je delal kot Indijanec, ki srna tra vse belce
'Vsi so v kleti, sener.*' "Torej grem jaz k njim nav-
Pišite po krsmn k; talog
Transatlantic


ii. 1913-
.at
stare domovine.
KRANJSKO.
Nove šolske stavbe se bodo
v kratkem oddale in sicer 8-razrednica v Tržiču in enoraz-rednica v Goricah, okraj Pre-dvor na Gorenjskem. . .Tatvina v gradu v Dol. Toplicah. V noči od 20. na 21. junija se je v gradu v DoJ. Toplicah zgodila velika tatvina. Tat je ulomil v Grad ali se v njem skril. Ukradenih je bilo kakih 70 parov srebrnih žlic, ( vilic in nožev, (kuhinjska čisto ( nova knjiga, v kateri je bilo
samo od 20. jun. vpisano kar je bilo izdatkov in od 4 tednov ^ 't^no '^dzorstvcTKakor
orožnikom. Posebno nevarna je pot skozi Podraž na Lučne, Št. Jošt na Vrhniko in ondotne kraje.
Pred nevarnostjo rešeni tur-narji. — Huda je pretila' v nedeljo turnarjetn, ki so prišli v Ljubljano iz raznih krajev in ne .bile bi jih rešile ne "pikel-haube'' ne številni bajoneti. Ne bili bi jih dobili z batina-mi, marveč je bilo že vse preskrbljeno, da bi bili vsi zastrupljeni in bi počepali, kakor podgane. Pripravljenega je bilo zanje nič manj, kakor 15 kg strupa, katerega sojim bili pripravili lastni narodni bratje. K sreči so pa to še pravočasno izvohali in konfiskovali — ne policijski agentje, ampak me
izdatki za enega gosta ter še mnogo drugih stvari. Na vilicah, nožih in žlicah je nreza-no "Bad Toeplitz". Vrednost ukradenega blaga se ceni na 600 kron.
Nesreča- 23. junija so se 24-letnemu cerkovnikovemu sinu Antonu Rojcu v Loškem potoku, okraj Kočevje splašili konji, vsled česar je ta padel z voza in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Zlaznela je v Ljubljani 28-letna Valentina Kočevarjeva iz Prelog pri .Mokronogu, katero so z rešilnim vozom prepeljali na opazovalni oddelek v deželno bolnišnico.
Samomor učiteljice, V Starem trgu pri Ložu si je prerezala učiteljica Franica Valen-čičeva,v doma iz Prema pri Ilir. Bistrici. Našli so je v mlaki krvi s prerezanim .vratom in z nožem v roki v svojem stanovanju. Izvršila je samomor v hipni blaznosti.
Poalnilen samomar- V soboto popoldne se je na Prulah v Ljubljani obesil mestni delavec Jernej Pozarček, katerega so pa še pravočasno in kakor se govori, prav* na originalen način' rešili. Ko je namreč že
mora ob takih prilikah sploh biti, so hoteli tudi pri tem jubileju vse "stramrn deutsch". Vse je moralo biti nemško, gostilničar, pivo% in drugo, vse v "frankfurtaricah'' — ne le v trobojnicah, marveč tudi za njihova prebavila so bile pripravljene te Irankfurtarice (klobase), katere so naročili iz "pristnega" nemškega mesta Celovca, seveda od nemškega izdelovalca, ki jih je poslal semkaj. kar 15 kg. Ko so klobasi-ce dospele semkaj in so bile preiskane, je tržno nadzorstvo konstatovalo, da so bile že vse zelene in ko bi jih bili turnarji použili, bi gotovo dolgo njihovi želodci imeli spomin na jubilej in bi se bržkone nobenega več v Ljubljani ne hoteli udeležiti. Da odpade vsako o-porekanje nemških listov, (ker krivi bi bili tega seveda Slovenci (, sp se kakor zahteva zakon, vse klobastce zaplenile in je vse moral v pondeljek ne-sti delavec h konjačti, turnarji so se morali pa zadovoljiti s slavnimi kranjskimi klobasami. Zapustili so naše mesto na zunaj okinčani s frankfurtari-cami, napiti nemškega piva pomešanega s slovenskimi klobasami, slavne njihove frank
m
čo. Roparja sta ji pobrala vse Španije in da sta um rila prstane, uhane in drugo lepo- oropala, ker sta bila brez sred-tičje in sta premetala Celo sta- stev svojo gospodinjo. Zada-novanje. Pri starki so našli v vila sta jo * brisačo. Nato sta srajci zašito hranilno knjižico, nekaj dragocenosti prodala v vredno 1100 K. en bankovec Trstu in sta pobegnila v Italija LOii K in nekaj dragoceno- jo. Na begu sta prišla do Pasti, česar lopova nista našla. dove. Po priznanju ženske je O storilcih nimajo še nobene- priznal umor tudi Cesari. Oba
' bodo prepeljali v Trst.
Goriška porota. V pondeljek se bi imela vršiti prva obrav-ustrelil po večkratnem prepira-' nava v tem zasedanju in sicer 11 ju svo-ega brata Mihajta, ki j proti Alfredu Calliniju, ured-je bil uslužben tudi v prosti
ga sledu.
Bratomor. Anton Erbis, te-i'ak v prosti luki v Trstu je
luki in je bil njegov nadzornik.
niku lista "Socialisto Friula no"'. Tožilo ga je društvo "Ca-
Ustrelil ga je v netki gostilni mera di Lavoro" zaradi žaljen-v ulici Machiavelli. Ranjenca |ja časti. Obravnava se ni vr-so odnesli bolnišnico, kjer je v
visel na vrvici, sta prišla mimo| furUricc so bilc pa v Mestnem dva moška, ki sta mu takoj j0gU prerezala usodno vrvico, nato mu je pa eden dal krepko brco, kar je na samomorilnega kandidata toliko učinkovalo, da jo ie naglih nog odkuril v svoje stanovanje v Tesarski ulici št.
Umrla je Frančiška Svigel-jeva roj. Potokarjeva iz Bresta pri Igu, stara 71 let.
Nov vlak se je vpeljal s 1. julijem ob nedeljah in praznikih iz Kranja v Tržič.
Iz Poljanske doline Zaradi varnosti se pri nas do zadnjega časa ni bilo pritoževati. Le redkokdaj je bilo videti, da je orožnik gnal kakega človeka v zapor in navadno to ni bil domačin. Toda odkar grade cesto s Trate na Lučne se je to spremenilo. Pri tem podjetju delaj6 večinoma ljudje, ki so
PRIMORSKO.
Dvojni samomor. V Bošketu v Trstu sta se zastrupila 2olet-ni mesar Roman Mornik in 20-letna Natalija Podboj iz Do-lenj pri Gradiški. Pila sta kar-bolno kislino. Odpeljali so oba v brezupnem stanju v bolnišnico. Prt obeh so našli okrog vrata belo - rd^či - zeleni trak, pri Mornigu pa pismo, v katerem se navdušuje Morning za laško - li'beralno stranko in v katerem določa, da prepušča svoje premoženje, ki znaša
kratkem, ne da bi se zavedel, umrl, morilca pa so zaprli. Zagovarja se, da je izvršil dejanje v silni razburjenosti, ker mu je brat grozil s smrtjo.
Ponesrečena sleparija. V
Trstu so aretirali nekega Antona Zulicha in njegovega prijatelja, ki je stanoval pri njem, Leopolda Tuchtana, drogeri-sta z Reke, ki se je naselil pred kratkem 11a Reki. Prišel je iz New Yorka. Aretirali so jih na ovadbo neke nemške, tvrdfce kateri sta ponudila na prodaj večjo množino razne žlahtne rude. katero sta ukradla v neki veliki tvornici v Ameriki, s katero tvrdko je v zve/.i tudi omenjena nemška tvrdka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena.
Strela udarila v cerkev. 21. jun. se je imela vršiti spoved šol ske mladine v Hrušici pri Pod-gradu. Predno se je pričelo spovedovati, je daroval g. A: Rogač, monsig. in vitez Franc. Jožefovega reda mašo, pri kateri je bila zbrana šolska mladina (nad 70 otrok) z učitelj-stvom in veroučiteljem. Med mašo se je pooblačilo in oglašalo se je grmenje. Kar naenkrat strahovito zagrmi in trešči v cerkev. Navzoči zapazijo sredi cerkve ogenj in dim. obenem se pa razširi smrad po žveplu. Otroci in učitelj-stvo so omamljeni popadali na tla. Nastala je strašna panika, vse je sililo k vratom. Pri vsem tem pa je bila sreča v nesreči! Nobeden od navzočih ni bil najmanje poškodovan, dasirav no je strela švigala med šolsko mladino, ter si naposled našla izhod na treh krajih. Samoob sebi umevno,J da je monsif. prenehal maševati in da se spo ved ni vršila. Otroci pa so se zatefkii v šolo,, kjer se jih je po mogočnosti potolažilo in u-mirilo.
Roparski umor v Trstu — morilca prijeta v Padovi. —
Včeraj je cIqsIo v Trst poročilo
šila, ker je Callini podal primerno izjavo in zadostil s tem svojemu tožHtelju. — Včeraj pa se pričela zanimiva obravnava proti Josipu Siliču iz Št. 'etra, ki je obdolžen, da je u-^lioril svojo mater. Pokojno Siličevko, staro okoli 70 let, so našli mrtvo pod stopnjicami v svoji hiši. Imela je poškodbe na glavi in po telesu, na dvorišču pa so našli okrvavljen kolec. Sum je letel takoj na njenega sina Josipa, o katerem je bilo znano, da se je večkrat >repiral s svojo materjo in da o je večkrat tudi pretepel. Si-iča so takoj drugi dan zaprli. O11 odločno taji umor In trdi, da je bil na kritični dan v Vrtojbi.
okrog 800 K "Legi Naziona- iz padove, da je na tamošnjem
1	l kolodvoru aretiral stražnik
Roparski umor v Trstu. V starem mestu so našli v svojem stanovanju umorjeno 70 letno A. Fiamentini. Mož starke je
udani žgarfjepitju in se radi že dalj časa v bolnišnici, med pretepajo. Skoro vsak dan je tem pa je ona vzela na stano*
videti kakega orožnika, ki pe lje kakega takega človeka v Loko. Zgodilo se je že, da je tak človek v gostilni kar "očitno grozil s pokol je m in &e uprl
vanje neko zakonsko dvojico, ki je prišla iz Italije. Ta dvojica je naenkrat izginila, kmalu nato pa so našli sosedi Fia-mentimjevo zadavljeno z brisa-
stimljivo dvojico, katero je imel na sumu, da je v zvezi z roparskim umorom, ki se je iz vršil v Trstu v Starem mestu na 7oletni zasebnici Fiamenti ni. Mož je tajil, da bi bil 1 zvezi z umorom In je povedal tudi napačno ime. Njegova spremljevalka pa je priznala, da se piše njen spremljevalec Cesari, da sta pobegnila iz
HPrank SakserS
m
Glavni urad: 82 Cortbndt St, NEW YORK, N. Y.

