PRIMORSKI dnevnik 7,z,Cel Shajati V Trita 13. mi|a 1945. njegov ttlhodnlk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. r— °ra 1943 v vasi n_. - - * **—« Zakril n* *iLiknim' razmnožen ™ Clklo.,11. Od B. do 17. •JPtembra 1944 ee |e tl-*?l v tintami «Doberdoba » Govcu pd Gotanll Trattali,?'! !8" aoptembra 77 ?° ’• ™l« 1945 v «Slovenljaa pod Pd Idriji, do 8. '845 pa v oevoboje-% kiwi» tila ia-™l« itevilka. Bil |e edini ™*anl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski i> “0 i-1 » * ’r2 o "0 ^ o ■■■ rn o m z 7. O -n rn Cena 500 lir - Leto XL št. 122 (11.845) Trst, sreda, 23. maja 1E Kompromis med strankami vladne večine Do volitev nobene novosti v zvezi z zadevo Longo- P2 Tudi o zahtevi KPI po odstopu ministra Longa bodo govorili komaj po evropskih volitvah Nad zadevo P2 so za sedaj nih ,iiZaveso' Vlada je namreč skle-mJL^toaU razpravo o zloglasni fra-„_i.. loži na čas po evropskih volit, L 1 na cas P° evropsKin rp-tr,iV ko b°do tudi razpravljali o jn , Ucil1' ki jo je predstavila KPI Prvo Za*1*;eva odstop ministra Longa. Drei ,javno zasedanje parlamentarne Tina AVa*ne komisije, ki jo vodi nF,a . .selmi pa je bilo popolnoma nalH '1SJV0' Podpredsednik vlade Ar-ng O Soriani je dejal, da se nikakor ki sc»1116 kriminatizirati vsa imena, ie hi, v Gellijevem seznamu. Seveda razli*0 n®kal takih, ki so kovali naj-kii.c.H6!86 zarote, bili pa so tudi ta- ki, ki sto n 80 .»Mili. da so vpisani v či-Gr av?t*n° fTamasonsko ložo. mis e skratka za »volilni« kompro-ki *^^d strankami vladne večine, bj S, .dno odločene preprečiti, da P2 wpSnf koli razprava o zadevi volitev v8 na rezultate evropskih tHo 0 bodo slednje enkrat mi-vladni r™. bodo morda govorili o odnn« knzl> ali bodo prediskutirali mi Mn5?ed vaznimi političnimi sila-Pikairr. ' em P3 Parlament ne sme nistra Fr razPravljati o primeru mirt inist,p0nga: ropublikanec Mamml, er za odnose s parlamentom je izrazil dvom o zakonitosti resolu cije, ki so jo predložili komunisti, sprašuje se namreč, če je dovolj u-temeljena, da o njej razpravlja parlament. Najbrž so največ popustili republikanci, ki so doslej bili najbolj občutljivi na tako imenovano »moralno vprašanje«. Sklicujejo se na stališče Pertinija, ki je dejal, da se mora o zadevi P2 najprej izreči preiskovalna komisija, parlament pa bo o njej razpravljal komaj potem. Med tem časom pa vztrajno krožijo govorice o skorajšnjih spremembah v sestavi vlade: takoj po evropskih volitvah naj bi Longo odstopil, pridružil pa bi se mu tudi Spadolini, da bi omogočila rešitev brez vladne krize in ne da bi razbili petstrankarske-ga ravnovesja. Uradni razlog odstopa pa ne bi bila zadeva P2, temveč naj bi nenadoma odkrili, da je funkcija tajnika stranke nezdružljiva z ministrskim stolčkom. Pričakovano javno'zasedanje komisije P2 je prisotne v veliki meri razočarala. Razprave ni bito, saj so sklenili odložiti vse; na prihodnji teden. Prav tetko ni bilo pojasnil glede znanega sestanka med Tino Anseimi in predsednikom vlade Craxijem. An-selmijeva je jasno povedala, da nima nič kaj dodati komunikeju, ki so ga objavili ob koncu srečemja. Na včerajšnjem zasedanju so se ukvarjali z vprašanjem, če naj bo razprava javna, nakar so soglasno izglasovali solidarnostno izjavo s predsednico Anselmijevo, ki ji priznavajo največjo objektivnost. R. G. 7. VI •z. VI L- * i—i Ni 3> 2E > M O 3> i> O O o r-j o o Komunisti odprli volilne Rossetti in Bratina ocenila program KPI V njem tudi globalna zaščita TRST — Deželni tajnik Giorgio Rossetti in univerzitetni profesor Darko Bratina, komunistična kandidata iz Furlanije - Julijske krajine za Strasbourg, sta včeraj popoldne u-radno odprla volilno kampanjo KPI za evropske volitve, ki bodo na sporedu v nedeljo, 17. junija. Na srečanju, ki ga je vodil partijski pokra jinski tajnik Ugo Poli, so tudi predstavili program za evropske volitve in volilni poziv tržaške avtonomne federacije KPI. Sklepni glas senata o dekretu RIM —- V senatu se je včeraj nadaljeval sklepni postopek za potrditev vladnega zakonskega odloka o draginjski dokladi. H glasovalnim izjavam se je priglasilo skoraj 150 senatorjev KPI, da z 10-mi nutnimi posegi zavlačujejo odobritev dekreta. Če ne bo presenečenj bo razprava potekala do danes zgodaj ‘ popoldne, ko bi morala večina odlok potrditi, čeprav tajno glasovanje dopušča nekaj dvomov. Predsednik vlade Craxi je sinoči objavil izjavo, v kateri obtožuje KPI »obstrukcionizma« in »sleparske rabe« parlamentarnih pravilnikov ter zatrjuje, da je bil dekret deležen večkratnega pozitivnega glasu tako v poslanski zbornici, kot v senatu. Načelnik poslancev KPI Napolitano pa mu je takoj odgovoril, da pozitiven glas zadeva le večkrat postavljeno vprašanje zaupnice, s čimer je pa vlada preprečila parlamentu, da izvaja svojo nalogo. Medtem je CGIL oklical za prihodnje dni vrsto deželnih in krajevnih protestnih stavk po vsej državi. V programu, ki ga je poglobljeno analiziral Rossetti, je govor tudi o naši deželi in o specifiki Trsta, veliko pozornost pa so posvetili jezikovni raznolikosti Furlanije - Julijske krajine in predvsem odprtim problemom slovenske narodnostne skupnosti. Komunisti si bomo tudi v evropskem parlamentu, piše med drugim v programu, prizadevali za ovrednotenje jezikovnih in kulturnih posebnosti naše dežele, njene obmejne vloge in spet odločno postavili na dnevni red potrebo po globalni zaščiti slovenske skupnosti v Italiji. O tem je obširno govoril neodvisni kandidat Darko Bratina, medtem ko je Poli obravnaval pretežno krajevni politični položaj in organizacijsko plat te volilne kampanje. Napovedal je, da bodo že od danes dalje stekla po mestu in okolici volilna zborovanja, prvi večji shod pa bo na sporedu v soboto pri Sv. Jakobu. Danes bodo zborovanja v Skednju, na Greti in v Miljah, kjer bosta ob 18. uri v dvorani Verdi govorila Rossetti in Bratina. Nosilec kandidatne liste KPI je član partijskega vodstva in dolgoletni predsednik komunističnih poslancev Alessandro Natta. NA 5. STRANI * Sovjetski veleposlanik pri predsedniku Pertiniju RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj popoldne sprejel sovjetskega veleposlanika Nikolaja Lunkova. Uradno poročilo o pogovorih ne govori o njihovi vsebini, politični opazovalci v Rimu pa menijo, da sta Pertini in Lunkov govorila o vprašanju sovjetskega disidentskega znanstvenika Sahagova, čigar zdravstveno stanje je baje kritično. Ob koncu pogovorov je veleposlanik Lunkov povedal časnikarjem, da ne mara razkrivati vsebine pogovorov, kar pa zadeva Saharova je dodal, da za Sovjetsko zvezo problem ne obstaja. Gre za provokacijo, ki so jo organizirale Združene države v o-kviru psihološke vojne proti Sovjetski zvezi. Pobude za mir pri Sv. Jakobu NA 4. STRANI V državah deseterice imajo trenutno v zalogi petroleja za več kot sto dni BRUSELJ — Na zasedanju ministrov za energijo EGS so včeraj izrazili zaskrbljenost zaradi spopada med Iranom in Irakom, vendar pri tem niso dramatizirali, posledic, ki bi jih imela lahko zaostritev tega spopada na oskrbovanje Zahodne Evrope z gorivom. Trenutni položaj je namreč resen, vendar pa še ne alarmanten, glede na to, da imajo skoraj vse države deseterice dokajšnje zaloge nafte. Tako ima Italija v rezervi petroleja za 102 dneva, poleg štirih dnevov strateške rezerve. EGS pa ima v poprečju rezerve goriva za 110 dni, čeprav nekateri menijo, da ga je le za 99 dni, kar pa konec koncev tudi ni ravno malo. Vsekakor so bruseljski pogovori kljub vsemu potekali v znamenju zaskrbljenosti zaradi slabšanja stanja na področju Zaliva. Irak je včeraj spet zagrozil, da bo potopil katerokoli ladjo, M se bo približala iranskim petrolejskim pristaniščem. Poleg tega se je bagdadski tisk pohvalil, da razpolaga iraška armada z najsodobnejšim orožjem, s katerim Taki prizori so v Zalivu zadnje čase vsakdanji (Telefoto AP) lahko v kateremkoli trenutku napade otok Karg, kjer ima Iran svoj najpomembnejši petrolejski terminal. O možnosti, da bi v spopad med Iranom in Irakom posegle tudi zahodne države, je spregovoril tudi tajnik NATO Luns, ki je pa izrazil prepričanje. da lahko to stori le »država z globalno odgovornostjo, torej le ZDA.« Luns je izrekel svoje nasprotovanje kakršnemukoli posegu evropskih držav v ta sprer, glede na to, da je naloga NATO braniti prven- stveno le severnoatlantsko predročje. Kako se bodo v resnici odvijale stvari na področju Zaliva bo pjoka-zala bodočnost, ki pa trenutno ne kaže, da bi prinesla kaj kmalu zmanjšanje napetosti. Iran je namreč včeraj spet pretrd il svojo odločnost, da bo še naprej potapljal tankerje z nafto drugih držav, če ne bodo dovolili tudi njemu svobodno izvažati tega goriva. >Ali bomo izvažali vsi, ali pxa nihče« je pribil teheranski tisk. Selim Izjava predsednika Goriške pokrajine o nedeljski slovenski manifestaciji em ne*{atera vprašanja v zvezi s stati- sti j, „a»n% uprave o manifestaciji slovenske skup- aOStj iz "P -i ,‘T u maiuicsutuji siuvviiskc situp- v D^eljo U20tl*^e • Julijske krajine, ki je bila v Gorici maja katero s^1HTmora* ceniti umirjenost manifestacije, med S° Poveza °l e uPravičeno postavljene problematike, ki kona o „,n? s težavami postopka za uresničevanje za-d°lg0 snorih • ^ zaš«ti- Pojasnjujem, da ta upirava že ka, ker 1DUja na raznih ravneh zaključek tega prestopi-aravnovešraZUme- ^a bi z zaščitnim zakonom uvajati raba it»;],6110, rošitev raznih vprašanj (slovenske šole, ki so Sj a' kulturne dejavnosti slovenskih društev itd.), teh letih001" ^°biia pxizitivne odgovore, čeprav delne, v ^Urlani; s strani krajevnih uprav v pxikrajini in dežele Je - Jutijske krajine. bleme jezikovnih manjšin (ker gre v bistvu za probleme jezikovnega razlikovanja) obravnavati z uravnovešenostjo in duhom velike strpnosti, kajti prestavljanje obsedene in preudarjene identitete usodno rojeva prav takšno obrambo identitete. Zdi se mi koristno uporabljati, tudi v tem primeru, največjo možno racionalnost, izogibajoč se vsaki čustvenosti, da se ne kompromitira zgodovinsko delo let civilnega sožitja in družbenega ter kulturnega zlitja. Prof. Silvio Cumpieta Gorica, 22. maja 1984 faradi j aie o te* ^6®a n* m°gel manjkati načelen pristop Pokraca ^ problematiki, dasi je pokrajinski odbor menil, žaim Prt manifestaciji, da bi se izognili mo- Zakonu p ,ltvam, v delikatni fazi razprave o zaščitnem bini inqil”"®Jinska uprava se skuša izogibati izkrivlje-lrurncntalizacijam, upreštevajoč, da je treba pro- Ob podelitvi Tomšičeve nagrade za življenjsko delo Jožetu Korenu in zlatega Tomšičevega odličja Stanetu Renku izreka svojima dolgoletnima direktorjema najiskrenejše čestitke uredništvo Primorskega dnevnika Nesprejem lji va opozorila Tiskovno sporočilo predsednika pokrajinske uprave je v nekaterih ocenah nedeljske enotne manifestacije Slovencev drugačno, kot je bilo stališče goriške občine. Morda zato, ker je bilo izdano po manifestaciji, ki je vsekakor presenetila in močno odjeknila s svojo mogočnostjo, enotnostJ jo pa tudi dostojanstvom, demokratično vsebino in obliko, med goriškim italijanskim prebivalstvom. Morda so vsebinske razlike globlje, saj se na primer ne govori o različnih kategorijah Slovencev. Vendar pa se žal tudi to sporočilo zaključuje z nesprejemljivimi opozorili na opreznost, kot da bi bilo dvomljivo, če se sme in kje sme slovenska narodnostna skupnost manifestirati ali kot da bi od tega zaviselo sožitje. Toliko za sedaj, na celotno zadevo pa se bomo še povrnili. Na seji skupščine Na sinočnji seji goriškega pokrajinskega sveta je bil govor tudi o manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila v nedeljo na Travniku, glede na zadržanje prekrajinske uprave do manifestacije same. Vprašanje so načeti svetovalci Poletto in Devetakova (KPI) ter Gej (PSI), ki so ocenili manifestacijo kot izredno prezitivno. Med drugim so ugotoviti, da je pretakala skrajno umirjeno in dostojanstveno in tako prestavila na laž vse, ki so govorili o purovokaoiji in kaljenju miru. Devetakova je obžalovala, da predsednik Cumpieta v začetku seje ni niti z besedico omenil tega dogodka, Cej pia je dejal, da bi bilo primemo, da bi {»krajinska uprava zavzela jasnejše stališče do zahteve Slovencev p» globalni zakonski zaščiti. V odgovoru je predsednik Cum-peta v bistvu {»trdil dvoumno stališče, ki ga zavzema v danes objavljenem tiskovnem preročilu. Jubilej celovške pedagoške akademije CELOVEC — Deželni glavar Leopold Wagner je v ponedeljek otvonl slavnostni teden ob petnajstletnici koroške pedagoške akademije, ki je bila ustanovljena v jeseni 1968. leta, in na kateri je doslej diplomiralo že 2817 učiteljev. Včeraj, ko je bila tema celega dne posvečena mednarodnemu vidiku vzgoje učiteljev, je predavala profesorica dr. Bariča Marentič - Požarnik o šolanju učiteljev v Sloveniji. Praznovanje jubileja pedagoške akademije bo v petek, 25. maja zaključil z govorom, v katerem bo osvetlil njeno dosedanje delo, direktor te izobraževalne ustanove dr. Ewald Krainz. V brošuro, ki je ob tej priliki izšla, »Petnajst let pedagoške akademije Celovec«, je prispeval članek z naslovom »Izobraževanje v drugem deželnem jeziku« Tomaž Ogris, ki na akademiji poučuje slovenščino. B. G. Mirovni poziv 6 državnikov ATENE — Grški ministrski predsednik Papandreu je včeraj objavil skupno izjavo 6 državnih voditeljev, ki pozivajo SZ, ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Kitajsko, naj takoj prekinejo preizkušnje, proizvodnjo in nameščanje jedrskega orožja, kot prvi korak k postopnemu popolnemu razoroževanju pod ustreznim nadzorstvom. Prihranjena sredstva naj bi uporabili za pospeševanje družbenogospodarskega razvoja na svetu. I-sti poziv so hkrati objavili Gandhi-jeva v Indiji, De la Madrid v Mehiki, Palme na švedskem, Njerere v Tanzaniji in Alfonsin v Argentini. ZDA so že neuradno zavrnile poziv, češ da bi zamrznitev pri nameščanju evroizstrelkov koristila le SZ. Uradni pogovori Djuranovič - Strougal k BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič je včeraj popoldne sprejel predsednika vlade Češkoslovaške socialistične republike Lubomira Strougala. Ob tej priložnosti sta se pogovarjala tudi o razvoju sodelovanja med državama. Demonstrativni nastop radikalnih poslancev v parlamentu Sovjetski disidentski par Saharov razburkal poslanske vode v Rimu Tatjana Bonner in Craxijem mož po včerajšnjem pogovoru s predsednikom vlade (Telefoto AP) RIM — Italijanski ministrski predsednik Craxi je včeraj sprejel v palači Chigi Tatjano Bonner, posvojenko sovjetskega disidenta Saharova. Z njo se je pogovarjal skoraj štirideset minut. Skupaj s svojim možem inž. Efremom Jankelevičem, ki jo je spremljal (in je glavni zastopnik Saharova na Zahodu) je Bonnerjeva izrazila globoko zaskrbljenost nad o-čimovo usodo. Jankelevič je celo menil, da morda Saharov niti ni več živ. Z njim po 12. aprilu niso mogli več vzpostaviti nobenega stika. Bonnerjevo bo danes sprejel tudi papež. »Zadeva Saharov« je odmevala včeraj tudi v italijanski poslanski zbor- Pogovori med Genscherjem in Černenkom niso prispevali k obnovitvi dialoga MOSKVA — Obisk zahodnonemškega zunanjega ministra Genscherja' v Sovjetski zvezi se je zaključil danes s pogovorom med njim in sovjetskim državnim poglavarjem Konstantinom Černenkom. Šef bonske diplomacije je prišel v Moskvo z namenom, da bi spet obnovil dialog med Vzhodom in Zahodom, vendar je naletel na kar se da zaprto stališče pri svojih sovjetskih sogovornikih, ki vztrajajo pri svojih obtožbah na račun ZDA ter ponavljajo že znano stališče, da morajo ZDA umakniti rakete, ki jih prav sedaj postavljajo v raznih zahodnoevropskih državah. Genscher se je že v preteklih dneh sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Če lahko sodimo po poročilih, ki jih je objavila sovjetska tiskovna agencija TASS, je pogovor med Genscherjem in Černenkom bil podoben pogovoru med dvema gluhima, černenko je vnovič