0. C Postale. ¦-- fi*c« ogni mercolcdl « v«n«rrf/ — 7 seitembre '^?Ä Posamszr.n ttevilka 25 ttotint >th*)a vsako sr«dc in petek zjuiraj. It an* za celo leto 15 L .v * pol lets 8» * » čefr/ /efa 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. N* naročila brez do »o&l*ne naročnine se n« moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fmamtti si 68 V Gorici, v petek 7. septembra 1928 utoxi. Nefrankirana pismt i»e m sprejemajo. Ogl§a' sn računajo po do\:/- voru in si plačajo t naprej. •¦-• List izda;* konsord) »Gor. Sfft- že*. — Tisk KatoliiH tiskarne v Gorici. Äif. • « Piazzutt* it. U Vprava in urednillvu. uHca Marneli itcv. ,5. St.pošt.tek.rač.l 1/1147. Teles, int. itev. 3*'N t luan Rojec Gospod je zopet poklical k sebi velikega sina našega rodu, vztrajt nega delavca v vinogradu Gospcv dovem, moža, ki je posvetil celo svoje življenje delu za duhovno in social no obnovo našega ljudstva, poklical je k sebi č. g. msgr. Ivana Rojca, dekana v Tolminu. Č. g. dekan je umrl v nedeljo, dne 2. t. m. ob 5. uri pop. po dolgi, eno leto trajajoči bolezni. Odšel je po pla; čilo prav na Gospodov dan, tisti dan, ki ga je celo življenje posebno posvečeval. Z njim smo izgubili moža, ki je 40 let deloval na vseh poljih nasega gibanja. Pok. msgr. Rojec je bil učenec velikega Mahniča, tovariš apostola Kreka. Sodeloval je že pri »Rim; skem Katoliku« in pri predpripra* vah za prvi Kaioliški shod. Kasnen je se je udejstvoval pri vsem ka* toliškem, socialnem in prosvetnem delu. Bil je prvi med tistimi, ki so orali ledino. Veliko se je trudil na zadružnem polju. Trenutnih net uspehov in nasprotövanj se ni ustrašil. Mnogo je trpel, a kljub temu vztrajno delal naprej. Njez govo dclo je bilo blugoslovljeno in je doneslo nasemu ljudstvu obilo socialnih koristi. Pokojnik se je z vso vnemo udelezeval tudi prosveU nega dela. Kamor je prišel, je to delo oživelo, in cela vrsta naših najboljših mož je izšla iz njegove sole. Vdejstvoval se je pri politics nem delu. Bil je dezelni poslanec in predsednik Slov. ljudske stranke na Gor iš kern. Pri vsem tem velikem delu zunaj cerkve pa pokojnik ni zanemarjal svojih stanovskih dolznosti. Kot dušni pastir je bil naravnost vzor. V farah, kjer je pastiroval, je dvig* nil versko zivljenje in pustil v tem oziru neizbrisne sledove svojega dela. Cerkev je bila njegova prva skrb. Kras cerkve, lepe cerkvene slovesnosti in pobožnosti, to je bilo njemu prvo. V spovednici je vztrajt no vršil svoj poklic. Prejemanje sv. zakramentov se je v farah, kjer je služboval, podesetorilo. V pridigah je bil oče, svetovalec, znal je tudi jako resno svariti, kadar je bilo treba. Povedal je brez ovinkov na desno in levo, kar je bilo prav. Ustanovil je in vodil z najboljšim uspehom več Marijinih druzb. Naj* večji spomenik njegovega dela pa je misijonska hita na mirenskem gradu, ki se je obnovila po njegovi zaslugi. Od tu dobiva cela dezela velike milosfi potom misijonov, ki se vrše v posameznih farah. Celo zivljenje pokojnika je bilo združeno z dobrodelnostjo. Poma; gal je vsakemu, kdor ga je zato prosil in kjer je sam uvidel po' trebo. Podpiral je dijake in reveze, v njegovi hiši je bil vsak gosto* IJLibno sprejet. Med vojno je po' svetil svoje delo skrbi za begunce, katcre je obiskoval po taborih, jih tolažil in podpiral. Pri oblasiih je posredoval, da se je položaj begun? cev zboljšal. Drugim je pomagal kljub temu, da je bil sam v gospo* darskih zadregah, ki so mu priza* dejale veliko trpljenje. Mi, ki žahijemo po tej bridki zgubi, ohranimo Č. g. msgr. Rojca v hvaležnem spominu. Posnemaji mo ga v požrtvovnlnem delu za bla; gor našega ljudstva. Kaj se godi po sveiu? Zborovanje Zveze narodov. V ponedeljek 3. septembra se je v Ženevi otvorilo 9. občno zboro« vanje Zveze narodov. Prvi dan je bil posveeen otvoritvi. Prihajali so diplomat! in zastopniki posameznih držav in razpravljali o dnevnem redu zborovanja. Opazilo se je ta« koj, da manjkata dva važna sode« lavea, namree nemški zunanji mi« nister Stresemann in angleški zu* nanji minister Chamberlain. Oba sta bolna in zdravniki so jima pre« povedali vsako politično delo. Nem« čijo zastopa mesto Strescmanna dr« žavni kancler Müller. V Ženevo je prišel tudi avstrijski zvezni kan« cler msgr. Seipel kot zastopnik svo- je države. Dopotoval je tudi stari znanec v žcnevskcm svetovnem parlamentu francoski zunanji mi* nistcr Briand, ki pa je žalosten radi nepričakovane nesrečne smrti svo? jega tovariša Bokanowskega, frans coskega ministra za trgovino. Dol? go so mislili, da letošnje zasedanje ne bo zanimivo radi odsotnosti znamenitih državnikov Streseman? na in Chamberlaina. Bojazen se ni docela uresničila, ker so prišli dru* gi kot Müller, Seipel, Briand itd. Prva seja se je začela ob desetih dopoldne. Otvoril jo je predsednik sveta Procope, ki je po svojem pre* cej dolgem uvodnem govoru, v ka? terem je izrazil svoje trdno upanje v svetovni mir, odredil volitve v predsedstvo zborovanja. Za pred? sednika je bil izvoljen Erluf Zahle, danski poslanik v Berlinu. Od 54 oddanih glasov jih je dobil 42. Nato so bili voljcni načelniki šestih od« borov. Za predsednika prvega od* bora, ki se bavi z vprašanji ustav« nega prava, je bil izvoljen italijan« ski zastopnik Scialoja, za predsed« nika šestega odbora, to je odbora za politiene zadeve, pa so izbrali jugoslovanskega zunanjega mini« stra Marinkoviča. Pravo delo se je začelo včeraj. Izmed zadev, s katerimi se bodo zborovalci bavili, je treba omeniti večni spor med Poljsko in Litav« sko in takisto veeni prepir med Romuni in Madjari radi zemljiške odveze na Sedmograškem. O pote« ku zborovanja bomo še poročali. * # # Medtem pa se ozrimo malo nazaj in preglejmo važnejše dogodke, ki so se pretekli mesec izvršili v raz« nih državah. Kar zadeva Italijo moramo omeniti dve bridki izgubi. V ponedeljek 6. avgusta se je ob istrski obali zapadno od Brionskih otokov potopil podmornik »F 14«. Tik pred nesrečo je plul pod vodo. Ko sc je dvignil, je zadel ob torpe« dovko »Missori«, ki ga je tako po« škodovala, da se je takoj zopet pogreznil. Mornariško poveljstvo v Pulju je bilo takoj obveščeno o žalostnem dogodku. Poslalo je na kraj nesreee potrebne ladje s po« tapljači, ki so podmornik dvignile. Delo je trajalo blizu dva dni. Po« sadki je medtem žalibog zmanjka« lo zraka. Vrhu tega so se v pod« morniku stvorili strupeni plini, ki so pomorili vse, kar je šc ostalo ži« vega. Bilo je 27 mrtvih. Težka ne« sreča, ki je zadcla vojno mornari« co, je vzbudila povsod čustva so« žalja. ! 16. avgusta pa je umrl znani pre« ! kooeeanski letalcc major Del Pre« j kte, ki je v družbi s poveljnikom { Ferrarinom prcletel velikansko raz« daljo Rim « Brazilija brez vmesne postaje. Pri nekem poskusn-em po« letu v Rio de Janeiro sta oba letal« ca padla na tla in se precej poško« dovala. Del Prete je bil operiran, a je kljub operaeiji umrl. Njegovo truplo so prepcljali v domovino, kjer so ga pokopali v njegovem ; rojstnem kraju Lucca. Ves italijan« I ski narod je žaloval ob njegovi j smrti. Jugoslavija. V sosedni državi na vzhodu je bil mesec avgust natrpan s političnimi dogodki. Omenili bomo samo naj« važnejše. 1. avgusta se je po dolgem odmo« ru zopet otvorila narodna skupšči« na. Radicevi in Pribičevičevi po« slanci se seje niso udeležili. Ostali so doma, oziroma v Zagrebu. Skupščina je hitro delala. Rcšila je v par dneh vse nujne predloge in sprejela vse pripravljene zakone. Nato se je odgodila na jesen. 