DENARJE
iSgkg .. a&šte- Jf ' . ->■£.■■	-v- * #>■
v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Are., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
ta vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko. e
m i ' ■ i
k. A
kaki izgubi.
Anaconda,	M. J. Kr acker.
613 E. 3rd 8t. K lain,	Mike Burger, Box 32
Roundup, Frank Koren. Box 489.
E.	Butte, F. Bounchar, 3» Plum 8t. Red Lodge, lx>u!e Jeller, Box 47.
OHIO.
Barberton, in okolico, Al. Balant.
112 Sterling ave. Newark,	John Gabrovšek,
24 — 13th St.
OREGON. Oregon City, M. Vldlc, Box 241
PENNSYLVANIA. Forest City, John Oaolln.'Box 4H2 Moon Run, Pr. Btrmljan, Box 238. Manor, Frank Demšar, Box 253. Crab Tree, John Tome, Box 94. Meadow Landa In Cannonaburg,
L. Lenasl, Meadoy Lands. Box 53. Broughton, Inn okolico, Ant. Demftar.
Box 136.
Johnstown, Fr. Prestavec R.D. no 2 Conamaugh, Fr. Preetavec, Box 174. Steelton, A. Hren, 229 80. Front St. Luzerne, A. Vozel j, 839 Bennet Se. Plttaburgh In Allegheny, Ignav Pod-vasnNc, 4734 Hatfield St. Clarldge In okolico A. Pratchek Box 361 Claridge Pa.
UTAH,
Hiawatha, Black Hawk in Moraland,
F.	Malovltch, Box 12 Hiawatha, Utah.
WYOMING.
Rock Springe,	A. Justin, Box 563
in Fr.	Br len, 7B0 — f>th St.
Superior,	Ant. Vehar, Box 152.
Dlamondvtlle,	J. Globočnlk Box 35.
WASHINGTON. Enum Claw,	Job. Malnarltch.
Issaquah,	Paul Kos. Box 123
Black Diamond, 0. Porenta, Box 701.
WISCONSIN. Milwaukee In Weat Allla, Ant. Hren, 493 Park St. Milwaukee. Sheboygan,	John Grandič,
1119 North 8th St.
Menih trgovcu, da Vinci MiS. Ca.
(Leonardo Kol. 150
r.
So gotovi časi, ko se menihi donia postijo; na potovanjih pa, ko so deležni miloščin, jim ie dovoljeno jesti vse, kar jim drugi predložijo. Na takem potovanju se ustavita dva meniha skupno z nekim trpotcem v obcestni gostilni, Krčinar. reven človek, prinese na mizo sanio kuhanega petelina. Trgovec se ozre prestfašen na su ha meniha, s katerima hi moral deliti petelina, ko je bilo še za njega samega premalo, "če se ne motim, sveta mo-pravi trgovec, "ne ieste v vaših samostanih v tem času nobenega mes».*f
Meniha sta bila prisiljena potrditi vprašanje: takoje ob veljala trgovčeva volja in sne-del je petelina sam. Po tem zajtrku se napotijo skupno na pot. Pridejo do globoke rekp Korist družabnosti je zahtevala, da samostanski brat naprti trgovca ter ga prenese čez vodo. Tako se tudi zgodi.1 Sredi reke se menih spomni neke sa mostansKe zapovedi, ten* se ustavi in kakor sv. Krištof vpraša svoje breme:
"Povej mi gospod, ali imaš ka: denarja pri sebi?"
"Saj veš! Kako naj vendar hodi trgovec brez njega okoli?"
"O zlo!" odvrne menih, nam pa je prepovedano nositi denar seboj/' — ter spusti trgovca v vodo.
Pri nas plačate lahko vse račune za plin. Prihranite pot in odstotke.
NAŠI ZASTOPNIKI.
Slede«! rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, naročati tiskovine In pobirati oglase v svojih našel blnah.
COLORADO. Roekvalle,	Ant. Bole, Box IS
Pueblo, L. Vidmar 2117 Abrlendo ave Colorado City,	Louis Laushln,
314 80. 6th St. Trinidad, J. Novak, 312 W. Main St
CALIFORNIA, •an Francisco,	Jakob Laufiln
2110 — 19th St ILLINOIS, Chicago,	Frank Mravlja,
2069 W. 23rd St. Springfield,	Anton Kuinlk,
1201 So. 19th St. Jollot .John Jevits 130« Cora St. La Oalle, in okolico, A. Štrukelj 1202 Main St South Chicago,	John Golob
3546 — 95th St. Fr. Oared kar Box 54« Fr. Oared kar Box 54« 588 No. Broadway
INDIANA.
AL Rudman 737 Holmea ave John Jftrc, Box 183 KANSAS,
Ig. Schluge, Box 47 Peter Sohneller, 613 North 4th St John Lapajne, Box 61 Radfe'y, Kana. L. Mlinar, P.O.Box 94 Mulberry,	Fr. Creplniek
MICHIGAN. Irenwodd,	Joe. P. Mavrln,
122 Luxmore St. Mohawk In okolico, J. Kocjan Box 26 MINNESOTA. Joe. J. Peahell Box 166
Waukegan,
No. Chicago,
Indianapolis, Clinton,
E. Mineral, Kaneas.Clty,
Breezy Hill,
*iy,
Gilbert,
»lm,
John MONTA
Loals Veeel Box 826.
DRUŠTVENI OGLASI.
EDINOST
SI. Nar. Pevako Pod. Šam. druttvo
ima svoje tedne mesečne fceje vsako drugo nedeljo v .nesec u v Marko Br.i-teljuovi dvorani, 31. ceata in St. Clair. Rojaki so uljudno vabljeni k obilnemu pristopu. Sprejemajo se od 16. do 40. leta. — Predsednik John Atrau«, 1371 E 41 St.; I. tajnik Fr. Makie, 1405 E. 41 SI.; blagajnik John Turk. 3956 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje dru&tvenl tajnik.	29 mar. 13
SV. JANEZA KR8TNIKA, it. 37 JSKJ
Predsednik Louls J. Pire. 6119 St. Clair Ave.; tajnik Ivan Avsec. 1012 East 64 Street; blagajnik A. Zakraj-Ack. zastopnik Ant. Ordina, 6127 bt. Clalr ave. — Društvo plačuje lepo 'e denako podporo. Seje se vrae vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grdl-novi dvorani. 6021 St. Clair ave. D;u žtveni zdravnik J. M. Selifrkar, 6127 St. Clalr ave.	1. april 13.
SAVA it. 87 S. S. P. Z.
trna svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Ordina «0'*1 St. Clair ave. — Predsednik Jos. Po-lanc 1101 E. 63 St.; lajnlk M. Golob, 4714 8t. Clalr av; blagajnik T. Jereb, 1268 E. 65th St. — V drufttvo se sprejemajo rojaki od 16 do 56. leta Torej Imajo rojaki, ki so prekoračil 15. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in 1500.00 Bmrtnlne.
1. feb. 13.
SLOV. POLITIČNI KI
Ima avoje redne sej« vsaki rek v mesecu v Knausovi dve
8. url zvečer. — Predsednik 1140 Norwood Rd. tajnik Joh*
6011 Bonna ave. blagajnik John
nlk 6105 St. Clalr ave. Rojaki SI ci se vabijo k temu klubu. Poj dajejo vsi uradniki kluba
4. avg.
2U2EMBERO
Sam. podp. društvo
ima redne seje vsako zadnjo nedelj® v mesecu v Brateljnovl dvorani, vofal 31 ceste In St. Clalr ave. Kdor boč* k društvu pristopiti naj ae obrne na Roman Maver, predsednik 1562 K. 43 St. John Ublč 1562 E. 43 Strtut tajnik. Joe ftlogar 1149 E. 63 St. blagajnik. Društveni zdrevnlk dr. Sllbei^ man, E. 40 Str. in St. Clalr ave.
1. jan 13.
DELAVEC, it. 51 S. O. P. Z.
ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2. pop. na 6006 St. Clair ave. — Job. Stele. 6108 St. Clalr ava. predsednik. Prtmoi Kogoj, 6006 St. Clair ave tajnik. John Bvete, 6120 St. Clair ave. blagajnik. Društveni zdravnik za pristop je dr. White. V društvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta Za fl.25 na mesec ae zavarujete za 17.00 bolniške podpore in $500.00 smrt nine. Za nadaijna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
16. marc IS
DRUŠTVA S. D. Z.
Društvo it. 1. Cleveland, Ohio.
Predsednik Jv. Avae«, 1012 E. 64 Str.; tajnik Aoton Oštir, 6030 St. Clair ave.; blagajnik Ivan Babnik, 1144 Norwood R. Seje ae vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdinovl dvorani 6021 St. Clalr ave. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. f. M. Seliš-kar, 6127 Bt. Clair ave.
Druitvo it 2. Cleveland, Ohio.
Predsednica Helena Perdan, 1114 B. 63 Str.; tajnica Jos. Raiinger, 1164 Norwood Rd.; blaga Jnlca Helena Mali, 1101 E. 63 Str. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knauaovl dvorani 6131 8t. Clalr ave. Zdravnik J. M. Beliškar, 6127 Bt. CJalr ave. .
Druitvo M. 8 Cleveland, Ohio.
Predsednik John Hodnik, 6«11 Carry ave.; tajnik AdoK Petrlč, 6127 Bt. Clalr ave.; blagajnik Joa. Kalan 6101 St. Clair ave. Beje ae vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Kogojevi dvorani na 600« 81. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kem 6202 it. Clalr ave.
Druitvo it. 4 Cleveland, Ohle. Predsednica Ivana Gornik, 1075 B. 61st St.; tajnica Fany ftullč. East 61 Street; blagajnlca Angela tlbert 6124 Glass ave. Seje ae vrle vsako drugo sredo v mesecu v J. Grdinovl dvorani ob 8. uri zvečer. Zdravnik Dr. f. M. Sellikar, 6127 Bt. Clalr ave.
Druitvo it. S Cleveland, Ohle.
Predaednlk Frank Unče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar. 3867 Lakeside ave.; blagajnik Josip Prime, 5714 Bonna ave. Seje ae vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knausovi dvorani na 6131 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar, 6127 Bt. Clalr ava.
Druitvo it 6 Nottingham, Ohio. Predaednlk Jos. Kapudlja, box 143. tajnik Frank Lopatlč, box 465,; bla Rajnik John Fabec, box 143. Beje ae vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. url zju traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it. 7 Cleveland, Ohio. Predsednik Jakob Fortune,; tajnik Joaip Berkopec, 1387 B. 39 8tr.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 Bt. Clair ave. Seje ae vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url dopoldne na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 8 Collin wood, Ohio.
Predsednik losip Deralar, 695 B. 162 Str.; tajnik Ig. Medved, 15611 Saranac Rd.; blagajnik AL Levar, 1018 Ivanhoe Rd. 8eje se vrše vnako prvo nedeljo v mesecu ob 9. url zjutraj sol. č. v cerkveni dvorani Zdravnik dr. Fr. Fowler.
Druitvo it. 1 Cleveland, Ohio.
..Predsednik John Menard 1127 E. 63 St., tajnik John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Joa. Lunder, 974 Addison Rd. — Seje ae vrše VBako 3. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdinovl dvorani 6021 Bt. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellftkar 6127 St. Clair ave
Druitvo it. 10 Newburg, Ohio.
Predsednik Ig. Baznlk, 8117 Aetna Rd., tajnik Frank Btavec, 8117 Aetna Rd., blagajnik Jacob Jančar, 3600 E. 8f St. — Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu v John Blmoničeri dvorani 3723 E. 77 St. ob 2. uri popoldne. Društveni zdravnik dr. F. Kuta, 732« Broadway B. E.
Druitvo it. 11, Cleveland, Ohio.
Predsednica Fany Hudovernik, 1243 E. 60 St.. tajnica Ivana Jeršan, 1091 Addison Rd. blagajničarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje se vrne vsak 2. torek v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdinovl dvorini. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 12. Cleveland, Ohio-
Predaednlk L. J. Pire, 6119 St. Clarir ave. tajnik John Tomatlč, 6026 St. Clalr ave., blagajhlk Nlk. Vtdmar. 1146 E. 60 Bt. — Seje ae vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdinovl dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 13. Nottingham, O.
Predsednica: Joslpina Baj*, tajnica Ivana Koprlvec Euclid, O., blagajničarka Ana Boje,. — Seje ae vrše vaako zadnjo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču, ob 2. url popold-dne. Zdravnik dr. F. J. Kem, 6202 81. Clalr ave.
Druitvo i t.14. Cleveland^ Ohio.
Predsednik Anton Svete, 6013 GlaBa Lauricb
Dr. SRCA JEZUSA
Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne Knausovi dvorani. — John Pekolj predsednik, 6011 Bonna ave.; Math Oblak tajnik, 1233 E. 60 bi.; J. Brus rač. tajnik'; John Levstek blagajnik 1121 B. 66 St. F. Uvstek in F. Ko-midar odbornika. Maršal A. AkulJ. Društveni zdravnik J. M. Beliškar. 6127 St. Clalr ave.	31. dec. 13
SV. JOŽEFA Sam. kranjako kat. podp. društvo
ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Knausovi dvorani. Vatopnlna od 18 do 30. leta |1.50od 30. do 35. leta $2.00 <n od 36. do 40 leta $2.50. -r Predsednik Prank Koren 1583 E. 41 St. prvi taj nlk Fr. KošmerlJ 455 E. 152 Bt. Col-linwood, II. tajnik A. Bolka, 1125 B.
63	St., blagajnik John Grm 1089 E.
64	St. Rojaki ae vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik za zapadno stran (Weat Side) Georg Kofalt, 2038 W. 106 St. N. W.. Zastopnik za Newburg John I^ekan 3514 B. 80 St. S. B.
1. Jan. 14.
•V, ANTONA PAOOVANSKKOA Mlad. podp. druitvo v Newburg, O.
ima svoje redne mesečne seje vaako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. plutov! dvorani na 8«11 B. 81 Bt. — Predsednik Joe. Globokar 3567 B. 81 Bt. S.B. tajnik Joe. Lekan 3619 E. 80 St. $.B. blagajnik Fr. Plut 3615 E. 81 St. 8.E načelnik Alojzij Ollha. -r Beje ae vrše vaako četrto nedeljo v mesecu v M. Plutovl dvorani 3611 E. 81 St.
1. jan. 14.
SV. VIDA, št. 25. K. S. K. J.
ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvoraaL Predsednik Mike Setnlkar, 6131 St Clalr ave. I. tajnik Jos. Rusa, 130« B. 55 St. društveni zdravnik J. M. Beliškar 6127 St. Clair ave. Jer. Knaus, zastopnik, Člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Usmrtntna $500 ali 1000 In $6.00 bolniške podpore na teden. Novovpisani član mora prinesti zdrav nlške liste prvemu tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdlr, društvo pri prihodnji seji o njegovem sprejetju glaauje. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem prlatopu.
i. avg. is. mi
DR. "SLOVENIJA"
iuta svoje redne seje vsako prvo M-deljo v mesecu ob 2. url popoldM v prostorih na 3044 St. Clair ave... Kdor teli lahko pristopi brez ift. bil pred meaecom dnij uplaan, nina od 17—26. leta prosta, od 30 let fl.00. Bolniška podpora je aa teden. Vprašajte pri pi F. 6 pel ko, 3604 St Clalr av«. alt Ruea, tajnik «104 Bt. Clalr av«, brate kateri prltopajo je zdravnik' J. Kern, 6202 St. Clalr ave.	t:
21. dec.
ŽALOSTNE MATERE BOŽJE
•lov. mlad. sam.
ave , tajnik
plaaa
ave., blag. John Mele, «028 Glaas ave. — fleje se vrše
LUNDER ADAMIČ it. 20 S.S.P.Z. Dramatično In ped por no druitvo
ima redile mesečne seje vaako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knauaovl dlMPDf dopoldne. Društvo daje $8.00 jpRlike podpore na teden In $6(^0 Imrtalne. Bedni meaečnl asesment je $1.00. Predsednik J. Mam «401 Bonna ave. I. tajnik A. Groboliek 6312 Carl ave. blagajnik A* Bolka 1131 B. 63 St. Natančneje poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo ae tudi lenske.
1. Jan. 14.
SV. ALOJZIJA Slov. kat vit. aam. druitvo
Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. url in redne vaje vsaki drugi in četrti torek ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik. 6105 St. Clalr Bve.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauaer, I. tajnik Fr. 8trnisha, 1009 B. 62 8t. Društveni zdravnik J. M. Beliškar, 6127 St. Clalr ave. Vaa pojasnila daje prvi tajnik.
1. Jan. U.
ima redne mesečne seje vsako nedeljo v mesecu v Knausovi ni ob 2. url pop. In redne vaja pondeljek ob sedmih svečer t Knausovi dvorani, -r- Predsednik Sadar 1167 Norwood Rd. tajnik Glavič 1384 B. 56 Bt. načelnik 1 Mrvar, 1361 B. 66 9t Druitvo ma osebe od 16. do 30. leta, ia ■ $6.00 bolniške podpore. U dnina ša 60c na mesec.	1.
—■
SV. BARBARA it. 6. F. C. PA.
Ima avoje redne meaečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url v John Grdinovl dvorani. V društvo se sprejemajo Člani o* 16 do 45 letta. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7.00 na teden in takoj po vatopu. — Predsednik M. Colarlč 1188 E. 61 St.; tajnik Jos. Trbovec 1686 E. 38 St.; blagajnik F. Kaplan 1366 E. 41 Bt. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik.
1. Jul. 13.
SLOVENSKA NAR. ČITALNICA.
Ima svoje redne seje vsnk prvi četrtek v mesecu ob 8. url zvečer v čl-talniških prostorih na 1157 E. 61st St. Knjige ae lzposojujejo vaako nedeljo od 9. do 11. ure dop. In Vsak četrtek od 7. do 9, z več. Vsa pojasnila dajejo: Ivan Marn 1107 E. 64 St. predsednik. K. Lenče 6218 bt. Clalr ave. tajnik. 1 Jan 13. ___i____
VRH PLANIN Sam. pevsko in podp. druitvo ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu lu pevske vaje vsak torek in petek ivečer ob 8. uri zveč. Predaednlk Fr. Grdadolnlk, tajnik J. Rotanc 426 B. 158 St., blagajnik K. Mandelj 15712 Waterloo Road.
1. april 12.
CIRIL METODOVA PODRUŽNICA it. 24. uatanovljena 25. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci ali oa Italijani ker ne morejo priti v slovenske šole. Letni prispevek za člane Je 60c. Beje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne v Knau-sovih prostorih. — Predsednik L. J Pire 6119 Bt. Clalr ave; tajnik John Vidervol 6127 St. Clair ave Mike Setnlkar blagajnik, 6131 8t. Clalr ave.
4 avg. 11
LOŠKA DOLINA
zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdinovl dvorani. Odbor za leto 1913 Je sledeč: J. Turk, 3958 Bt. Clalr ave predaednlk, J. Kraševec. podpredsednik, L. Srpan, 6315 Glass ave. prvi tajnik, Fr. Kotnik, drugi tajnik, Ant> Mlhelčlč blagajnik. Društveni zdravnik je dr. F. J. Kern, 6202 8t. Clalr ave. Druitvo daje $7.00 na teden bolniike podpore in $100 amrt-nl začaano, dokler Je blagajna ie bolj fl.oo in nič
•V. FRANČIŠKA, it M, K. J. S.
ima svoje redne seje vsako deljo v mesecu na 2«96 1 Predaednlk Bgldlj Vrhovec 79 St; prvi tajnik Josip Perko. Grand ave.; zastopnik A. ft 1618 Otter ave. Rojaki se obilnem pristopu.	1.
SLOVENSKI SOKOL
telovadno In podporno druitvo
ima svoje redne mesečne seje vi tretjo nedeljo v mesecu na 61 Clalr ave. ob 9. zjut. Starosta Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernik B. 60 St.; blagajnik John Pekolj Bonna ave. Društveni zdravnik F.
Kem. 1. Jan. --
SV. ALOJZIJA (Newburg)
Kranjako alov. kat. podp. druitvo
ima svoje redne mesečne seje ko prvo nedeljo v mesecu v M. lovi dvoraui na 3611 E. 81 Bt Predsednik J. Vidmar 3566 B. 81 tajnik Josij Trček 3596 B. 78 9t B., blagajnik Ant. Fortuna 3693 81 St. S. E.	1. Jan.
SRCA MARIJE (staro)
žensko* aam. podporno druitvo
Ima redne meaečne aeje vsak četrtek v mesecu v Knauaovih štorih ob 8. uri zvečer. —(Predi Frančiška Lauache, 6121 St. Clair podpredsednica Mary Grdlna Clalr ave.; tajnica Fany Si 1170 B. 61 St.; blagajničarka Haffner, 1203 Norwood Druga tajnica Franja Ti zapiBnikarca Joslpina Jakšič; tajnica Terezija Vidmar, ' odi Nežika Palčič. Nadzorni odbor: Blatnik, Helena Mali Ana 8) Društveni zdravnik Dr. F. J.
19. marca