posvaril zahodne države, da bo Sovjetska zveza sprejela primerne povračilne ukrepe, če bo Washington še naprej postavljal v evropskih državah svoje pershinge in emise. Sovjetska zveza, je dejal, je za omejitev in skrčenje jedrske oborožitve na podlagi načela enakopravnosti in enake varnosti, vendar pa bodo pogajanja o skrčenju jedrske obo- rožitve možna le takrat, ko bodo ZDA umaknile vse svoje manevrime rakete iz Evrope. Vsak drugi predlog je neresen, saj SZ ne more pristati na pogajanja v sedanjih pogojih. Umik ameriških raket, je še dejal Černenko, nikakor ni darilo Sovjetski zvezi. Tako gledanje na to vprašanje je kratkovidno, saj bi umik ameriških izstrelkov pomenil večjo varnost tudi za ZDA in za zahodno Evropo. Če bi ZDA umaknile svoje rakete iz Evrope, bi Sovjetska zveza preklicala svoje povračilne ukrepe in bi bila odprta pot za pogajanja o jedrski oborožitvi. Seveda niso bili nič bolj konstruktivni predlogi zahodnonemškega zunanjega ministra. Genscher je ponovil znano stališče NATO glede postavljanja strateških jedrskih raket v Evropi, stališče, ki ga je Sovjetska zveza že zavrnila in ki je po njenem mnenju krivo za razbitje pogajanj v Ženevi. Zanimivo je, da sovjetska tiskovna agencija TASS sploh ni omenila vzdušja, v katerem so pogovori med Genscherjem in Černenkom sploh potekali, kar v diplomatskih poročilih ni običaj. Genscher se je včeraj zjutraj sestal ponovno s sovjetskim zunanjim ministrom, po pogovoru s Černenkom pa je odpotoval v Bonn. niči. Za to so pa poskrbeli zlasti radikalci, ki so izpeljali »poslansko diverzijo«, tako da so morali poseč* celo reditelji. . Radikalna poslanca Gianluigi Relega in Adelaide Aglietta sta namreč izvedla svojo malo demonstracij na svojski način. Melega je zasede stolico, ki pripada sicer ministru zunanjo trgovino Caprii (ki je odpd taval v Moskvo, da bi podpisal nov sporazum o dobavi sovjetskega pl*1"* Italiji). Aglietta pa se je z napise »Rakete za Italijane, kupčije Kremelj, kroKod’love solze za Saharova« približala govorniškemu odru. kjer je začela ostro napadati itali jansko vlado. Zamerila ji je, da času, ko Sovjeti niso prav nič pr| pravljeni popuščati pri zadevi zako cev Saharov, Italija sklepa trgovin ske pogodbe z isto državo. Ker s Melega in Aglietta nista hotela 9° straniti z mest, ki sta ju za schiuso ju redarji odnesli iz dvorane. Takoj po tem incidentu so radija ci podali posebno izjavo, s katm so obtožili italijansko vlado, da 3 zaradi nekaj mednarodnih gospod*" skih poslov opustila kakršnokoli P” litiko za priznanje človeških prav • Radikalci so zahtevali, naj itallJ, ska vlada takoj poroča pred P®f*.. mentom o svojih zunanjepolitični, usmeritvah in prizadevanjih za Pr znanje človeških pravic. v O tem vprašanju je spregovoril pogovoru s časnikarji tudi zunaiu. minister Andreotti. Dejal je, da lahko tolikšna publiciteta škodov prizadevanjem, da bi žena Saharo prišla na zdravljenje na Zahod, dc jal pa je, da bo določene korak . korist zakoncev Saharov v kratK pod vzel tudi predsednik Perthu- Medtem pa je vodstvo PSI os 0 obsodilo dejstvo, da sovjetski vel pv slanik v Rimu ni hotel niti sPrv~L-. pisma ene izmed voditeljic soci stične stranke Margherite Boruv ' v katerem je sovjetske oblasti P" zvala, naj bodo do zakoncev Safiar »usmiljene in humane«. Protiizraelski odpor se stopnjuje BEJRUT — Izraelska letala so tudi danes nekajkrat preletela libanonsko glavno mesto, kjer se bo v prihodnjih dneh sestal parlament, da bi glasoval o zaupnici vladi premiera Karameja. Kaže, da je pozitiven izid glasovanja zagotovljen, vendar pa bo težko uskladiti stališča vseh sprtih strani, ki imajo v vladi svoje zastopnike. Prisotnost izraelskih letal nad libanonskim glavnim mestom sovpada s spopadi na jugu države med tamkajšnjim prebivalstvom in izraelskimi okupacijskimi silami po aretaciji 16 oseb ter z. novim protiizraelskim a-tentatom, do katerega je prišlo v Sidonu in v katerem so trije civilisti bili ranjeni. Na omenjeni dogodek se nanaša tudi posnetek iz Sidona, ki kaže izraelske vojake po napadu na njihovo patruljo. X Šestdesetletnica zbora Dunajskih pojočih dečkov DUNAJ — »Wiener Saenger Kna-ben«, ki veljajo poleg Sacher torte in elegantno izšolanih lipicancev v španski jahalni šoli za avstrijski izvozni astikel številka ena, so praznovali včeraj šestdeset let od tedaj, ko so bili na novo ustanovljeni. Pravzaprav je zbor pojočih dečkov ustanovil že cesar Maksimilijan v letu 1498, vendar tedaj z namenom, da popestri cerkveno življenje, saj so fantki z izbranimi glasovi prepevali le v cerkvi. Šele šest let po razpadu monarhije so, torej 1924. leta, zablesteli na novo zbrani in začeli najprej z nastopi v dunajskem Hoff-burgu. Dandanašnji so »Wiener Saenger Knaben« razdeljeni v tri zbor , ^ vsakem jih je po štiriindvajset, imajo internatsko vzgojo, kjer ,. 0 da ob običajnem pouku za tipo starost prednjači glasbena vz^.0Jlitu-petje. So privatna, neodvisna tns ^ cija, saj se vzdržujejo sami, s st e. nimi koncerti, ki jih prirejajo P lem svetu, in s prodajo plosc- ^ hov repertoar sega od Schubert0■ dinastije Straussov. Vendar — v ^0lj njem času prihaja na dan vse ^ pereč problem, namreč pri *z?*r,* uko raščaja. Znano je, da fantki prepevajo v teh zborih le d° ^ bertete, oziroma do tedaj, ko 2 mutirati. BARBARA GORJAK BEOGRAD — »Varnostna služba je, v skladu s pooblastili, pri nekem sociologu našla dokumente, ki jih je pripravljal za objavo. V tem političnem programu se zavzema za ukinitev republik in avtonomnih pokrajin. Po njegovem so v Jugoslaviji dovolj Srbija, Hrvaška, Slovenija in Makedonija. Črne gore, Bosne in Hercegovine in pokrajin po njegovem ne potrebujemo. Na Hrvaškem naj M ostalo le toliko Srbov, kolikor je Hrvatov v Srbiji. . .« Tako je v intervjuju na zagrebški televiziji pripovedoval Stane Dolanc, tedanji sekretar za notranje zadeve in s tem dopolnil sliko dogodkov, o katerih je sicer jugoslovanska javnost malo vedela. Bolje rečeno, prebrala in slišala je lahko le tri kratke vesti, ki jih je v eter poslal Tanjug. Najprej je bila objavljena uradna informacija, da so v nekem beograjskem stanovanju aretirali (privedli na postajo milice), zaslišali in potem izpustili skupno 28 ljudi, ki so se tam sestali zaradi predavanja ter da bi razpravljali o nacionalnem vprašanju: predavatelj je bil Milovan Djilas in to ime je bilo tudi edino, ki je javnosti povedalo kaj več, tujim novinarjem pa sploh vse. Domala vsi komentatorji v tujem tisku so se vrteli v glavnem le okoli Djila- Protislovne predstave o narodih in narodnostih v SFR Jugoslaviji sovega imena ter njegove grozne usode, ki ga je vendarle doletela (kar so mu mnogi napovedovali že leta). Toda Djilas je kmalu po izbruhu novic o njegovi aretaciji sam izjavil, da pravzaprav sploh ni bil formalno prijet ter Ha so ga varnostni organi zadržali le 15 minut. To seveda ni pomagalo, tuje agencije in časopisi so že točili potoke solza nad pomanjkanjem svobode v Jugoslaviji, ogroženostjo človekovih pravic itd. »Torej, zato, ker smo pri sociolo gu našli tiste dokumente, nismo demokrati, on pa je demokrat, in demokrati so tudi vsi tisti, ki se z njim ilegalno sestajajo ter ga branijo z vsemi mogočimi sredstvi, vključno z grožnjami s svetovnim javnim mnenjem«, je te glasove pokomentiral Dolanc v omenjenem intervjuju. Naslednjo informacijo, ki so jo »zainteresirani bralci« hitro povezali s prvo, je na tiskovni konferenci povedal predstavnik srbskega sekretariata za notranje zadeve. »Radovan Radovič je bil skupaj s 27 osebami priveden na sekretariat ter bil po zaslišanju*1 še istega dne izpuščen. Kasneje so ga našli mrtvega v njegovi počitniški hišici nedaleč od O-brenovca. Obdukcija je pokazala, da na truplu ni sledov nasilja ter da je smrt nastopila kot posledica prevelike zaužite količine pomirjeval.« Družina 33-letnega Radoviča takšne uradne razlage ni sprejela in je zahtevala preiskavo. Njihovi zahtevi se je pridružilo še 19 državljanov, ki so 6. maja poslali peticijo Stanetu Dolancu, v kateri pravijo, da »obstaja utemeljen sum, da je bila med zasliševanjem uporabljena sila ter da je Radovičeva smrt v neposredni zvezi s tem«. Avtorji peticije torej trdijo, da je krivec znan. Zadeva je v tuji javnosti spet »zagorela«. kljub Djilasovim zagotovi- lom so se začele pojavljati trditve, da so aretirane maltretirali ter da je eden izmed njih celo pogoltnil razbite naočnike, da bi prišel v bolnišnico. Potem se je našel neki ameriški profesor, pravnik, ki je kot predstavnik skupine za kontrolo izvajanja helsinške listine obiskal tudi Beograd. Ta je izjavil, da nad znanimi aretiranci niso uporabili sile, ker so jih prijeli »policaji, ki se tudi. sicer ukvarjajo s političnimi primeri. Vendar so zaradi velikega števila osumljencev nastopili tudi miličniki, ki sicer nimajo izkušenj s takšnimi prestopki in ki niso vajeni, da jim ljudje, ki jih primejo, izjavljajo, da ne bodo odgovarjali na zastavljena vprašanja. Takšna reakcija je najbrž izzvala udarce«. Vsekakor gre za primer, ki bo še odmeval in o katerem bo preiskava gotovo dala kakšne podrobnejše informacije. Med tem pa je Radovi- ì in Djilasa na »top lestvici« za'ca-jal Vojislav Šešelj, sociolog > . z ijeva, ki je tudi bil v skupaj ). aprila. Ni bilo težko prepp21 y. iciotoga iz Dolančeve ilustracij tega torej, ki bi rad ukinjal like. širši javnosti (razen P°* raeni em iz tujine) tudi to ime ne P® ^ osti, zato je zanimiv članek ^ rebškem Danas, ki nekolik y ove o tej kontroverzni ose 'ako je med drugim pred čašo ^ il, da muslimanskega nex°°~ jo-;r da je ta kategorija pohtio ^ lislica. Nato pa je, čez nekaj ecev, organiziral podpisovanj icije, v kateri se je zavzemal lustitev pripadnikov °r®ani,0t j6 Badi Muslimani, ker bi se, z«0-apisal v peticiji, to sicer ilo kmalu tudi pripadnikom r0-iarodov. Znani so tudi Šešlje ■okativni nastopi na razrun ^ lah, »proslavil« pa se je tudl]lStavne ijem, da so jugoslovanske ekste pisali skrajno neuki, orni ljudje. ja z» Dr. Šešelj je bil priprt, m storR ri dni, zaradi suma, da \ utfjene Lažnivo dejanje ogrožanja or je ireditve SFRJ. Javni tožilec ^5, <1 ločil za pripor, kot naeni v ver ato, ker je Vojislav Šešelj °°z š. .alizma prešel v akcijo.. • Prizori in obrazi z nedeljske demonstracije v Gorici Neobvezna kramljanja v nedeljo na Travniku GORICA — Zakaj sem prišel v Gorico? Zakaj smo vsi skupaj v nedeljo prišli v Gorico? To vprašanje je nekoliko banalno če, ga postaviš sebi, večkrat pa postane še bolj banalno, če ga postaviš drugim, saj se je vsem zdelo samo po sebi umevno, da so se pač odpravili na Travnik. Čisto časnikarsko sem začel v osebni notes zapisovati odgovore na to vprašanje, ki ima že samoumevni odgovor. Že v vlaku sem začel tako »mučiti« ljudi, ki so med sabo živahno kramljali. Najprej sem v tavanju od vagona do vagona prisedel k študentki Karmen Kosmač, ki je med drugim izjavila sledeče: »Važno je, da gremo vsi združeni in enotno za eno in isto globalno zaščito, ki bi jo po mojem že imeli, če se ne bi stalno med sabo ločevali in kregali.« študent Leo Žetko, ki je sedel ob Karmen, se je strinjal s to mislijo ter dodal, da »vedno grešimo, ko pri zahtevanju naših pravic prej gledamo na ideologijo kot na slovenstvo.« Vlak je prispel v Gorico, treba pa je peš do Travnika. »Pohod« bo trajal približno pol ure. študentka Erika Roncelli in uradnica Nadja ščuka sta pot prehodili skupaj, obe pa sta si bili složni v trditvi, da je nujno, da po tolikem času skupno nastopimo, da pa morajo biti ti nastopi bolj številni, predvsem pa bolj množični, študentka Katja Kalc, ki smo jo nato srečali na Travniku, je še dodala: »Predvsem pa ne smemo misliti, da smo s tem zaključili svoj boj.« Malo dlje je stal Franko Košuta, ki je pred kratkim zaključil vojaški rok, pa je trenutno brezposelen, in je med drugim rekel, da je Travnik le ugotavljanje naše socialne in politične stvarnosti. Malo dlje je Ivan Milič, ki se je pred kratkim vrnil iz Libanona, kjer je bil kot prostovolec v o-kviru mirovnih sil, zatrjeval, da »je to edinstven dan, pravi praznik slovenstva«. Samo Ferluga in Igor Tul sta se z nekaterimi mladinci v »po- Še nekaj posnetkov z nedeljske demonstracije na Travniku v Gorici. Med drugimi so na sliki tudi slovenski župani občin v Beneški Sloveniji, go-riški in tržaški pokrajini (levo spodaj). letni opremi« sprehajala po trgu in izjavila, da sta mimo vsega prišla v Gorico zato, da bi se malo zabavala in srečala prijatelje. Tudi to je bila nedeljska Gorica... DUŠAN JELINČIČ Piranski turizem v prvem trimesečju PIRAN — Turistične organizacije iz piranske občine so po rezultatih iz prvega trimesečja pravzaprav dokazale, da se napovedi o boljši turistični sezoni vsaj v tej občini letos tudi res uresničujejo kljub izgubi. Ta je znašala po prvih treh mesecih 160 milijonov dinarjev, ki je za 38 odstotkov večja od tiste v lanskem letu. Izguba je namreč sezonskega značaja. Bolj pomembni pa so zato drugi kazalci, npr. da je bilo v prvih štirih mesecih kar 31 odstotkov tujih gostov to je 25.295, ki so prvič v takem nesezonskem obdobju presegli obisk domačih gostov. Teh je bilo 24 tisoč. Število prenočitev tujih turistov se je v štirih mesecih povečalo za 34 odstotkov. Hkrati pa poslovni rezultati tukajšnjega turističnega gospodarstva iz prvega trimesečja povedo še, da se je dohodek povečal za 101 odstotek, porabljena sredstva za 64 odstotkov, sredstva za osebne dohodke za 79 odstotkov, število zaposlenih za 15 odstotkov, akumulacija pa predvsem na račun igralnice za 88 odstotkov. BORIS ŠULIGOJ Prispevek nabrežinske hranilnice za nedeljsko demonstracijo v Gorici Nabrežinska Hranilnica in posojilnica je prispevala za kritje stroškov enega avtobusa, ki je v nedeljo popeljal ljudi iz Nabrežine na enotno demonstracijo v Gorico. Nedvomno hvalevredna in posnemanja vredna pobuda! Pred 35 leti se je prvič oglasil Radio Koper Potofcfrf« 7. V Petek’ 25' maia’ bo čel -j0, 35 [et- odkar je v Kopru zaledni °,uot* Rodio Koper, ki je v rak ?°, skromnih delovnih razme-rinàr?!