8. avgusta je umrl voditelj hrvat« skih kmetov Stepan Radič. Zadela ga je srčna kap. Streli v skupščini dne 20. junija so mu posredno ško« dovali. Hrvatski narod mu je pri« redil kraljevski pogreb. Očividci pravijo, da je šlo za Radičevo krsto več stp tisoč ljudi. V splošnem je položaj nespre« menjen. Na eni strani stoji vlada, na drugi strani pa so Hrvati in Pri« bičevič, ki pravijo, da se z vlado nočejo niti pogajati. Kljub temu pa se kažejo sicer se zelo nejasni obri« si nekakega sporazuma med Hrvati in Srbi. Ta sporazum naj bi obsto« jal v reviziji ustave v smislu široke avtonomijc. Stvar je pa vsekakor še zelo ncdoločna. * * * Tudi po ostalih balkanski drža« \ah bomo ugotovili ma-rsikaj nove« ga. V Greiji so imeli volitve, pri ka* tcrih je zmagala Vcnizelosova re« publiikanska stranka s tako večino kot malokdaj kaka stranka v kate« rikoli državi. Med macedonskimi prekueuhi se vršijo hudi boji. Dve skupini si stojite nasproti: pristaši ubitega generala Protogerova in pristaši Vanče Mihajlova. Bojujeta sc pa ne z besedami temveč z bombami in puškami. Na obeh straneh jih je že mnogo padlo. Listi so prinesli celo vest, da je padel tudi Mihaj« lov. To pa najbrž ne bo res. Boji med Macedonci so povzro« čili odstop vlade. Zunanji minister Burov in predsednik sobranja Can« kov sta zahtevala od ministrskega predsednilka, naj odsilovi vojnega ministra Valkova, ki je v pretesni zvczi z Macedonci. Na strani Val« kova pa je krali Boris. Kriza do danes še ni rešena. Tako na Baikanu. Ako poglcda« mo v ostalo Evropo, opazimo pov« sod neko prikrito gibanje. V Nem« čiji se socialisti in komunisti boju« jejo proti oboroževanju na morju, v Rusiji dviga opozieija zopet gla« vo. Izgnanec Trocki dobiva pola« goma svojo prejšnjo veljavo. Pri« pravljajo se veliki dogodki. Za svetovni mir. Najvažnejši mednarodni dogo* dek preteklega meseca pa je čisto gotovo bil podpis Kelloggove pro« tivojne pogodbe. Podpis se je izvr* šil v Parizu 27. avgusta. Zastopniki 15 držav so se zbrali in s svojim podpisom v imenu svojih vlad slo« vesno obljubili, da ne bodo nikdar več začenjali nobene vojne. Vojna bo od sedaj naprej dovoljena, tako so rekli, le kot obrambno sredstvo. Seveda, če ne bo nihee napadal, se nikomur ne bo treba braniti. Po podpisu je Kellogg povabil vse države na svetu, s katerimi je severna Amerika v diplomatskih stikih, naj tudi one podpišejo po« godbo. Francozi pa so povabili Ru* sijo. Mnogo držav se je že prigla* silo za podpis. Tudi sovjctska Ru* sija je pristala na to, čeprav s pri« stavkom, da je pogodba zelo po* manjkljiva. Ameriški zunanji tajnik Kellogg se je iz Pariza odpeljal na Irsko. Vabili so ga v London, pa je od« klonil, češ. da ne utegne. Niti na angleško ozemlje ni hotel stopiti. Na Irskem je ostal par dni. Ta nje« gov korak ie kaj malo v skladu z načeli, ki so jih par dni prej uza* konili v Parizu. Sklep. Z zborovanjem Zveze narodov, ki smo ga v uvodu omenili, se je pričelo jesensko politično življe? nje. Da bi bilo koristnejše za člo« veštvo, kot je bilo dosedanje! Okno v svet. Calles odsiopi. Mchikanski predsednik Calles je izjavil, da bo 30. novembra nepre* klieno odstopil kot predsednik re* publike. Jugoslavija in Kelloggova pogodba. Jugoslovanska vlada je sporoči« la Kelloggu, da je pripravljena pod* pisati protivojno pogodbo. Francoski minister smrtno ponesrečil. Francoski trgovinski minister Bo« kanowski se je vozil z letalom jz Toula proti Parizu. Med potjo se je letalo pokvarilo, padlo na tla in se vžgalo. Ko so crez dve uri ogenj pogasili, so našli trupla ministra in štirih letalccv čisto sežgana'. Ne* srečne žrtve so prepeljali v Pariz. Dva poslanca aretirana. Jugoslovanska narodna skupšči* na je pred razstankom dovolila so« dišču, da postopa proti poslance« ma Tomi Popovicu (radikal) in Dragotinu Jovanoviču « Luni (de« mokrat), ki sta bila na sumu, da sta podpihovala atentatorja Punišo Račiča. V pondeljek 3. septembra pa je preiskovalni sodnik dal oba osumljenca zapreti. Oba bosta ob« tožena umora ali poskušenega umora. Ako sta kriva, ju čaka tež« ka kazen, morda celo smrt. Sodna obravnava se bo vršila proti koncu tega meseca. Kellog na Irskem. Ameriški zunanji tajnik Kellogg ie iz Pariza odpotoval naravnost v irsko glavno mesto Dublin. Zani* mivo ie dejstvo, da na angleška ozemlje ni niti stopil, čeprav so ga vabili v London. Rekel je, da ncs utegne. Visoki politiki izvajajo iz tega, da razmerie med Anglijo in Združenimi državami ni najbolj prijatdjsko. Stran 2. »GORI5KA STRA2A« Albanija — kraljevina. Albanija je vendar postala kra* ljevina. Ustavodajna skupščina je sprejela zadcvni sklep v soboto 1. scptembra. Sklep je bil soglasno spreiet. Nato jc posebna deputaci? ja poslancev šla k predsedniku Ah? mcdu Zoguju in mu ponudila kro? no. Zogu je krono sprejel. Še isti dan je prisegel na ustavo. Rusija in Kelloggova pogodba. Tudi sovjetska Rusija je sklenila podpisati Kelloggovo pogodbo in je francoski vtadi že odgovorila v tern smislu. Venizelos bolan. Nailezrljiva mrzlica, ki divja po Gršikem je prijela tudi Venizeilosa. Zdravniiki so izjavili, da njegovo stanje kljub visoiki starosti ni ne? viarno. Nova albanska vlada. Kralj Zogu jc naročil Kosti Kottu naj sestavi novo vlado, ker je prej* šnja odstopila. Marinkovič pri nemškem kanclerju. Jugosiorvansiki zunanji minister dr. Marinkovič je v Ženevi obiskal nemskega državnega kanclerja Mülleria. Ta obisko se tolmači kot želja zbližanja med Jugoslavijo in NemčijO'. Dr. Marinkovic pojde iz Žencve v Pariz, odkodcr se bo pre* ko Borlina vrail domov. V Berlinu se bo nekaj časa ustavil. Kriza bolgarske vlade. Bolgarska vlada je odstopila. Krailj Boris bo naročil najbrž dose? daniemu ministrskcmu predsedni? ku Ljopčenr, naj sestavi vlado. Bela Kun se dviga. Bela Kun je na zadnjejn kongre? su komunistične internacionalc po? stal predscdnik zapadnocvropske sekciie. S tern je stopil na isto visi* no kot Stalin in Bucharin. kajti zapadnocvropska sekcija je cna najvažncjših v komunistični orga? nizaciji. DNEVNE VESTI t Msgr. Ivan Rojec. Grob se vrsti za grobom; komaj eden zaraste, že se odpre drugi. Najboljši možje, utrujeni od dela, zapušeajo naš rod. Nele Tolmin, ampak vso našo deželo je pretresla bridka vest, da je v nedeljo popoldne nenadoma umrl g. tolminski dckan, zadet od srčne kapi. Blagi pokojnik je bole? hal že od lanske kvaternice. Pri ve? ličastnem. euharističnem kongresu v Tolminu jc čutil prvi močni na? pad. Lctos sredi januarja je bil pri? moran leči. Zdravil ga je z vso skrbjo spretni zdravnik dr. Serjun iz Tolmina. Le njemu in izredno skrbni postrežbi se imamo zahva? liti, da je monsignor živel še pol leta po nastopivši krizi. Bolnik je navidezno okreval, a upanja na po* polno ozdravljenje ni bilo več. Vkliub težki bolczni jc bil šc red? no na nogah in je celo mašcval na Veliki Šmaren in prcteklo ncdcljo. Neumorno je vršil uradne posle, se zanimal za tekoče dogodke in se celo namenil, da bo na usodni dan obiskal g. župnika v Volčah. V nedeljo pod večer okrog 5h je napisal še tri krstne liste in izredno dobro razpoložen šcl na dvorišče. Mahoma ie zavpil in se nagnil. Smrt je nastopila ob 5V^h trenutno vsled srčne kapi. Kakor hitro so zvedcli Tolminci o nenadni smrti, so z izredno lju? bezniio in odkritim sočutjcm hiteli v župnišče, kjer so našli blagega g. dekana — mrtvega. Neštete mno? žicc ga hodijo kropit in molit za njegovo dušo. Cel gozd vencev in rož krasi njegovo zadnjc ležišče, molitve in jok donijo proti nebu. Pokojni monsignor je bil vslcd od? kriteya značaja, odločne možatosti, blagega srca, izredne duhovitosti in neumorne delavnosti visoko spoštovan povsod. Rojen je bil 1866. leta 26. marca pri Sv. Juštu v Trstu, kjer je bil njegov oče kot mehanik zaposlcn v ladjcdclnici. Ko se je dru/ina preseiila v Sovodnje, je pokojni študiral gimnazijo in semeniščc v Gorici. S pridnostjo in nadarjeno? stjo si je prisvojil bogato izobrazbo, ki jo je posvcčal v kor ist izročenih duš in dclovnega ljudstva. Kapla? noval je v Solkanu, pastiroval kot kurat v Biljah, osem let je bil žup? ni)k v Mirnu in od 18. aprila 1915. je postal dekan v Tolminu. Neprecenljive so zasluge, ki jih ima blagi pokojnik za dušno pastir? stvo. DoIl^i vcki bodo občudovali njcgovo socialno delavnost: Miren? ski grad in Čevljarska zadruga sta v glavnem njegovo delo. Koliko je storil za begunce in Tolmince —¦ vedo povedati le tisti, ki so čutili njegovo neizmerno ljubezen in skrb. V imenu cclega našcga rodu se potrti sklanjamo nad njegovim svežim grobom in prisrčno prosi? mo Vsevednega, nai dodcli plačilo in večni pokoj zvestcmu služabni? ku, ki je v nesebičnem delu posve? til svoie velikc zmožnosti Bogu in trpcčcmu ljudstvu. Naj mu sveti večna luč! * * * Pogreb msgrja Rojca zadnji to? rck ie bil veličastcn. Na tisoče lju? di se je zbralo iz vsch krajev der= žcle, da izkažcjo zadnjo cast za? služnemu možu. Pogreb je vodil msgr. Tarlao iz Gorice v spremstvu petdosetarice duhovnikov, med ka? tcrimi smo opazili več kanonikov, skoro vse dekane in razne druge odlienjake duhovskcga stanu. Šte^ vil.no so bili zastoepani razni uradi in organizaoijc. Dekan kobariški je imel pretresljiv spominski govor v cerkvi, tolmiinski in mlrenski pevci so zapeli v srcc scgajoče žalostin? kc. Bil jc pogreb kot ga je požrtvo? valni naš voditelj in dolavec za? služll. ZAPLEMBA. Zadnja štcvilka »GoTiškc Stra^ že« jc bila zaplenjena. V nadome? stilo smo današnji številki dodali prilogo. Prcfektura nam je poslala slcdcči odlok: Št. 3835 Gab. Prefekt goriške pokrajine, glcdc na to, da naniiguje današ? nja štcvilka krajevnega periodičnc? ga iista »Goriška Stra/a« v poglav? iu »Kaj sc godi po svetu?