SOKOL, it «2. S. D. P. Z.
Slov. ženako podp. druitvo
ima svoje redne mesečne seje prvi torek v mesecu v SetnikarjevUl prostorih ob 8. uri zvečer. — Sti stka Zofija Blrk, 6029 Glass tajnica Fany Trbeinik 1161 Nc blagajnlca Mary Poznlk 1259 B. 591
3. avg.
CLEVELANDOKE SLOVENKE
ženako podp. druitvo S. O. P. Z. yi
imajo svoje redne mesečne sejo v»ar i ko prvo nedeljo v mesecu v prostorih I g. Smrekarja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden | in $500.00 smrtnlne. Slovenke so bijo za pristop. — Marija Polončl« J predsednica 8100 Union ave. Fraa«- |j ška Penko tajnica 3557 E. 81 Frančiška Juh blagajnlca 3533 Bbjft Street.	J*®- ♦
COLLI NWOODSK1 SOKOL" j[
Samostojno druitvo (4
ima svoje redne seje vsako Četrto node! jo v D. Stanišičevl dvorani, sedan j Joe. Gornik na Calcutta ave. Odbori! nikl so: F. Velkavrb starosta, Starman tajnik, Kr. Mandel blagajnik, g Ant. Dolinar zapianlkar, V. dr. zastopnik.^
suženjstvu je kriva vaša narodna malomarnost in nezavest in slaba vzgoja, krivo je to, ker ste pri vaših narodnih nasprotnikih zadolženi. To velja posebno lbratoni v stari domovini. Rešite se narodnega dolga, in rešili se ga bodete, če pošiljate svoje ctroke pridno v slovenske šole, kjer se bodejo otroci naučili slovenskega jezika, kulture in gospodarstva. Z marljivim narodnim gospodarstvom se bo narcd rešil tujih pijavk. Kadar se bo narod gospodhrsk^ osvObodif, tedaj se bo lahko rešil dolga in bo složno udaril na svc je narodne nasprotnike.
Narodi prihajajo do svobode z orožjem in bojno silo ali pa pridejo do svob de s pomočjo kulture. To sta dva najbolj močna sredstva. In /.a to deluje Ciril Metodova družba. Ona hoče in želi, da razširi narodno zavest in kulturo med vse sloje slovenskega naroda, posebno pa med one, ki so izpostavljeni največji nevarnosti potujčenja. In mi smo za delo, katero opravlja družba Cirila in Metoda, natančno smo sledili vsem njenim korakom, kajti uvideli smo. da le s pomočjo te družbe je pričakovati kdaj boljše kulturne bodočnosti lastnega nam našega slovenskega naroda.
Tajne bolezni.
>Pise dr. Josip Grahek.
Tajna ali spolna bolezen je ena najlbolj strašnih boleznij človeškega rodu. ne samo, ker se leti človeka s strahovito doslednostjo, pač pa ker se prenese taka bolezen tudi na ženo, otroke in vse potomce. Ta bolezen je posledica samo-lastnega izrabljevanja, nečistosti in nemoralnosti. Ta belezen je podrla že mnogo srečnih« družin, povzročila je že mnogo zakonskih ločitev, prinesla je nesrečo in g°rje marsikateremu nedolžmanu otroku. Mno gim je znanojrda je ta bolezen sramotna, toda jako malo ljudi ve, kako veliko gorja lahko povzroči tajna ali spolna bolezen. Te bolezni se prenašajo t. j. žena jo dobi od moškega, moški od žene. Te bolezni se lahko preprečijo, če se začnejo takoj zdraviti. "Ako oboli na spolni bolezni, naj ne odneha in naj se takoj javi zdravniku, kajti kdor zakasni tako bolezen takoj v pričetku zdraviti, ta bo silno odgovoren za svoje in /a zdravje drugih, in čuti|p bo sveje posledice prav grozno.
Statistika kaže. da je postalo 80 do 85% moških žrtev ene ali druge spolne bolezni, pre-dno so dovršili 30. leto.
Te boleznt se imenujejo "gone rrhea" in sifilis.
Najprvo bodemo spregovorili nekoliko o, sifilisu.
Kaj je sifilis? Sifilis je ena onih bakterijalnih boleznij, ki nastane radi spolnega občevanja zdrave osebe z nezdravo osebo, lx lezen lahko nastopi, če čista oseba oženi ali omo-zi nečisto, in ta bolezen se razširi tudi na otroke.
Najbolj navadni sifilis pride radi spolnega občevanja, in prvi znaki so rane na spolnem udu pri moških in ženskah. Te rane se radi zdravljenja pečasi odstranijo, toda polagoma nastanejo drugi znaki te bolezni, kakor razne pege po telesu, te: ški glavobol, i.t.d. Vendar to konečno tudi preneha, vi ste brez beležili in popolnoma dobri. Prej ali pozneje pa, ob primerni priliki, se bolezen zopet pokaže in sicer mnogo huje kot prvič. Lahko udari na vaše m°2gane, na kosti ali usta. V svojem poklicu sem videl več strašnih slučajev, katerih nekaj lahko omenim.
Bila je neka -zeha, stara 28 let. Prišla je v moj urad s popolnoma zakritim licem.. Ko je odkrila obraz, sem bil iznena-den, ker sem opazil, da ji je nos in gornji del ustnic izjeden od sifilisa. Bila je res silno žalostna slika.
Pomisliti si tako gnjilobo, lice brez nosa. Res strašen pogled. Ta žena se je vlačila po ulicah, in v dotiko je prišla z moškim, in nihče ne ve koliko
■MnVF _	* -»' p.	; ■ . ., . .«...
i ClEVELANDSKA v^lMERIKA.
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
.......
Poumwn. iUrilk« po 3 canta.
Dopm km podpU« In ottbnoid m n« spremijo
Vin pisma, (lupini iti <lcu«r tmj . J ju>Jilja nn:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
#119 ST. CLAIR AVE. N. E.
; CLEVELAND. O.__
EDWARD KAM9H, Publlnher. Lone J. PIRC. Bdttor.
ISSUED TUESDAYS AN'D PKIPAVS.
Re*.I tir l.TOOO tl» rnliir« <Kr»l«er»i In th«C»$y (	nd and elwwhfrc. AJ-cr- ■
tUintf r te* on request.	'
TEL. CUY. MINCtTOH f g ^^^^^^^^^^^^^^-----
Boter«! n* *ccon;l-cU»j m«tt?r. Junuorr
ftih 160*. »t tlir ']>(»«( ofno*»tCle*«Und, O. 1 «n<1cr the Act of M»n li 9, 1«7», __■ .1 ^
NoTj55 Fri. JuTy 1113 Vol VF. I
_ 1 ! Iz življenja prve- J . ga človeka,; <
—. _ , J: j
Kakor vemo jako mah <» živ- j ?\]tMu naših nekdanjih največ- ( jili mož., tako nam je tudi ja-ko malo znano o življenju našega prvefca Adama. Koli- ( kor se piše v sv, pismu, in ko- . li^cor naip govore pravljice raz- s nih narodov, vse je jako 111a- j lenkostno in površno. Zgodo-vfna nam pripoveduje nekoliko o, hrani prvega človeka, toda samo toliko, da vemo, da je ' žkel od mkka'ji*, 'iijedu. toda o ^ njegovih zadnjih letih se po- j pOlnoma nič ne govori.
i Pa tudi iz njegove rane mla-dosti in mUUeniških let nam ni s
*	»sti znanega. Ako bi vrjeli
raznlni jvcfročilOni, tedaj bi mo- {
rali trditi, da ni prišel Adam
.	s
svet tekom predpisanega
IfpK kakor vsak iznied'nas Ijn- J dij na svetu, pač pa že — šesti dan. No, pa na tem mestu moramo tudi zgodovini nekoliko J skozi prste pregledati, ker do- j bfo vemo, da niti Adam, niti niftče rii)egovih sovrstnikov ni
pisal tf'1«MJri#odcWtiW;
Kolikor sfc more dognati, je ■ to,[ da'so ga v. rnjn jako radi videli,- in d »tem »e lahko jttydi ^ prepHfapiq, ker bil posfav-Ijfeti poglavarjem cele zemlje, VJ^e mu je meralo hiti pokor-iu>. Nekateri'1 mislijo1 (in to ni baS me roja j 110), da je bil tudi • takoj slovesno inštaliran, kar ' pa seveda za nas nima velikega pomena.	;/>f ;
Kakor (►prayi sv. pismo, . je ' bil Adam prepoden iz raja, in zgodovina zo|>et ne pove, jeli stto zgodilo v resnici, ali je Adamu postalo tako dolgčas, \; raju, kjer je prebival med s»-trto zverino in kačjilni. Najbrž j se1 je fiSa*1 na.veličifl' enoličnega življenja \n:j* piistjl rajp * I Nekateri mislijo, da je znal . A|dam- govoriti samo v enem . jeziku, in kaj /a to, saj tedaj j ni imel koga, s katerim bi govoril <v raznih jezikih. Ked<ij je šel b. domače hiše. kak dol- . £0 je bil v raju, ali če so mu ' fnogoče stariši prej umrli, prečno je odšel y svet, o tem se ■ tie ve nič .Veina« samo,1 da je pil sililo bogat, ker je posedoval celo zemljo in vsa nn rja, ii. j je injel innogo zverinjakov z najbolj raznovrstnimi .živali.
Pa izmed vseh teli vprašanj, je najbolj teško 0110, ko se Vprašamo, katere narodnosti je &il Adam. in če še nadalje vprašamo, bi radi zvedeli, kakega
•	{»Jitičnega prepričanja je bil : Adam. ali je bil republikanec, socijalist. ddhJLokrat, liberalec . ali klerikalec?
j Na prvi hip se na to vprašanje ne more gladko oilgir ^oritl, ker nam manjkajo točili«! podatki. Xo. znano je tolik(». | oa Adam nikdar ni bil razkričan I kot \ elik patriji t. {Nekateri pravijo, da raditega nI bil pa-trijot, ker je bil dvorni človek in raditega ni smel kazati svojega osebnega prepričanja, drugi pa zopet trde. da Adam j niti vedel ni, da se s krikom j in navdušenjem kaže patrioti-]
Pa pustinm to^ in |n>jdini'jj
1 kar je tudi naravno, ker ^la-* varji zemlje živijo navadno o-j = sami jeni, in drugi trdijo celo, da niu**ča<opisov ni čital, kar i » se Iti pa lahko oprosti, kajti 9 on ;e bi! sam in ne torej brez 7/ njegove vedli sti ni moglg ni-; , česar /goditi. iDrugi trdijo, da » celo svoje življenje ni bil nik-; ' !<dar bolan, kar se precej lahko '» vrinile, ker ni nikjer zapisano, da bi kdaj zdravnika priklical ' k svoji bolniški postelji. Ker pa ni bil bolan, se mora to največ j pripisovati temu, ker je vftdnoj bival 11a pr stem zraku iti če je šel kani na potovanje, je I j šel vedno peš in se torej ni 1110-' gel nikjer poškodovati. No. nje-. ' grivo .življenje, kakor vidimo/ t je 'bilo precej pusto, in Adam je nekako živel tako kakor/i-| vijo puščavniki.
Ko je pa prišla Kva !iz "Re- 1 bra", (pokrajina v severnem delu .\danioVegd telesa), se; liani zdi. da je postal Adam bolj živahen.1^ Kvi, ki je po- < stalu Adamova žena, ali naša najstarejša mati, se govo- 1 ri. da je prišla k Adamu kot devica, (dasi zgodovina ne pove. kake dolgo je kot taka 1 ostala.; O njenih deviških le- 1 till se" pa sicer ničesar ne ve. 1 No. ž a to se pa lahko reče, da je imel Adam vso pravico vzeti Kvo za svojo ženo, kajti ona Kva je bila tedaj edina ženska na svetu. Tudi se je Adam poročil brez duhovna in brez sodnika, kajti j-a yen K ve in A-dama tedaj' ni bM\) žive človeške duše na svetu. - Prihranil si je tudi -nekaj denarja, ker mu ni bilo treba plačati zenitov a 11 j s k e Va Vi ;|yol jc ikja.
Iz njiju zakonskega življenja ^ se le malo ve. Iž prVih" mesecev Evinega zakona še le toliko ve. da Kva ni bila ljubosmnna, ker ni bilo. nobenega lepšega v moškega kot Adama, kajti raz-ven Adama ni bilo nikogar .ia svetu. 1
K.	...	S
\ , pa /nniip.je. da zena rada zaide iz pota kreposti ter začne misliti na slavo in bo- ^ gastvo. I11 tako ;e bilo tudi pri .
nasip rvi mami Kvi. Kakor smo
.t
/.e rekli, je bil Adam silno bo- ^ gat .kajti v .oblasti je imel ce- . lo zemljo. No, to pa Kvi še ni \ bil /lovolj, in sama pri seb|jj| ' retla; Ker sem jaz prva dama , tukaj, bi bilo dobro, čč bi iska- .
•	•	S
la protektorja za svojega nio-ža!
Adam Pa. st;,r' konservativec. je takoj spoznal, da nekaj , ni prav pri ženski. Kmalu je sprevidel, da bo moral pod leči ^ kot gospodar in se udati svoji ženici brez kostuma. Nastal ^ je prepir v raju. Adam kot prvi človek, se ni hotel pokoriti 13 sprva ženi, ki je pfišla iz nje- ? golega rebra. Toda, čimdalje ' se je ta hišni boj vršil, tem bolj | pokoren je postal Adam sw ji , ženi-
Kakor hitro se je pa v ne- j 'bf^h' dognalo .da se je Kva . emancipirala, tako hitro je bil izdan poseben dekret, ki pravi, da je Adam zopet postavljen | edinim gosp darjein zemlje. Toda žal, da ta dekret ni ohranjen, najbrž ga je uničila Eva, 1
ko je bila zaledno z Adamom , - ; , t spod ena iz raja.
Nekega dne je pa Kva, ker	\
je bila posebno priliznjena,
vendar pregovorila Adama, da	;
je vgriznil v jabolko. (Eva	'
namreč ni h tela nič kuhati.	.
odkar je 1>il Adam imenovan ^ • • • t
glavarjem remije.) Adam je
bil seveda lačen, pa je začel je- ! sti jabolko. In sedaj nam zgodovina pove. da je Adam m o- ' ral y. raja. ker je poslušal na- 1 svet Eve in se njej pokoril.
Nekateri mislijo, da je bilo	s
pregnanstvo Adamovo preor	<
stra kazen, ker Adam je na-	1
redil s tem svoj prvi pregre-	i
šek. V današnjih modernih ča-	| sih je navada, da se zločinca,
ki je prvič obsojen, milostno	|
kaznuje, Adama se je pa tako	I
|trdo kaznovalo, da ni trpel sa-	<
, i 1110 011, pač pa trpijo vesoljni	1
; potomci cele zemlje, katerim se	1
i o Adamu niti sanjalo ni. Pro-	1
kleta Eval Adam jo je klel,	I
kajti njegov gospodar na nebu	! mu ;e zapretil, da bo zemljo . obdeloval, osat bo jedel, žena
I	j bo pa njemu pokorna. Buda-
II	lost! Vse to se ni spolitilo. -; Ženske so danes gospodarice
nad moškimi. In tako v sv. pi-ijsnui zopet ni prav povedano, : da bo ženska podložna možu. . Kaj se! Dandanes je moški J
i
pravi suženj ženskih "zmajev"! In po našem mnenju bi Adam (danes še raje osat jedel, kakor osel, samo da bi se znebil Eve, ki je prišla iz. njegovega rebra.
Nadalje pravi sveto pismo, da sta imela Adam in Eva 360 'otrok. Kako se je nadaljeval I ta človeški rod? Ali so se bratje in sestre meti seboj poročili ? Kajti kaj druzega ne moremo misliti, ker prvi človek je bil 1 samo Adam in prva mati sami) Eva. in ta dva sta imela otreke. Ce se je hotel torej človeški rod množiti, so se morali bratje in sestre medsdboj poročiti in ženiti.
()j ti. Adam, oj ti Kva. koliko gorja sta zakrivila svetu. Kolje bi bilo, da ni bilo nikdar uik.gar izmed vaju na svet,( kajti danes ne bi bilo republikancev, demokratov, socijali-stov, liberalcev, klerikalcev, da ni bilo vaju, nep slušna otroka \/. raja, na svet! Tako sta pa odgovorna za vse delavske nesreče. ki se danes pripetijo, od-gov, rna sta sploh za vse. kar se godi 11a svetu. K-do je pa za vaju odgovoren, da sta prišla na svet delat zdražbo. to pa ve oni, ki vaju je v raj postavil!
Družba sv. Cirila in Metoda.
(Spisal G. v. H. S.) Prirejeno *a C. A.
. Kdo je Slovenec in ne bi vedel. kaj je Ciril Meto,voda družba?
Mi mislimo, da ni takih Slovencev, ki ne bi vedeli, kaj je Ciril Metodova družba, da ni Slovenca, ki ne bi poznal plemenitega in resnega dela. ki ga opravlja ta družba za narod slovenski. Kdcr pa prezira to (iružbo .ta ni vreden, da nosi slovensko ime. Desetletja, odkar je bila ta družba ustanovljena, ja,sno pričajo, da je bila ta družba prva in največja potreba za slovenski narod, in da jf> m^aiifo šteti za najlwij važne narodne zavode. 4 Da ni bil0 slovenske Ciril Metodove družbe, tedaj bi bili še dailies naši ljudje v Istriji. na Štajerskem in Koroškem P°~ tiskani nazaj in prezirani. še danes Ibj povsod Italijani irt Nemci gospodarili in se norčevali iz slovenskega naroda. Se danes bi imeli Slovenci v stari domovini sanio pravico davke plačevati in molčati, kadar se g^e za njih življenski obstoj. Družba Cirila in Metoda jje pa s pomočjo svojih šol in po starisih naučila Slovencc!. da niso sužnji v svoji lastni hiši, da tudi njih jezik nekaj velja. da so Slovenci veja na velikem slovanskem drevesu^ da' imajo milijone in milijone "bratov istega jezika, od katerih so razdeljeni s pomočjo Nemcev it* Italijanov, toda s katerimi jih veže skupna ljubezen in bratski sporazum. In med ameriškimi Slovenci ni malo znana ta stvar. Z največjim zanimanjem čitamo o krasnih darovih ameriških Slovencev naši slovenski šolski družbi. Pobiralo se je za zvonove, kapelice, in za vsako drugo stvar. Vse to je lokalnega pomena, nikomur nič koristi, Joda darovi, ki pridejo za šolsko družbo Cirila in Metoda, koristijo slovenskemu narodu v obče, kajti s pomočjo teh darov se uče slovens ski otroci, ki bi sicer zahajali v nemške ali italijanske šele, da so Slovenci, in da imajo tudi oni Svojo kulturo ne pa samo narodi, ki skušajo neprestano slovenski narod politično in gospodarsko zatirati.
Slovenski narod je dober, predober, zato je pa preveliko-krat žrtva tujih izkori.ščeval* cev. kakor tudi domačih, ki se našim ljudem približajo pod različnimi krinkami in mu hočejo iztrgati iz srca vse ono, kar ga veže na slovensko domovino in na krasno slovensko govorico. Slovenski narod v mnogih svojih mestih še ni prišel do gospodarstva, pač p* pripusti, da mu tujci gospodarijo, iti kakSno more biti to gospodarstvo, lahko vsakdo ve. kajti mačeha še ni nikdar skrbela za otroke prve matere.
ririiii* tu nr! ii telil • V'H^iilll
^ I	J * I
tem k vratom, ko mi je še po-■ vedala, da ima okoli 150 moških isto bolezen od nje.
Mladeniči in deklice, kadar hočete napasti nemoralnost, 1 pomislite, kaj vas čaka.
iDrtigi slučaj ravno tako žalosten, je bil sledeč: Neki člo- | vek je bil v Ameriki več let. žena in hči pa v stari domovini. < Prihranil si je neka; denarja in 1 ga poslal domov družini, da 1 pride za njim. Da proslavj ta ; dan. gre nekega dne y mesto in 1 se tam spari z zloglasno žen- ; sko. Kmalu potem je prišel k meni s posebnim slučajem sifi- > lisa. Takoj sem mu povedal, j da naj zadrži družino v starem- 1 kraju, toda bilo je že prjfpoz- j no, kajti družina je bila že na , potu. Kaj naj ta človek naredi? ( V desetih dneh ima dospeti družina, a on se nahaja v naj- « slabšem položaju. Opomnil . sem ga, da naj razloži ženi, da je bolan. In res pove ženi, da i ga »želodec boli. Vse je bilo i dobro skozi teden, toda neke- j ga večera je bil pijan, prišel je j dom v, pozabil svojo lwlezen in i jo je tudi ženi izročil. Cez ne- ■ kaj dnij pride tudi njegova že- i 11a v moj urad, da jo ozdravim, i Tudi ona je debila slučaj si- i filisa. Njen mož je grenko jokal radi zločina, toda bilo je prepozno. Bolezen se ni hotela ustaviti. Mati je bila radi tega silno jezna, in je v svoji jezi večkrat tepla hčerko. Nekega ; dne se je hčerka ranila z no- j ženi, in mati ji je prala roko ; in tako je svojo edino hčer zopet zastrupila s sifilisom. Ce- ' la družina je postala -žrtev sifilisa. Ker mož ami dovolj pazil na zdravljenje, je obolel tudi na vratu, na ustih in jeziku. Malo pozneje so mu začele gnjiti kesti na telesu. Tudi žena je bila neprestano bolna. Mali deklici se sicer ni mnogo poznalo, oblačila se je lepo, in Bog ve, koliko ljudem zna še ona prinesti sifilis!
jPomislite na ta slučaj in zra-čunajte, koliko mora nedolžna ženska in deklica trpeti samo y radi tega, ker se je njih oče združil s slabo žensko. Bila je to sicer njegova prva slaba pot, ^ toda ga je dovolj naučila.
Da se pa sifilis lahko dobi . tudi s poljubovanjem, je znana stvar in.nam svedoči sledeči 1 slučaj:	:
j\\'ka mlada deklica, stara 1 20 let, hči bogatina, se je sha- j jala s svojim ljubimcem. Bila sta že zaročena in pripravljena, da se poročita. Mladenič je 1 imel sifilis, ona pa za to ni 1 vedela. Vsak večer, predno sta t se razstala, »ta imela -navado, da sta se poljubovala. Kmalu potem je ona začutila^na ust- r niči bolečino, ki jo je Jako vznemirjala. Vprašal sem jo, koga je poljubila in povedala mi je ime svojega ljubega, nakar sem ji svetoval, naj ga pripeke ali pošlje k meni. Prišel Je drugi dan, in ko sem pregledal njegova usta, sem pronajdel, da so polna sifilisa. Vpra&al sem mladeniča, kaj ima in je « dal svoji ljubici. Skoro v neza- q vest je padel pri tem vprašan* J ju. Zaroka se je ovrgla, ona je j zapustila mesto, da se skrije, i| a on se nahaja v neki blaznici. j Ta mladenič je uničil življen- j je mlade devojke, in po pravici I bi zaslužil, da se ga pošlje v J
ječo.	J
Vzemite si za primer one tri J slučaje. Toda na tisoče takih j slučajev je in še hujših kot so t
Sik? • * ■' ' .....
AMERIKA IN AMERI KANCI.
(Spisal Rev. I. M. Trunk)
Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana irt tiskana v 12 zveskrh ter obs-ega 608 strani v osmerki. V knjigi je najti muog<o zanimivosti o ameriških Slovencih in tudi poučne zgodovinske tvarine, Polna je lepih slik nanašajočih se na naš slovenski živelj v tej deželi.
Vsa knjiga velja $3.60 in za vsako slovensko hišo je lepotič-je; za vse rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spomin. Da se iz knjige kaj ne izgufl>i. je priporočati, da se, da vezati in tako lepo ohrani.
I zda tel j je imel zato velike stroške pri tej knjigi, zato pa
' ^ )()|)jtI°': t-^ri t X- Rje v I. \r. Trunku, Villacli, Austria^ ' ali pri Rev. Alojzij Blazniku, | Havers t raw, N. J., pa tudi mi |
radi posredujemo v to, ako se R nam znesek $3.60 dopošlje. |
Rojaki, sezite po tej lepi in |
zanimivi knjigi! v	'
i. '*'* .''i •--- '
—Naša t|$karna inia v za-., logi natančna vprašanja in odgovore, katere mora znati vsak, ki hoče postati drtžavljan Zje-dinjenih držav. Vprašanja so tiskana taiko, kakor se v resnici pišejo in tudi tako kakor se izgovarjajo, kar je velika olajšava rojakom, k' ne znajo dobro j čitati angleško. Cena enemu iztisu je 5 centov za izven me- | sta 7 centov.
Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna.
L« H« Al TISI f
70S Williamson Bldg.
^ Loti in hiše naprodaj poceni na St CUirAve. v
Nottinghamu. Tlakovana casta. Lepe trte na lotu.
1	t
Vprašajte pri	\
M L. Recher, Euclid, Ohio tč
Čudovita zdravljenja.
000-
Za kronične bolezni med našimi ljudmi.
v
-000-
Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso mogli pomagati.
-o---1.
Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili
cdravje in srečo, prosti bolečine in skrhi.
. Ce trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en fj
lan, pač pa takoj preiščite ta zdravila.
Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati.
n naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti
noderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni.
Z mikroskopom, sekalcem krvi iti X žafki gledate bo-
ezni naravnost v cbraz, in če vam je znano, kaj vam dela V
preglavico, tedaj je zdravljeuje gotovo.
Mnogo ljudij, ki so ze leta trpeli na kroničnem katarju, evmatizmu, želodcu, pljuč'*h, na nervoznosti in krvi. ker liso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta irad kot zadnje zavetišče, in so sedaj ssdtavi, močni, in srečni.
Njih imena in pisma pclna zahvale, so na razpolago v - | naših uradih. Pridite in poglejte si jih.
Ne zgubite upan>. dokler se niste posvetovali z
Dr. L. E SIEGELSTEIN,
308 Permanent B14g. 746 Euclid Ave. bliau 9. ceste. |
Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne.
od 7. zvečer do g. zvečer.
Ob nedeljah od 10. »juti«! do 1*. dopoid	||
KDOR HOCE-DRLA	\
1 1 ■ "■ p
E ir' v♦«>tui iiioi««>ko %Auai»*itt	«m	>
k	_ '	---—	4
l da ae bo lohko la Mtro bm »Mte«« pri««l	obMg« »k»<r.
t	m*g\. ninomitTMUulopotRb«. ■nromu a« «ngl. pU«o. «pl»orM|«	.
P »ncMbtfe \>i»em ta k«ko w dMUm »«Mflkaa^l dr«»TU»a. Vrhateca knji«» . t l>aadoada}«^*H|t «S»-laaagl.Mo* to^r. K«j(«a trdo ta ok»*ao » t platnu Tf«aaa (aad rtra**) »taae W OO N *c do« prt:
I V. J. KUBELKA, »t. I«a, Ihw latX ;
i * Sdtao ta »jT«e«	aa«!. \m racatk «4ot. k«U% PWt« pacMtk. ,
____ " 1 11 ' &
$25.00 GRAPH0PH0NE J^Jj
I	- J ;;^	,'	J1" ' . ___^J_T^SZ'
\ Mi smo pooblaščeni, da razdelimo te $25 govorilne »troje med ljudi samo za reklamo tvrdki, katera jih izdeluje. Pridi, da ti pokažemo in razložimo.
__ —__ — aa% a v tv^	0
5707 Si, ( i, i K j\ Y i*.
!'i	ink	iTZZ Aličovjek h
>lovcflska uoorofleioa L\tn p0dau*a
■ •
-- .'..... ""—
Ustanovljena 18. &"prOf1.! . Glavni sedel:'1	■: f|'
I novembra mo. ESU Cleveland, O. ,
.. . I V , ) ......'■ — ^B ^^F -1-—p——	oNi dolgfr tega, ko
——^mmmmtrnmi	n