-- *n neizkušenimi no- svojn *m* *n tehničnimi kadri, začel oeščan>°meTn^no volitično vlogo ob-stva n* slovenskega dela prebival-Venskt> Pro^em*b> ki so zadevali sloje, &,,»***» to- in onstran me-o uiar}skega dela poslušalstva pa časno ltalijanov v Istri, istori živliP ■ tu glede stopnje okuževanja zraku m pripomnil, da se jim rimska vlada postavlja po robu. Medtem ko je tržaški občinski odbornik Rocco D'Alessandro povedal, da se bo občinski svet kmalu dokončno izrekel o problemu elektrarne, je pa miljski župan Bordon rekel, da bo miljska skupščina sprejela odločitev šele na osnovi rezultatov septembrskega referenduma o tej za; devi. Dežela mora dotlej posredovati celovito dokumentacijo o central (kar bo Miljska občina javno še enkrat zahtevala na zasedanju dne "■ junija), drugače bodo Milje vseka-kor rekle elektrarni na premog Nh- Srečanje KZ o prostorskem načrtovanju Kmečka zveza prireja v petek, 25. t.m., ob 20.30 na sedežu Cvetličarskega centVa deželne ustanove za razvoj kmetijstva na Proseku zanimivo srečanje o prostorskem načrtovanju, ki se bo odvijalo na temo: Perspektive družbenega in gospodarskega razvoja tržaškega teritorija v luči deželnih norm o parkih in kraških rezervatih. Kmečka zveza je namreč čutila za koristno in potrebno, da pred skorajšnjo odobritvijo novih variant za prilagoditev občinskih regulacijskih načrtov deželnemu urbanističnemu planu organizira v okviru glavnega sveta ožji posvet o problematiki, ki je osnovnega pomena tudi za bodoči razvoj kmetijske dejavnosti v naši pokrajini. Na srečanju bodo sodelovali arhitekti Dario Jagodic, Igor Jogan, Marino Kokorovec in Mitja Race. Vplačajte pristojbino Trgovinski zbornici Opozarjamo vsa tista podjetja, ki še niso vplačala Trgovinski zbornici dolžne ji pristojbine za tekoče leto, da morajo to obveznost izpolniti nepreklicno do 31. maja, drugače bodo zakonsko podvržena denarni kazni. Ta znaša 5 od sto pristojbine za vsak mesec zamude. Zbornica opozarja podjetnike, ki morebiti potrebujejo dvojnik položnice za vplačilo pristojbine, kakršno so podjetja že svoj čas prejela, da se v ta namen lahko obrnejo na zbornični urad za registracijo med 8.30 in 11.40. Priprave tržaških in drugih podjetij iz F-JK na jesenski sejem v Teheranu Deželni konzorcij za pospeševanje zunanje trgovine FRIULGIULIA, katerega tržaški sedež je na Trgu Oberdan št. 4, tel. 65991, bo še nekaj dni zbiral prošnje podjetnikov za udeležbo na jesenskem mednarodnem sejmu v Teheranu. Podjetja iz naše dežele bodo razstavljala svoje izdelke in opremo v okviru kolektivne razstave v organizaciji zunanjetrgovinskega zavoda ICE, konzorcij FRIULGIULIA pa jim bo priskočil na pomoč s prispevki v višini 20 do 40 od sto izdatkov za zasego razstavne površine, pripravo razstavne stojnice in odpošiljatev vzorcev v Iran. Vsak kvadratni meter razstavnega prostora bo namreč stal 100.000 na pokritem in 40.000 na odprtem. Prispevkov bodo seveda deležna le podjetja, ki so včlanjena v konzorciju. Pogajanja z IRI : k problemu pritegniti predsednika vlade in pristojne ministre V začetku junija se bodo nadaljevala pogajanja za izhod iz krize, v katero so zabredla podjetja z državno soudeležbo na Tržaškem in Goriškem. Začela so se, kot je znano, 6. marca: prvi trije posveti med predstavniki zavoda IRI, deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, Tržaške občine, Goriške pokrajine, pa še tržaškega in goriškega tajništva ter deželnega vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, so bili posvečeni problemom la-djedelstva, železarstva in gradnje diz-lovih motorjev in niso izpolnili pričakovanj. Četrti sestanek je bil v petek, 18. maja, in je zanj bilo veliko radovednosti, saj je šlo za preveritev rezultatov prejšnjih treh srečanj, na kateri naj hi IRI pokazal malo več volje do pametne rešitve vprašanj, toda tudi tokrat vse zaman: kot da bi prejšnjih razgovorov sploh ne bilo. Takšnega pasivnega ravnanja niso ostro ožigosali samo v sindikalnih krogih, ampak so ga obsodili tudi na ravni krajevnih in deželne uprave. Tako so deželni odbornik Rinaldi, predsednik goriške pokrajinske uprave C um peta in tržaški župan Richetti izrazili zaskrbljenost nad takšnim razvojem pogajanj ter poudarili nujo, da se prihodnja srečanja s predstavniki IRI in njegovih finančnih holdingov (Fincantieri, Finsider in Finmare) odvijejo na temeljih spoštovanja obveznosti, ki so bile sprejete na vladni ravni s sporazumom dne 14. februarja s sindikati, sicer pa v duhu tvornega pristopa k obravnavanju gospodarske krize v naših krajih, kakršen je vsaj na začetku preveval prvi sestanek z dne 6. marca. Rinaldi, Competa in Richetti so pripomnili, da bo treba prve dni junija, ko se pričnejo posveti o pomorstvu, informatiki, novih industrijskih pobudah in tehnoloških inovacijah, izboriti v Rimu razčiščen je vprašanja, kakšni naj bodo pravzaprav smotri pogajanj z IRI; razčiščen je mora biti na ravni vladnih organov, začenši s predsednikom ministrskega sveta ter ministroma za delo in državne soudeležbe. Kajti hude ustrojne krize, ki pesti tržaško in go-riško gospodarstvo —- so poudarili Rinaldi, Cumpeta, in Richetti — nikakor ni mogoče premostiti brez javnih posegov, torej brez pristopa državnih soudeležb. Predstavniki CGIL - CISL - UIL pa so od predsedstva IRI najodločneje zahtevali, da junija sopogajalcem iz naše dežele postreže z nadrobnim načrtom prednostnih pobud za sanacijo oziroma nadaljnji razmah podjetij v krizi, zlasti Tovarne velikih motorJeV (GMT), kjer je treba ovrednotiti Pr?' izvodnjo ladijskih in kopnih dizelskU» motorjev, Tržaškega arzenala - bv. Marka, v katerem gre okrepiti sp^" cializacijsko plat na področju gradenj, dalje železarne Temi, kjer je treD proizvodnjo obogatiti s titanijem V* železnimi zlitinami, ter med druSnP tržaške ladjedelnice Italcantieri. Sleo nji grozi v najkrajšem zapora, Fincantieri ne bo takoj dovolila 6ray nje nekaterih premogovnih ladij, imajo že naročnika. Kar zadeva i djedelstvo, je deželna delegacija * vodu IRI, predvsem pa seveda FF stojnim državnim oblastem prcdocu skrajno nujo, da poslanska zborni odobri zakon o podaljšanju financ pomoči ladjedelnicam, potem ko .. nat to že storil. In kaj so odvrne pri IRI? Da to ne bi imelo pravzapr nobenega smisla in da rajši PocaK?"i mo novo, učinkovitejšo zakonodaj • Danes ob 20.15 se na sedežu v ; S. Ermacora v Rojanu sestane jonski svet za področje Rojana, v te in Barkovelj. Na dnevnem r bodo zlasti nekatera šolska vprašanj Po Cankarjevi nagradi se je Maja Štoka izkazala tudi v strojepisju Uspeh dijakinje zavoda Zois v Montecatini ju Številnim nagradam in priznanjem, ki jih je prejela zamejska šola v letošnjem šolskem letu (omenimo naj le priznanje zgoniškim osnovnošolcem na televizijski oddaji »Lo sabato dello Zecchino«), se je pred dnevi pridružila še ena. Dijakinja drugega razreda trgovskega tehničnega zavoda »Zois« Maja Štoka se je na vsedržavnem tekmovanju v strojepisju, ki je bilo v Montecatini ju, uvrstila na drugo mesto med tekmovalci s tržaške pokrajine in zasedla peto mesto v deželnem merilu. Tekmovanja v Montecatiniju se je udeležilo skupno 700 dijakov iz 60 trgovskih tehničnih zavodov iz vse Italije. Med temi je bila tudi skupina 15 dijakov drugih razredov zavoda Zois, ki se je letos prvič udeležil tekmovanja. Maja Štoka, ki je dosegla pred kratkim že veliko priznanje v Sloveniji, ko se je uvrstila na tretje mesto na finalnem tekmovanju za Cankarjevo nagrado, je bila z 240 udarci na minuto (4 udarci na sekundo) z manj kot pol odstotka napak v desetminutni hitrostni vaji z italijanskim tekstom druga najboljše uvrščena dijakinja s tržaških šol. Na pokrajinski ravni jo je »prehitela« le dijakinja italijanskega zavoda Carli. Koliko je »vreden« rezultat Maje Štoke (240 udarcev na minuto) lahko pove že podatek, da so pred leti na natečaju za strojepisca, ki ga je razpisal RAI, zahtevali od kandidatov tipkanje s hitrostjo 150 udarcev na minuto in da sta to preizkušnjo od skupnih več kot 40 udeležencev pozitivno prestala le dva. Uspeh naše šole so potrdili še Laura Valentino (prav tako 240 udarcev na minuto, a z dvema napakama več), Egon Emili (210 udarcev), Helena Sosič, Katerina Marzetti, Erika Garbini, Dorotea Križmančič, Eleva Gruden, Carmen Crismancich (180 u darcev) in Aleksander Ipavec in Ivo Corva (160 udarcev). Od skupnih 15 naših dijakov jih je kar 11 dobilo diplome. Pri tem je treba poudariti, da se je eden od glavnih »adutov« zavoda Zois, Ingrid Gulič ponesreči la in se, žal, ni mogla udeležiti tek- movanja; Elizabeta Spetič in Boris Stopar, ki sta dosegla v razredu že rekordno število 270 udarcev na minuto, pa sta bila izključena zaradi previsokega odstotka napak (dovoljen je namreč le en odstotek napak). Uspeh v Montecatiniju je odraz tr dega dela dijakov na šoli. Še do pred nekaj leti je namreč razpolagal tehnični zavod Zois z neprimernimi pisalnimi stroji (bili so še iz leta 1945) s kar sedmimi različnimi tipi tipkovnic. S prizadevanji predvsem staršev in nekaterih slovenskih podjetij je lahko prišlo do posodobitve strojepisnice (Tržaška kreditna banka je na primer poklonila dva pisalna stroja). Pred tekmovanjem v Montecatiniju so se dijaki prostovoljno pripravljali: tipkali so pred začetkom pouka, prišli so v šolo celo med velikonočnimi počitnicami, da bi vadili. Nekatera slovenska podjetja in ustanove (Rožič, Tecnomec, Mediterranea, NŠK) so poskrbela že za nagrade zanje, dijaki pa pričakujejo kritje potnih stroškov: njihovi italijanski vrstniki so bili namreč finančno popolnoma kriti. Z gostovanja v Montecatiniju je izšla želja, da bi se ga naši dijaki u-deleževcdi vsako leto. Predsednica ustanove EUSI, ki prireja tekmovanje, je omenila možnost, da bi o mogočili slovenskim dijakom tekmovanje s slovenskim tekstom, kar bi lahko v prihodnje dobro izkoristili. Prireditev Zavoda združenega sveta V petek, 25. maja, ob 17. uri **?. tržaškem Avditoriju prireditev ' * kinj in dijakov devinskega zay »Združenega sveta«, ki s to P”" y zaključujejo šolski bienij 1982-84’ ^ prvem delu programa bodo dijak' , glasbeni spremljavi predvajali stvu diapozitive o dejavnosti zaV a. v drugem delu pa se bodo sami P stavili z glasbo in s plesi iz m ,a iz katerih prihajajo. Vpisovanje vstopni izpit v novo šolsko tote, zaključi 30. maja. Vse informa nudijo na tajništvu zavoda: U Europa pod Nabrežino (tel. 2004* Študijski posvet o handikapiranih Na liceju »F. Petrarca« (Ul-setti 74) bo v petek, 25. maja,Lnje četkom ob 9. uri študijsko zased„me-o problemih šolanja, poklicnega u ^ rjanja in vključevanja handikaptr ^ mladine v delovno skupnost. u ne žijo se ga tudi predstavniki KraJ zdravstvene enote, deželnega za ^ za poklicno usmerjanje IRFOP krajinskega enotnega odbora h ^ kapiranih oseb. Po referatih ^ Vpogledu dosedanjih izkušenj na ten\2gti dročju v naši pokrajini bo na javna razprava. • Danes ob 20. uri se sestane toi Ì ski občinski svet, ki bo imel na nem redu predvsem tekoče upr3 zadeve. Na tržaški občini SVETOVALCU SSk GROZI IZKLJUČITEV IZ ODBORA Pričakovanju petkove Sa občinskega sveta, seje trža- j ”■ -~^uisKcga sveta, ki ima na teh YTem rec*u izvolitev župana, se v dneh mrzlično nadaljujejo pogajala za porazdelitev odbomiških mest na občini kot na pokrajini. Median! k° 80 se stranke (KD, LpT in »štor i" socialisti) že domenile za chett'°* ^prvi dve leti bo župan Ri-qv,.1- nato do konca mandatne dobe še 'ni*eSa sveta Cecovini), ostaja Povsem odprto vprašanje razmerja v obeh odborih in znotraj KZE. , a ponedeljkovem srečanju tajni-strank (KD, LpT, PSI, k«. I’ PRI. PLI in SSk), ki je pote-dosp„X PJ.ccej napetem vzdušju, niso da bistvenega sporazuma, tako 8e bodo spet sestali danes po vsev ?" Znano »štafeto« hočejo sedaj (nr,rfj°r uyesti tudi na pokrajini Vent dve te*-* naj bo predsednik listar list rfa'. naslednji dve leti pa soeda-tehnM M?0*)* *z odborov pa hočejo »iz ter CrU"razlogov« izključiti neka-oixM^?1?11!86 stranke, točneje SSk na log 1 m PSDI na pokrajini. Ta pred OfnUi? katerega se baje najbolj spiata KD in LpT, je že v ponedeljek in Sst neeodovanja s strani PSDI lX>k' ki je sinoči v ta namen že sklicala svoje pokrajinsko vodstvo. Proti »štafeti« na pokrajini pa se je izrekel dosedanji predsednik Clarici (PSI), ki je zagrozil, da bo v primeru podpisa takega sporazuma odstopil iz pokrajinskega sveta. Vprašanje sestave novih odborov kot vidimo še vedno buri duhove med sedanjimi koalicijskimi zavezniki in med melonarji, ki že več kot dva meseca ne morejo najti skupnega jezika, čeprav se vsi v besedah zavzemajo za trdne in stabilne večine. Poleg »štafete« so se do sedaj domenili le, da bo tržaški podžupan socialist. Fulviu Tomizzi doktorat »honoris causa« Tržaški pisatelj Fulvio Tomizza bo 1. junija prejel doktorat »honoris causa« v literarnih predmetih na pedagoški fakulteti tržaške univerze. Uradna motivacija govori o »etični in človeški napetosti, ki preveva To-mizzove romane«. S srečanja v Društvu slovenskih izobražencev Uspehi in težave slovenske sociopsihopedagoške službe Društvo slovenskih izobražencev je priredilo pred sinočnjim v okviru svojih ponedeljkovih večerov zanimivo srečanje s sociopsihopedagoško ekipo za slovenske otroke, ki deluje v sklo- pu tržaške Krajevne zdravstvene e-note. Tema srečanja so bili problemi vključevanja handikapiranih otrok v šolo in družbo, od ekipe pa so bili prisotni Danilo Sedmak kot njen ko- ^°polnilna blagajna v tržaškem Arzenalu ralj^280°n®d-eljka’ 4" 'unija bi - Sv. za kar delacev tržaškega Arzenala Marka v dopolnilno blagajno Vodsiv !3 Idnov. Tako je odločilo koi shL-m ^€delnice> vest Pa ie ta" aiškpff r°ZI a Proteste s strani tovar-skih hi SVeta 'n sindikata kovinar- p" delavcev. da ^^avniki delavcev ugotavljajo, za trenutku res ni razlogov Vodstv!!0 ulno blagajno in da hoče ključn obraia. s to potezo naložiti izza tpil na ramena delavcev breme Nai ,,„VC’, bi jih doživlja ta sektor. tržaški?111!110’ da so bila doslej v polnii.no Arzenalu vsa naročila iz-kar • V Predvidenem roku, za d, ki ° zas,u8e v prvi vrsti delav-v»rnn«nS? Pekazali velik čut odgo-sobot„i, , nekajkrat delali tudi ob v *n nedeljah. Sindikati vidijo tudi n°”ločitvi vodstva ladjedelnice je « »pad na zaposlitev. Trenutno 1200 Hniena*u zaP«slenih približno bevilo IX0,-’,,1?1 pa haje boče to Polovico b 'Zn bodočnosti skrčiti za D*jaški pl, nh škM*°’ i26' maia’ bo v prostori vanr?.njskega Prosvetnega doma na razrvviC< dijaški ples. Vabila so lab. P°lago na slovenskih višjih šo- amba?*> Richetti je včeraj sprejel gladeš v°r!a, yudslte republike Ban terena Reaza Rahmana, ka Zlil Emil i!»?)rern’iala generalni kan cialneo» Mdovan ter direktor komer centra Nazmil Hassain. V primerjavi z letom 1982 Konzorcij zadrug Grmada lani podvojil volumen poslovanja v blagovni menjavi V letu 1983 se je dejavnost Konzorcija kmetijskih zadrug Grmada razvila tako v prid članic (ima jih 11), kot tudi v poslovanju z jugoslovansko - italijanskimi partnerji. Nedvomno so rezultati pozitivni, upoštevajoč komaj zaznano rast proizvodnje in znižanje inflacije v Italiji, kot tudi težave v stabilizacijskih naporih v Jugoslaviji. Razumljivo je, da je bila dejavnost Konzorcija in njegovih članic pogojena od take situacije, saj je bilo obmejno gospodarstvo najbolj neposredno prizadeto. Tako je uvodoma ugotavljal v svojem poročilu predsednik upravnega odbora Konzorcija Edi Bukavec na rednem občnem zboru, ki je bil v prejšnjih dneh. Sicer pa se je Konzorcij v okviru svojin možnosti zavzemal za organizacijsko in gospodarsko rast v smislu večjega vključevanja v blagovne tokove predvsem po tržaškem avtonomnem računu, kot v iskanju višjih oblik sodelovanja. Konzorcij se je aktivno vključil v blagovno menjavo, saj je podvojil volumen poslovanja v primerjavi z letom 1982. V iskanju višjih oblik sodelovanja pa gre predvsem omeniti pitanje bikcev v Zadružnem kras kem hlevu v kooperaciji z Emono, rejo kuncev v sodelovanju s Cunicoop iz Bologne, Merxom iz Celja in Progresom iz Beograda. V mlečnem sektorju se je Konzorcij angažiral za vzpostavitev kooperacijsko-tehničnega sodelovanja med Ljubljanskimi mlekarnami in Zadružno kraško mlekarno. V zvezi s selekcijsko vzrejenim prašičjerejskim centrom v zgoniški občini je bilo na občnem zboru podčrtano, da je Konzorcij naredil vse potrebno, sedaj pa so potrebni napori za konkretizacijo programa. Vzpostavljeni so bili stiki tudi z Agrotehniko - Grudo za reševanje problema kmetijskih strojev in rezervnih delov z vključevanjem Kmetijske zadruge kot nosilca posla. Glede načrta trgovskega centra je bila v minulem letu dana naloga za izdelavo idejnega načrta z upanjem, da bodo v letošnjem letu že vidni konkretni rezultati. Sicer pa je Konzorcij v okviru svojega delovanja prevzel finančno breme (z najetjem posojil) za pomoč Zadružni mlekarni in Zadrugi Dolga krona, strokovno in organizacijsko pomoč pa je svojim članicam nudil predvsem pri reševanju perečih problemov. V svojem poročilu je predsednik upravnega odbora podčrtal, da je treba nujno pospešiti stike s strokovnimi ustanovami tako pri nas, kot v matični domovini. Pri tem je mišljena predvsem Kmečka zveza, stiki z Zadružno zvezo Slovenije pa se morajo še bolj utrditi. Na občnem zboru je bil tudi pozitivno ocenjen resnejši in otipljivejši pristop kmetijskih nadzomištev in ustanove ERSA. Glede blagovne menjave je Konzorcij sodeloval s številnimi podjetji z obeh strani meje. Glede avtonomnega računa pa je bilo podčrtano, da le ta v tržaški pokrajini upošteva le minimalno kmetijsko dejavnost; na občnem zboru je bila zato nakazana potreba po uvozu večje količine koruze in mleka; ravno tako je bilo poudarjeno, da bikci za vzrejo niso