« na net? tunske konvcnciie in na spremem? bo vladiavine v Albaniji z besedami, ki so očiividno tendcnciozncga zna^= čajia; upoštevaje, da ie tendenciozna tudi vest o prcmeščcnju nekatcrih učitdljev, objavljena pod naslovom »Prcmcščcni učitelii«; glede na to, da dopisa iz Dorn? bcTga in Brcstovicc slikata sedanji gospodarski in upravni položaj v omenjcnih občinah s pretcmnimi barvami, kar lahko vzbudi ncupra? vičeno1 razburjcnost med prcbival? stvoim; glede na kr. zakonska odloka od 15. julija 1923. št. 3288 in od 10. ju? lija 1924, št. 1081; odreja zaplembo 67. številke »Goriške Straže« z današnjim datumom in naroča goiriškcmu kvestorju, naj ta ukia-z izvrši. Gorica, 5. sept. 1928. leto VI. Prefckt: Cassini. Odgovorni urednik »Edinosti« odpoklican. Tržaški prefekt Fornaciari je iz* dal slcdeči odlok: Prefekt tržašlke pokrajine, sklicevajese na opomine, dane odgo« vornemu uredniku dncvnika »Edi? nosti« v osebi g. prof. Filipa Peri? ca, in sicer z odlold od 28. julija 1927, št. 082—7508, od 9. septem? bra 1927, št. 082—S124 in od 9. sep? tembra 1928, št. 082—6673. radi Ita, liji in vladi sovražnega stailišča in radi objave neresničndh in tenden? cioznih člankov, ki lahko povzroči? jo motnjo javnega rcda; upoštcvaje, da je dnevnik po omenjemih opominih in po zaplcm? bi izdaje od 17. avgusta objavil v današnji štcvilki članke nedvomlji? ve tendcncioznosti in izrazito pro? tinarodnega značaja pod naslovom «Smrt msgrja Ivan a Rojca, deka? na toilminsikega« in »Vojvodinja d'Aosta na Goriškem«. V tern zad? njem so se hote zamolčalc.okolno? sti velikega narodno^političnega po? mena. Radi teh člankov ie bila ti? sta štcvilka zaplenjcna; upoštevaje, da iz vsega tega iz? haja ncko stališče upornosti in tr? dovratnosti v sovražnosti proti vsemu, kar je itailijanskega in faši? stovskega; vse to se zgoščuje v protinarodno vedenie, ki ga ni mo? ilooc vcč trpeti; zaslišavši komisijo, o kateri je govor v . členu kr. odloka od 15. juilija 1923. št. 3288 (sprernenjene* ga v zakon 31. decembra 1925. št. 2309); glede na 3. clen imenovanega kr. odloka, odrejuje: Priznanje odgovornega urednika dncvnika »Edinost« g. prof. Filipa Perica je prcklicano. Trst, 4. sept. 1928. Leto VI. Prefekt: Fornaciari. Dnevnik »Edinost« radi tega od? loka ne more več izhajati. Romarski shod. Na Vitovljah v ccrkvi M. B. bo na Mali Šmarcn običajen romarski shod z dvema sv. mašama in sicer ob 6% in ob 10h. Romarjem bosta dva spovednika na razpolago. Pobožnost prvega petka za možc in fante bo 7. scptembra ob 8. uri zvečer pri Sv. Ivanu. Opo? zorite na to tudi prijatelje in znance. Vodstvo Apostolstva molitve. Romanje v Padovo, Ker se je oglasilo premalo ude? ležencev, odpade letos romanje v Padovo. Apoistolstvo molitve. Katoliški možje in fantje! Kristus nas vabi, da pridemo k Njemu — utrujeni — da nas poži? vi in nam da novih moči v svetem boju za pravice Kristusa in Njcgo? ve sv. Ccrkve. Prcdvsem pa, da sc mi sami poisvetimo Presvetemu Sr? cu in tako post a nemo sposobni in goreoi za ta boj pri samih sebi, v družini in povsod. Vsi možje in fantje! Pristopimo v »Apoistoilstvo mož«! V ta namen sc bo vršil v Mari? jinem svctišču v Logu pri Vipavi v dnch 15. in 16. scptembra t. 1. shod samih fantov in mož, da sc v sreu in razumu in v volji prerodimo in posvetimo za veilike namenc, ki jih zahtcva Kristus?Knali od nas mož in fantov. Vspored shoda v Logu: Sobota, 15. 9. 1928: Ob 4. popol? dne sc prične spovedovanje. O. 6. govor: »Mož v družini«. Po govoru pete litanije Matcre božic in blago? slov. Nato skupna ura molitve; mo? lili bomo 3. uro in 2. pol urc pred sv. R. T. SDO'Vedovanjc bo do 10. Neddja, 16. 9. 1928: Ob 5. se prične spovodovanje. Ob 6. govor: »Mož — za/se«. Po govoru sv. ma* ša s petjem pred sv. R. T. in obe* ncm obhajanje. (Skupno sv.. obha* jilo mož in fantov.) Druge sv. ma? še še ob pol osmih, ob osmih, ob pol devetih. Ob 9. sv. maša s pe? iem pred sv. R. T.; med sv. mašo govor: »Mož in javnost«. Po sv. ma? ši pete litanije Srea Jezusovega, Te Dcum in blagoslov. Po blagoslovu je shod konean. NB. — Žcnskam 15. in 16. sept, vstop v loško ccrkev ne bo dovo* ljen. — Večerjo prinesite seboj! Prcnočevaili bomo lahko v ccrkvi ali v okoilici. Disciplina, red, mir iri trcznost naj nam bodo čaistna. za? deva ta dvia dneva, možje in fantje! Častite župne uradc prosimo, da opozore na ta shod možc in fante! Možie in fantje. Wilfan petdesetletnik. V četrtek 30. avgusta je sloven? ski tržaski poslancc dr. Wilfan ob? hajal petdesetletnico svojega živ? ljen j a. Zveza manjšinskih časnikarjev. Zadnji dan manjšinskega kon* gresa v Žencvi se je ustanovila Zveza manjšinskih časnikarjcv. Za predsednika je bil izvoljen urcdnik »Goriskc Straže« poslanec dr. En? Uelbert Bescdnjak. Veliki fašistovski svet. Zascdanje Velikega fašistovske? ga sveta se bo pričelo 17. septcmbra ob 10. uri zveeer. Dnevni red ob? sega poleg raznih poročil tudi ob? ravnavo zakona o Vclikcm svetu, zakona o listini dela, reforme za? konika itd. Novi člani Velikega sveta. Za člane Velikega sveta so bili imenovani bivši taini)ki fašistov? ske stranlke poslancc Sansanelli, Forges Davanzati in poslanec Fa? rinacci. Kralj v Benetkah. V torek je Nj. V. kralj obiskal mednamdno umetniško razstavo v Benetkah. Bil je slovesno in pri* sreno sprejet. Tisočglava množica jc kralj a burno pozdravljala. Kralj ie obisikal tudi zračno pristanišče na Lidu, eno naivečjih obmorskih zrakoplovnih luk na svetu. Prefekti v Rimu. Ministrski predsednik Mussolini je poklical vse prefekte v državi k sebi, da mu podajo poročilo o raz? mcrah in da prejmejo navodila. Pr? vi so prišli na vrsto prefekti iz Ju? lijske Krajine. Truplo Del Preteja v Italiji. V četrtek 30. avgusta je prekoo? ceanski parnik »Conte Rosso« pri* peljal v Genovo truplo lctalskega majorja Del Preteja, ki je umrl v Rio de Janeiro. V Genovi je krsto sprejel general Balbo, ki ga je spremljal general De Pinedo. Ve* likanska množica ljudi je šla v sprevodu, ko so krsto peljali na vlak. Prepcljali so jo v pokojniko? vo rojstno mesto Lucca. Uredniki »Edinosti« črtani iz časnikarskega sindikata. »Piccolo« po^roea, da jc tržaški Časnikarski sindikat izključil iz svoje srede vse urednikc »Edino* sti«. Črtani so sledcči: prof. Filip Pcric, Viktor Kjudeir, Rudolf Vi? drič in Bo«tjan Žagar. Pet konfinacij. V Trstu so bili radi protinarod* nega dcilovanja konfinirani dr. Dor? če Siirdoč. dr. Jože Dekleva, Ro? man Pahor, Gojak Henrik in Cu* mar Hubert. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v GoricL »Gazzetta Ufficiale« (Uradni list) objav'lja slcdeči ministrski odlok: »Banca Nazionale del Lavoro e della (Jooperazionc (NaTodna ban* ka dela in sodelovanja, ur.) je po* obilaščena, da si priključi goriško podružnico Ljubljanske kreditne banke.« Listnica uredništva. Naročnikom in eitateljem: Ker je bila zadnja številka našega lista zaplenjcna, so se nekatcra poroči* la nekolikp zaikasnela. Blagovolite nam zamudo oprostiti. Prüoga »Goriške Straže« št. 68 »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. GOSPODARSTVO. Grozdje. Malo je sadja, ki bi bilo tako pri? jetnega okusa in obenem tako hra? nilno. kakor je grozdje. Koliko hra? nilne mooi se skriva v malih groz? dovih jagodah vidimo najlepše v krčmi, kior pijanec venomer kriči in nazbija po mizi, zato ker se je preveč navžil te hranilne moči v obliki vina. Alkohol, ki se nahaja v vinu, je za tölo strup, zato ga mora človek takoj porabiti, bodisi s koristnim delom na polju, ali pa s kričanjem in razbijanjem v krčmi. Hranilna snov, ki se nahaja v grozdju je po? polnoma drugačna, dokler se z vrcnjem ne spremeni v alkohol. Ta hranilna snov je sladkor, ki ga ljudsko telo zelo dobro uporabi za hnano. Sladkor v grozdju je zelo dobra hrana, ker ic lahko prebav? ljiv. Zato nekaterim bolnikom tako dobro prija zdravljenjc z grozdjcm. Izvršimo ga na ta način, da vzarnc? mo prvi dan cno jagodo, drugi dan dvc itd., clokler nc pridemo do ti? ste največje dnevnc množine, ki jo želodec še lahko dobro prebavi. Nato množino grozdja vsaki dan zopet zmanjšujemo. Zdravljenje se završi, ko pridemo nazaj na eno samo jagodo. Grozdno zdravljenje slabotno in suho telo bolnika okre? pi in odebcli. Grozdje je dobra hrana tudi za zdravega človeka. Žal, dobimo pri nas še vedno mno? go ljudi, posebno starejših, ki ne privoščijo otrokom niti majhncga grozdka. Tako ravnanjc je nespa? metno in tern man j opravičeno, ker tem ljudem pozneje navadno ni žal, če ronia iz kleti liter za litrom in to brez vsake potrebe. Še eno napačno mnenje je raz? širjeno med našimi ljudmi, da se namreč grozdje goji samo za vino. Moderni vinogradniki drugih kra? jev pa mislijo o tej stvari popolno? ma drugače. Oni gojijo več vrst trte samo radi namiznega grozdja. Zato vidimo, da ima na trgu naše grozdje vedno nižjo ceno kot tuje. Pomen uživanja svežega grozdja in sadia so spoznali zelo dobro v Ze? dinjenih državah amcriških, kjer ie prepovedano uživanje alkohola. Zgradili so posebne vagone, v ka? tcrih se prevaža grozdje in dirugo svežc sadie na tisoče kilometrov dalcč. 