Predsednik: JOHN GORNIK,. «106 St Glair Avenue. Podpredsednik: MART. COLAR1C. 15820 Calcutta Ave. TaJnlk: PRANK HUDOVEKNflf, 1248 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC. 5810 Prosser Avenue. m	Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Bpllker Aveuue.
■ nnoeorniki; ANTON OST1R. 6030 St. Clair Ave.; FRANK *ORlC. 1866 Kast 56th Bt; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clatr Avenue. JOHN MAJ3BU. «128 Glass Avenue, forotmkl: ANT. AHCIN, 6118 St. Clalr Ave.; FR. iIB*RT. 6124 Glaaa Ave. Poobiatterteo: ANTON GRDINA. 6127 St. Clalr Avenue, i Vrhovni zdravnik: J. M. BELIŠKAR, 6127 St. Clair Avenue.
dupUi In drute uradne stvari, naj ae poftlljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika.' Zverino glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA"
w
IZ GLAVNEGA URADA S. D. Z.
Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu maju, 1913.
PRVI MESEC DOLGUJEJO.
Pn 'štev. 1. Cert: štev. 4 Anton Zorčič, rorjos. Zokalj, J2 And. Ferjuc, 28 John Zdovc, 34 John Klopčič. 51 Fr. Ko-čevar, 55 Fr. Matjašič, 62 Jcfin iVegel, 77 Jos. Lončar, 87 R. Maner, <}i Fr. Okički, 96 John Pugelj, 97 Ant, Kuhar, 107 J. Muhict 116 Mat. Vertosnik, 1119 M(art. Klopčič, 148 Frank Pire, 159 Jos. Zupančič, 160 Eug. Paušič, 161 Jak. Baškovič, 164 Jos. Supan II, 170 Jer. Anžur, 172 Ant. Starte, 175 Ant: Sruci, 191 Al. Hribar, 230 Mike Jalovec II. 234 Ana.. Papež, 239 Ig. Kočevar, 247 Fr. Šepec, 248 Jos. Pureber, 249 Al Vertošnik, 259 John Dvornik, 260 John Gašperin, 269 Fri Osredkar. 279 John Velkovrh, 285 Martin A v sec, 286 Fr. Certalič, P90 Stefan Vihtelič, 301 Al. Špehek, 302 Mich. Turk, J<>»- Zupančič, 311 Jchn Zakrajšek, 316 Ant. Zgajner, 345 Anton Cek, 360 Jos, Ferlin, 261 Fr. Klopčič, ,363 John Avd#v% 368 Jos. Miklič, '369 John Blatnik. 372 Fr. Rant, 377 Mi>, Urh, 397 Ant. Keivič, 407 Frank Udovič, 408 Fr. Hren, 497 Al. Mam,.509 Al. Brulc 525 Jos. Pretnar, 544 John fntihar, 547 Fr. Marn, 568 John Valenčic, 5S7 Fr. Kovačtč, 590 J. Zdovc, 591 John Straus, 592 Jos. Volčanšek fi05 J s, pgrtn, '>71 John Hudoklin, 743 Jos. Rožen. 745 Al. Pape^ 849 Fr. Derjak, 857 jos, Laušia, 958 Jos. Zdovcr*,fi(>	nafave, kakor ftidf spola.
Matjašič II, 163 Leo. Baškovič. 7 r	*** • «
Pri štev 4. Cert. štev. 8. Fany Oštir, 551 Fany Okički, 613 Ana Dragan, 614 M. Sile I., 682 M. Sile II, 902 Ivana ulk, 903 Agnes Susman. 905 J. Oberst, 906 M. Skaber, 907 Jo, Ordina, 908 F. Žagar. 910 Jos. Kolenc, 912 R. Gornik, 913 M. Jenskovič, 915 A. Butala, 971 Ter. 'Marolt, 973 R. n id aršfč. 979 M Novak. 616 Jos Ogrin. 638 M. tJrUančič, 3 Ag. Matjašič, 101 Fany 2ulič.
Pri štev. 5. Cert. štev, 534 Jos. Longar, ^82 Frank Mišič. Pri štev. 6. Cert. štev. 541 Fa Lopati£.u l Pri štev. 7. Cert. štev. 468 Jos. Fuflart, 474 M Pečjak, "83 Fr.Mikuš, 238 Jos. Jierkopec 1, 528 Ant. Na gode. 862 Jos.
iotnik,
m
S
(Fri štev. 7. Cert. štev. 981 J* s? Berkopec II. Pri štev. 8. Cert. štev. Anton Omahen 632, Leopold G ta j/e r 916.
Pri štew Cert. štev. 667 Jos. Lehnjak, 721 John Mar-
IiTohii Papež..
10. Cert. štev: 797 l^ud. Barte.
štev. n. Cert. štev." 729 Ivana Stepec, 732 Iv. Arko, 754 A. Blatni^ 890 F. Turk. <;87 M. Dfolest, <>89 M»«"v Rigler , . ^ Pri štev. 12. Ctfrt, stev. 819 Jos. Koparc, F. Frank Pri štfv. 13. Cert, Čtev. 844 Maryt)berstar> • Pri štev. 14- Čert. štev.' Lijld. Žlindra.
PR$ MESEC SUSPENDIRANI.	1
... j* jff 8B M- imt B. JOB S	AI
Pri štev. 1. Certl štev. 44 Val. Koc^č, 109 Fr. Papšič. 117 Jos. B rožič, 130 Am. Lekan, 132 Fr. Bs;c, 152 Jon Papež, 156 Fr. MrvaV, 187 John Augnstin 194 Jos SnkLvec, 232 Avg. Kotel 293 John Flatiman, 306 Ig Žtvoder. 357 Ig. Smuk, J73 Fr. Grandovec, 378 Val. Merkužič, 457 Em. Paušič, 498 Fr. Mule, §65 Fr. Valenčic, 567 F f. Stokar. 624 Jak. Celinski, 853 John Soršek. I. Pri štev. 7. Cert. stev. 749 Jos. Kocjan. Pri. štev. 10. Cert. štev. 800 Jos. Vidic. Pri štev. 11. Cert. štev. 7^7 Ana Tekavčie.
& •	y
DRUGI MESEC SUSPENDIRANI.
!v 1 i.- f"'V	•
iPri štev. i. Cert. štev. 204 Fr. Nusdorfer 241 Frank Hren, 383 Karol Auguštin, 675 Ant. Stopar. Pri štev. Cert/ štev. 532 Ant. Vidmajer. Pri štev. 7. Cert. štev. 4«i J«s. Marinke, 583 Fr. Petek. Pri štev. 9. Cert. štev. 651 Fr. Cvar, 658 Jr s. Mihelčič.
I
^OVO PRISTOPIH.
K štev. 13. Cert. štev. 1000 Jer a Kgferje, jycoi Rozi Jerič. K štev. 7. Cert štev. 1002 Anton .Potokar. 1003 John Breznik: V .	.
K štev. Cert. štev. 1004 Ivana Valenčič. K štev. 5. Cert -štev. 1005 Jakob Sušteršič K štev. 14, Cert. štev. 1006 John Končan. ,K štev. 2. Cert. štev. 1007 Ana Lenarčič. K štev. 10. Cert. štev. 1008 Ant. Rudič,
K štev. 9. Cert. stev. 1009 Al. Perhaj, loio joh. Adamič.	7,7 A|0jz pcngal, 784 Jos. .Peterlin, 188 Ant.
1 Jak. Boh, 1012 Fr. Ječ.	Fr Pirnat. 827 John Pengal.
K.štev. n. Cert. štev. .013 Ivana Zupančič. 1014 Ana	K §tev. l0.?Cert. štev. John Martinšek.
šič. . ^	* ' "
K štev. »1. Cert: štev. 1015 Martin.Rogelj, 1016 Jos.	Kuk-
In, 1017 Jak. NovoscL 1018 John Kadunc, 1019 Tcmaž	2ele, 1020 Jos. Torkar,
K štev. 4. Cert. štev. ton Matilda 2orc»Č (otrok),	1022
Ivana Maček, 1023 Aug. Levstik, 1024 Hel. Petkovšek,	1025
Mary Gorenje, 1026 Mary Anžlovar, 1027 Mary Sega,	1028 Ana Boldan, 1029 Ana Opeka. - -