prisotni v listi tržaškega sporazuma: nedopustno je namreč, da se po listi lahko uvaža 57 tisoč stotov mesa letno in da ni možno uvoziti niti enega bikca za vzrejo. Zahteve, ki jih je postavil Konzorcij so bile okvirno sprejete, sedaj pa je treba slediti birokratski poti za rešitev teh problemov. Ob koncu svojega poročila se je Bukavec zahvalil vsem članom upravnega in nadzornega odbora za opravljeno delo, predvsem pa predsedniku nadzornega Klavdiju Brajniku, ki je zapustil to mesto. Upravni odbor Konzorcija Grmada je po občnem zboru ostal nespremenjen, nadzornega pa sestavljajo Giuliano Nadrah (predsednik), Robert Gantar in Drago Starc. ordinator, konzulent psihoterapevt Pavel Fonda, psihologinja Nada Bercè, logopedinja Mirjam Kandut ter sonai ni delavki Anamarija Kalc in Majda Mahnič. Skupina je predvsem orisala iz raz-n'h zornih kotov sedanji položaj na področju vključevanja slovenskih handikapiranih otrok ter svojo dejavnost, s katero skuša preseči ozke okvire šole in zajeti širšo stvarnost, ki obsega tudi družino in izvenšolske prosvetne, rekreacijske in športne dejavnosti. Jasno je torej, da morajo v tem pogledu odigrati pomembnejšo vlogo tudi razna društva in ustanove, ki so bile doslej vse premalo dovzetne za ta vprašanja. Poleg vsakodnevnega dela, ki poteka v obliki individualnih razgovorov z otroki ali njihovimi starši, je ekipa organizirala v tržaškem Dijaškem domu Srečko Kosovel operativno skupino, ki se ukvarja s prizadetimi o-troki v okviru raznih dejavnosti Dijaškega doma samega. Dejavnost je še v eksperimentalni fazi, a je že pokazala nekaj rezultatov, čeprav je pričakovati še večje uspehe. Po sistemu dela, ki ga je ekipa uvedla, prizadeti otroci niso ločeni od ostalih, temveč jih vključujejo v razne dejavnosti, za katere so bolj dovzetni: če nekdo zmore petje, ga vključijo v pevski zborček, če zmore učenje, sledi rednim učnim uram itd., vsakemu pa je dodeljen spremljevalec. Sociopsihopedagoška služba je tudi poskrbela za to, da bi prizadeti otroci ne bili v poletnih mesecih prepuščeni samim sebi, oziroma družinam. S pomočjo nekaterih društev in organizacij je dosegla, da bodo med počitnicami na raznih letovanjih in v kolonijah. In končno velja omeniti pobudo, ki jo nameravajo izvesti med poletjem s starši handikapiranih. Nekje na Krasu (verjetno na Opčinah) nameravajo prirediti nekakšen poletni center, ki naj bi bil seveda odprt za vse, ne samo za handikapirane otroke. Ekipa je opozorila tudi na nekatere senčne plati te sociopsihopedagoške službe za slovenske otroke (mišljena je starost od rojstva do 18. leta starosti). Glavna težava je v tem, da je premalo operaterjev. Socialne delavke so med drugim uslužbenke pokrajinske uprave ne pa KZE in so že večkrat zaprosile, da bi bile premeščene pod upravo KZE in da bi se lahko popolnoma posvetile socio-psihopedagoški službi s slovenskimi otroki, vendar tega niso dosegle. Drugega osebja pa zaradi znanih finančnih težav ne najemajo. Diapozitivi o Indiji V Domu Albert Sirk v Križu bodo danes ob 20.30 predvajali diapozitive o Indiji, ki jih je posnela skupina mladih med obiskom te države. Večer, za katerega je dal pobudo mladinski odsek KD Vesna, nosi naslov »Čarobna Indija«. bližnje evropske volitve odprla volilno kampanjo , ^eraj ponnlHr,Zasko federaclje je bilo kaferirn ie°ikrm Ja,vn° zborovanje, s panj0 ZaJ odprla volilno kam- ?° Pokra iinYv?pske vobtvo- Govorili k^data z= ^ tojnik Ugo Poli in gl° Rossole eYroPski parlament Gior-k*„mJI?arko Bratina, ki V&i biv?1 ncodvisen. i^Pibpost E?!"0rn‘k^ so Poudarili po- ° 'ahko iZ1! X2litev in vlogo, ki st? na evrrm!t Trst ,ln naša dežela klopu j! p s'lera prizorišču. V tem barodnostnega^Yvs-* P°globil tematiko * ga sožitja m potrebe po celovitem spoznavanju med Slovenci in Italijani, brez katerega bo Trst ostal vedno provincialno in odmaknjeno mesto. V Strasbourgu se mora poleg Evrope gospodarskega in političnega združevanja, je poudaril Bratina, uveljaviti tudi Evropa narodnosti in manjšinskih jezikov. Na to vprašanje se je v svojem posegu navezal tudi pokrajinski tajnik Poli. Na sliki: med včerajšnjim zborovanjem KPI. Zadnje priprave v Prosvetnem domu Bliža se »Tabor mladih« Le nekaj dni nas ločuje od letošnjega »Tabora mladih«, ki bo v zunanjih in notranjih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah v soboto. 26., in v nedeljo, 27. maja, vendar pa so priprave na ta praznik s strani skupine navdušencev stekle že pred nekaj tedni. V glavnem so to mladinci, člani SKD Tabor z Opčin, to je društva, ki jim nudi tudi vse strukture ter finančno krije stroške za to pobudo. Program tega tabora bo vsestranski, saj bodo skušali mladi uresničiti vse ali vsaj del vseh tistih idej, ki so se na pripravljalnih sestankih vrstile kot na tekočem traku. Važna pa bo predvsem prisotnost čimveč-jega števila ljudi, predvsem pa mladih, ki naj bi sami aktivno posegli v organizacijo tega praznika, pa naj bo s kako posamezno točko programa ali pa le s sodelovanjem pri eni od tolikih pobud, ki se bodo tu zvr-ščale dva dni tako rekoč od jutra do večera. Ustvarjalnost bo prišla do izraza na več nivojih, pa naj bo v jutranjem animatorskem delu z najmlajšimi, v popoldanskih igricah ter v večernih točkah sporeda. Povezava med obiskovalci in organizatorji mora biti seveda torej zelo tesna. Uspeh tega praznika pa bo odvisen predvsem od aktivne prisotnosti vseh udeležencev. Kaj pa program? O tem bomo še obširneje pisali, prepričani pa smo, da se ne bo na »Taboru mladih« prav nihče dolgočasil, ker za take, pravijo organizatorji, ni prostora (upajmo, da se s takim zaključkom ni nihče ustrašil)... (dj) Konec junija »Teatro ragazzi« Konec junija in v začetku julija bosta miljska občina in gledališka skupina »La Contrada« organizirala v Miljah tradicionalno prireditev »Teatro ragazzi«. Mednafbdni festival bo letos že sedmi po vrsti. Poleg že uveljavljenih skupin (na primer na Opčinah milanski »Teatro del Buratto«, »Teatro delle briciole« iz Reggio Emilie, »Cooperativa Ruotalibera« iz Rima) bodo v dneh od 29. junija do 7. julija nastopile po ulicah, na trgih, v portiču tudi manj znani, a zelo perspektivni ansambli, kot turinski »Granbado« in milanski »II Grup-pone«. Poleg gledaliških predstav bo tudi letošnji »Teatro ragazzi« zaživel v recitacijah, nastopih pantomimikov, animatorjev, lutk. Še posebna pozornost bo namenjena češkoslovaškemu igralcu Boleku Polivki, Francozom Galafronie, fran-cosko-argentinskim lutkam »Bululù« in miniaturnemu cirkusu španske skupine »Els Aquilinos«. Clarici in Richetti o stanovanjih bivše vojaške zavezniške uprave Pokrajinska uprava že dalj časa senzibilizira tržaške parlamentarce in vlado za rešitev vprašanja, ki zadeva odkup stanovanj bivše vojaške zavezniške uprave (GMA); za rešitev vprašanja je zainteresiranih preko 400 družin civilnih in vojaških državnih uslužbencev. Predsednik pokrajine je ponovno posegel pri predsedniku komisije za javna dela pri poslanski zbornici Botti in se mu zahvalil, da gre postopek o tozadevnem zakonskem osnutku (predložil ga je poslanec Coloni) po predvideni poti. Na predsednika komisije Botto se je pred kratkim obrnil tudi župan Richetti in ga pozval, da bi parlament čimprej odobril omenjeni zakonski osnutek. V soboto v Kulturnem domu Večer baletne šole ob 10-letnici obstoja ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Danes, 23. maja 1984, ob 20.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29 Še zadnjikrat se bo v soboto, 26. maja, dvignil zastor na odru Kulturnega doma v Trstu. Dvignil pa se bo za zaključni nastop baletne šole, ki deluje v sklopu Slovenskega stalnega gledališča. In tako je že spet eno šolsko leto mimo in že spet bomo lahko s ponosom sledili uspehom naših mladih, ki se s prvimi koraki podajajo v svet umetnosti in lepote telesnih gibov. Sobotni baletni večer pa bo še posebno svečan, saj slavi baletna šola nič manj kot svojo desetletnico. Deset let nepretrganega delovanja, deset let truda, pa tudi vedno novih rezultatov in uspehov. Veliki del zasluge za vse to gre seveda baletnima učiteljema Janezu Mejaču in Nadi Križmančič, ki vodita šolo od samega začetka, pa tudi vsem tistim staršem, ki sledijo in spremljajo delovanje baletne šole in seveda tudi vsem gojenkam in gojencem, ki redno vadijo v mali dvorani Kulturnega doma. Dvakrat na teden je v Kulturnem domu zelo živahno. Iz zadnjega nadstropja se po stopnišču razlega plesna glasba, glasovi učiteljev, predvsem pa vzkliki in smeh petdesetih gojenk. V Kulturnem domu je takrat lepo in še lepše je, ko v prvem nadstropju vadi tudi igralski ansambel Slovenskega stalnega gledališča, ko v delavnicah ali na odru delavci postavljajo scene, ko v dvigalu srečaš garderoberko s polnimi rokami pisanih gledaliških kostumov. V Kulturnem domu je takrat lepo, ker je naša hiša kulture živa. Na vse to delovanje, na to življenje in veselje, pa je v teh zadnjih mesecih legla črna senca. Finančna situacija Slovenskega stalnega gledališča se je tako poslabšala, da če ne bo v kratkem prišlo do konkretnih rešitev, bo upravni svet gledališča prisiljen sprejeti nekaj drastičnih ukrepov, ki naj bi preprečili popolno ukinitev delovanja naše osred- nje kulturne ustanove. Taki ukrepi bi seveda najprej hudo zarezali med ljudi, kar pomeni, da bo treba skrčiti število upravnega osebja pa tudi igralcev, zmanjšati tehniko. Prav tako bi taki ukrepi posegli tudi v splošno delovanje gledališča. Krčiti bi bilo namreč treba repertoar, zmanjšati število predstav, gostovanj, ukiniti gledališko in baletno šolo. Skratka, v Kulturnem domu bi življenje zamrlo. »Vedeti moramo,« je dejal prof. Mejač, »da bo v marsikaterem srcu solza, če bomo prisiljeni reči, po sobotni baletni produkciji, zbogom in ne nasvidenje prihodnje leto. Preveč poštenega dela smo vložili v to šolo. Vložili smo ga vzgojitelji, vložili so ga starši, predvsem pa naši gojenci. Marsikaj smo v teh desetih letih skupno zgradili. Ne bi bilo pametno, da bi ta naš jubilej izzvenel tudi kot naš potop.*, S kakšnim programom pa se bo v soboto predstavila baletna šola? Najprej bodo nastopili s študijskim prikazom učenci pripravnice, ki jih vodi Nada Križmančič in ki je postavila tudi drugi del programa, zajetega iz baleta Gorjanske bajke po motivu Janeza Trdine. V tretjem delu programa pa bodo s Pajkovo pojedino nastopile, pod vodstvom Janeza Mejača, že bolj *vešče« baletke. Program bodo zaključili solisti Ljubljanskega balet nega ansambla Lane Stranič, Mateja Reboj, Alenka Šest. Vojko Vidmar, Mojmir Lasan in Mijo Basailovič, torej profesionalni plesalci, ki jih je baletna šola SSG povabila predvsem zato, da bi tudi najmlajši nastopajoči imeli nekaj užitka pri gledanju pravih profesionalcev. Prepričani smo, da bodo odlomki iz Trnuljčice, Umirajočega laboda in Hrestača prav tako očarali tudi vso ostalo publiko. Diplomski koncert MARKO BITEŽNIK - violina (razred prof. Cirila Veroneka) prof. MOJCA ŠIŠKOVIČ pri klavirju Na programu : Leclair, J. S. Bach, Paganini, Bravničar, Bruch Vabljeni! SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO BARKOVUE vljudno vabi vse člane in prijatelje na poimenovanje domačega mešanega pevskega zboru po MILANU PERTOTU Slovesnost bo v nedeljo, 27. t.m., ob 19. uri. KROŽEK P. TOMAŽIČ včeraj-danes Danes, SREDA, 23. maja ŽELJKO Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.38 —- Dolžina dneva 14.13 — Luna vzide od 2.40 in zatone ob 13.02. Jutri, ČETRTEK, 24. maja CVETKA Vreme včeraj: temperatura zraka 18.® stopinje, zračni tlak 1011,3 mb narašča, veter jug 15 km na uro, vlaga 56-od" stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 1®.“ stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Galgani, Marco Paoletich, Erik Schrey, Stephanie PuP" pini. I UMRLI SO: 86-letna Italia Osvaldel' la, 64-letna Nivea De Marchi por. Bernardini, 90-letna Rosa Iacus vd. Se-meia, 53-letna Nivea Visintini por. Bois. 76-letni Zaffirino Bla schi, 62-letni Nerone Uliani, 37-letni Dante Tornasi, *«• letni Luigi de Simon, 85-letna Pierino Massalin por. Zanetti, 83-letna Roc6® Ponton vd. Dugar, 60-letni Metodio Ferrila, 64-letni Anastasio Olivo, 57-1 etn® Giovanna Cimador por. Lonzari, 48-letm Mario Abatangelo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) n Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, V, Alpi Giube 2, Ul. S. Cibno 36, Zgonik. Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ubca 7. LEKARNE V OKOLICI x . Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: te*-226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel; 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 209-197. Sempolajski šolarji v Rižarni Šolarji šempolajske osnovne šole Stanko Gruden so včeraj dopoldne pod vodstvom svojih učiteljic napravili lep poučni izlet. Najprej so obiskali tržaško Rižarno, kjer jim je časnikar Franc Udovič prikazal zgodovino tega kraja trpljenja in smrti Pred žaro s pepelom so položili šopek cvetja s slovensko trobojko, ena učenka pa je recitirala kratko poezijo. Nato so nadaljevali pot skozi Boršt, kjer so se ustavili pred ploščo, ki spominja na nacistične žrtve, ki so padle, ko so nacifašisti odkrili tamkajšnji bunker. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje PRAVNI ASPEKTI POLOŽAJA SLOVENCEV V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI PO PODPISU OSIMSKIH SPORAZUMOV Danes, 23. maja 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU. Predaval bo magister Silvo Devetak. informacije SIP uporabnikom tlll|||^ Plačilo telefonskega računa I I Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za III. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. 1 S &§S/P Società Italiana per l'Esercizio Telefonico p. a 5C** SLOVENSKO "GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Jutri, 24. t.m., ob 16. uri — abonma red J BALETNI VEČER ob desetletnici Baletne šole SSG Nastopajo gojenke in gojenci Baletne šole SSG ter solisti Ljubljanskega baletnega ansambla. V soboto, 26. maja, ob 19.00. gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU E. Albee - GOSPA IZ DUBUQUA jutri, 24. maja, v Drami SNG v Ljubljani; v soboto, 26. t.m., ob 18. uri v Portorožu. J. in W. Grimm - RDEČA KAPICA v ponedeljek, 28. t.m., ob 14.30 v osnovni šob v Ukvah. ROSSETTI Danes, 23. maja, ob 20. uri (izven abonmaja) bo gledališka skupina »Teatro Ehseo« gostovala z delom »Don Carlose. Nastopab bodo: Gabriele La-via,_ Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 10. Predstava traja 4 ure. VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 - V petek, 25. t.m., sedmi koncert. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Jutri, 24. maja, ob 18. in 20. uri: Slovenski ljubiteljski film. Velika dvorana Danes, 23. maja, ob 10.00 in 11.30 Dan glasbene mladine. V petek, 25. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. kino A ris ton 17.00 — 22.00 »Carmen Story«. Režija Carlos Saura. Antonio Gades. Eden 17.00 — 22.15 »L'ascensore«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »Frateili nella notte». Ted Kotcheff. Igrata: Jane Hack-man, Fred Ward. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Le porno mogb«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Indiscrezioni erotiche di un letto malizioso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cristiana F. - Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Grattacielo 16.30 — 22.00 »Delitto in formula uno«. Mignon 16.30 — 22.15 »II grande freddo«. Capltol Danes zaprto. Aurora 16.30 — 22.00 »Baby blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.45 — 22.00 »Papà sei una frana«. Za vsakogar. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I diabo-bei amori«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Spara alla luna«. Režija Alan Parker. Radio 15.30 — 21.30 »Delizie erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Chi osa vince«. R. Vidmar. Danes, 23. maja, ob 20. uri v Ul. Capitolina 3 bo FRANCE KLOPČIČ predstavil svojo letošnjo knjigo — zbornik zgodovinskih razprav z naslovom O PRETEKLOSTI DRUGAČE Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 28. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih. Ansambel TPPZ P. Tomažič in izletniki v ZSSR. POZOR! Vaja v petek, 25, t.m., odpade. V soboto, 26. t.m., ob 16. uri v Bazovici v prostorih Partizanskega doma bo skupni sestanek vseh izletnikov koncertne turneje TPPZ P. Tomažič v ZSSR. Slednji naj prinesejo 4 sbke in fotokopijo strani potnega lista, kjer se nahaja slika; če je potni bst podaljšan, pa naj prinesejo še fotokopijo strani, kjer je navedeno, da je podaljšan. Na tem sestanku so bomo tudi zmenib za vse ostalo. KD Vesna prireja v petek, 25. t.m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu koncert dua Marko Bitežnik (viobna) in Mojca šiškovič (klavir). Pred koncertom bodo odprli razstavo hobbijev, ki jo prireja mladinski odsek KD Vesna. Mladinski odsek KD Vesna prireja danes, 23. maja, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu predvajanje diapozitivov »Čarobna Indija«, potovanje od Delhija do Madrasa in do vznožja Himalaje. Sledila bo predstavitev joge s praktičnimi vajami. razna obvestila Mladinski pevski zbor Glasbene matice ima pevsko vajo danes, 23. maja, ob 17.30 na šob Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. Slovenska gobarska družina - Trst priredi v petek, 25. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor. Predvajali bomo tudi diapozitive pomladanskih gob. Vabljeni vsi člani! izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja dva enodnevna izleta: dne 3. junija v Trebnje - Mirna (Dolenjska) i ogledom stalne razstave naivcev; dne 23. junija v Ljubljano ob prihki 'Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/H -telefon 732-858. prispevki V spomin na Justo Terčon darujejo Vanka Terčon 100.000 br ter Jelka in Maks 50.000 br za moški pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Justo Terčon darujeta Irena in Vilko 20.000 br za moški pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Dina Daneva darujejo Evgen, Anica in Lučo 50.000 br za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pokojno Leonoro Kerkoč -Križman ob prvi obletnici smrti ter v spomin na Albino Mamolo, Ivico Mahnič in njeno mamo daruje Viktorija Skok 50.000 br za popravilo cerkve pri Sv. Jakobu. Ob 10. obletnici smrti nepozabnega moža Franca Gombača daruje žena Marija 20.000 br za TPPZ P. Tomažič. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ubca 18, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). čestitke Danes praznuje svoj 70. rojstni d®? ANA (NETKA) ŠKERJANC iz HrpcU-še na mnoga zdrava leta ji kličejo vsi, ki jo imajo radi. Ob prejemu Tomšičeve nagrade iskreno čestita JOŽETU KORENU in mu želi še veliko let delov- nega zagona TRŽAŠKI OKTET mali oglasi menjalnica 22. 5. 84 Ameriški dolar...............1-jj Kanadski dolar............... švicarski frank.............. Danska krona................. It4 ^ Norveška krona............... ieri-' Švedska krona................ f'ji'co Holandski fiorini............ \tft ' Francoski frank.............. *% ti) Belgijski frank.................... ** Funt šterbng.................2.33^ Irski šterbng................... -tiSD Nemška marka................. Avstrijski šibng................. 8,^. Portugalski eskudo........... Japonski jen................. Španska pezeta............... Avstralski dolar.............i4 5® Grška drahma....................... «o Debeli dinar..................... ‘"Z* Drobni dinar................. iSdJEM BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA telefon 040 - 775275 - vsak dan »d 8. do 13. ure SPREJMEMO v službo hišno pomočnico, veščo kuhanja, srednje starosti, samo, družinsko neodvisno, eventueuw tudi s sistemacijo stanovanja. Telefonirati na št. 69-110 od 8. do 20. ure- PRODAM Golf GTI v dobrem stanju-Tel. (0481) 21097. OSMICO je odprl Emil Mučič v Ruat£ jevi ulici v Štandrežur kjer toči bel vino lastne proizvodnje. ZAVAROVALNICA LATINA redno P°8; luje v novem sedežu na Opčinah - N® rodna ubca 28 (bbzu openskega tramvaja), tel. 213-939. Agent Anton Fen- OSMICO ima v Repnu št. 15 Emil Puj1*'- PRODAM hišo na Kontovelu št. 25 vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob delavnikih na št. 61034 od 17. do *8-ure (Košuta). PRODAM Renault 5 v dobrem stanju-Tpi 040/228-^90 PRODAM Fiat 850 z opravljenim tehnik nim pregledom po dobri ceni. Tel. n® št. 040/814-212 od 15. do 21. ure. PRODAM Volvo 244 GLE letnik 1979 z® 9.000.000 br. Tel. 040/820-182. PRODAM Fiat 127/900 v dobrem stanju-Tel. 040/228-370. „ , 12. MAJA sem v Domu A. Sirk v K*?, žu izgubil moško torbico z dokume® in denarjem. Poštenega najditelja sim, naj se telefonsko javi na 5 0481/884-110. IŠČEM kakršnokoh poldnevno zaP0®® tev; dokončala sem tečaj tipkani8-Tel. 040/227-404. STROKOVNI DELAVEC postavlja hidro; sanitarne instalacije. Opravlja vsa» vrstna popravila, nudi brezplačni P* dračun. Tel. 040/910-150. ,n0 ZLATO, zlate kovance kupi ab ugo®l zamenja zlatarna Sosič - Narodna 44, Opčine - Trst. avtomobil in človek Z Austinovimi avti na potepu po Italiji Sodobna obleka Austinovega metra ni nič manj elegantna od oblačil iz 14. stoletja, s katerimi se ponašajo v Amalfiju radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA BENETKE — Italijanska podružnica britanske hiše Austin Rover je organizirala v preteklih dneh zanimivo Pobudo, da bi reklamizirala svoje avtomobile. Povabila je specializirane »vinarje na daljše potovanje po Ita-rJ1, °d Amalfija, preko Rima, Pize, enove do Benetk, kjer se je potovali zaključilo. Novinarje je razdeli-v dvojice in vsakemu dodelila en model lastne proizvodnje, tako da je posadka od Amalfija do Be-bctk prevozila skoraj 1300 km s štiri-P različnimi modeli tovarne Austin oyer. Na voljo so bili austin metro turbo, austin metro 1300 HLS, triumpn acclaim CD in rover 2400 turbodiesel. Še posebno zanimiv je bil del poti med Pizo in Genovo, ki smo ga prevozili z novim acclaimom CD. Avto je kot znano sad japonsko - britanskega sodelovanja, model CD pa je še posebej izpopolnjen in dodelan ter povsem odraža skrb, ki so jo namenili proizvodnji. Kljub temu da gre za avto nižjega srednjega razreda, ima voznik vtis, vsaj kar zadeva u-dobnost, da sedi v avtu višjega razreda. Sicer pa smo o vseh omenjenih modelih že pisali in se bomo slej ko prej k njim še povrnili. Prvi kanal 12.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.30 DNEVNIK 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 Politična tribuna za evropske volitve 14.15 Potovanje Charlesa Darwina, dokumentarec 15.05 Mazinga Z, risan film 15.30 Kemija in poljedelstvo 16.00 Cartoni magici: glasba, risanke in fantazija 16.50 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top, vodi Corinne Clèry 18.00 Posebna oddaja iz parlamenta 19.00 Italia sera, dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.30 Nell'anno del Signore, film 22.30 DNEVNIK 22.40 Filmske novosti 22.45 Športna sreda Nogomet: Tottenham - Anderlecht Polčas košarkarske tekme play-off Ob koncu: DNEVNIK 1 - Zadnje vesti. Danes v ffarlamentu, Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere, 8. nadalj. 14.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.45 Teletekst RTV Ljubljana 18.00 Poročila 18.05 Ciciban, dober dan: Papirnati čolniček 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Osvajanje morja, potopisna reportaža 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Film tedna: Kako zelena je bila moja dolina 21.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.00 Dnevnik 22.10 Omizje Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Taktu - Zgodbe starega Eskima 18.10 TV koledar 18.25 Kronika občine Sisak 18.45 Festival obdanavskih dežel: Nemčija in Avstrija 19.30 Dnevnik 20.00 Odkar si odšel, film CANALE 5 10.00 Psi vodiči za slepe, aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help!, glasbena igra 12.15 Bis, nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV priredba 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcom, glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag, kviz 20.25 La pelle, film 22.25 Kojak - TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 Tokio Joe, film RETEQUATTRO 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Jack e la principessa, film 12.30 Superamici, risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Furore di vivere, film 16.50 II magico mondo di Gigi, risanke 17.20 Masters, i dominatori dell’universo 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 M’ama non m'ama, nagradno tekmovanje 20.25 Sesso e volentieri, film 22.30 L’uomo venuto dall’impossibile, film 00.30 šport: bezbol 1.00 Šport: A tutto gas, ponovitev ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Alvaro piuttosto corsaro, film 11.30 Maude - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Laura, risanke Il tulipano nero, risanke 14.00 Devlin & Devlin - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim Bum Barn Lalabel, risanke Vita da strega - TV film 14.35 Tandem: aktualnosti, igre, gostje Paroliamo, nagradno tekmovanje Scooby Doojeve dogodivščine, risanke 15.45 Foggia: 67. giro d’Italia 17.00 Vediamoci sul due, iz studia 3 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 DNEVNIK 2 - Šport 18.40 Ulice San Francisca - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.30 Fanny in Alexander, film 22.05 Tribuna elettorale europea 22.25 DNEVNIK 2 - Večerne vesti 22.35 II buttafuori, gledališke osebnosti in dogodki 23.35 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.00 Posebna oddaja Dnevnika 3 o varnosti na cestah 16.00 Šola in vzgoja : botanika 16.30 Šola in vzgoja : roba da medioevo 17.00 Processi a porte aperte - Il medico delle vecchie signore, detektivke 18.10 Sto italijanskih mest 18.25 L’orecchiocchio, glasbena odd. 19.00 DNEVNIK 3 19.35 II pane spezzato, 8. nadalj. 20.05 Sola in vzgoja: Človekove korenine 20.30 Košarkarsko srečanje Granarolo - Simac 22.05 Le chiavi del paradiso, film 00.20 DNEVNIK 3 Koper 14.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: GORICA — Revija »Pesem pomladi« GORICA — Obletnica. pevskega zbora iz Rupe - Peč ŠTEVERJAN — Predstavitev knjige Marjana Terpina »Števerjan« GORICA — Podelitev bralnih značk osnovnošolcem 16.30 Odprta meja 17.00 TVD Poročila 17.05 TV šola 17.-30 Ledeno pivo v Aleksanč ri ji, film 19.10 Risanke 19.30 TVD stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Kulturna panorama 20.30 Prekupčevanje heroina - TV film 21.20 Turistični vodič 21.30 TV vse danes 21.40 Folk Art: folklorna skupina Kolo iz Beograda 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 II principe delle stelle - TV film 19.40 Radia 1 - Kratke vesti 19.50 I Puffi, risanke 20.25 O.K. il prezzo è giusto, vodi Gigi Sabati t 22.30 Lo zingaro, film 00.30 Niente vergiti in collegio, film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV priredba 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Shogun, risanka 17.30 Risati filmi 18.00 Lupin III., risanke 18.30 Sam pei, risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 Pane burro e marmellata, film 22.30 Agente Pepper - TV film 23.30 šport: Rugby Time 00.30 Furto su misura, film TRIVENETA 12.45 Affari di cuore - TV film 13.30 Voghi, risanke 14.00 Jabberjaw, risanke 14.30 Catene, film 16.00 Kinospored 16.30 TV film 17.30 Top Cat. risanke 18.00 Voghi, risanke 18.30 Rum pole - TV film 19.30 Glasbeno srečanje 19.45 TV film 20.30 La doppia vita di Theophraste Longuet 22.00 II re del quartiere - TV film 22.30 Dražba slik 1.00 Horoskop 1.15 Film 3.00 Non stop programi TELEFRIULI 15.30 Cara cara - TV film 16.30 Roma come Chicago, film 18.00 Starzinger, risanke 19.00 Cara «'ara - TV film 20.25 Mariana, il diritto di nascere -TV film 21.30 II vizio di famiglia, film 23.30 II diavolo della guerra, film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 -13.00 Dopoldanski zbornik: Od Milj do Devina (ponovitev) - (8.40) Glasbeni potpuri - 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja - 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole - (11.30) Literarni listi 1 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki - (12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«: 13.40Glasbene raznolikosti; 14.10 -17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih : Božin Pavlovski »West Aust« - (14.35) Tja in nazaj (Diskorama) - (16.00) Iz dnevnika odvetnika Ajigela Kukanje (ponovitev) - (16.30) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 »Poezija slovenskega za pada« - primorski pesniki v nalitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja; 18.30 Glasbene podobe: jazz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbena mladina; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;'16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.00 Pogovor o ... ; 17.33 Iz zborovske zakladnice; 18.00 Zaključegk. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Popevka tedna; 15.00 Brez meja; 16.00 Kino danes; 16.15 Edi g Galletti; 16.32 Time mušic; 18.00 Doppio binario; 19 00 Jazz glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 A genda; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Glasbeno govorni program ; 10.30 Posebna oddaja »Giro d’Italia«; 10.40 Popevke; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Vse o rock glasbi; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master, glasbena oddaja; 15.30 67. Giro d’Italia; 17.00 Popoldanski program; 17.30 Radio 1 - EUington; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba ; 19.15 Verska republika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Nel giardino con Alice; 20.40 Glasbeni odmor; 21.00 Utopia di una rivoluzione; 21.30 Vse o ba-sketu 22.00 Tvoj glas za lahko noč. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja ; 8.00 Politična tribuna za evropske volitve; 8.15 Napoved programov ; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Glasbeno govorni program; 12.10 in 14.00 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Radio tabloid ; 16.35 Ob dveh popoldne; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Posebna kulturna oddaja; 19.57 Razprava petih; 20.45 Ko pride večer; 21.00 Radio 2 - jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.06 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači; 20.00 Glasbeni večer v studiu 13 z dirigentom Antonom Nanutom; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov;, 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program. Austin metro za mlade Zadnjo različico metro so poimenovali moritz in je namenjena še zlasti mladim odjemalcem Bertone jev kuščar '°"e* mani italijanski stilist, je oblikoval karoserijo za Chevrolet corvette. Zaradi zelene barve so jo poimenovali »ramarro«, se pravi kuščar JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Komisarska uprava v Tržiču bo najbrž trajala dlje od predvidenega roka Včeraj so tudi uradno potrdili izid volitev na volišču štev. 42 v Tržiču. Rezultati so povsem enaki tistim, ki smo jih že zabeležili. S tem pa so se tudi zaključile volilne formalnosti, odpira pa se novo poglavje. Že včeraj smo zapisali, da kljub premikom v sestavi občinskega sveta — komunisti so izgubili eno svetovalsko mesto, okrepili pa so se republikanci — najbrž ne bo prišlo do sprememb v koabciji, ki je zdaj vodila občino (PSI, KPI, PSDI z zunanjo podporo PRI), čeprav si je treba biti na jasnem, da po drugi strani ne more ostati vse Jiespremenjeno. Stanje je trenutno precej nejasno, stranke po vsej verjetnosti še razglabljajo in razčlenjujejo. Zaenkrat so se oglasili samo republikanci, ki so zadovoljni glede izida in pravijo, da so glede zavezništev odprte še vse možnosti in da rezultat poudarja središčno vlogo laično socialističnih strank. Vsekakor je vsakršno predvidevanje, kaj se bo zgodilo, zaenkrat še sila tvegano. So pokazatelji ob premikih glasov (podvojitev glasov PSI, velik osip volivcev KD in izrazito napredovanje PRI), dovolj zanesljivi? Glasovali so namreč samo 3 odstotki tržiških volilcev. Prav to dejstvo narekuje previdnost. Že včeraj je bilo slišati sicer neuradne izjave, naj hi s takimi ali drugačnimi odločitvami počakali do evropskih volitev, ki naj bi o premikih v opredelitvi tr-žiških volilcev nudile popolnejšo sliko. Prav spričo stanja negotovosti in pričakovanja, kakšen bo izid volitev v evropski parlament, bo najbrž komisarska uprava trajala dlje, kakor je sicer sprva kazalo. Slišati je celo napovedi, da bi se utegnilo dogovar-jenje med strankami zavleči čez poletje. Skupščina delavcev Alto Adriatico V obratu Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču je bila včeraj enourna stavka, med katero so se delavci zbrali na skupščini, da bi razpravljali c krizi v tem industrijskem obratu in o perspektivah za izhod. Kot znano, je bila jeklarna Alto Adriatico last Kakšno evropsko združevanje? Evropske volitve šo pred nami, toda pozornost volivcev za evropsko problematiko je še vedno neznatna. To bd lahko bila ugotovitev z zanimive, a slabo obiskane okrogle mize o evropskem združevanju, ki jo je prejšnji večer priredil kulturni krožek Rinascita v Gorici. Večer je bil namenjen predvsem razpravi o načrtu za nov evropski sporazum, ki ga je v tej mandatni dobi odobril evropski parlament na pobudo poslanca Altiera Spinellija, ki je bil izvoljen kot neodvisen na listi KPI. Pri diskusiji so sodelovali Pio Bais-sero in Pasquale De Simone kot predstavnika Evropskega federalističnega gibanja in Otello Bosari, ki je pri KPI zadolžen za evropsko problematiko. Vsi trije so glede perspektiv evropskega združevanja podali nekoliko črnoglede slike, kjer pa je kljub vsemu nekaj upanja, da se bodo v prihodnje stvari izboljšale. Evropsko združevanje je danes v globalni krizi, zadnji dve srečanji predstavnikov vlad deseterice sta klavrno propadli. Kaj narediti? De Simone se je zavzel za poziv strankam, naj se resnično in ne samo z besedami zavzamejo za evropsko enotnost. Bos čiri je bil nekoliko stvamejši in je dejal, da sedanje o-blike združevanja ne ustrezajo več potrebam, saj je bil sporazum o u-stanovitvi evropske skupnosti sklenjen v že precej oddaljenih 50. letih. Spinellov načrt naj bi torej bil odgovor na krizo evropskih inštitucij: države članice naj podpišejo nov sporazum, s katerim naj bi podelili evropskemu parlamentu resnično možnost odločanja, sestavili pa bi tudi vlado, ki bi bila resnično evropska in ne kot danes samo zbor predstavnikov posameznih državnih vlad. Baissero je dejal, da je evropska enotnost potrebna, zato da se razbije hegemonija dolarja, blokovska delitev sveta in da se vzpostavi nov dialog Sever - Jug. Združena Evropa je hud bolnik: odločiti je treba, če ga bomo zdravili samo z aspirinom, ali pa če se bomo odločili za radikalnejši zdravniški poseg. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici BRENDAN BEHÀN TALEC v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri — abonma red A v ponede'jek, 28. maja, ob 20.30 — abonma red B v torek, 29. maja, ob 20.30 — abonma red C Maraldijeve skupine, po razpadu le te pa je že dalj časa pod komisarsko upravo. Komisarska uprava naj bi trajala do 12. junija, vendar se zdi, da jo nameravajo podaljšati še vsaj za tri mesece. Proti tej nameri so včeraj protestirali delavci, ki nočejo več nobenega odlašanja pri iskanju dokončne in zadovoljive rešitve. Na skupščini delavcev tovarne, v kateri je zaposlenih 120 ljudi, je spregovoril v imenu enotne sindikalne zveze Flavio Sniderò. Zahteval je, naj pride takoj do stvarnega pogajanja s skupino zasebnih podjetnikov, ki bi prevzela tovarno pod določenimi, doslej še ne uresničenimi pogoji. V ta namen zahtevajo sindikati čimprejšnje srečanje za skupno mizo z omenjeno skupino podjetnikov, komisarjem, inženirjem Lucianom Doriem in deželnim odbornikom Francescut-tom. V kratkem bodo sindikati tudi priredili srečanje z goriškimi deželnimi odborniki in parlamentarci. Protest je zalegel Na trgovskem zavodu je bil včeraj spet reden pouk. Ponedeljkova protestna stavka je torej zalegla in prepričala pokrajinsko upravo, da je poskrbela za vsaj zasilno rešitev, tako da je bolnega šolskega slugo nadomestila s svojim uslužbencem. Vprašanje pa je, koliko časa bo morala še slovenska šola čakati, da se ji dodeli drugi sluga, do katerega i-ma pravico. Nocoj v Kulturnem domu »Igralci na podeželju« za Skok v kino V Kulturnem dcmu v Gorici bo dr etn na sporedu predzadnji film iz letošnjega ciklusa Skok v kino. Še en film bodo prihodnji teden predvajali v Verdiju, nato pa bo že napovedana premiera najnovejšega filma Franceta Štiglica. Drevi bodo ob 19. in 21. uri vrteli film »Igralci na podeželju«, poljske režiserke Agnewz-ke Holland. Film je režiserka posnela leta 1980. kot je sama izjavila »malo časa preden je za nas na Poljskem decembra 1981 utihnilo vsako upanje«, s tem misleč na obsedno stanje, ki ga je oklical Jaruzelskijev režim. Hollandova živi sedaj v Parizu, v prostovoljnem izgnanstvu. Film »Igralci na podeželju* prikazuje politične in moralne slabosti družbe v razkroju. Preko gledališkega igralca prikazuje režiserka konflikte. ki jih protagonist doživlja v družini, pa še karierizem v gledališču, ki je utesnjeno od birokracije. Osem otroških zborov na reviji Pesem pomladi Mladina je bila te dni v središču pozornosti na naših prireditvah. Predvsem je treba omeniti veliko prisotnost mladih na nedeljski manifestaciji n® Travniku, ki so na tak način izpričali visok čut samozavesti, ko gre za osnovna vprašanja našega obstoja. Istočasno pa je treba povedati, da je goriški Kulturni dom dvakrat gostil naše najmlajše. V nedeljo popoldan, ko so prišli na revijo »Pesem pomladi« in v ponedeljek zjutraj, ko so se odzvali prireditvi ob podelitvi bralnih značk. Za otroke doberdobskega didaktičnega ravnateljstva p® so prireditev pripravili v Sovodnjah. Glede nedeljske revije otroških pevskih zborov »Pesem pomladi«, ki j° je letos drugič pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev, lahko samo ugotovimo, da je lepo uspela. Želja prirediteljev, da bi dali vsem našim skupinam na Goriškem možnost, da skupaj nastopijo, se je uresničila, kot je na nedeljski prireditvi v imenu ZSKD povedala Sonja Klanjšček. Pomembno je tudi, da se otroci na takih srečanjih bolje spoznajo ter utrdijo medsebojne vezi. Samo iako, je ugotovila Sonja Klanjšček, bomo lahko rekli, da smo pravilno skrbeh za zdravo rast naših najmlajših, da postanejo ponosni na svojo narodno pri" padnost, na bogato kulturno izročilo, vredno vsega spoštovanja in ljubezni- Na letošnji prireditvi je nastopilo osem skupin z Goriškega. Kot prva se je na odru predstavila skupina iz Gorice, ki je letos pričela z vajami v Kulturnem domu pod vodstvom Rozine Konjedic. Njej pa so sledili mladinski zbor »Sedej« iz Števerjana (skupino vodi Anka Černič), otroški zbor »Oton Zupančič« iz Štandreža (Elda Gravner - Nanut), otroški zbor »Skala« iz Gabyj (Anton Klančič), otroški zbor »Jezero« iz Doberdoba (Magda Prinčič), otroški zbor »Briški grič« iz Števerjana (Ivan Klanjšček), mladinska skupina »Oton Župančič« iz Štandreža (Elda Gravner - Nanut) ter mladinski zbor osnovne šole iz Solkana (Jožica Golob). (Na sliki: otroški pevski zbor iz Gorice.) Na nedeljskem obenem zboru Soglasno potrjeno vodstvo konzorcija vinogradnikov » Colilo « Pred dvajsetimi leti je bil ustanovljen konzorcij pridelovalcev briških vin »Collio«. Na prvi pogled se zdi tak jubilej skorajda nepomemben, vendar je ustanova v tem času storila ogromno glede poznavanja in reklamizacije ter stalnega izboljševanja kakovosti briških vin, ki so danes vendarle dobila pravo mesto v državnem in mednarodnem merilu. Prav o dosežkih v dvajsetih letih delovanja je na nedeljskem občnem zboru govoril predsednik ustanove Douglas Attems, ki je dejal, kako so že leta 1968 dosegli za briška vina priznanje o zaščitenem poreklu, nekaj let zatem pa tudi pristojnost nadzorstva nad pridelovanjem vin čla- nov. To nadzorstvo bo mogoče v prihodnje razširiti tudi na druge vinogradnike in pridelovalce na območju Brd, čeprav niso člani konzorcija. Na nedeljskem zboru, ki je potekal v konferenčni dvorani trgovinske zbornice so v celoti potrdili za naslednje triletno obdobje vse člane upravnega sveta, nadzornega odbora in razsodišča. Na izrednem občnem zboru, ki j® bil prav tako sklican za nedeljo, Alma ja, pa so soglasno sklenili pod®U" šati trajanje konzorcija do leta 200V-Po statutu je bilo trajanje doslej mejeno na deset let. razstave Spisal jo je Marjan Terpin Predstavljena knjiga o zgodovini Števerjana Ciklus vzgojnih predavanj o zdravstvu in prehrani Slovenci v zamejstvu smo bogatejši za eno knjigo z domoznansko tematiko, in sicer za »števerjam Marjana Terpina, ki je bila predstavljena konec prejšnjega tedna v Sedejevem domu v Števerjanu. Kot večkrat nanese prilika je tudi za to knjigo bila povod obletnica: gre namreč za stoletnico katoliškega prosvetnega društva, ki je bilo v Števerjanu osnovano sredi leta 1883 in katerega se sedanje Katoliško prosvetno društvo »F. B. Sedej« čuti polnopravnega naslednika. Lani je to društvo praznovalo stoletnico na razne načine. Praznovanja je sklenilo z izdajo knjige, ki je bila, pa čeprav je bUa v prodaji že nekaj tednov, predstavljena pred nekaj dnevi. Predstavili so jo kar v treh: profesorica zgodovine Marija češčut, predsednica SSO Marija Ferletič in deželni predsednik SSk dr. Rafko Dolhar. Najbolj analitično, kar je sicer tudi razumljivo, je o knjigi govorila prof. Marija češčut. Gre za obilno gradivo o števerjanu, za popoln zgodovinski pregled preteklega in sedanjega dogajanja, kjer se preteklost podrobno opisuje, sedanjost pa le v obrisih. Avtor je v knjigi opisal dogodke in tudi ljudi, ki so bili akterji teh dogodkov. Iz njegovega pisanja veje prisrčen odnos do domače vasi tudi v prepričanju, da se bo naš človek ohranil na tem najbolj izpostavljenem koščku slovenske zemlje. Marija Ferletič, ki je v imenu SSO pozitivno ocenila to Terpinovo delo, je sicer govorila v italijanščini in v glavnem povedala iste misli. Dejala je še, da je stoletnica domačega društva bila zelo počaščena s to knjigo. Dr. Dolhar pa je pozitivno ocenil dejstvo, da je avtor povezal krajevno števerjansko zgodovino s splošno primorsko tematiko. Omenil je še dejstvo, da je v tej knjigi kronika tesno vklenjena v zgodovinski okvir, saj ni pravzaprav meje med kroniko in zgodovino. Pozdrav občinske uprave je prinesla odbornica Anka Černič. Avtor Marjan Terpin se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri iskanju virov, tistim, ki so mu dajali nasvete tudi pri sestavljanju besedila in ki so mu pomagali pri prevajanju latinskih tekstov oz. italijanskemu ter nemškemu izvlečku (za ta sta poskrbela profesorja Andrej Bratuž in Albin Sirk). Knjiga je tudi bogato ilustrirana tako s povzetki dokumentov kot fotografskim materialom. Zajema vse obdobje od srednjeveških časov pa do današnjih dni. Tako pred predstavitvijo kot po njej je pevec Tone Kozlevčar s sodelovanjem glasbenikov zapel nekaj narodnih, gledališki igralec Stane Raztresen pa zavzeto prebral nekaj odstavkov iz knjige ter recitiral še nekaj pesmi. SKPD »F. B. Sedej« je avtorju knjige izročilo spominsko plaketo. (mw) »Zdravje kot cilj«. To je naslov ciklusa predavanj o zdravstveni vzgoji, ki se je pričel v ponedeljek v go-riškem Avditoriju v priredbi gori-škega šolskega okraja in pod pokro viteljstvom goriške občine in pokrajine. Ciklus je razdeljen na štiri večere, na katerih bo tekla beseda o pravilnem odnosu do prehrane, do lastnega telesa, in o vlogi okolja pri uresničevanju zastavljenega cilja: obdržati zdravo telo. Pobudo, ki so jo uresničili tudi s prispevkom tržiške jestvinske zadruge, bodo ponovili v Gradišču Na prvem večeru, ki mu je predsedoval prof. Cominardi, so govorili o zdravju in prehrani. Potem so spregovorili specialisti goriške in tržiške bolnišnice Fasola, Catapano in D’Amore, ki so ugotovili, kako je današnji človek podvržen številnim kvarnim tokovom glede svojega zdravja. Predvsem gre te napake iskati v čezmerni hrani, ki je doslej povzročila ničkoliko hujših o-bolenj. Zato, kot so ugotovili, je potrebno sodobnega človeka, predvsem pa mlade ljudi, v šoli vzgajati in usmerjati k zdravemu odnosu do hrane. O teh in podobnih vprašanjih bodo spregovorili še v ostalih večerih, ki bodo na sporedu 29. maja, 5. in 12. junija. V Soci se iščejo truplo dekleta Tudi včeraj se je zaman nadaljevalo iskanje trupla mlade Daniele Mu- ghetti, ki je prejšnjo noč skočila v Sočo s pevmskega mostu. Potapljači in gasilci so včeraj iskanje razširili tudi na ves predel Soče do Ločnika in še dlje. Zaradi narasle in motne vode, pa je iskanje zelo težavno, zlasti, ker je zelo verjetno, da je deroča Soča odnesla truplo nesrečnega dekleta precej daleč. razna obvestila Občinske, uprava v Doberdobu obvešča, da bodo do 26. t.m. sprejemali prijave dohodkov med umikom posle vanja občinskih uradov, od 28. maja do 30. maja vsak dan od 7. do 13. ure, 31. maja pa od 7. do 13. ure ih od 15. do 19. ure. _____________izleti Slovensko planinsko društvo priredi 10. junija avtobusni izlet na Koroško, na srečanje zamejskih planincev v Bil-čovsu. Prijave do oddaje razpoložljivih mest na sedežu društva, oziroma v trgovini Bavcon. čestitke MARIZI FLOREN1N ob rojstnem dnevu iskreno voščijo in želijo vse najboljše kotalkarji in člani odbora ŠKD Vipava. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72480. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini J6 odprta razstava del znanega slovaškega slikarja Nikolaja Pirnata. Gre za retrospektivo njegovega ustvarjanja. Razstava bo na ogled do 5. junija. prireditve J V predavalnici v Ul. Croce 3 bo danes zvečer, s pričetkom ob 21. v*1, prvi letošnji zaključni nastop g°JCI!” cev šole Glasbene matice v Gorici-Nastopili bodo učenci srednjih razredov klavirskega oddelka. j____________kino_______________I Gorica KULTURNI DOM 19.00-21.00 Skok v kino: »Igralci na podeželju«. VITTORIA 17.00-22.00 »Le confessioni intime di Cloudine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Danes zaprto. VERDI 17.30-22.00 »Voglia di tenerezza«. * Tržič EXSELSIOR 18.00-22.00 »Le ragazze del pomo show«. Prepovedo mladini pod 18. letom. PRINCIPE Zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Tootsie«. SVOBODA 18.30 »Gverilci«. DÈSKLE 19.30 »Boksar za dolarje«- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini. Corso Italia 89, tel. 84443 POGREBI , Ob 11. uri Anseimo Cappellani splošne bolnišnice v cerkev Sv. J sta in na glavno pokopališče. Primorske knjižnice pripravile vrsto razstav o Srečku Kosovelu Pomurska založba : iz obrobja v svet marca je minilo 80 let, odkar ie rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel. Od njegove prezgodnje smr }' katere obletnica je 27. maja, se jf zmsiilo že veliko spominskih sve-in razstav. A pesnikova za-P^scintj je tako velika, da se nam K®Ze v vedno novih razsežnostih in p se> kot da ji ni moč priti do dna. os njegovega življenja se z leti eano bolj odmika, a pesnik v resnici J~. bolj živi v nas. Komaj 22 let je bilo, ko je umrl. Tudi po duši v\ ml mlad, kot ni bil morda noben pesnikov, ki jih je doletela Podobna usoda. Prav ta mladost, ki e. n) bolela in mogla udati v živi je-To kakršno je in se mu je upirala imenu tistega pravega, ki je edino dir # suo^e9a imena, je mogla rolli take prisrčne in pretresljive izpovedi, kakršne nam razodeva njego-Poezija in tako premagati čas. .»f* Kosovel vedno bolj širi krog n°. bralcev in njegova poezija vO’lo. zlasti mlade širom po svetu. Srečko Kosovel je brez dvoma eden no» i udarjenih naših pesnikov iz selloiaC^e' ki se je uveljavila v de-tetju po koncu prve svetovne voj-; ' yj,ot ve(i° povedati njegovi svojci, vni Brečko vedoželjen in rad bi lien’i sP°z™val svet, a mu živ-TniJ- razmere tega niso dopuščale, snn i? v sv°jem kratkem življenju te sv°je ožje okolje Tomaj, „ !f.