2eleznica pelje sedaj po nizkih, nepreglednih ravninah, kjer vlada neznosna vročina, sedaj zo? pet preko visokih, s snegom pokri? tih gor. Zato so vagoni tako ure? ieni, da je v njih vedno enaka to* plota, in sicer taka, pri kateri se sadje ohrani celo dolgo pot popol^ noma sveže in nepokvar jeno. Naučimo se tudi mi uživati grozdje kot hrano, dajmo ga otro« kom in boilniikom in prodajmo ga tudi na trg, da nam pride v teh tcžkih öasih kaj denarja v žep. Na* ši vinogradniki pa naj pri sajenju novih trt upoštevajo tudi take vr? ste, ki dajajo dobro namizno grozdje. Pegan.. # * * Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. Hrušk je na trgu dnevno komaj kakih 10 q. Lepe hruške, predvsem še nckoliko vrtolanjk, dosežejo do 2.30 L za kg. Jabolk je dnevno na trgu tudi kalkih 10 q. Cena jim je od —.60 do 1.40 L za kg. Češpelj pride od 30 do 50 q. En del jih pokupijo izvozniki, drugi pa Brici za lupljenje. Ker se baje Brici letos ne zanimajo mnogo za lupljenje eešpelj, so jih začeli lu* piti izvozniki lupljenih češpelj sami. Cena češpljam je od —.80 do 1.— L za kg. Grozdje: Najvee pride na trg žlahtnine, pričela pa je tudi že re= bula. Dnevno je na trgu 20—30 q grozdja. Cena belemu je 1.50 do 1.80 L, ernemu pa od —.90 do 1.20 L za kg. Breskcv domaeih pride na trg dnevno okoli 200 kg po ceni 1.80 do 2.40, iz notranjosti jih pa pride več, ki dosežejo do 4.— L za kg. Smökve so po —.50 do —.80 L za kg. Zelenjave je precej. Paradižniki so po —.60 do 1.— L, hoee po 1.— do 1.20 L za kg. Krompir po —.50 L za kg. Umiranje črešnjevih dreves se ni pojavilo samo pri nas, tem* več tudi v drugih italijanskih pro? vincah, posebno hudo v Pijemon? tu, kjer je proueeval to bolezen profesor Petri od rastlinozdravstve? nega (fitopatologienega) zavoda. Prof. Petri ie izjavil, da kot vzrok umiranja erešenj ne izklju? euje kakega novega in nepoznane* ga škodljivca, misli pa, da tiči glav* ni vzrok v gnitju korenin, ki je bi= Iq povzročeno po ranah, povzroee? nih po razpökah tekom zadnjih suš. Nadalje odsvetuje prof. Petri prav odloeno sajenje mladih črešenj na mesta, kjer so umrla stara. Poleg tega svetuje izdatno škropljenje debel in vsaj 50 cm. zemlje okoli debla z modro galico in to pozimi. Mednarodni kongres čebelarjev se bo vršil v Turinu od 10. do 17. septembra. Kdor se ga želi udele* žiti, naj piše po podrobna pojasni* la na naslov: Commissione esccu? tiva dell'VIH congresso degli Agri? coltori, via Ospedale, 24, Torino. Za izvoz cvetač. Rimski Narodni zavod za izvoz poroča: 1z raznih ozemelj, kjer se pridüluje cvetaea (»kavoli«), poro- čajo, da se kmetovalci ne držijo navodil, ki jih je ta zavod izdal, da podvigne izvoz. Zato določa, da se bodo začenši z bodočo letino, iz* važale le cvetaee, ki bodo imele vsaj 35 cm obsežno rožo. Narodni zavod za izvoz vnovič pozivlja pri* delovalce cvetač, naj rastlin ne sa^ dijo pretesno, ne več kot 15.000 na hektar, ker se jim sicer roža do? volj ne razvije. Le če se bodo pri* delovalci držali tega navodila, bo mogoee dvigniti izvoz tega žlahtne* ga pridelika. Paradižniki in paradižniene konzcrve so zelo važen izvozen predmet za Italijo. Letno se pridela v Italiji nad 5 mi* ijonov kvintalov paradižnikov, od katerih gre več kot 5000 vagonovv inozemstvo, največ v Nemčijo (12%), v Jugoslavijo skoraj 6%, v Ävstrijo 4%, ostalo v druge države. Koliko je žuželk? Učenjaki ccnijo število žuželk na 750.000 vrst, od katerih jih živi v Evropi nekolikp manj kot polovi* va. Mnogo žuželk v velikih seliščih, pravih zadrugah, kot čebele, ose, sršeni, mravlje, termiti (velike afri* ške mravljc), itd. Nekega učenjaka je zanimalo, koliko mravelj živi v enem mravljišču in dobil je nasled? nje številke: 53.018; 64.470; 19.330; 93.694; 17.728. Mravlje je preštel, ko je celo mravljišče zastrupil s poseb* nim plinom. Tržne cene dne 6. septembra 1928. Cesnik kg L. 0.60—0.80; sveže ze* lje L. 1.20—1.40; korenje L. 1—1.20; kumare L. 0.40—0.50; eebula L. 0.60 do 0.80; rdeea pesa L. 1.20—1.40; fižol navaden L. 1.80; fižol koks L. 2.80; salata L. 1.80—2.20; jajčnifci L. 1.40—1.60; krompir L. 0.50—0.60; paradižniki L. 0.80—1; redič L. 1.60 do 4; špinača L. 1.20—1.60; fižol stročnik L. 2.20—2.80; vrzote L. 1.20—1.40; bučice L. 0.80—1.40; sve* že fige L. 0.80—1; limoni kos L. 0.40 do 0.70; jabolka kg. L. 1—1.80; hruš* ke L. 1.40—2; breskve L. 1.40—3.60; češplje L. 1—1.20; namizno grozd* je L. 1.80—2; grozdje »Palestina« L. 2.60—3; sveže maslo L. 14—15; i:resno maslo L. 17—18; mleko liter L. 1—1.10; skuta kg L. 4; jajca kos L. 0.60—0.65. Valuta. dne 6. septembra 1928. si dobil: za 100 franc, frankov 74.40 do 74.70 Lir za 100 belg. frankov 263.— do 267.— „ za 100 švic. frankov 366.75 do 368.75 „ za 100 češ.-slov. krön 56.46 do 56.76 „ za 100 dinarjev 33.47 do 33.77 „ za 100 nemških mark 452,— do 458.— „ za 1 Sterling 92.58 do 92.78 „ za 1 dolar 19.03 do !9.09 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 266.25 do 272.25 , Benečijske obveznice coie 5. septembra 1928: 75.45. Drobne vesti. Ljubljanski jesenski velesejm, ki mu pravijo »Ljubljana v jeseni« se je otvodl v soboto 1. septembra. Isti dan se je v Domžalah otvorila ljubljanska oddajna radio-postaja, ki je dozdaj delala samo poskuse. Sled o Amundsenu. Neka ribiška ladja je našla na morju med Spitzbergi in Skandi* navijo del letala, ki so ga spoznali za del Amundsenovega letala »La? tham 47«. Sedaj je skoraj gotovo, da se je Amundsen ponesrečil. Huda nevihta v severni Italiji. Pretekli četrtek je nad Monzo v severni Italiji divjala strašna ne? vihta, ki je napravila velikansko škodo. Trßala je strehe, rušila zi? dove in h.iše in razdrla telefonske in brzojavne zveze. Poleg tcga je 9 ljudi mrtvih in kakih 50 ranje? nih. Latinica na Turškem. Turška vlada je sklenila opustiti staro turško pisavo in vpeljati la? tinico. Ta sklep se že izvaja. V šolah se sedai poučuje samo la? tinica. Povodenj v Koreji. Velikanska povodenj je v Koreji v Aziji porušila nad 700 his, podrla mostovc in uničila vsa pota. Clove? ških žrtev je nad 500. Natančnega števila še niso mogli dof*nati. Na rusko*poljski meji se je zadnje dni preteklega tedna vršil pri Lubiniczu spopad med ti? hotapci in ruskimi obmejnimi stra^ žami. Štirje stražniki so bili ustre? ljeni. B. Shaw v 2enevi. Znani angleški pisatelj Bernard Shaw je prispel v Ženevo, kjer pris' sostvuie zborovanjem Zveze naro? dov kot opazovalec. Pravijo, da bo napisalg knjigo o Zvezi narodov. Nov zrakoplov tipa »Italia«. V Rimu gradijo zrakoplov »N. 5«, ki bo čisto podoben zrakoplovu »Italia«, s katerim je Nobile šel na severni tečaj. Novi zrakoplov bo kmalu dovršen. »Krassin« na Spitzbergih. Sovjctski lomilec ledu »Krassin« je žc priplul v Kraljevi zaliv, od? koder se bo kmalu podal na iskanje ostalih ponesrečencev. Ladja brez posadke. Nemci so zgradili oklopno ladjo »Zähringen«, ki se lahko vodi iz daljave. Pri poskusih je šla vsa po* sadka na drugo ladjo. Na brezžič? no povelje se je prazna oklopnica začela premikati, se zavila v gosto meglo, spuščala rakete itd. Par ur so se vršili ti neznanski poskusi. Nato ie oosadka šla zopet na krov in lad ja je odplula v pristanišce. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Neusmiljeno je pripek:alo avgu? stovo solnce leta 1918. na golo rav? nino severnovzhodno ob mesta Su? botsko v grški Macedoniji. Nasa timočka divizija se je nahajala na dotieni planjavi v rezervi. Svoje šotore smo kolikor mogoee zakrili z uro dalee privlečenim vejevjem, da vsaj deloma premotimo bolgar? ske, avstrijske in nemške letalcc. Pod šotori smo spali, čistili puške in se menili. Pa pravi Bogdan iz Aleksinja: »Da znaš, ppdnaredniče, od leta 1912. sem bil doma komaj teden dni, toliko sem imel dopusta. Bori? li smo se dvanajstega leta proti Turkom, nato proti Bolgarom. Ko smo s temi sklenili mir, je šla naša divizija na albansko mejo proti Ka? čakom. Od tu sem dobil teden dni i dopusta, a ga še nisem dobro uzil, ko sem moral iti proti Švabi. Dobro je šlo, v Budim bi prišli, da nas niso zopet napadli Bugari, majku jim...« »Kako pa je bilo skozi Alba? nijo,« sem ,ga prckinil. »Eh brate, iadna mi majka, koli? ko smo tu pretrpeli. A ne samo mi, tudi naš eika Pera (kralj Petar) je z nami trpel. V zasneženih alban? skih gorah smo si neke noči greli premrzle ude. Lačni smo bili, a pri ognju si nismo upali jesti. Vsak se je bal, da ga ne bi drugi prosil za delitev skromnih ostankov za želo? dec. Pri ognju je sedel tudi čika Pera. V vojaško suknjo je bil za? vit, kosmat v obraz, prcpadene oči je imel. Rekel je, da je lačen. Imel sem pod suknjo še kos kruha, za katerega sem dal Albancu banku (10 dinarjev). Ali bi ga dal eiki ali ne. Zasmilil se mi je v srce, izvle? ke|„ sem kruh in ga ponudil kralju. Vzel ga je, gledal ga je, po dolgih minutah mi ga vrne in pravi: »Vze? j mi, vojniee, ne morem ga jesti. Vzel sem Ti očeta in mater, vzel sem Ti otroke in zemlju, vzel sem j Ti Srbijo. Ne morem Ti vzeti zad? j nje skorje kruha.« Vrnil mi je kruh , in temno gledal v ogenj. Vsi smo jokali. Kralj pa je mislil in mislil. Na erikrat se prcbudi iz polsna in pravi: »Bratje, bodite junaki. Za? pušeamo Srbijo, a črez leto dan se vrnemo v večio državo. Zapuščeni smo tu v albanskih negostoljubnih gorah, a zunaj v svetu imamo mno? go prijateljev. Še je krepka naša rnati Rusija in divna Francoska. I tali ja in Änglija pa nas ne poza? bita.« V tem trenotku je zafijučka? la nad našimi glavami krogla nego? stoljubnega Kaeaka. Šli smo na? prej skozi trpljenje, smrt in blato in prispeli v Valono, od koder smo se vkrcali za Krf.« »Pričaj kaj Ti, Milane iz Ču? prije,« sem se obrnil na drugega vojaka. »Eh. podnaredniee, šta da Ti pri? cam. Za teden sem se hotel oženiti s svoip divno Jelo. Pa Ti pride tarn bur in me kliče na vojsko proti Švabi. Pustil sem Jelo in motiko, vzel sem puško in hajdi na Cer. Eh pa smo jih Švabe. Nimam druge? ga, da Ti pričam.« »Ali boš še videl Čuprijo in Je? lo,« sem ga vprašal. »Ako Bog da, še iu born videl, kajti Bogčuva Srbijo, cika Pera pa Čuprijo (Čuprija pomeni v turškem jeziku most). Jelo bom videl, ako je ostala zvesta, zagrlil jo bom in pcljal pred popa, ako pa je nezve? sta, ji bom zasadil nož v srce.« In Mitar iz Zajcčara se je obrnil name in rckel: »Podnaredniee, pri« eaj nam Ti, ki vedno čitaš novine. Ali bo kmalu konec voine, ali bo? mo kmalu prišli domov? Dalje. Stran 4 *GORISKA STRA2A« Napisi na kozarcih in pepelnikih. Fašistovska zveza trgiovcev spo* roča, da jc tinančno ministrstvo ho* telo v smjslu odl oka od 30. decem* bra 1923 št. 3268, obdavčiti tudi na* pise namajhnih reklamnih predme* tih (kozarci, case, pcpclniki itd.), ako ti napisi značijo kako tvrdko. Zveza trgovcev je prosila finančno ministrstvo, naj omenjene predme? te izvzame iz seznama obdavčljivih predmetov. Finančno ministrstvo je tej prošnji ugodilo. Napisi na ta* kih majhnih predmetih so torej prosti davka. Tajna tiskarna odkrita. Rimski »Giornale. d'ltalia« poro- ča, da so orožniki odkrili v Alba? no tajno komunistično tiskarno, ki je tiskala list »L'Unita«. Orožniki so zaprli kakih 60 ljudi, ki se bodo morali zagovarjati pred posebnim sodiščem za varstvo države. Amnestija v Avstriji. Avstrijska vlada je sklenila preds ložiti državnemu zboru- o priliki desetletnice republike zakon o amnestiji za politiene zločince. Te amnestije naj bi bili deležni tudi tisti, ki so bili obsojeni radi Ian? skih julijskill izgredov. Število iznajdb v enem letu. Nemški državni patentni urad je objavil štatistiko iznajdb za 1. 1927. Javljenih je bilo 15.265 iznajdb. Od teh odpade sorazmerno najvee« je število na eloktrotehniko, namreč 1909. L. 1913. je bilo patentiranih samo 5000 iznajdb. i Pomanjkanje sena na Ogrskem. Ogrska vlada je za 50 odstotkov znižala carino na krmo za živino, ker krme doma silno primanjkuje. Velike goljufije v Nemčiji. Hugo Stinnes mlajši, ki ga sma* trajo za najbogatejšega moža Nemeije, je bil aretiran. Obdolžen je, da je sleparil pri nemških dr- žavnih zadolžnicah in s tern osko- doval državo za par desctin milijo- nov. Nemška javnost zelo napeto čiika na razpravo. Nove neumnosti ameriških plesalcev. V Ameriki organizirajo nove plesne tekme. Gre zato, da plesalci preplcšejo razdaljo med New Jor= kom in Londonom. Stvar se bo vr? šila takole: Plesalci bodo začeli na stopnicah new?yorške mestnc hiše. Od tain bodo plesali na avtomobi? le, ki jih bodo peljali v pristanišče na parnik. Med vožnjo bodo seve? da nepretrgano plesali. Takisto bodo ]>lesali z avtomobila na ladjo in po« tern vso dolgo pot do Londona. Tako bodo preplesaii Atlantski ocean. Ako bodo prišli srečno na cilj, bodo junaki dneva. Odprava vizuma med Nemčijo in Italijo. S 15. septembrom stopi v veljavo dogovor, ki odpravlja vizum na potnih listih za potovanje med Nemeijo in Italijo. Od sedaj na? prej bo zadostoval navaden potni list. Za italijanske kolonije pa ostanejo doloebe o vizumu v ve* ljavi. Zahvala. Vsem, ki so ob smrti in pogrebu našega sobrata, veleč. monsignorja loflnfl ROJCfl, častnega kanonika, dekana lolminskega izkazali rajnemu zadnjo cast, izrekamo globoko zahvalo. Posebej se zalivaljujemo visokoč. mons. Tarlao, ki je opravil zadušnico in vodil kondukt, zastopnikom prvostolnega kapitlja, asistenci, de- kanom in vsem ostalim sobratom, ki so za rajnega maševali in se pogreba udeležili. Naša zahvala naj gre zastopnikom vojaških in civilnih oblastev, kr. karabinerjem, g. občinskemu načelniku drju Marsanu, zastopnikom kr. gimnazije in šolskih oblasti, šolskim vodstvom, učiteljem in učiteljicam, ki so rajnega spremili na zadnji poti. Hvala tudi navzočim družbam, bratovščinam in društvom, pevcem iz Tolmina in Mirna za ginljivo petje ter sploh vsem, ki so se pogreba udeležili in za rajnega molili. Tolmin, due 6. septembra 1928. DuhovSMna tolminske dekanije. ZAHVALA. Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo velečastitega monsignorja IDflHrl ROXfl, častnega kanonika, dekana tolminskega, izražamo najlepšo zahvalo vsem, ki ste pokojniku v bolezni in ob smrti stali ob strani ter ga spremili na zadnji poti. Iskreno zahvalo dolgujemo g. zdravniku drju Seijunu, ki je požrtvovalno in skrbno lečil pokojnika. Zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zastopnikom oblasti, dru- štvom, pevcem in pevkam, vsem, ki so pokojniku pripravili tako veliča-' sten pogreb, posebej č. g. dekanu Pavlinu za tolažilni govor, č. g. žtipniku Kodermacu in gg. kaplanom tolminskim, gdč. Devetakovim, gdč. učiteljici Mariji OblaŠčak, prednicam Marijinih družb, gospej Sorli, požrtvovalnim fantom in dekletom in sploh vsem, ki so rajnemu izkazali spoštovanje in cast. Tolmin, due 6. septembra 1928. Žalujoči sorodniki. Darovi. Za Sirotišče: P. n. Mioi Rojec roj. Anf mesto venca na grob ve? lee. mons. Ivana Rojca 50 L; pre* plačila za Sociialni zaJconik 62 L; p, n. gg. Ksiist Hrovatin 15 L, dr. Franc Gab or seek 15 L in N. N. 15 L. — Srena hvala! Slav tea Zorzut Djuro Mateičič poročena. Medana 3. IX. 1928. Krk wmmmmaum lzrekam mo jo najtoplejšo zahvas lo zavarovalnici »L'UNION«, ozi? roma g. A. Ravniku v Gorici, Via Barzellini St. 2 za takoj cenjeno in izplaeano odškodnino za moje po* gorelo poslopje. Priporočam vsakemu to zavaros valnico. 