II. I9»3-
svoie
življenje.
na Nemškem umrl starec, star m let. Ob; priliki njegove smrti, se je mnogo razpravljalo, kako si je mogel ta človek podaljšati svoje življenje, da je doživel tako starost, kako je ta človek živel, in kako je mogoče še kar kemu drugemu, da doživi isto starost. Kajti štattistika nam kaže, da je izmed milijon ljudij le eden tako srečen, da živi več kakor sto let. iPri tem mora seveda nastati vprašanje, kak-Sna umetnost j'e to, da se da življenje podaljšati. Kajti, ko-nečno vendar- vsi le radi živimo! v
Ali si človek v resnici lahko podaljša svoje življenje? Ce si ■to stvar ogledamo iz znanstvenega. tedaj bodemo rekli, da nikakor ne. Podaljšanje življenja samo ob sebi nikakor ni mogoče. Toda človek, če -je pameten, in se ravna po gotovih navodilih, lahki: vedno podaljša svoje življenje s tem. da se izogne nevarnostim; ki spodkopujejo, njegovo življenje.	f f Statistika nam zopet kaže, da je povprečno življenje človeka med 45 in 50. letom. Mnogo je zavisivc človeško življenje od podnebja, kje stanuje.. mnogo je odvisno, v kakih razmerah .živi, in mnogo je tudi zavisno od splošne človeške
-Neki jako dobro znani angleški zdravnik je pisal v neki knjigi, da imajo najkrajšfc življenje peki in čistilci kanalov, kajti njih življenje je povprečno od 23- do 35 leta, dočim živi Kmet najbolj dolgo. Morebiti bo marsikoga zanimalo, če podamo nekoliko statistike o človeškem življenji! v raznih človeških poklicih:
Rudarji žive povprečno 32 do 40 let, kamenoloini povprek" no «cd 38 do 50 let. zdravniki pa od 32. do 38. leta..
Te številke !f>i bile na prvi pogled jako čudne, vendar, ka kor nam kaže natačna statistika človeškega življenja, so jako resnične. Ta statistika nam tudi pravt, da živijo 2ene povprečno 5 ali 10 let več k a kqr^ilycski, in to raditejja; ker j smfrne v življenja iji
so
kejr nimajo toliko rfkrbi kakor moški. Najbolj zdravi in najbolj $tari ljudje se nahajajo na Irskem in v avstrijskih Alpah, k čemur mnogo pripomore zdravč j^dnebje. -ki vlada v onih krajih. "
Najboljši pa podaljšate življenje s priprostim načinom vašega vsakdanjega .žitja. Kmeti živijo najbotlj pqtprosto. Kmet je od svojth mladih let na prostem zraku, nikdar ne požira dima iz tovaren, on je navajen vpečine in mraza v svobodnim zraku, s čimur si ojači ves svoj telesni sistem. Redkokedaj bodete slišali far-
merja. da bi se pritoževal radi
---L— 1 1 '=
bronhijalnega katarja ali drugih takih bolezni}, ki izhajajo iz prehlajenja. Jetika je na kmetih nepoanana. Vse one male bolezni, radi katerih mora meščan legati nekaj dnij v bolniški postelji, so farmerju nepoznane. Ako se pa kaka bolezen prime farmerja, si z rob-cen\ zaveže vrat in gre naprej za svojim delom.
Kmet je delal cel dan na svojem polju ,gre zvečer zgodaj spati, zjiftraj pa zgodaj vstane, pa ne bo čutil nobene utrujenosti. Meščan pa ima navado, da gre pozno zvečer k počitku in se valja po postelji še 6b času, ko je kmet storil že skoro polovico svojega dnevnega dela. Ob nedeljah pa gre nekoliko v krčmo, kjer povžije kos mesa in kozarec vina, in to mu koristi. Tako je njegovo življenje uravnano, redovito, in ni čuda, da so med farmerji najstarejši ljudje. Z redom v življenju si bodete podaljšali življenje.
o "
PRIPOROČILO.
Rojakom v San Francisco Cal. naznanjamo, da je nat> zastopnik za to mesto in oko lico Mr. Jakab Laušin 2iu 19. cesta. San Francisco, Cal. ki je splošnootnan in spoštovat v tej naselbini. Rojakom gs priporočamo, da se v vseh po slih, ki se tiče našle tiskarne h lista z zaupanjem obrnejo n; njega
_ _
Malijglasi,
Prilika za dom.
Ako ste namenjeni kupiti hišo in nimate veliko denarja in dclžni ne bi bili radi veliko, se vam nudi lepa- prilika, da kupite hišo za $1850 v slovenski naselbini. Hiša je za dvt družini, nese renta $19 na mesec in v popolnem stanju. Plačate samo $400, potem pa sti dolarjev na leto in 6% obresti Poizvejte pri Josip Zajec, 1378 E. 49th St. Tel. Central 649-1
R. , f,' (55) --
POZOHfc!
Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali, drugi poitewečil( mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da družba neče nič plačat^in Več" krat se sliši govoriti« da je to amerikanski liurpbug^ Toda to ni fes, ker družba. ddKro.ve da jo lahko sodnimi iprimc-rate do plačila, Mco^je i*varovalna polica pravilno narejena. Ce pa ne. je krivd| zastopnika ker na vsaki 'polici 50 pravila. fČe je vse pravilno narejeno, ste gotovi, cUr drobite odškodnino, ako vas dofetf nV^feča! Zavarujte se pri Joseph Zajec. 1378 E. 49th Street, Tal. Central 6404 R.


POZOR t
Naprodaj imam najfinejše vrste motor-kolo, ki bo gotovo zadovoljilo vsakogar. Ima fino opremo in izvrstno vozi. Vprašajte pri L. Henikman, 15606 Calcutta ave Collin wood Ohio.	(55)
Soba se odda v najem za dva fanta. Vprašajte 1003 E. 63rd St.	(56)
HISE NAPRODAJ,
Metta ave. 7 sob, 1 družina, cena $1600. Carry ave. 4 sobe, 1 druina, .cena $2200. E. 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry av. 8. sob, 2 družine, <tena $2400. Lake Ct. 2 hiši, dve družini, cena $1600. E. 62 St. 9. sob, 2 družini, cena $3000. E. 70 St. 7 sob, 2 družini, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši, 2 družini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša za 3 družine, zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500. E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 hiši za dve družini, cena $3350, Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več drugih. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E.
61 St.	' (57)
POZOR!
Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom v Clevelandu, Col-linwoodu in Newburgu, da sem prevzel od John Kunaverja dobro zrano trgovino s Singer šivalni stroji na 6024 St. Clair ave. Pri meni se dobijo tudi že rabljeni stroji od $5 naprej Kdor želi imeti šivalni stroj, in se neče kesati. da ga je kdo ogoljufal, naj se obrne samo na mene in na nobenega dnr zega, ker sem edini za to pooblaščeni prodajalec med Slovenci od Singer Sewing Ma-schine Co.	(53)
Rudolf Perdan, 6024 St. Clair ave.
SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi katerih dobite danes vat, kar dom ia vaio družino.
V naii popolnoma nanovo bile vnliko izbero, pohištva, kakor ko, kuhotfske omare, omare za ifolc posteljo, žimnice, poatelpne raznovrstni porcelan, kakor juho, rasne aldedke, vso kul ponve, lonce, nože, vilice, ilaco^ iss šestem nih drugih posod in priprav, lean

[
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO.......................
lOcJ
Polegle ZAVOD, automobile sta vse prilika. niQe. Postrežba to£na.

Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI rOCRUMK M
TRGOVINA S WWdlWM
T*w-'»r" 6208 StCUir-av ~
W

I
m
I
—Mi
ALI STE ŽE PONOVILI
U!
NAROČNINO? SAMO

DR. HOLLANDER,
zobozdravnik.
1355 E- 55th st, vogal St. Clair Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott.	Fri-41-65
B=g
Breskvar, 672 Fr Mule j, 67^ Mat. Velikonja, 679 And. Vever 742 Fr. Pekolj, 856 Jos. Zakrajšek.
K štev. 2. Cert. štev. 506 Ivana Zaje.	M^lif'
K štev. 5. Cert. štev. 508 Af. Godec.. K štev. 6. Cert. štev. 103 Fr. Žagar I. 425 Lov. Klun. 433 Jer- Oberstar. 438 Fr. Škufca, 859 Fr. 2agar II.
K štev. 7. Cert .stev. 4/66 Ig. Majer T. 713 Ifcfjjfajer H. 714 Anton Majer, 748 John Sterleicar, 751 Ant. Vidmar.
K štev. 9. Cert. štev. 64^ Jos. Godic, 652 Jos. Grbec
"" 1 ta Peterlin, 796
K štev. 11. Cert .št&v. 891 Fany Sajovici| K štev. 12. Cert. štev. 814 Jakob Strekal, 815 Fr. Virant. 870 Jos. Tcmažič, 872 Ig. Herbst.
. ČRTANI.	r
Pri štev. i. Cert. štev. 680 Fr. Plačar. Pri štev. 7. Cert. Stev. 477 .Frank Dernač. »Pri štev. 9. Cert. štev. 647 John Urankar, 654 Al. Gornik. OPOMBA:—Priobčevanja sprememfb krajevnih društev se v zadnjem času vedno bolj kasneje priobčujejo kal^or bi se ni oralo. Vzrok je, ker ni mogoče vse naenkrat narediti, ker se je članstvo pomnožilo. Glavtri vzrok tenvu je pa, ktr krajevni tajniki ne pošiljajo v redu narejena mesečna poročila. Mesečna poročila, katera se vrnejo društvu nazaj ne pošiljajo krajevni tajniki takoj nazaj, ampak čakajo 14 dni ali še več predno pride poročile nazaj. Torej prosim cen. tajnice in tajnike, da naj ^v /edu narede poročila, ker s tem delo meni prikrajšate in tudi preje se Ifliko priobčijo spremembe v Glasilu. — Spremembe za mesec junij in 6-mes. račun sledita v kratkem.
Društva katera še niso prijavili imena izvoljenih delegatov naj takoj narede, da zamorem sestaviti imenik,delegat, v
Austro- Americana {
s s. co.
Dlrtvk tna volit |si mod
Nfcw Yori. om In Avatr > -Ogrsko
I Fina podvorba, etektrilna	{[ II
j; luč, iz^rstfih kuhirya, pros-	11II
j! to'ri no, ka bi ne tretjega ra« -	till I
V reda na |H<tiji Kaiser Fraac	J"] J Joseph 1 in Martha Wa
shingtori. »govorijo.ae Vsi	§
J * zatrpale i.jeziki. Parniki od	{lil*
t |luiej«W«N Y ot 3 pop.	||f|
JOHN GORNIK,
WsthxH irttoš,
_mš n. cut mmmite
Priporočam aa vaam rojakom v nakup nih apomladanoklh la lotnlh aMak tar po moH In ta narojono. Priporočam aa ales v napravo uniform In l*vr*ufom vaa 4rem Priporočam tudi avojo voHko Salaps uaok
m- Rdini založnik vseh sokolskih potseM»a
Telefon Princeton 2402 W	»▼S^ffcanr
fummmmmfunrnTi n i> m mwniTnrfnwi wnww
lopi*, w sil mik la trpe* Sudani. Prodajani oMoko nkn slav. Mine
L.1 >P

ARGENTINA
May 28th
. v,-4 OCEANIA
' Tune 7th
MARTHA WASHINGTON
June 14th " i
i Phelps Bros, i Co.
• 2 WssUsft«« St New Tfft, R.T.
all pa na pricnaae aftnte -
▼ Z. D. In Caaada

Najnovejše zi rojake
"W
Naznanilo*

da bodaae od seda| eafisep
domadk od iasa do tal v trna
k.......................
>to grsako vino
%Torka...
Tropi
C SNA NA OALOMB:
•'

iaaa
jpJnjevec.....,....^.!...................„..,
Cogaac...........................................
Whiskey..........................................
Vino domače rdefe...........................

Za obila aferoiila ss priporočal
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 St Clair Aw. Clmftaad, Ohio.
J edini nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade i« Wa-ihingtona, da ima najboljia zdravila kakoršnih ie ni bilo. Alpen tinktura, od kater« v 3 dneh prenehajo latje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne liveli Alpen pomada, od katere moftkim v 6.tednih krasni brki in brad« popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli, Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge ali-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem ta stoaj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC,
R Kj **04

DOBRE PLINOVE PRIPRAVE
Ali veste, če imate prave plinov e potitbfime vaii lfuhioji? Ali imate najbo^ši ki in kuhalnik? Pridite ia obiftSte aa*o
I2LOZBO mmm mm.
Prva vrata od phnorega ereda, 621 Superior Ave. nasproti Hollenden hotele. To je narečja trgovina za pliaove potrebiine v Ohio. Tam dobite vae, kar p<'trebajete akopao s aporafco pNaau Mnogo novih iznajdb dobite v tej trgoviai. Pridite jutri.

fi •P 5
M

THE EAST OHIO fiAS CO
.-	»	'i <r
UH EAST M
m
' i-
»K
r
ZOPET NAZAJ SPREJETI.
\	Ji i"	' ^	^
K štev. 1. Cert. štev. 2.Joiin Škerl. 13 Al. Ctičnik, 39 Kort. Zupančič, 52 Mirtin Sintič. 58 Miti. Strnila. bov. K :lnun, 98Jk)hn ^etrovčrč. ii^ Al. Roje, U5	Vintat^

Pi r Uteha.
————
B^l1
i	Dr. Ivan Lah.
>,;:s 'Žalim	5vr ■	-	'*■ i
Verjemite, nnlostijiva, da j ifftica meji strani. Ljub« je iluzija, zmota, laž, nekaj, o ur v resnici ai. Razumem, d je vam težko verjeti, toda ni kač, ko pride spoznanje, n bodete priznali, da sem govor ■cav. Mi si samo mislimto,
d
Ijatimo, in zdi se nam, da r nkgoce drugače, da je tak gUjtno, da moramo ljubiti <j nega, kogar ljubimo. Toda v s to je bif^n prevara. Te pre vare se je treba osvoboditi, ka bor drugih la£i, ki vladaji da aes v življenju. Kajti te laž sm vzrok vse nesreče in žalost: Dokler čloVek ne pride <i< spoznanja, |ivi v teh prevaral m lažeh, zato ne vidi resnič nega življenja: sanja o nemo gatih stvareh, hrepeni za ns srečnimi cilji in živi nesrečne življenje. Čemu nesreča? Ne-srCca je na svetu nepotrebna in neopravičena. Delajo si jc fjaiije sami, ker ne poznaj« »vet, kakor je. Kadar prid« spoznanje, zavlada razum ii: pe+ttn ni nikake nesreče .Ne-Mb je samo posledica napačnega mišljenja: vi si na primer
,, motite. Ako hi si ne smilili, bi *e Ijnbili. Ako vaa dela Iju llun nesrečno, morale si mi« »flti, da ne ljubite. S tem pre-ienete prevaro, laž, ihizijo — it nesreča izgine. Kajti ver-jimilr. da ste lagali sami sebi, jfce sle mislili, da ljubite. Z mtm je na svetu tako, kar gbai na napačni veri Vzemite tat primer molitev: ako verujete v Boga in v svetnike, te vam a£, da mofitev pomaga. V re-anici ne pomaga, ampak mislimo a, da pomaga, ker veonfief me na mil osi, dobroto. To jc aamoprevara, sugestija, opro-fdte, težko je najti primernih kvaaov. V molitvi se vam rdi.
I 4* »e bližate Bogu, da vas sf-ii višje bitje in vstanetc pote* Meni, okrepčani.-- To v*e je |icnn: nikomur se ne Mižite nikdo vas ae posluša. v?a iftffca, tolažba je neresnična, »lil f
mislite si jo, kakor ste mislili vse drugo. Ali vzemite "obhajilo". Ako verujete, ima velika fuvstjgi f srcu, kakor da k vam prihaja Bog, ako ne verujete, nimate nikakih občnt-|C kov... Ako bi bilo resnično, z moral bi imeti občutke tudi ta, ki ne veruje. Nič ne pomagajo a mohamedanu nasi blagoslovi. 7 ker vanje ne veruje; tudi nam " ne koristijo, ampak midmio: da koristijo, verujemo, zdi se ? nam...
Tako je z vero, milostivi.. * Ako verujete v Boga, se vam zdi, da je. ako ne verujete, se \ vam zdi da ga ni. Ako veruje-" te, mislite in sanjate o njem, kakor otrok, ki veruje v bajke T ako ne verujete, si ga ne mo-1 rete predstavljati. Vse to dela " prevara, iluzija, laž. In sedaj 1 mislite, kako boli spoznanje, 1 ako vidimo, da ni resnica, kar smo si mislili. Zato je treba človeštvo osvoboditi od prevar, iluzij, laži. Vse to nosi v sebi napačna vera. Rekli bodete. to je prepričanje. Prepr! čanje se ustvari iz dokazov, iz spoznanja, vera pride sama t ' v se in i prevarami m fuzmi. i »i i č!ovek veruje v neresnične I stvari, hrepeni po nemog .'čem 1 in živi nesrečno.	1
Tako je z ljubeznijo, imlost« J lj:va. Tudi ljubezen ni redile-na, ampak živi v veri. Ljube- , :*.cn sama veruje napačno Slišali ste, da je ljubezen slepa j To je resnica, milostiva. Ivju- . bežen živi v slepi veri. Ljube- f /en ljubi lepo in dobro. I oda. . ko pride spoznanje, se pokaže j lepo in dobro v drugi luči. Ka- j ko je z ljubeznijo? Človek ljubi samo do spoznanja. Ljube- ^ zen ni sila, ki obstpja sam« na f sebf, ampak izhaja iz vere, iz s čuvstva; toda čuvstvq živi v ■ prevari, v iluziji, ;v laži. Zato ( ljubit^ samo, dokler mislite, da ( ljubite: dvomite o čuvstvu, o ( prevari in prišli bodete do spo- t znanja in ljubezen izgine. In ( sedaj govorim o vas.	v
Vi ljubite. Tudi on vas ljubi, j, toda drugače, nego vi: To je ljubezen po spoznanju. Težko je govoriti o tem. V splošnem c se to imenuje: onstran dobre-)j
i ga in slabega. Tam človek na-
■ tančno spozna, kaj in kako. i Zadovolji se z življenjem ka-: kor je, od sveta vzame to, kar je prijetno in ne trpi zaradi praznih sanj, ki prihajajo iz nespoznanja. Priprosteinu človeku vsako svetlo steklo lahko i prodaste za dragi kamen, ako vam veruje, onemu, ki razločuje dragi kamen od svetlega stekla, ne morete prodati. In vendar bo oni, ki veruje, da ima dragi kamen, v resnici pa ima le steklo, bolj srečen, nego 0"i» ki ima dragi kamen, a dvomi-nad tem. Tako je cena vsake stvari odvisna od naših čnstevj v resnici pa jih cena sama na sebi šele v spoznanju, kajti prva cena je samo navidezna. In pomislite si bolest razočaranja! Ako pa ljubite steklo, o katerem veste, da je steklo, je morda vam ljubše od dragega kamena. .Toda, kaka je taka ljubezen!
Sedaj bo vam vse razumljivo. Vi ga ljubite. Tudi on vas ljubi. A čemu je treba nesreče in>trpljenja? On ni prišel. Dobro. Vi mislite, da hodi z drugimi. Zakaj bi hodil? Vi trpite pod napačno mislijo. Ta misel je lahko prav tako napač- j na, kakor misel o vaši ljubezni. Vse je misel. Vi odgovorite: ne, to je čuvstvo. Toda to je prevara. Pomislite in spoznali bodete, da je prevara. In potem ne bo niti bolesti niti solz. Kaj hočete še od življenja? Pravico do solz priznavamo danes samo onim, ki nimajo kruha. Bogatini ni treba jo- l kati in delajo greh proti živ- 1 Ijenju, ako jokajo. Imate vse- J ga dovolj: vse radosti in zaba-'j ve. Glejte rt) letovišče, to kras-h no prirodo, jezero. Koliko kra-'l snega skriva v sebi to življen- s je. In vse vam je odprto. Vi- * tlite, f6N je resnica in resničnost! č O tem se ne da dvomiti. Ne dajte se motiti prevari. Stori- { te korak čez spoznanje in videli bodete za seboj laž in ži- ] veli bodete resnično in srečno \ življenje...	t
s
Sedela sta na klopi ob stezi, s od koder se je videlo na celo jezerB. Prostodušno in nepriče-
i- valno je govori! te besede. Tu-). intam s povdarkom, tuintam i- z nasmehom. Ona ga je poslu-r šala le na pol in je mislila na li njega, po katerem je tako hre-z penela, ki ni prišel... Sklepa-* la je iz prijateljskih bes**dii, da
0	jo hoče nekdo tolažiti. Gledati la je čez jezero na drugo stran,
-	kjer so se lesketali valovi v
-	zadnjih večernih žarkih. Ni
-	mogla razumeti njegovih be-
1	sedij.
i Obrnila se je'in je rekla: "A , kaj je potem še res ?''
i. - V.Vič, milostiva, nič več ni ; res. edino res je, da živimo in ; da imamo od življenja tem več, ; i čini bol; vživanio življenje, da j
-	je vse na svetu igra, zmoti, j i izprememba in da je sreča v j
-	tem, da ne želimo tega, česar j ) ni; in da se zadovoljimo s tem,
: kar jc: to je — trenutek, ker i ta edini je resničen."' l "In morebiti niti to ni res." "Kar imam v rokah, to je resnično: kar je bilo, je brez , pomena, ker ni več in kar bo, nima smisla, ker ne vem, če bo. Zato vzamem to, kar j« resnično in skušam ustvariti krasno življenje. Zato so odveč vsi zdihi, bolesti, trpljenje, ra-zun onih, ki nimajo kaj jesti. Vi pa imate vsega dovolj..." " vendar srce hoče svoje." "Srce želi svoje. Nihče mu ne brani, da sanja, kakor ho- ; če. Toda to je začetek vse pre- j vare in nesreče. Pravimo: srce ljubi, lahko bi se žgodilo, da bi človeka, ki ga ljubite, nikdar ne bili pečali; ako bi bil prišel drug človek, ljubili ' bi bili drugega; kaj je torej na ljubezni resničnega? Zakaj se 'jutri sovražijo ljudje, ki so se | včeraj ljubili? Kaj je torej na t ljubezni večnega? Ali ni vse samo slučaj? Kaj je torej pri tem nesrečnega? Ali ne odločujemo mi?'
"Ne, gospod, jaz čutim, da ga ljubim. Jaz moram...1*
"Da, vi nimate^ svoje volje. Pravijo, ljubezen ima svojo voljo, človek mora. Volja jc tem silnejša, čem manjše je spoznanje, ker. izhaja iz čuv-stev, iz nagona. Taka volja je
Dalje W®&edmi strarfi. ' J'j
........t....................................miitmieM^i
KATEREGA PRIREDI	I;
Društvo "Vrh Planin',!
■ . -i - -- j!
mHIHHHIHHMHHmmVfe VHVHHHHIIHHIHHI^lil^lVHI^HHlHIHBHHiSVHHMHHViHIIIHHHHilHHMiliillHIHHIIIHIIHHHiHIHIHo <
V NEDELJO, 20. JULIJA 1913. j
v
V LEPI PgOSTORNI SENCI PRI KUHLMAN TOVARNI, I STOP 106, OB PRILIKI RAZVITJA NOVE DR. ZASTAVE.
Ob priliki te slavnosti vabimo vsa slovenska in j* hrvatska društva kakor tudi posameznike, da se v j ; obilnem številu udeležijo te izvanredne zabave, ki bo i trajala pozno v noč na hladnih prostorih.
r^VSPORED:^
A	•	6	.	\
1.	Godim m pihala.
2.	Zbiranje društev na stop 117, rodeča kara.
3.	Korakanja t »lo vensko cerkev, l^jer č. g. Smrekar blagoslovi nova casta ve. j!
4.	Korakanja v»eh drultev u cerkve na atop 106, Iqar — vrli piknik* .
5.	Sprtem dru^av ?d fljanav dru#tra Vrli Kanin. Gavor br. Fr. Velkovrha. 1 Slevaefrtno raavitje yaatave ter petje mnogo krasnih poeng. P^jajo &ani
društva Vrh Planin. <	\ • J '	< ° > 4
7. VtaWovrstna aabava pozno v noč. S. Odhod od pikaika. j
• •_ i___ i | '..:*
: '	i O J .	j V J
Za izvrstno pijačo in fine krinjskc klobase in vse druge
potrebščine preskrbi
--t ODBOR. |
i j - .., i f ; •
g*.	, ...... ............' ' :' . ' ' ,>. -V f , T r ' ■	' ■ '	.
Pazite na našo razprodajo pohištva, ki se sedaj vrši pri nas. Najfinije pohištvo v mestu po NAJNIŽJIH CENAH. Pridite in prepričajte se.
Krasne, garantirane postelje $12.98. Okrogla jedilna miza $7.98 in več. Krasna izbera velikih preprog od $10.00 naprej. Fine peči za kuho, na premog ali plin, po jako nizki ceni. Dobra izbera
linoleja po 39c jard.
DOBRI LJUDJE IMAJO PRI NAS VEDNO KREDIT.
< .iil'i j. m,(iii 'i ..................i	i j :	r. . i " . .. i .-.	''i1'-------^-i—----^—^^^a^Lmmm^m^rn^
i	i	T-V	i i-' ' C ">'	*	t -'.•"	r	^	*	" '	m"	.«■'<■	.	V-T	■	jat	f	'
i	•	■ .v •	■:	■	V *. W ' ; ' •
Kdor ni zadovoljen z blagom, slednje lahko vrne ali zamenja« Vse blago, ki se kupi do 3. popoldne
-	se pripelje še isti dan domov.
Cleveland Furniture Company,
5824 St. Clair-av. DVE F,R0DAJAIJ<' 708 E 152nd St _
0