°> Tolmin in Trst, ter Ljublja-u.o-* je študiral. Pač, spoznal je uin\rudaTsko zWorje, ki je bilo zanj •ano Prvič je obiskal Zagorje v M 1Q21 kot študent šestega razre-realke. Bil je to majniški izlet d .. Prof. Juša Kozaka. Štu- mno si ogledali steklarno in pre-tr,a?Vnik- Mladega Srečka so pre-cev e..okoliščine in življenje delav-dnk>i i je tistega dne neposredno vnn' . se je v rudniku in steklarni liS'?Var^ z delavci in opazoval oko-ln,,„r!e,v katerih minevajo njihovi de-1 dnevi. Srečku je bilo takrat 17 štiri leta se je Kosovel ponov-vrnil v Zagorje, a ne na izlet, šel je med delavce, kjer je imel predavanje z naslovom Umetnost in proletarec. Glavne misli govora so bile usmirjene v vsestransko izkoriščanje kapitalu;tov, delavskih množic, zasuž-njevanje delavcev, ki jim je zaprta pot do pravega kulturnega življenja, o umetniku, ki v kapitalistični družbi ne more svobodno izpovedovati svojih spoznanj, čeprav je to njegova najvišja dolžnost. V svojem govoru se je zavzemal za kulturo, ki naj izraža ritem kolektivnega dela, boj za uveljavljanje človečanskih pravic. Kultura naj bo kultura dela in boja, kajti edino kultura more preroditi človeka, ker budi v njem zavest, da ima svobodo; delavec, ki dela mora imeti pravico tako do gmotnih kakor duhovnih prvin. Poudaril je, da je tudi njegova pot v delavske revirje izraz vere v novo družbo. Njegovo predavanje je izzvenelo v aktivističnem jeziku, a vanj je vpletel tudi razlago ene svojih pragmatičnih pesmi Ekstazo smrti. Srečkove besede so med poslušalci vzbudile veliko navdušenje, čeprav v bistvu ni povedel kaj novega (podobne misli so izpovedovali tudi Ivan Cankar, Tone Seliškar in drugi). Po ptedavanju se je Srečko .skupaj s prijatelji zadržal v rudniški restavraciji tako dolgo, da je zamudil ponočni vlak. . V železniški čakalnici je moral pričakati jutro, kar je bilo zanj usodno. V mrzlem prostoru se je hudo prehladil. Po vrnitvi v Ljubljano je svoje predavanje ponovil na Delavski akademiji, nakar je hudo zbolel in ni več ozdravel. Odšel je v Tomaj in v novem domu, ki ga je imel tako rad in se ga je tako veselil, ko ga je oče v velikih težavah gradil umrl. Okoliščine v katerih je mladi pesnik ustvarjal za časa svojega življenja mu niso dajale najboljših možnosti za objavo pesmi. Tudi zbirke, ki jo je sam pripravljal za izid ni dočakal. Šele po smrti in čez dolga leta nam je bilo dano spoznati vso veličino njegovega umetniškega u- Ocene iz galerij Scalchi in Crivellari v galeriji Bastione velia*. Pn)^’ se slikarja — graverja Emanuele Scalchi in Luciano Cri-Ttianf \ predstavita na skupni razstavi, saj ju druži trdna zavzetost do ro-skean mbinčnega poustvarjanja sveta. Scalchi, ki je po materi sloven-Pi£ lzvora, se tega zaveda in svojo zavest izpričuje tako da kot Polen ,cono- utemeljuje svoje delo v marljivosti in veliki ljubezni, s katero, izvora Polen tu’ ulK"U!'-me svoje aeio v manjivosn m verni ijuuezm, s /vuttnu, Vedele Ti^16 ^,vršenosti gravira v srebrne plošče razglede na slikovite je slikal velike barvne panele za Psacaropolove ladijske opreme, kanje zazrt v rniniaturno natančnost, ko zelo smotrno razporeja črt- čene D^re??u v srebro in s tem pričara od sonca bleščeče, temne ali obsen-P°vršine stavb, ali po dežju umite svetlikajoče se strešnike streh. Peščeno a7°olJ posrečen v svojih preprostih motivih, ko upodablja čoln na n produ ali pa samotne kotičke okoliških vasi. *°btob* Površni ocenjevalec drugega slikarja in sicer Crivellarija, ma sv °a dfla svoje romantične nočne razglede tako, da povsem posne-od U(ii, 3f9a učitelja Guglielma Stracco, bi se le zmotil. Crivellarija ločuje s tisoč' J1 Ved ementov. Tu je posebna pesniška mehkoba, ki jo doseže Tutranje me^p^ barvnih pikic, da se zdi, kot da je priroda potopljena v v jJ^f^bpe efekte v migotanju barv pa doseže tudi v prikazovanju gozdov i m krajin, ki se izgubljajo na obzorju. M. B. stvarjanja, ki ne obsega le klasične poezije, temveč tudi čudovite pesmi v prozi, govore, eseje, pisma, razna razmišljanja. Zaradi •počasnega izhajanja njegovega celovitega opusa je bila dolgo med ljudmi zakoreninjena misel, da je Kosovel le lirik, pesnik Krasa in smrti. A v resnici je Kosovel mnogo več. Kosovel je pesnik Evrope in sveta, pesnik osrednjih problemov svojega časa in našega današnjega dne. Primorski knjižničarji smo želeli počastiti spomin ob pesnikovi 80-let-nici. In kako naj to drugače naredimo, kot z literarno razstavo. A ta razstava bo malce drugačna od vseh doslej. Na vpogled bodo vse slovenske samostojne izdaje do zdaj. Kosovel v tujih knjižnih prevodih, Kosovel v šolskih berilih in kot posebno poglavje razstave bo Kosovel v slovenski glasbi. Ob zbiranju gradiva se je izkazalo, da je poleg Gregorčičevih uglasbenih največ Kosovelovih pesmi — okrog 300. Največ jih je uglasbenih za zborovsko petje. Razstavo so pripravile večje knjižnice na primorskem in sicer: Knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica — Kosovel v prevodih, Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu — Kosovel v glasbi, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru — Kosovel v šolskih berilih in Kosovelova knjižnica v Sežani — slovenske samostojne izdaje. Gradivo za razstavo pa sta prispevale tudi: Slovanska knjižnica in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Ob otvoritvi razstave bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali: muzikolog — Boris Lopamik, publicistka — Jolka Milič in gledališka igralca Nevenka Vrančič in Milan Vodopivec. Divaški pevci, pa bodo zapeli nekaj Kosovelovih pesmi. Sred stva za razstavo je prispevala DO Jadran Sežana. Razstava bo na ogled do 8. junija 1984, nakar bo potovala po vseh primorskih knjižnicah. revije Problemi št. 12 Zadnja številka revije Problemi je skupna z revijo za film in televizijo Ekran. Obe reviji sta skratka pripravili skupino številko, ki govori v celoti o filmu. Ostanimo kar pri Problemih ; zdi se nam, da revija že skorajda tradicionalno »koleba«. Skratka, »enosmerne« številke (Problemi - filozofija, Problemi - sociologija, Problemi - literatura) , ali celo monografske (Punk, dramatika itd.) niso po svojem konceptu najbol j uspešne za izdelavo nekega profila. Bralec si želi tudi v revijah za kulturna ln umetniška vprašanja pestrosti in raznolikosti. Zborniki razprav so pač eno, revija pa je nekaj drugega, če finančni položaj ne dovoljuje vrsto strogo specializiranih revij, potem ni niti rešitev v tem, da se to skuša nadomestiti tako, da prevzemajo Problemi določeno breme, saj operacija ni kdo ve kako u-činkovita, tudi zato ne, ker si mora vsaka revija ustvariti krog bralcev in se ne more obračati zdaj na eno zdaj na drugo interesno sfero. Specializacija neke revije zahteva prav specializirano občinstvo, h kateremu se revija obrača z jasno kontinuiteto. Jože Hradil je glavni urednik Pomurske založbe, ki ima svoj sedež v Murski Soboti. Obiskali smo ga, da bi nam kaj več povedal o problemih njihove založbe, kot tudi slovenske knjige sploh v sedanjem trenutku. Vpr.: »Kljub temu,« smo začeli naš razgovor, »da deluje važa založba na obrobju slovenskega kulturnega prostora, se vanj vključuje zelo tvorno in tudi kvalitetno, še poseben pečat in pomembnost vaši založbi pa daje njeno poslanstvo na obmejnem območju, kjer žive skupaj Slovenci in Madžari. In prav zavoljo tega predstavlja vaša založba važen most med slovensko in madžarsko kulturo, zlasti pomembna pa je zagotovo za madžarsko manjšino na Slovenskem. Kako opravljate poslanstvo v tem smislu?« Odg.: »Madžarska narodnost, ki živi pri nas, oz. njeni pripadniki sc izpovedujejo v knjigi v svoji madžarski govorici tako pesniško kot romaneskno in poljudno znanstveno. Vsako leto izide pri nas že dvajset let izhajajoči koledar Naptar, ki prevzema literarno in poljudno - znanstveno ter družbenopolitično bero s svojega in slovenskega območja, samostojno pa izide pri nas vsako leto kakšna pesniška zbirka (pesnikov je največ), pa tudi kakšno prozno delo, letos celo prvi roman pripadnika madžarske narodnosti. Dalje izhajajo pri nas učbeniki za dvojezične šole in zbrane jezikovne študije. Tako smo pravkar izdali takšen zbornik pod naslovom Anyanelvunkèrt — Za materin jezik. Nastajajo pa tudi antalogijsai izbori pesnikov, ki se srečujejo na literarnih večerih s svojimi vrstniki — kolegi na Madžarskem, Slovenskem Koroškem in podobno in tako nastanejo manjše revije, kot npr. Sozvočje - Osszhang, dvojezični izbor pesmi, ki je seštevek takih literarnih večerov. Še pomembnejše pa je nemara vloga in spodbuda pesnikov in njihovih večerov v tem, da se naša založba že dvajset let povezuje z znano bu-dimpeštansko založbo Europa Konyv-kiado. Tu imamo skorajda nekakšno medsebojno tekmovanje med obema založbama: pri nas izdajamo v slovenščini njihove klasike in sodobnike, podobno pa izdajajo naše klasike in sodobnike pri njih v madžarščini. Za letošnjo bero v tem smislu bi lahko rekel, da bo pri nas izšel izbor poezije Mikloša Radnotija pod naslovom »Borske razglednice«. Radnoti sodi med vodilne madžarske pesnike 20. stoletja in je pesnik, katerega 80-letnice rojstva se spominjamo v letošnjem letu, prav tako pa tudi obletnice njegove smrti, ker je umrl natanko pred štiridesetimi leti. Jugoslovanom, ki so ga delno že večkrat prevedli pa je še zlasti blizu zato, ker je med drugo svetovno vojno skupaj z jugoslovanskimi interniranci trpel v fašističnem taborišču v Boru ter od tam pisal svoja pesniška sporočila. V Budimpešti pa bodo izdali v madžarščini tudi roman »Pustota« Vladimira Kavčiča in izbor pesmi Srečka Kosovela.« Vpr.: »Kot naše celotno gospodarsko in družbeno življenje je seveda tudi vašo založbo prizadela sedanja huda gospodarska stiska. Kako se la problem odraža v vašem poslovanju, založniških programih in sploh prodaji vaše in s tem tudi slovenske knjige na sploh?«. Odg.: »Seveda tudi pri nas zelo občutimo gospodarske težave, k sreči pa še vedno ne pri prodaji knjig. Ljudje se nemara zavedajo, da je knjiga vendarle trajna vrednota in da jo resnično kaže zamenjati oz. odpovedati se nekaj litrom vina, da se izrazim malce pikro. Vrh vsega moram reči, da v naši založbi programov še nismo krčili, nasprotno, celo razširili smo jih z uvedbo nove knjižne zbirke Ona.« Vpr.: »Ker ste že začeli govoriti o vašem letošnjem knjižnem programu, bi za konec morda še nekaj besed o tem?« Odg.: »Ko sem že omenil najnovejšo našo zbirko, to je zbirko »Ona 84«, naj poudarim, da je to zbirka, v kateri bodo izhajala izključno dela pisateljic. Naša založba je namreč spoznala, da svetovno gibanje žensk, ki se želijo in morajo enakopravno vključevati v življenjske procese, odmeva tudi v književnih stvaritvah umetniško dognano in izvirno. Da zna ženska - književnica ^rogače prisluhniti svojim težavam in radostim, kakor npr. cela vrsta moških avtorjev, ki tako radi pišejo o ženski, bomo spoznali že v prvem letniku te zbirke, saj nas bodo romani Mire Mihelič (Ura mojih dni), Han Suyin (Pred jutrom), Simone de Beauvoir (Najlepša leta), Francoise Sagan (Naveličana ženska), Margaret Walker (Vyry Duttonova), Valeri Valere (Norišnica), o tem brez dvoma prepričali in ne le potešili bralnih želja samo žensk, temveč tudi moških. Že prej sem omenil, da bo izšel ori nas prvi roman pripadnika madžarske narodnosti v Sloveniji. Gre za roman iz sodobnega življenja pod naslovom »Ljubiti je treba«, ki ga je napisal Szomi Paly. Med originalnimi deli bi omenil roman Draga Jančarja »Severni sij«, dalje potopisno delo Evalda Flisarja »Lov na lovca«, pesniško zbirko Maje Vidmarjeve »Razdalje telesa«, zbrane novele Borisa Jukiča »Loreana in druge« ter izpoved Ruže Vregove »Podeželska zdravnica«. Naj za konec omenim našo najpomembnejšo knjižno zbirko Mostovi, ki že sedem let zbira sodobne romane oz. prevode iz tistih literatur manjišh latinskoameriških, afriških, azijskih in evropskih dežel, ki jih doslej zaradi izrazite usmerjenosti h književnosti velikih, številčno, ekonomsko in jezikovno močnejših narodov, doslej skorajda nismo prevajali. Doslej je v tej zbirki izšlo 41 romano v, med njimi jih je kar polovica iz neuvrščenih dežel. Letos bo v tej zbirki izšlo šest del, in sicer roman At-Taiiba Saliha Romanje (Mostovi s Sudanom), roman Romena Basuja Vrtnice in sveče (Mostovi z Indijo), delo Jao Ubalda Ribei-ra Seržant Getulio (Mostovi z Brazilijo), roman Anne Tokai Jakobova lestev (Mostovi z Madžarsko), roman Monga Beti ja Ubogi Kristus iz Bon-ga (Mostovi s Kamerunom) in nagrajeni roman Dragoslava Mihajloviča Vojaki v škornjih (Mostovi s Srbijo). Naj za konec omenim še delo Miroslava Kokolja »Prekmurski Slovenci med obema vojnama«, ki predstavlja monografijo obravnave časa med 1910. in 1941. letom, zunaj zbirk pa pripravljamo veliko ilustrirano upodobitev vseh najpomembnejših dogodkov neuvrščenega sveta, od ustanovitvene konference v Beogradu do najnovejšega zasedanja v New Delhiju pod naslovom »Neuvrščeni«. Se-stavljalcev in avtorjev zbornika je več, uvodno razpravo pa je napisal Anton Vratuša.« D. Ž. TONE SVETINA Mect nebom in pefr/om (Druga knjiga) ---------148.________ Go visoka katero s°-£>u zatekli partizani, je bila P&steg iutraniem svitu so se pečine, njenega koškom- Yr^a’ ki je bil na zahodni strani ves skalnat, p’ °dsekan, zdele nedosegljive, j ib j„0rofnik Fulvio, poveljnik ene od napadalnih čet, v Srcu Sledal skozi daljnogled z mešanimi občutki Zobje u-nate ^eri i® gore so bile v rastoči svetlobi kot slave Kl|l'b *?odo požrli. Na njih je visela rdeča zarja smrti’ n.kHutih sencah pa so bili razpeti pajčolani činp ‘ till° bi lepo prikopati se na vrh, če bi bile pe-bodr,PJa,Zne’ a jih branijo ljudje, ki svojih življenj ne dali zastonj. Major Vanelli je ostal spodaj na sedlu, kjer se je cesta spustila v krčastih zavojih v dolino, napolnjeno s cvetjem in zelenjem, bujno rastjo. »Fulvio, danes imate priložnost, da vas obsije slava.« »Tudi vas lahko, čeprav boste čepeli v zasedah. Lahko še zgodi, da vam jih priženemo kakor divjad pred puške.