1. r. Pavel Vodopivec, Petelinjeö. Cerkovnik z večletno prakso že? li zvedeti za kako bolje mesto; go* vori tudi italijansko in nemško. Naslov pove uprava »Gor. Straže«. Ugodna prilika! Proda se luksusni avto Bianchi Tip. 18., krmilo zno* traj. Obrnite se na tvrdko Bragali* ni Corso Em. 24. ^ Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin: kompletne pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprej, II. razr. 200 lir, III. razr. 100 lir, otročji po« grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. Moderna zlaiarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* iov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po naj vis jih cenah. POZOR! Vdika zaloga vsakovrstnih kotlov za mlekarne ? brzoparilnike (olfe) precejailnike vina, i. t. d. Sprejemam v popravo vsakovrst? na dela. — Kupujem po najvišji ceni staro kotlovino. Aloiz Leban Trg S. Antona (pri Zvezdi) Gorica. Podpisani ima na prodaj radi se* litve 3 krave, izvrstne mlekarice, ena s teletom, razne poljsike pri* delke: krompir, žito, krmo, deteljo ornico, seno in slamo in razno orod* je. Proda se po jako ugodni ceni. Hadalin Ivan, Zakriž št. 13, p. Cir* china. Poštena družina sprejme dijake na stanovanje in hrano. Pojasnila daje uprava »Goriške Straže«. Hlapca zvesteag, razumnega v kmetiistvu, veščega voznika s konji rabi Joisip Marmolja trgovec v Mirnu. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Ceittr. Posoj.) Viltbfi zalOQB fiBšbBOB platna Iz zusni towns HBgenclifiPf I Raymann, iMko- irstno blogo za porofienci hahcr tudi vsiifso izbire mofihigs In isnsbiga luhci. Blago solidno! Gene zmernel Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihodnje vožnje Iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 13V& dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- ljenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F. ROSICH, GORICa, Via Gontavalle St. V Telefon St. 3~7V »GORISKA STRATA« Stran 5. UTRINKI. V deželi jutranjega solnca. Japonska se imcnuje dcžela vz* hajajočcga solnca. Dasi vlada v njej še tma paganstva, vendar se izpreobracajo ugledni učenjaki in dostojanstvcniki ter vstopajo v katoliško cerkev. Zadnji mesec je kardinal Van Rossum krstil nadarjenega japon* skega umctni'ka Ryobo Okuda. Slovesnosti je prisostvoval tudi pr* vi japonski škof Hayasaka. Pesnik je zložil prekrascn spev v cast Ma* teri božji. Pri krstu je dobil ime Pavel. Socialni teden ital. katolikov. Da se poglobi apostolsko delo med katoličani in da se zarisejo novc smcrnicc, prirejajo italijanski katoličani vsako leto takozvani so* cialni tedcn. Dne 3. septembra so v veliki dvorani univerze Presvete* ga Srca v Milanu otvorili 15 social* ni teden. Predavanj se udeležuje zclo šte* vilčno zastopstvo iz vseh pokrajin. Pred otvoritvijo ie pozdravil ude* ležence nadškof kardinal Tossi iz Milana in opisal važnost socialne* | ga tedna. Apostolski poslanik iz . Carigrada je udelcžencem podelil | blagoslov, nakar so sc začela pre* davanja, ki bodo trajale eel teden. Naravoslovci in vera. Znameniti naravoslovec dr. Den* nert se je v svoji knjigi »Die Reli* gion der Naturforscher« (Vera na* ravoslovcev, 5. izd. Berlin, 1901) bavil z verskim prepričanjem na* ravoslovcev. Pregledal je življenje 300 najvažncjših naravoslovcev od starega veka do naših dni in je do* gnal sledeče: Pri 38 naravoslovcih ni mogel ugotoviti njihovega ver* skega stališča. Od ostalih 262 je 242 verovalo v božanstvo ali v Bo* ga, 20 pa jih ie bilo brezbožnežev. Naštejmo par naravoslovcev, prepričanih katolieanov: Kopernik, Kepler, Newton, Cuvier, Faroday itd. To so imena, ki jih pozna vsak omikan človek. Lep dokaz tvorne moči kato'licizma. Euharistični kongres v Sidneyu (Avstralija). V pondeljck 3. septembra se je otvoril v avstralskem mosru Sid* neyu svetovni evharistični kongres. Ti veličastni shodi v cast presveti Euharistiji se ponavljajo vsako Ie* to. V spominu nam ie lanski veli* častni kongres v Čikagi (Amerika). Letos je deležna te časti Avstralija. Iz Evrope, Amerike, Afrike in Ažije so vozili veliki parniki cerk* vene kneze in verne katolieane. Iz Neapolja je odplul že pred mese* cem parnik »Orama«, na katerem se vozi papczcv zastopnik kardi* nal Ccretti iz Rima. Tudi ncmški škofje so poslali svojega delegata škofa dr. Bcrninga iz Osnabriicka. Kongres se je otvoril s slovesno pontifikalno mašo, katero je daro* val odposlanec kardinal Ceretti. Kongresu prisostvuje ogromna množica. Govore in petje bodo po vsem svetu raznašali radio*aparati, ki so bili nalašč napravljeni v ta namen. Po slovesni maši je pape* žev zastopnik otvoril kongres. Od* klenil in odprl je vrata katcdrale in izročil stolnici zlat kclih, ki ga je daroval sveti. oče. Kristus*kralj praznuje svoj triumf tudi v odda* ljeni Avstraliji. Kaj je novega na deželi? Kronberg. V soboto, dne 8. t. m. bomo imeli v Kronbergu veliko slovesnost. Ob 10. uri bo blagoslov novih, krasnih orgel, katere ie postavila tvrdka Kacin iz Gorice. Po slovesni sv. maši bo običajna procesija. Imamo tudi nove cerkvene klopi, zelo lepe in udobne; delo domačih mizarskih mojstrov. Popoldne ob 4. uri pa bo slovesen prenos novega kipa Ma* tere božje iz župnišča v cerkev med petjem, cveticm in godbo. Pri* dite pogledat — ne boste se kesali in tudi štrukljev nc bo manjkalo. Batuje. Ob sklepu lista nam je došla ža* lostna vest, da je v Batujah umrl v torek ob 3. uri popoldne idealni in nadvse požrtvovalni prosvetni de* lavec g. Mirko Mermolja. Pogreb bo v četrtek ob 8. uri zjutraj. Goče. Pred enim letom je poročala »G. Straža«, kako so julija lani našli pastirji monštranco, ki je bila tu* kaj ukradena z Najsvetejšim vred 26. maja 1890. Razbito monštranco smo dali popraviti. Čutili smo dol* žnost, da damo zadoščenje razža* Ijenemu Bogu v isti monštranci, s katero se je zgodil strašni božji rop. V ta namen smo imeli zado* stilno tridnevnico od 24. do 26. avg. v cast presv. Srcu Jezusovemu, ka* tero jc vodil z vso vnemo preč. g. misijonar Klančnik. Višek sloves* nosti pa je bil sklep s spravno procesijo, ki jo je vodil preč. g. de* kan vipavski, katere se je vdele* žilo poleg desetih gospodov duhov* nikov silna množica ljudstva tudi iz drugih far. Že itak lepo cerkev so dekleta krasno in bogato okra* sile. Fantje pa so postavili mogoč* ne slavoloke ter jih pomembno okrasili s podobami Srca Jezuso* vega. Med velikansko procesijo je poleg domačega zbora lepo peval mladi mešani zbor iz Erzelja. Le* pa slovesnost, edina te vrste — bo ostala udeležencem v spominu go* tovo celo življenje. Ledine. Minuli so vroei pasji dnevi. Bla* godejni dež je lepo poživil naša polja in njive, da so zopet pozele* nela. To nam daje novo upanje, da se nam bodo bolj pozni sadeži še dobro obnesli. Z hvaležnostjo se oziramo tja proti Onemu, ki nam jc poslal ta blagoslov. — Naša ob* čina ni več samostojna. Priklop* liena je kakor tudi drugc o'koliske občine Idriji. Zelo ncrodno bo ho* diti za vsako malenkost v dve uri oddaljcni občinski urad. Pa se bo tudi temu treba privaditi. Naša vas letošnje poletje lepo napreduje. Gasilno društvo si je pozidalo svoi dom za eno nad* strop je, kar je lep napredek v se* danjih težkih časih. Lepa je naša vas. Za nas domačine najlcpša in najdražja. Pa tudi od drugod radi prihajajo k nam. Le ko bi se kdo našel. ki bi ob nedeljah in prazni* kih nckoliko posnažil po glavni poti, ki pelje skozi vas, in bi staro s koprivami poraščeno zidovje oče? dil. Mi tega toliko ne vidimo, a na tujca, ki pride k nam, napravi to zelo slab vtis.' Velike Žablje. (Nova maša.) Za nami je Gospo* dov dan kakoršnega Žablje še niso videle, dan, ki ostane vsem Ža* beljcem pa tudi vsej ogromni mno* žici ljudstva, ki je od blizu in daleč prihitela na slovesnost nove maše, v nepozabnem spominu. Letos ni bilo na žalost nobenega svetnega novomašnika na Goriškem, pa nam je v nadomestilo nebo naklonilo novomašnika *¦ redovnika, menda prvega jezuita v slovenskem Pri* morju. Kako veselje za srečne star* še, ki sta svojega prvorojenca sprcmljala v cerkev, veselje in cast za obadva č. gg. strica, ki sta mu asistirala pri sv. daritvi, v kako veliko pobudo in duhovni užitek vernemu ljudstvu, kateremu je slavnostni govornik dr. M. Brumat, sošolec novomašnika, dal spoznati velikost in dostojanstvo duhovni* ka * redovnika. Pevski zbor pod velespretnim vodstvom g. K. Bra* tina je izvajal na novo priučeno mašo Mav*ovo: Missa Serafica. Pevskemu zboru gre tudi cast in zahvala za ves trud okinčanja žup* nije s slavoloki, posnemanja vre* den vzgled, kako naj se sprejme in počasti rojak, duhovnik * novomaš* nik. Novomašniku, č. gospodu Ven* ceslavu Vrtovcu, kličemo skoroda solznih oči: »Oče, nikar ne pozabi v svojih molitvah tudi svoje — na* še domače misjonske pokrajine! Tvoje dobre starše pa, ki so kat. cerkvi dali že tri redovnikc in pri* pravljajo sedaj še zadnjega Benja* minčka v isti vzvišeni stan, naj Vsemogočni nebeško poplača ter jim da vrednih posnemovalcev. Erzelj nad Vipavo. 