7 A	VTTQ'Ttr? ^ zalogi imam vedno najlepši izbir poročnih obl£k, vencev, šlajerjev in t. d.
£jj\ 11 Hj ▼ JLiO A Him po vedno nižjih cenah kakor kje drugje. *, * * *
Nadaljevanje iz- šeste strani
UTEHA.
slepa in se lioce uresničiti vkljub vsem ovirani. Ako pa spoznanje obvlada voljo, potem odločuje razum/'
"Ali mislite, da je to sreča?" * "Da, to je edina sreča, ker tako iivjjenje ne pozna bolest) ; razum zavrže in premaga vse, kar je stabo, neprijetno, škodljivo."
"Toda jaz sem tudi v bolesti .»rečna."
"Tudi ta sreča prihaja iz prevare, ker lahko ni resnica to, i« česar izhaja/' ' "Dovolite, da sedaj sama razmišljujem q teri." ' "Milostiva, hotel sem vas prepričati in utolažiti. Veste, da seni vaš in njegov prijatelj."
Poslovil se je in je počasi odšel po stezi proti jezeru, kjer je bila promenada. *. iPozno zvečer so videli hoditi belo gospo po bregu, ko svetil lunin sijaj po pokrajini. Drugo jutro so jo potegnili \i jezera.
Konec.
-'If—'
Strelice.
By! *
t
| Sedaj šele vemo, kje jc dobil fipčkratni milijonar Armour syo milijone. Izjavil se je, da nC lladr, niti ne pije, in pri tem prihrani vsako leto — tisoč dolarjev.
* ♦ *
X Wilsonova vlada namerava ti|>eljati posebno colnino na banane. In prej so vedno go~ Jjbrili, da bo Wilson skcfo ma vi I vsako <k>t$fl&3mtaj je! pa začel z davki1 na take stvar' ti, ki jih ravno siromak največ Šovžije.
* ' * *.'
I Roma locuta - causa finita. Slovenski »papež	Janez
Kranski v Jolietu je zaporedo-jna proklel sedem slovenskih Btov v Ameriki. Ta Kranjska
Ker je čas moje razprodaje skorej že pri kraju, vas toraj opozarjam na zadnja dva dneva te razprodaje in sicer na petek in soboto, kjer bodete še lahko dobili vse po isti jako znižani ceni kakor do sedaj.
Toraj če si želite še prištediti kaj denarja, potrudite se sedaj, dokler je čas, da se ne bodete potem kesali.
Z vsem spoštonanjem
BENO B. LEUSTIG,
6424 ST. CLAIR AVENUE,
TRETJA VRATA OD ADDISON ROAD
. Ml It	.:•• V
♦ * *
• Neki ribniški kaplan — Ra-kovec po imenu — se je javno . izjavil, da so Slovenci v Ame-1 riki sami odjpadki, smrad in
4	kuga, ki beži iz stare domovine, da v Ameriki lahko pijan-
, čuje, da so slovenska dekleta v Ameriki le taka, za katere r fanti niso marali v stari domovini! In "Amerikanski Slove-1 nec'*, v slovenskem*"' Rimu v ' Jolietu popolnoma odobrava to mnenje kaplana Rakovca. To-' rej tudi ta naš slovenski list — edini v Ameriki, kar je slovenskih, odobrifva, da dobijo Slo-
' venci take priimke.
♦ * *
1 Gospodje v Jolietu, v temi ste bili rojeni, v temi pridiga-
5	te in v temi se bodete pogrez-; nili.
♦ * *
1 Sicer pa tak Janez Kranjski, ' ki vrže pri javnem glasovanju šest glasov, v klobuk, je toliko vreden kot oni zločine, ki
' je bil na smrt obsojen. * * *
Gospod Taft se je izjavil, da je raje profesor na univerzi kakor politikar v javnosti. Lisica je tudi rekla: Grozdje je preki-slo.
* ♦ *
Če ne gre z resnico gre pa z lažjo In resnico" spodbija neki podboj, ki se« vlači na stroll |ke delavcev po Zjedinjenih državah. S seboj vozi cele vre-<žfc jpolne peska, in ko so slednje prazne, pobere od delavcev
(fenar m jih napolni.
♦ ♦
Časnikarska dostojnost gre do iste meje, kjer se prične lai. Judež je Krista prodal svoje dni j za 30 srebrnikov, nekateri naši {judjebi ga pa danes tudi"prodali. ziT eno -laž Strelja. r m JUp« .A
Odkar je Taft zapustil pred-| sedniški stol je zgubil 41 funtov na teži. Sedaj tehta samo še 301 funt. Kdp hi si mislil, da se bo Talft toliko brigal in k srcu vzel. ker ni več predsednik.
♦ * *
Neka šestnajstletna deklica se'
' petnajstletni ste pobegnile od starišev. Tudi te dve se kmalu vrnete. Toda gobe bodejo po- < stale toliko dražje, ker jih ne i 1 bo dovolj, da se zbrišejo vsi ( grehi, ki jih naredijo ti otroci, .c
j	• • ♦	I.
Neka udova na Nemškem je ] umorila svojega Ijutjčka, mu 3 izrezala srce, slednje na ognju * spekla in— povžila. Ze v sv. 3 ''pi*mu se pravi, da postanejo 1 1 ienske hijene.
♦ ♦ ♦ b
Srbi pravijo, da imajo oni -t prav, Bulgari govore ravno ta-j ko, Grki tudi tako, konečno h bo pa Turek prišel in bo re- « - kel, da ima on prav, kar bo ■* tudi resnica, ker bo vso balkan- * sko svojat pod svoj klobuk * spravil.	*
*	« *	H
Ni čuda, da Slovan ne mo-	J
re naprej, nima ugleda, ko na-	*
stane takoj poboj, kjerkoli se	«
snideta za skupno korist dva	J
Slovana. Človeka je danes že	< sram se prištevati rodu, ko ka-
že ves svet s prstom na Bal-	^
kan, kjer brat bratu zavija vrat.' ^
*	♦ * *
^
iPennsylvanska državna po- } ( stavodaja je sprejela postavo, j i da morajo vsi ženini in neveste \ I pred poroko pokazati zdravniš- * ko spričevalo, da So zdravi. * No." no! Kak ubog sodnik alj j pastor bo tudi brez Spričevala oddal svoj blagoslov ljubečim srcem, če se mu zabtiska nekaj dolarjev med rokami. , * * •
Neka bogata dama v \Va-shingtonu agitira zi1 to. d^ bi ženske pričele nositi hlače. V
resnici jih pa v Ameriki že zdavnej nosijo, četudi niso o-pravičene voliti.
.......	■ *	♦> • * —« -mm .
Rekord IŠpki ep****}* pojedel pri eni v$čer:i 61 jajec. ( Kaj je čudnega pri tem? Vsaka ]| svinja ladiko prekosi tega člo- H
veka.	II * * »
Ženske se organizirajo in	I
nečejo Ostati za moškim v no-	I
benem poklicu f V Phoenix,	II
Ariz, je nastal štrajk uslužben-	II
c<*V cestne železnice. Takoj so	^ se ženske ponudile da Drevza-1*"
* ♦
Na svidenje v Štirinajstih dneh, pričakujoč odgovora id slovenskega Rima, in iz clfi-, caškega Betela, kjer plešejo okoli zlatega teleta.
-f	1 ■ .
mmmm W JUato t
j —f— j
j, . i V. LZ	* ■ "J
J; r|Onad.Ijn.gn nn-
£	znanila bo Robo-
t	zdravniški urni dr.	:[
I	Kalbfieiicha xaprt ob	X
j	sredo popoldno v po-	|
V-	letnih mesecih. Ob	;f<
l:	tem času pa je ura£	h;
I	odprt ob nedeVlhod	|j
J:	9-30 zjutraj do 12.
I
3: Dr. •,, ii: f Kalbfleistb, i
r , h
i • L
t 6426 St. Clair Ave. ; 1
V	"t
H-	»	■ ►
\ IZURJENI ČEBKI .1 ,
tatjigofei
B. F. PRIHODA i
se priporoča Slo en-
\ vrstnih knjig, po *b-	<
no pripovestnili In m	]
mainih. Lično delo,	, fHtkt vmi 0- sr I
Naročil* i|ii f J ^^	^
L__________ . ^^ . ,
Prekinjeno delo
' 1 ' 1 ......' ——■f
Naše vsakdanje ^ivljenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela ardrave . in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu telesu.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaosttal. . Zgodi se, da želodec nedo sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprt|r je posledica.. V takih slučajih je najbolje zdravilo	x .j
TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO
To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilike. Objednena daje mpč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono
-	, V . - J 1
oooooos0oooo<Qooiiooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeeoooeeeeeec
ustavi zdrav apetit,
poveča odvajanje in
prežene zaprtje
notranje bolečine m Me
glavobol alatenico
dviganje m bruhanje.
Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi (želodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri newoznoati in ženskih boleznih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer In exporter. 1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. I
*	II
■ *	__________• .iVv, 1 •• .	.? ,	-____>1