21. avg. smo ob veliki- udeležbi sprcmili k večnemu počitku 82 let* no Alojzijo Pregelc, mater gostiU ničarja. Doma je bila iz spoštova* ne rodbine Žgurjeve iz Podrage ter je bila sestra pok. župnika hre* noviškega gosp. Žgurja. Letos je 50 let odkar ji je umrl mož Valen* tin, torcj je učakala zlati jubilej vdovstva, kar jc pač redkost. Bole* hala je več let. Blagi in tihi trpinki večni mir! Komen. Ena najlepših in velikih cerkva na Goriškem je župna cerkev sv. Jurja v Komnu. Ker je bilo prvotna cerkev premajhna so jo v sredini 18. stoletja posuli in 1. 1768. pod g. dekanom Štefanom Kemperlom na novo sezidali. Dolga je 34 m, širo? ka 14 m, visoka od znotraj pod stropom 15 mctrov. Znotraj je bi* la lepo poslikana 1. 1900. Ima pet marmornatih oltarjev, od katerih je glavni altar sv. Jurja postavljen pod g. dekanom Cucičem 1. 1773., pravo monumentalno delo. Tak al* tar s tako dovršenimi kipi bi delal cast vsaki stolnici. Manjkal je tej cerkvi še prime* ren krizcv pot. Prejšnji, ki jc bil najbrž tako star kakor cerkev, je bil premajhen in že precej razpa* del, in ni delal cerkvi nikake časti. Zato ic naš preč. g. dekan Bogo* mil Nemec, ves vnet za cast božjo in za lepoto hiše božje. pozival fa* rane za nov križcv pot. In res, s prostovoljnimi darovi se ie nabra* la skoro zadostna svota, da smo nov križev pot naročili. Pohvalno moramo omeniti, da so nekatere osebe dar ovale po 100 Lir, nekate^ re po 500 Lir in nekatere še več. Podobc, 75 cm široke, 105 cm viso* ke je slikala po Fuglu slikarica gčna Ema Gallovich v Trstu. Slike so vzor pravc cerkvene umctnosti in vse izražajo botest in trpljcnje Je* zusovo. Ena je lepša od druge in ko jih človck gleda, se nchote za* topi v pobožno ptemišljevanjc. Okvirji iz orehovega lesa so vi* soki 190 cm. Izdelani so v Gorici po načrtu g. inž. Cecuta v slogu cerkve. Lično delo. dovršcna rez* barija in pozlačenje delajo cast mojstru. Bovec. ZavairovaJnica za govedo v Bov* cu je imela 2. t. m. svoj XXII. iz* redni obeni zbor. Vodstvo zavaro* vain ice ga ic vsled tcga sklicalo, ker je že dosedaj 9 krav in 8 telct po* ginilo. Zavarovalnina, ki se je za to leto pohirala, ie že davno pošla. torej ni bilo drugega izhoda kot ta, da se je na občnem zboru izglaso* vailo, da se za to poslovno leto uve* de doplačilo- ene lire na sto lir za* varovane svote. Kakor ie bilo raz* vidno iz poročila, je bila živina v tern letu ni/jc cenjena iz razloga, da bodo ljudje bolj pazili nanjo. Vendar nič ne pomaga, nesreče se dogajajo dalje v cni ali drugi ob* liki in z RLzko ccnitvijo je scveda Qrtopcdiciii zauod 9. ZECCHI Turin - Via Roma 31/1 - Turin Aparat Zecchi ustavi KILO Srčna zahvala dveh zakoncev z Beneškega. Gospa Salute in go- spod Josip D'AI- paos, bivajoča v Garna d' Alp a g o, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji foto- grafiji s pooblasti- lom, da lahko obja- vimo njuno zahva- lo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katcrega lahko brezplačno posku^ajo prizadcte osebe - moški, žen- ske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledečih krajih: GORICA: v sredo 12. in četrtek 13. septem- bra, hotel „Angela d'oro". TRST: v petek 14. septembra, hotel „Moncenisio". PULJ: v soboto 15. septembra, hotel .Miramare". ZADEK: v nedeljo 16. in ponedeljek 17. septembra, note! „ Vaporvlto". REKA: v torek 18. In sredo 19. septembia, hotel „Riviera." Št. PETER na Krasu: v četrtek 20. septembra, #o- tttilna Rebec. TRŽIČ: v petek 21. septembra, Albcrgo al Cervo. prlislo tudi premalo denarja v bla^ gajno za iznkčila. Ako se jc torej ta ustanova hotela obdr/ati ter po* magati drug drugemu v ncsreči, se je morailo tako ukreniti. Rok za plačevanje doplačila se jc določil do 15. oktobra. Na pobudo nekatcrih zivinorcjs» cev se je na občnem zboru tudi raz* pravljalo in sklenilo, da sc uvede pri zavarovalnici nekaka posredo* valnica za prodajo plcmenske in klavne živine. Velikokrat pride jo kupoi, vprašaju tu, vprašajo tarn in ker jim nihčc n ve povedati za ka* ko žjva.l, grcdo dalie. Na ta način bi pa bilo pomaga.no kupcem in prodajalcem. kaiti ako bi vodili tak scznam, bi kupci vedcli takoj, kam naj se obrnejo, da dobijo za* žedjeiio živals in prodajalci pa tu* d!i, ker hi lahko zivino saml prodali bnez posrcdovanja prekupecv. V interesu živinorejccv bi bilo pa tu* di to, da svojo žival prodajajo na vago, kaikor delajo napredni kmet^ je po drugih krajih. Na javni teht* ruiiGi v Bovcu se vsak lahko prepri* ea in izračuna, za koliko naj svojq^ žival prodia, da ne bo oškodovan in^ lahko tudi za voliko kot se to čcsto dogaja. Za priglasitev živine za prodajo plačajo c'lani zavarovalni* ce eno liro za govedo, neölani L. 5; priglašati je treba pri Francu Bre* Sčaiku. poslovodju in blagajniku v Bovcu. Istotam kupci lahko dobijo potrebna pojasnila. Živiiiorejci, na vais je torej odločitev za izvajanje te miisli. ako hoeete sami sebi do* bro, da vam ne bo treba goveda prodajati za vsako ceno. Črni vrh nad Idrijo. V zadnjem času so zopet poiskušaili tatovi svojo srečo po raznih krajih občinc. Nokaj let sem je bil mir in sc ni vce 6ulo o tatvinah. Sedaj je pa, kakor sc vidi, zopet oživchi stara, tatinska družba, ki jc poscb* no v prvih povojnih letih razvijala iako živahno delavnost. Da niso ta^ tovi šele začetniki ampak žc izvcž* bani v svoji stroki, se vidi pri izvr* šenih oziroma podskusnih tatvinah v zadnje času. Želcti bi bilo; da bi ta čedna družba le enikrat pri»Ia pravici v roke. Kakor po dirugih krajih dcžele, tako se odpravlja tudi od nas večje štcvilo mož in Ijantov iskati srcčo Stran 6. GüRLSKA STRA2A« Koledarček. 10. scpt. pone-d., Nikolaj T. sp. 11. sept. torck, Hijacint, sp. 12. scpt. sreda, Gvido, sp. 13. sept. eetrteCk, Notburga. 14. sept. petck, poviš. sv. križa. 15. sept, sobota, Nikomed, m. 16. scpt. nedelja, Ljudmila, vd. v Angentinijo. Omamljeni od le* pih besed raznih agcntov. ki imajo pri tcm svoj zasdužek, zapuščajo lipdno grudo in se podajajo v dalj* ni svet v negotovo bodočnost. Fans tje in možje! Ne verjcmitc, da se v Argentanii cedila mcd in mlciko, da se da ondi priti z lahkoto do de* narja Dobro premislite, predno se odloeite za na tako dalino pat, da sc ne bodete potem kesali, ko bo* de že prcpozno. Ker ie nastopilo bolj hladno vre* me, so nas zanustili žc skoraj vsi letoviščarji. kaiterih je bilo Ietos več kakor druga leta. Ljubinj. V noči od 21.—22. m. m. se je nebo pooblaeilo in tako potreben dež je zaeel padati na izsušeno zemlio. Padal je v presledkih do poldne. Seveda je biilo tega dežja premalo, da bi oživeii vsahli stu* denci, vendar se lahko reče, da je s tem dežjem suša končana. Čerav* no je prišel dež prepozno, pa je upati. da vsaj jescnski pridelki ne izostanejo. Suša nam je pobrala skoraj vse pridclke. Ker je glavni dohodek živina, se bojimo zime, ker bomo morali prodati dosti ži* vine in to za polovieno ceno ali pa še ne! — Nekaj letoviščarjcv ima* mo letos tudi v naši gorski vasici. Dosti vce letoviščarjev pa bi pri* šlo k nam in ž njimi tudi nekaj dc* narja, ko bi imeli na razpolago sta* novanja. Seveda pa bi mogli malo bolj paziti na čistost kakor pazimo sedaj! — Cesta, ki pelje v Tolmin, jc tudi v takem stanju, da nc bomo mogli kmalu niti pes hoditi! Pro* simo zato pristojne oblasti, da se za to malo bolj pobrigajo. Idrijske novice. V Spodnji Idriji se nahaja hiral* nica sv. Antona, ki jo oskrbujejo usmiljene sestre. Čudna so božja pota! To vcLiko posestvo je bilo pred lctom 1898. dalee okoli znana gostilna, ki se je pa spremenila v hišo dobrote in usmiljenja radi ljubezni do bolnikov sestre Fides, ki je bila poprej lastnica in šc se- daj v zavodu živi. V vojnem easu je bil zavod poln vojakov, ki so imeli vslcd lepega vrta in dobre cskrbe varno zavetje v obližju boj* nega. polja. Taikrat sta bili v zavo* du le dve sestri. Ta hiralnica je edina od Ljubljane do Gorice. Naj* vee je bilo bolnikov v njej ob voj* ncm ča-su: okoji 50, sedaj jih je 24: mo skill 17 in žensk 7. Za duhovno in izobraževalno stran je dobro preskrbljeno: v zavodu sta sedaj dva duhovnika, živeča v pokoju: č. gg. Ivan Kumar in Ivan Baloh. Vsa* ko sredo pa pride č. g. mons. M. Arko iz Idrije. Za duhovne vajejc zavod zelo pripraven. Lansko leto so imeli tukaj duhovne vaje duhov? niki iz dveli dekanij pod vodstvom g. drja Zdešaria.. letos pa dijaki bližnie okolice meseea avgusta pod vodstvom g. Cigoja iz Gorice. Ka* pclica v zavodu je zelo lepa, za petje skrbi res v dovršenem oziru s. Domicija. Zraven zavoda je lep vrt, prava sreea za bolnike in okrevajoee. Na vrtu sta kapeli lur? ške Matere božje in sv. Antona v nadnaravni velikosti. To jc res umctniško delo. Ob nedeljah po= ; sebno prihajajo tujci in izletniki iz i mesta Idrije in darujejo darove, ! posebno otroci, malemu angelčku j pri kapelici sv. Antona, ki sc jim J sproti zahvaljuje. Otroci sc skoro | ustrašijo v kapelici puščavnikovi * veliikega prcšička zraven njega ter zvite kače pri njegovi nogi in ob* eudujejo vso nj_egovo opravo. V kapelici ie tudi zvonček, ki skoro ves dan zvoni in kliče sv. Antona na pomoč; tudi lučicc vedno gori* jo, v kapelici lurške Marije pa vcd= no teče studcnček. Obc kapeli sta obraščeni z lepim bršljanom, gor* skimi in drugimi cveticami. Naj bi bile vse prošnje, ki jih slišita Ma* rija in sv. Anton, uslišanc, prošnje, ki jih k njima pošiljajo zdravi mi* moidoči popotniki, posebno pa do* maei bolniki v zavodu, da bi zdra* vi zavod zapustili — na duši in te* lesu — zlasti pa, da bi se mali an* gelček velikokrat v zahvalo pri* klanjal ter nosil prošnje pred božji tron. Naj bi se zavoda posebno ti* sti soominjali, ki so v njem, poseb* no zadnja leta, našli tolažbc, zdrav* ja in morda še več, pa so zdaj nanj pozabäi. Na istcm mtstu trpijo se* daj drugi, n. pr. dva slepa, ki sta izgubila vid za vedno od granate, in drugi. Kako rada bi jim hiralni* ca dala boljšo hrano ali kupila kak priboljšek v njihovo veselje, pa zavod nima nobenih sredstev, tez* ko izhaja in bo najbrže moral pre* nchati. Mnoge občine nočejo aline more jo plačevati za svojee, doma* či so pa maTsikateri hvalcžni in ve* seli, da se rcvcža*trpina odkrižajo. Zavod ni za neozdravljive, nalez* ljive bolezni. Zatorej prosimo, naj bi se občine spomnile svojc dolžno* sti že iz hvalcžnosti, da nimajo re* veža v domači vasi. pa tudi drugi dobrotniki, saj se v kapelici ni in ne bo nanje pozabilo, da bi jih Bog obvaroval bolezni in jim po* vrnil dobrote! Naslov: Ospedale Idria di Sotto (Sp. Idrija) Provin* cia di Gorizia". Pro«imo! Iz siroheya sveto. Biki so ušli. Iz klavnicc v Neaplu je ušlo 24 bikov, ki so povzročili vcliko zmeš* njavo in strah po ulicah. Nesrcče pa ni bilo nobene. 25 jezikov je znala. Te dni je umrla gospa Jane Ellen Harrison, profesorica jezikoslovja na vscuoilišču v Cambridgen. Zna* la je 25 jezikov. Spor na vseučilišču v Monakovem. Na monakovskcm vseučilišču je bila radi smrti profesorja izpraz* njena stolica za zgodovino. Filozof* ska fakulteta je predlagala že tri nove profesorje, toda naučno mi* nistrstvo je vse odklonilo, ker so bili vsi prcdlagani protestanti. Ime* novanje protestantov za profesorje zgodovine je po konkordatu nedo* pustno. Žalibog. Nekemu znamenitemu profesor* iu za notranje bolezni je nekdaj pri predavanju v nekem posebno red* kem in zanimivem slučaju ušla sle* deča opazka: «Obžalujem, da vam pojavov te bolezni ne morem tako razločno in jasno pokazati kot bi želcl, ker se je bolnikovo stanje medtem žalibog zboljšalo.« Črnogorec in Nemka. O Črnogorcih je znano, da mnogo dajo na duhovitost. Značilen je slcdcči. Črnogorec jc iskal izgub- ljeno kozo. Sreča ga mlada Nemka in začnc klcpetati z njim. (\nogo* rcc je rniad in lep. Nemki poscb* no ugajajo njcgovc oči in zato mu rečc: »Čudovite oči imate Crnogor* ci. V tvojih očch vidim ves svet« — »Tako, ves svet,« je odgovoril Črnogorec, »poglcj vendar, ali ne vidiš mogočc tudi moje kozc, ki je že dolgo iščem. Kakšne so ameriške blagajne? Velike blagajne ameriških vcle* bank so pravi čudcži moderne trd* njavske umctnosti. Po meter dcbcla vrata sc odprejo lc, čc sc pove ge* slo. Ključi imaio do 56 spremen. Vrata se odprejo samo ob določe* nih urah. Kdor stika okoli blagajne v drugih urah, je v nevarnostj, da sproži aparat. ki oddaja strupene pjinc, ali da ga zasuje peščeni dež, ako ni žc prej stopil na stik moč* nega elcktrjčncga toka. Klijentom banke napravijo odtise prstov. Ako ima kak tak klijcnt kaj opraviti pri blagajni, ga spremlja straža petih mož, ki so oboroženi z revolvcrji in bpmbami. Štraža pozvoni pri najmanjši sumljivi kretnji in takoj se zaprcjo vsa vrata v poslopju. Dvigala obstanejo. Pod zemljo se je nemogoče prekopati do blagajne, ker posebni aparati javljajo vsak najmanjši šum. Proti takim var* nostnim pripravam so vlomilci sko* raj brez moči. Giolitti v gledališču. Iz pokojncga ministrskega pred* scdnika so sc ljudje radi norčevali. Nekdaj je neki igralcc v gledali* šču Costanzi v Rimu predstavljal Giolittija v njegovih najsmešnej* sih položajih. Pokazal je vse nje* gove značilne kretnje in posnemal njegov glas. Zadel ga je tako do* bro, da je ves Rim drl v tisto gle* dališče in se krohotal. Giolitti je bil takrat ministrski predsednik. Ko je zvedel za predstave, je sei tudi sam tja in se zelo prisreno smeial. Zameril ni. Nasprotno! Med odmorom je sei na oder in poklonil igralcu srebrno tobačnico. 'J'akrat je nekdo potegnil zastor in obeinstvo, ki se je hotelo zabavati na Giolittijev račun, je obema bur* no ploskalo. Tako ie znai Giolitti rcšcvati zadeve, ki bi se lahko zanj slabo končale. Iz vojne. V ponedeljek je umrl bivši nem* ški kontraadmiral Mayer*Waldegg, ki je bil ob izbruhu svetovne vojne ! povel.inik ncmške kolonije na dalj* ncm vzhodu Kiaučau. Ko so Japon* ci oblcgli Kiaučau, jc kontraadmi* ral brczžično brzojavil v Berlin: »Jamčim za izpolnjcvanje dolžno* sti do skrajnosti.« Dunajska »Neue Freie Presse« ie prinesla to brzo* javko pod debelo tiskanim naslo* vom: »Bližnja junaška smrt povclj* nika v Kiaučauu.« Ko je admiral za to zvedel, jc rckel: »Umrl born /e, umrl; siliti se pa ne dam.« Iz zaporov jih mečejo. V Nemčiji so pomilostili mnogo političnih kaznjencev. Jetnike so po večini že izpustili iz zaporov. Kaz* njenci so povsod radi zapustili je* čo. Samo v kaznilnici v Sonnen* burgu so se branili iti ven in sicer zato, ker je v zaporih ostal neki Max Holz, komunist, o katerem niso bili še na jasnem ali velja am* nestija tudi zanj ali ne. Končno je ravnateljstvo kaznilnice ukazalo paznikoni, naj trdovratne jetnike znosijo na cesto. To se je tudi zgo* dilo. In še zunaj so kričali in ugo* var j ali. Konkurenca prepovedana. V Rigi, glavnem mestu letske rc* publikc, se je štcvilo žcpnih tatvip nenavadno pomnožilo. Policija dol* Ho ni mogla najti nobenega sledu. koneno se je nekega dne javila pri polieijskem ravnatelju skupina cle* gantnih gospodov. ki so bili sami znani žcpni tatovi, ki pa v tistem času niso imeli s polieijo nikakih računov. In ti gospodjc so izjavili, da so povzročitelji tistih številnih tatvin sami inozemei in da njih, domačinov, ne zadene nikaka kriv* da. Oni, domačini, da prosijo slav* no polieijo, naj kaj ukrenc proti tcj nesramnosti in naj jih obvarjc hude tujc konkurence. Da bo poli* ciia prepričana. da so oni nedolžni, zato bodo odšli za nekaj časa na počitnice na dcželo Nato> so se častivredni domači uzmoviči poslo* vili. Policija je kmalu nato prire* dila obširen lov na žepne tatove in jih mnogo ujela. Ugotovili so, da so »konkurenti« bili res večji del inozemei. Po nedolžnem zaprt. Leta 1908. je bil na Ängleskem neki Oskar Slater obsojen na smrt in potem pomiloščen na dosmrtno ječo, ker je bil obtožen, da je umo* ril neko bogato staro ženo. Letos pa se je proces obnovil, ker se je zdelo, da so se takrat izvršile n&* katere napake. Sodišče v Edinburgu je obsodbo razveljavilo in Slaterja popolnoma oprostilo. Za nezaslu« ženo kazen bo vlada dala Slaterju precejšno odškodnino. Vsako množino čistega, starega, mehkega svinca, kupujc po najviš* jih cenah G. Bencz, Gorizia, Via Seminario 20. RAZPRODAJA! Velike razprodaje različnega ma- nufakturnega blaga po jako zni- .:. žanih cenah radi likvidaeije .:. RUST & FURLAN AJDOVŠČINA Zdravnik za 2K0>be in usf® Dr. LOJZ KRAIfiHER sprejema V G O R I C I Piazza della Vitiorisi Stev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJS Slev. 3S ¦: Dutt. Gius. [qiubI specialist za bolezni v nšfesih, nosa In grip, bivši operator na univ. klinikall prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprcjema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dots. GübBPtD Delneri zdravnik kirurjj sprejema od IIV2 do 12V1' dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica Neprekosljiv gramofon, ki je prenosljiv. Ooriziai - Corso ^-^ ^-^ Tel. 347 sä DECCA kÜRJA OCESÄ (KAM) izginefo brezpo- gojiio x, uporabo nic&asila iz založbe lekarne SPONZA, TrsUiaTorS.PieroN.10 Varujte se pred ponaredbaml. ! V vseh lekarnah po znižani cent L. 3.