■
Gospa Ljudmila.
■
|RMK ■
Slavko Taborski
Ozka predmestna ulica je bi-b potopljena v globoko molčanje. Nerodni tlak je žarel v onaolični vročini^ okna so bila pa h»Šah gosto «agrnjena in gori, na vrhu so se sklanjala poslopja drugo proti drugemu, kakor da jih zdaj premaga du-tječa aoparica in si onemogla padejo v naročja« Tuintam je *aml iz sosednje nlicc človek, še vstavil v senčnem kotu. se oddahnil in bežal dalje; žejtia tihote jr po željivo posrkala glasove njegovih korakov.
Takrat se je streslo ozračje ti*, šipe so p^lpritajeno /atre-prtak. Za kratek čas je oživela mrtva ulica, okna so se odpirala in zaspani glasovi, polni radovednosti in razburjenja, so se križali, v zraku.
"Ali ni nekdo streljal?"' — '•Meni se je tudi tako zdelo.'' wMeni tudi." ,4— "Meni tudi."
Mi*a ne, da 1»J* bilo tam gori?" "Ah. kaj še? Nemara ®e je kdo igral in v nerodnosti provzročil roppt.''. ; čevljar Smola je izgovoril poslednje besede, se ozrl proti oknom, kjer je stanoval dok-for Kost, pogledal na uro in ■fee vrnil v delavnico, /a nekaj sekund je ulica zopet zadremala okna so se zaprla in zagreli*. slišati je bilo le glasove ajr čevljarje ve delavnice in tu-pasem se je odzval petelin. ^ Gospa Ljudmila je bila tre-petaje poslušala glasove, ki so oživeli na ulici, Heli prsti jo se še krčevito oklepali sa-pekresa in lepe oči, bolj polje globoke žalosti kakor nemi-Jsa, »o strmele zdaj na moža. ki & ležal ob njenih nogah in ki fcrn je bila ravnokar zaprla oči, ^aj na mestn, kjer se je tem-pordeča tekočina pomešala s |avetto sliko solnčnega žarka, fp se je 1)il prikradel med zavesami v sobo in se kakor blc-Heč meč zapicil v tla. V pol-temni sobi je bilo slišati razloč-io težko dihanje bujno razvitih prsi...
Nekaj trenutkov je tako se-gospa Ljudmila na rde-žametastem naslonjaču, m se je zganila, kakor' da Se je vzbudila iz sanj, roka je ftgrufcttla orožje in pngladila Hase, rumene kakor žito, s če-Ie prsi se je iz vil globok vdik in v očeh je zablestela solza in polagoma zdrknila po gladkem, bledem licu. Tedaj je vrtala mlada gospa, na če-•$* se je pokazala guba. Ljud-jliita je vzela rol>ec, si obrisala sofso in odšla ven.
čevljar Smola je sedel pri avojem delu ob odprtem oknu in gledal na ulico, ko je prišla fRtmo.
•J "Dober dan, gospa!" je po-zdvavil kakor po nffvadi.
**l)obro srečo, mojster," je jtčjprrorila in bilo ji je neprili-coo, da jo je nagovoril. Vendar se je prisilila in kakor na-ifsdno vprašala: "Kako je kaj ? jPLH je dosti dela?" ; ^Kfv.ie gre, ie gre. Ampak I sem le reči, <la bomo še s imeli nevihto," o, tako!'* In odšla je ven iz te ozke, tadahle uiice tja, kjer je izza iudkega griča gledal zelen
gpul proti mestu.--
j' Med jelšami in topoli je ob ■Mtgt ■ ritmika sedel- suplent |(z|išec. Vdignit je puško, ki , \ ifttuvje ležala na kolenih, pomeni, dvakrat se je zablrskalo, i . , takrat zadonelo in osto in ftntko, dvojica divjih rac se je
f\, aarvfftela v zraku in padla med - ■ — *
' **Dobro ste merili, gospod
m
i

i
v /
m
v.
m * i
,'fcmiecr r x * Sapient se
je prestrašeno
* £ *
!
f i
( i milosti ji va gospa!"' ( Mrbilo dolgo to znanje med agžai in gospo Ljudmilo, toda « kratkem času se je razvilo i^r postalo več. kakor so mislili ^pije in kakor sta si priznala Suplent Krušec in dr. nista bila prijatelja, ani-lo sta se sešla v tujem me-m se spomnila, da sta eno skupno živela na Dunaju, je med njimi razplelo po-občevanje. Morda bi Krusec vkljub temu kmalu zvezo s surovim, du-
šikom, '-da ga ni zadrževalo spoznanje njegove mlade gospe. Kmalu je spoznal njeno veliko nesrečo >n kakor je čutil ž njo, tako je sovražil njega. Kolikokrat se je zgodilo, ko je dr. Kost v ponočni družbi slačil svojo gospo in jo metal pred to umazano družbo, kakor se mečejo svinjam otrobi, kolikokrat je hotel vstati in pobiti to surovo žival, za vedno zadušiti njegove umazane besede! Toda strah pred škandalom mu je branil, da bi dal duška svojim ogorčenim čutom, obenem pa je mislil, da je doma nemara drugače, da gospa Ljudmila niti ne ve kakšen je njen soprog v resnici. Toda spoznal je, tla je .ta misel zmota, in odtlej se je ogibal dr. K ost a ter se zaraditega tudi redko sestal z njegov/) trpečo gospo, ker je bil pre posten, da 1 >i njeno, četudi samo še navidezno čast izpostavil nevarnosti.
"Ločiti se mislim," mu je rekla nekoč ob takem slučajnem svidenju s tistim mirom, ki je obkrožal celo njeno osebo. "Samo ne vem, če bo šlo brez tekoč."
"Slo bo," je"odgovoril Krusec, "če hočete dobremu odvetniku razkriti težke skrivnosti svojega zakona."
Gospa Ljudmila se jt* zamislila. Torej vso svojo bolest, vse svoje trpljenje razkriti, celo svojo osebo razlagati človeku, ki ji je popolnoma tuj in ne more imeti sočutja z njenim gorjem! Globok vzdili ji jt' zganil polne grudi:
"Torej molčati iti trpeti dalje!"
"Krušec je razumel: ni hotela izpostaviti razžaljene časti, da bi se kdo radoveden pasel nad njo in jo raz/alil še bolj.
"Potem pa vas rešim jaz!" je dejal krepko in navdušeno.
"Vem, kaj mislite," je odvrnila strogo. "Hočete ga pozvati na dvoboj. Toda?-gospod profesor, jaz vam odrekam vsako pravico do moje osebe. "Šla je in je trpela dalje. In vse to njeno trpljenje je bilo Krušen pred očmi, ko stala zdaj ob ribniku, lepa v svojim nedotaknjenem miru kakor bela slika Madone.
"Dobro ste merili," je ponovila. zakaj ne greste po svoj plen ?"
Predaleč v v bičevju," je. odgovoril, "sicer mi pa tudi ni dosti do teh živali."
"Potem pa sediva tu pod jelšo in jaz vani povem novico.'
Sedla sta in K rušeč je vpra-šajoče v pri svoj pogled v njeno belo obličje. Pretekel je trenutek molčanja, ualahko soj zatrepetale njene, ustnice in elo .se je za temnilo. Potem pa se je zganila in mirno rekla: "Napravila sem konec." K rušeč se je prestrašil, toliko, da ni skočil kvišku. . "Vi ste?.,."
"Odvrgla, to neznosno breme. Kaj hočte, ni moglo iti dalje."
Krusec je molčal trenutek in neko močno, neznano čustvo za to ubogo trpljenje mu zaplato v prsih. "O, Ljudmila, velika je morala biti tvoja bolest t .. Tq-da jaz te ljubim, Ljudmila, ljubim in te hočem rešiti."
"Vedela sem že dolgo, mladi gospod," je odgovorila z istim nepremagljivim mirom, "zato mi je ugodno, da sem vas našla v tem trenotku."
"In zanesi se name, Ljudmila, jaz te rešim, če bi se tudi uprle vse zlobne moči. Samo poslušaj me, pobegni z nia-„. »»
no...
"Ne!" Čisto kratko je odvrnila in potem mirno pustila, da ii je Krnšec z vročimi ustnicami poljubljal bele roke. Njeno oko se je vprlo v ribnik, v katerem so se zrcalile na eni strani jelše, na drugi smrekov gozd: na sredi rebnika je plaval na dnu kos neba s svetlim solncem v sredini in od gozda sem se je bližal teman -oblak kakor zmaj vedno, bližje, vedno bližje, z enim koncem je odtrgal kos solnca...
"Pustite Mne sedaj, gospod Krušec." je izpregovorila tedaj, "prišla sem sem. da se sko-pljem!"
"In kdaj vas vidim zopet, gospa Ljudmila?" je vprašal suplent žalostno.
odgov
Jt'
hljaje, "kmJKi, če boste hoteli.
Dotlej pa — zbogom!"
Podala mu je roko in čisto nalahko je vstrepetala t>od njegovim poljubom. Obotav-Ijaje je pobral puško in odšel.
Vse njeno trpljenje mu je bilo pfljjd očmi do taga< strašnega konca. Tfr sedaj, kaj bo sedaj? Najrazličnejši načrti so se mu pletlf v glavi: pobegniti Kamorkoli, nekam daleč, in potem* r- O kako jo bo var -vat, kaKco'gojil in čuval, da ji niti sapirarnesreče ne vznemiri življenja! Kako da ne bi tako lepo, nedolžno bitje moglo biti srečno? - •
'Prišel je na vrh in pred njim se je prikazal > mesto /f umazano meglo dima "in prahu nad seboj. Tedaj mu je Mrasna misel stisnila srce, postal je in se ozrl nazaj.
Na sredi ribnika se je ziba! čoln. Iz čolna se je blestelo nekaj ve le ga. dvignilo se je. zazibalo in izginilo pod temnimi valovi.
Krušec je stal kakor okame-nel, v^glavi je čutil vulkan in prsi so se mu hoteli; razpočiti.
"Gospod profesor, gospod profesor! Ali niste videli gospe Ljudmile.
Čevljar Smola je pribite! brez sape in se ozrl p-oti ri'bni-" ku. Tam je še vedno plaval čoln in čevljar Smola je spoznal beli klobuk z velikimi rdečimi rožami...
Nebo sc je bilo zagrnilo z gosto oblačeno zaveso, v daljavi nekje je zadonei grom iti težka kaplja je padla Krušcu na lice kakor solza...

Obvarujte obraz
solnčarice ter ga vzdržite čistega' in brez potu in njegovih posledic z rabo Severovega Antiseptičnega Toaletne ga praška (iSevera's Toilet Powder), kateri se priporoča zoper solnčarieo. Vsrka vsč vlago po kopelji, olajša vnetje po britju, prepreča ko no razdra-ženje ter odpravi zoprn duh katerega povzroča potenje. Dobro je za moške, ženske in otroke. Cena 25 centov. Naprodaj v vseh lekarnah. \V. F. Severa Co., Cedftr Rapids, la.
Pohištvo naprodaj za dva. človeka. Vprašajte 11a 1015 East
61st St.
TELEFON
ŠTEVILKA.
Telefoni s velik pripomoček pri trgovini, da more trgovec svojim odjemalcem hitreje po-streči v njihovo zadovoljno** Ker ima več naših cenjenih slovenskih odjemalcev BELL telefon, smo se tudi mi preskrbeli z njim. Naša številka je
EAST 1007. Objednem naznanjamo, da 1>o-deino premenili tudi Cuyahoga telefon od four party line na one party line, kar pravočasno naznanimo. Naši telefoni sedaj so: Bell East 1007, Cuyahoga Central 4361 R. S.e priporočamo še nadalje. Prva in edina slovenska trgovina s konjsko krmo.	(
FRANK KR2E, 4602 St. Clair ave.
ZAHVALA!
•Slov. pevsko dr. Lira se vsem udeležencem izleta v W. Park, O. zahvaljuje, ker so se kljub neugodnemu vremenu obilno udeležili. Živeli! Hvala g. John Brodniku za vso oskrbo, iskrena hvala g. A. Grdi-natu. A. Kavšku in F. Perme-tu. ki so drage volje s svojimi avtomobili člane in, pevce vozili. Živeli sodelovalci za »Slovensko petje; "Slovenci, naša pesem naj doni, koderkoli pot nas vodi."	LIRA.
Jl
Č« nc morete dobiti pravega Kichter Paiu Ivxpellajft od vniejrn ltkurja, piti te na
F.Ad. RICHTER 4 CO.
7440 Wuhtagteft
Street,
New York, N.Y.
—

:-—-
Juli 1913
-- ^
3413-23 ST. CLAIR-A
PRI ŽELEZNIŠKEM MOSTU.
Naša že 21 let obstoječa trgovina koja je najstarejša te vrste na «e-vero-vzhodni strani Clevelanda ima NAČELO, prodavati vse blago vsako leto Uko, da ne ostaja ničesar čez eno leto v trgovini, vsled tega pričnemo tudi letos z
JULIJEM T. L. RAZPRODAJO
po cenah ki so kakovosti blaga popolnoma neprimerne.
SVILENE DOLGE ROKAVICE ženske svilene dolge rokavice, do komolca, težka tricot svila, dvojnati prsti OEft posebno mpčni izdelek št od 5^-6^, sedaj po . . tvv
OTROČJE PERILO. "Ballbrigan Wech" z satenastimi ob-sivi, všivani sivi in dvojnati sedež pri hlačah, ki so 4 dolge do stdpala, 25c vrsta, sedaj samo ... I IJl*
KROŽNIKI 6 palcev veliki, krasno imp^ blago 6 4 Af* raznih uzorcev, cena, 25c razprodajalna cena .. I Uv
OTROČJE NARAMNICE posebno dobre vrate, lepo črtane z usnjem obsite in z peniklanimi zaponkami, 15c vrsta, razprodajna cena
po . . -. « ....••«••••*
OTROČJE PRALNE OBLEKCE. Otročje obleke za prsti iz 2 kosov, marinarske in ruske jopice z iirokirri "pump" hlačen i, \elikt ft 3 do 7 let, belo in barvano blago, tovarniške poskuinje, cena $1.50, sedaj . .
10 c
50c

69c
MOŠKI PREDMETI. Moške lilcane srajce, najboljša znamka za platno,
najboljša srajca za $1.00 v Ameriki in se nikoli cenejše ne prodaja med to razprodajo samo . . . • • • •
MOŠKO SPODNJE PERILO. "Porosknit" ubeljeno, gate in srajce zelo popu-	QQg
larno perilo za vroči čas vrsta 50c prej, sedaj prcdajalra cms.....WWW
MOŠKO PERILO "Union Suits" gladko pleteno fino z kratkimi rokaviin dol- AO*k
ge hlače, vse velikosti, prodajalna cena............^^^
MOŠKE NARAMNICE, novo sveže blago, lepe eksotične barve in uzorci, zelo
praktično napravljene, kompletna velikost, prej cena 50c, sedaj samo ^ ..	fcWW
MOŠKE MEHKE SRAJCE ZA DELO "Chambray" glatke, črne in kariraste	OOg
barve, vse številke, prej 50c, sedaj samo	......WWW
RAZPRODAJA ŽENSKEGA BLAGA 7A OBLEKE "Antrim«" batist	'JL
n* hoUm in temnem ooliu z raznimi uzorci po ... WW J	•
"Organdie Populaire" batist na belem polju z večbarvnimi uzorci	gg lard.
, po <. . . . • • • . - . . .. . .	J _
12V^c "Ginghams,7za obleke, "Read Seal", "SeckuchevsM, "Toile du	Q1/3e \gtfd.
Nord" in creo batist po . ......WW J	•
Jard široki, tiskani in mehki "Madraa" percail, "Imperial Linen fi- 11a inrd nish Chamlarays" specialno tiskani saten jn "Pacific" fulard po . I IV J«* ^
Jard široki 25c poplin v vaeh barvah, beli batist z svilnatimi diseni 4	UfJ
25c blago. "Wasting*" po .	• • ■
Ženske obleke
za 98C.
prej $2.00 kambrikasti dres, stalna barva, modra rožnata, vijolčna in rumena, z velikimi ovratniki novih barv. x
Za $5.00
prej $8.45 in $7.54 obleke iz črne prave volne in barvane z čipkami in svilo garnirane, -V vse letošnji izdelki.
Mt
Za $10.00
prej $17.50 svilnati dresi v črni in temno višnjevi barvi s čipkastimi vložki.
•r > m
Za $2.45
beli batistasti dresi z čipkastimi vložki (nekoliko umazani) prejšnja cena $7.45.

Ženske površne jopice.
Ženske površnje jopice dolge in kratke, črni talt in Peandesoi svila za polovično ceno, za-morete površnji jopič koji je stal $17.50 dobiti za $8.75, ali tudi onega koji je stal prej $10.00 za $5.00.
-—
Ženski lahki

jopici
/
Čista volna 'serz whipcords in barvane tkanine, nove "cutaway" kroji vredni do $xa*95 •prodajalna cena .....................$5.95
"V" 111
Po $1.00 kos
kratki jopiči za ženske in deklice, v rumene, sive in mešane barve, te jopice so stale prej do ^0.00 kos.
II 't'' -i
Govorijo se Vaši jeziki

ray
■' iv
■ ..