« Z vzhoda je priplaval oblak in zakril vrh; potegnil je hladen veter iz globeli, kjer so še kopnele zaplate snega. Vojaki so si meli roke in popravljali opremo. Morda bi se jim v megli laže približali. Toda veter je razblinil meglo, kot jo je bil prinesel. Z vzhodom sonca so se pečine krvavo zasvetile in prišlo je povelje, da gredo naprej razkropljeni v strelce. Fulvio bi bil raje kje spodaj pri zasedah, še raje pa pri Aniti, s katero sta se zmenila, da se bosta kljub negotovim časom vzela to pomlad. Toda v vojni nekdo mora naprej pred puške, to pa so vojaki in z njimi nižji oficirji, generali gotovo ne. Ni mu preostalo nič drugega kot upanje, da bodo druge čete naletele na sovražnika prej kot pa njegova. Sprva so bili skriti v zavetju visokega starega gozda, ki se je v strmini naglo redčil. Napredovali so od debla do debla; tu in tam so se sklonili za debele kamne, ki so že v davnini prigrmeli z vrha. Lezli so dokaj hitro, prikrito in tiho, kot bi upali, da bodo upornike presenetili v spanju. Čim više so bili, tem bolj si je poročnik Fulvio želel, da bi jih partizani začutili in se umaknili. Občutek, da mu od zgoraj nekdo meri v trebuh, da ga bo s strelom v koleno za vse življenje ohromil ali celo oslepil, morda celo ubil, je bil vse močnejši, dokler ga ni obvladala misel, da jih je v napadu najmanj deset na enega, če ne več, spodaj pa je že nared skupina težkih minometov, da bo krila njihov napad in stoika sovražnika v krvavo kašo. Nežno, od rose oprano svetlobo jutra je surovo presekal strel. Narednik Gobbo je kriknil in omahnil na skalo težko zadet. Poročnik je dojel, da ni s presenečenjem nič. Po nekaj trenutkih tesnobe in nepričakovane tišine so zarjoveli mitraljezi zgoraj in spodaj. Prek glav so brenčale krogle. Mnogi od vojakov so bili prvič v boju, zato jim ni zameril, da se z izpostavljene čistine umikajo na gozdni rob in tečejo v varnejše kritje. Potegnil je iz toka pištolo in jih zaustavil. Privlekli so narednika. Bil je še živ in je začudeno gledal skozi vejevje v nebo. Ničesar ni mogel povedati, poročniku ni preostalo nič drugega, kot da ga pokriža in mu zapre oči. Ukazal je, da ga odnesejo z bojne črte. 5. etapa dirke po Italiji Moser preseneča Polončič včeraj odličen deseti Prijateljska nogometna tekma PORAZ ITALIJE PROTI ZRN BLOCK HAUS (Chieti) — Francesco Moser je včeraj potrdil, da je med glavnimi kandidati za končno zmago na letošnji dirki po Italiji. S presenetljivo vožnjo na eni zahtevnejših etap, ko so se kolesarji morali povzpeti na 1600 m visoki Block Haus, je namreč Francozu Fignonu iztrgal roza majico in se torej povzpel na prvo mesto skupne lestvice. Etapo je osvojil Moreno Argentin, ki je na cilj prišel dve sekundi pred Moserjem in se tako s šestega povzpel na drugo mesto. Dobro sta se obnesla tudi Visentini in B ec eia, medtem ko je Saronni popustil proti koncu. Izkazal se je tudi Vinko Polončič, ki je prispel na cilj deseti in si je tako znova potrdil sloves gorskega vozača. Vrstni red 5. etape (Numana - Block Haus, 194 km) Argentin (It.) 5.40’11” s poprečno ______k_____________________________ hitrostjo 34,215 km na uro; 2. Moser (It.) po 2”; 3. Da Silva (Por.) 3”; 4. Lejarreta (Šp.) 6”; 5. Rodri-guez Magro (Šp.) 10”; 6. Breu (Švi.) 10”; 7. Visentini (It.) 10”; 8. Seccia (It.) 10"; 9. Contini (It.) 24”; 10. Polončič (Jug.) 39”; 11. Saronni (It.) 42”. Skupna lestvica 1. Moser (It.) 18.4T59"; 2. Argentin (It.) 9”; 3. Visentini (It.) 19”; 4. Fignon (Fr.) 43”; 5. Lejarreta (Šp.) 55”; 6. Breu (Švi.) 129”; 7. Van Der Velde (Niz.) 1'34"; 8. Da Silva (Fort.) 1'36"; 9. Beccia (It.) 1’46”; 10. Battaglio (It.) V48”; 11. Panizza (It.) 158”; 12. Saronni (It.) 2’31”; 13. Mottet (Fr.) 2’32"; 14. Ro-driguez Magro (Šp.) 2’55”; 15. Giuliani (It.) 2’58”. Danes bo na _ sporedu 6. etapa od Chietija do Foggie za skupnih 193 km. ZRN — Italija 1:0 (0:0) STRELEC: Briegei v 62. min. ITALIJA: Bordon, Bergomi, Nela (v 70. min. Gentile), Baresi, Vier-chowod. Scirea, Bagni, TardeUi (v 71. min. Fanna), Altobelli (v 79. min. Giordano), Dossena, Conti, ZRN: Schumacher (v 46. min. Bur-denski), B. Foerster, Briegei, K.H. Foerster (v 46. min. Mattheus), Stie-like, Rolff, Brehme, Buchwald (v 66. min. Bommer), VoeEer, Allofs, Rummenigge. ZURICH — Od 26 tisoč gledalcev na tribunah jih je bilo vsaj dvajset tisoč Italijanov, ki so vneto navijali za Bearzotovo moštvo v upanju, da se ponovi slavje izpred dveh let iz Madrida. Videli pa so kaj malo. » Azzurri« očitno niso imeli namena pokazati kdove kakšne ofenzivne igre, saj so nastopili le z enim napadalcem, Altobellijem, tokrat pa jim tudi v protinapadu ni šlo. Nasploh tudi Nemci niso blesteli. Po skromnem in izenačenem prvem polčasu pa so Denvallovi varovanci v nadaljevanju le prevzeli pobudo v roke, in »azzurre« potisnili v njihov kazenski prostor ter povedli z Brieglom. Italijani vse do kraja se niso znašli, čeprav bi z nekoliko več sreče lahko tudi izenačili z Dosseno in Baresijem. Pokal ob 80-letnici mednarodne nogometne zveze bo tako odšel v Zahodno Nemčijo, ki je tako po sedmih letih znova spravila na kolena »azzurre«. e POTEM KO SO MU PREDSINOČ-NJIM sporočili odpust, je Gigi Radice včeraj opravil svoj zadnji trening pri Interju. Verjetno ga bo nadomestil Castagner, čeprav je Mazzola včeraj zanikal, da bi bil dogovor sklenjen, kot je tudi zanikal, da so že podpisali dogovor z Dal Činom. e BRAZILSKA ENAJSTERICA PAL-MEIRAS bi se rada okrepila s Pe-drinhom, za katerega pa je Catania zahtevala kar milijon dolarjev, ki jih brazilski klub ne more zbrati. ITALIJANSKA KOŠARKA Drevi v Bologni Granatolo - Simac BOLOGNA —• Drevi se bosta v drugi finalni tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva p^5" rili domači Granarolo in milanski Simac. V prvem srečanju v Milanu so zmagali Bolonjčani, ki imajo torej danes edinstveno priložnost, da osvojijo državni naslov. Tekma bo tudi po italijanski (posredni prenos med rubriko »športna sreda«), POKAL UEFA Danes povratna finalna tekma LONDON — V današnjem povratnem srečanju pokala UEFA beigli5*1 Anderlecht lahko računa na povratek Arnesena in Vercautema, ki y prvi tekmi nista igrala. Njun doprinos bi znal biti odločilen, saj jima izkušenj ne manjka. Kljub temu Pa za Belgijce ne bo lahko, saj so v prvi tekmi doma izenačili 1:1. Izredno zanimanje za nedeljsko tekmo v Pistoii Množičen odziv Jadranovih navijačev Na mladinskem košarkarskem turnirju v Novi Gorici ZSŠDI na drugem mestu Za nedeljsko odločilno tekmo končnice tretjeligaškega košarkarskega prvenstva m°d Maltinti jem in Jadranom v Pistoii vlada med našimi navijači izredno zanimanje. Navijači so bili namreč glavni protagonisti že na sobotni tekmi, ko je Jadran slavil zasluženo zmago proti Maltintiju in tako izenačil izid v »play-off« na 1:1 ter tako izbojeval pravico igranja tretje in odločilne tekme v Pistoii. In prav navijači bodo gotovo neprecenljive koristi našim košarkarjem tudi v nedeljo v odločilnem srečanju z Maltinti jem. V enem samem dnevu se je namreč za nedeljski izlet v Pistoio prijavilo že več kot 150 ljudi, tako da so trije avtobusi polni, mest na razpolago je torej še samo za en avtobus. Medtem pa tudi navijači iz Brega »pripravljajo« svoj avtobus in priča- kovati je, da bo tudi le ta kaj kmalu nabito poln. Važno obvestilo Jadranovim navijačem Odbor ŠZ Jadran sporoča, da bo za tekmo v nedeljo, 27. maja v Fistoli priredil avtobusni izlet. Ker so vstopnice za to tekmo že v prodaji, smo za navijače Jadrana rezervirali vstopnice, vendar le pod pogojem, da se potrdi njih nakup do danes zvečer. Zato prosimo vse navijače, ki bi želeli prisostvovati tekmi in tako pomagati naši ekipi, da se prijavijo najkasneje do danes v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku, v baru Igor v Nabrežini, v agenciji Aurora v Trstu in zvečer od 20.00 do 21.00 v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Odhod avtobusov: z Opčin ob 9.30, s Proseka ob 9.45 in iz Nabrežine ob 10.00. Cena vožnje 15.000 lir. Obvestilo navijačem iz Brega za Pistoio Navijači iz Brega, ki bi se radi udeležili izleta v Pistoio, naj se prijavijo pri kemični čistilnici Vilma v Dolini št. 190, ali po tel. 228-530. Cena vožnje 15.000 Ur. • »FIORENTINI HOČEM PRIBORITI državni naslov,« je evforično izjavil Brazilec Socrates, ki se je po daljšem obotavljanju vendarle odločil, da bo nastopal v Italiji. Dejal je celo, da ne bo nastopil z brazilsko reprezentanco na prijateljskih srečanjih proti Angliji, Argentini in Urugvaju. Rad bi namreč prišel v Italijo vsaj dva meseca pred začetkom agonistične dejavnosti. V soboto se je odvijal v Novi Gorici mednarodni košarkarski turnir za igralce rojene leta 1966 in mlajše, v organizaciji košarkarskega kluba Nova Gorica, na katerem je nastopala tudi združena ekipa ZSŠDI. Naši predstavniki so se dobro odrezali in zadovoljili s prikazano igro, glede na to, da niso vsi skupaj o-pravili nobenega pripravnega treninga in zasedli tudi solidno drugo mesto. REZULTAT 1. TEKME Nova Gorica — ZSŠDI 81:91 (45:42) ZSŠDI: Volk 15 (3:7), Ušaj 9 (3:5), Košuta 2, Furlan 22 (2:2), Gruden 3 (1:3), Devetak 14, Starc 21 (3:6), Anita 5 (6:1). Naši predstavniki so tekmo začeU res dobro v obrambi, saj z agresivnim »pressingom« niso dovoljevali košarkarjem iz Nove Gorice, da bi u-činkovito gradili igre v napadu. Tudi v napadu je vsakdo dobro opravil svojo nalogo. REZULTAT 2. TEKME Ilirija — Friuli Venezia GiuUa 79:77 (38:49) FINALE ZA 3. MESTO Nova Gorica - F-JK 83:98 (43:5(0 FINALE ZA 1. MESTO Ilirija — ZSŠDI 111:70 (61:321 ZSŠDI: Volk 22 (2:6), Ušaj 8, Košuta 2, Furlan 9 (3:9), Gruden (0:31. Devetak 5 (1:2), Starc 14 (2:7), Anita 10 (2:6). V velikem finalu je naša združena ekipa visoko izgubila proti očitno boljšemu nasprotniku. Nasprotnik je skozi vso tekmo spravljal v težave naše z agresivno »pressing« obrambo po vsem igrišču, proti kateri naši niso našli ustreznega protiorožja, tudi zaradi utrujenosti. KONČNA LESTVICA 1. Ilirija, 2. ZSŠDI, 3. FVG, 4. Nova Gorica. (Andrej P.) šport na primorskem Konec tedna več prireditev na Goriškem Puljski veslači najboljši 29. mednarodna istrska veslaška regata, ki so jo v nedeljo v idealnem vremenu priredili veslaški delavci izolskega Arga, je ponovno potrdi a, da lahko s trdim delom v klubu vzgojimo vrsto kakovostnih tekmovalcev v mladinski kategoriji, nemogoče pa je enakopravno poseči v člansko konkurenco. Vrhunsko veslanje namreč zahteva profesionalno organizacijo in status tekmovalcev, tega pa klubi, ki so v nedeljo nastopili v Izoli, očitno ne zmorejo. Tako smo lahko videli zanimive obračune rekordnega števila mladih veslačev (zbralo se jih je 354) iz sedemnajstih klubov Slovenije, Hrvatske in Italije, nastopi v članski konkurenci pa so minili povsem v ozadju, še posebej je bilo razveseljivo, da se z najuspešnejšimi veslači, tekmovalci puljske Istre, lahko skoraj enakovredno kosajo domačini, ki so osvojili kar ppt prvih mest, razočarali pa so veslači koprskega Nautilusa, ki svojo 100-letnico proslavljajo brez prave vrhunske posadke. Med posameznimi nastopi je treba še posebej opozoriti na vnovičen odlični nastop izolskega mladinskega dvojca s krmarjem (Čehovin, Pekolj, krmar Dujc), ki je z doseženim časom potrdil dobro formo z blejske regate, ponovitev takšnega veslanja na mednarodnem tekmovanju v Brnu pa bi verjetno že pomenila zanesljiv nastop na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Nekoliko slabši kot običajno so bili tokrat predstavniki devetih tržaških klubov in Ausonie iz Gradeža, saj so skupno osvojili le štiri prva mesta. Novogoriški športni park je bil konec tedna prizorišče kvalifikacijskega tekmovanja za atletski pokal Slo venije. Rezultati so bili poprečni, pa tudi število tekmovalcev (večina jih je bila s Primorske) ni bilo ohrabrujoče. Med tednom pa se obetata tudi dve množični tekaški prireditvi: v sredo bodo v Tolminu v počastitev občinskega praznika pripravili tek Posočje 84 (od Kobarida do Tolmina) in tek po ulicah Tolmina, v petek pa se bodo rekreativci zbrali na uličnem teku v Izoli, kjer za konec tedna pripravljajo tradicionalni praznik pomladi. Med ligaškimi tekmovanji naj izdvojimo prevsem nogometni derbi v Kopru, kjer je domača enajsterica po odlični igri in pred poldrugim tisočem gledalcev premagala vodilni Maribor z 1:0. Edini zadetek je že v 8. minuti dosegel Jakopič. Miran Kljun Davorin Koron Zamejsko balinarsko prvenstvo Danes 4. kolo Drevi ob 19. uri bodo tekme 4. kola četrtega zamejskega balinarskega prvenstva. Obe vodilni četverki bosta igrali v gosteh: Kras A na Padričah proti Gaji in Polet v Zgoniku proti Krasu B. V preostalih dveh tekmah pa se bosta v Bazovici pomerila Zarja in Sokol v Repnu pa Kraški dom in Gradina. (B.S.) Konec tedna bo na Goriškem potekal v znamenju telesne kulture. Od petka do nedelje so namreč najavljene kar štiri prireditve, ki so med seboj povezane, čeprav ima vsaka zase svojo pomembnost. Večji del teh pobud pa sodi v okvir manifestacij, ki jih je TO-ZSŠDI za Goriško pripravil v tem mesecu in ki so se nekako pričele prve dni maja v Šte-verjanu z netekmovalnim spominskim pohodom, pri katerem je ZSŠDI bil soorganizator. Prva in gotovo najvažnejša izmed teh bo v petek v telovadnici Kulturnega dona, ko bomo slovesno razvili sokolski prapor. Dogodek bo sicer povezan s kultumošportno prireditvijo, toda najvažnejši trenutek bo prav gotovo razvitje tega prapora, o čemer je Aldo Rupel v svojem »mnenju« spregovoril v nedeljski številki našega dnevnika. Sicer o tem bomo še podrobneje poročali. Naslednjega dne pa bodo na vrsti naši najmlajši, učenci osnovnih šol na Goriškem, ki bodo pripravili mla- dinsko olimpiade. Že lani je pobud# lepo uspela, zato je pričakovati, da bo tudi letošnja manifestacija potekala v redu. Nedeljski dan pa bo posvečen kolesarstvu, oziroma balinanju. Kot smo že poročali, gre za kolesarsko prireditev tekmovalnega in rekreacijskega značaja. Prireditev bo imela start v Pevmi ob 9.30. Kdor se želi udeležiti dirke, naj se prijavi kar uro pred pričetkom. Tekmovalni del manifestacije predvideva dirko na kronometer na dveh možnih razdaljah : od Pevme do Šte-verjana (5,5 km) ali od Oslavja do Števerjana (4 km). Nastopajoči pa bodo razdeljeni v 4 starostne kategorije. Na rekreacijsko-izletniški del so vabljeni vsi, ki bi radi dirki sledili od dveh startov do cilja na Dvoru v Števerjanu. Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko kolajno. Istega dne pa se bo v Gorici (gostilna Vid Primožič) in Doberdobu (gostilna Peric) odvijal balinarski Mladinske igre: lep uspeh openskih dijakov »Kosovel« deželni prvak v rokometu! Rokometaši openske nižje srednje šole »Srečko Kosovel« so včeraj v tržaški športni palači izbojevali naslov deželnih prvakov v okviru mladinskih iger in si zagotovili pravico do nastopa na vsedržavnem finalu v Rimu, ki bo od 1. do 6. oktobra. Slovenski šolski šport se tako lahko ponaša še z enim lepim uspehom v ekipni panogi, ki pri nas nima praktično nobene društvene zaslombe in je torej sad izključno strokovnega dela šolskega krožka prof. Ivana Peterlina in požrtvovalnosti njegovih varovancev. Finalna tekma med našimi dijaki in vrstniki iz Pordenona je bila zelo privlačna in razburljiva, ekipi pa sta tudi po prikazani igri ugodno presenetili. Zmaga naših dijakov je bila zaslužena in nesporna, čeprav so se gostje še po tekmi neupravičeno hudovali nad sojenjem in pokazali, da ne znajo športno prenesti poraza. Slišali smo tudi precej žaljivk na račun naših dijakov, vzgojitelju Porde-nončanov pa se ni zdelo umestno, da bi svoje varovance ukrotil. Če se povrnemo k tekmi lahko rečemo, da je do odločilnega preobrata prišlo na koncu prvega polčasa, ko so »Kosovelovci« nadoknadili zaostanek 8:9 in povedli s 13:9. Priča smo bili lepim akcijam, naši pa so bili precej boljši ob črti, v drugem polčasu pa tudi v metih od daleč, pri čemer se je zlasti izkazal košarkar (!) Čebulec. Pohvaliti pa seveda velja tudi vse njegove soigralce. Manj sreče so imela dekleta Kosovela, ki so že v jutranjih izločilni tekmi naletela na močnejšega nasprotnika in kljub dobremu odporu položila orožje. Osvojila so končno tretje mesto brez boja, ker se Goričanke niso predstavile na igrišču. FANTJE Kosovel - Gorica 27:20 (14:11) KOSOVEL: Succi, Paulina, Čebulec 9, «Sosič, Kocman, Kalc, Čeme 2, čač 8, Škerk, Sardoč, Komar 6, To-gnetti 2. Pordenon - Videm 36:32 Finale za 3. mesto Videm - Gorica 23:17 Finale za 1. mesto Kosovel - Pordenon 31:26 (13:9) KOSOVEL: Succi, Paulina, Čebulec 10, Sosič, Kocman 1, Kalc 3, Černe 4, čač 10, škerk, Sardoč, Komar 2, Tognetti 1. DEKLETA Kosovel - Videm 10:14 KOSOVEL: Naturai, Sosič 3, Lupine, Renčelj, Vidali 1, Milkovič 1, Susič, Dmovšček, Cergol 5, Križ, R. in M. Škabar. Finale za 1. mesto: Pordenon - Videm 12:16 turnir za članska moštva. Teh bo > ki bodo v jutranjem delu razdeljen na dve skupini. Finalni del pa bo Py poldne v Doberdobu in to v <*vi prireditev ob 20-letnici ustanovitve domačega balinarskega društva Gra dina. • V SAO PAOLU SO V 6. KOU1 olimpijskega košarkarskega k valilo^ cijskega turnirja dosegli naslednje zide: Portoriko - Argentina 93:» • Kanada - Urugvaj 89:91, Panama Dominikanska republika 115:98. B zilija - Kuba 92:89. Lestvica: Kanao» 11, Brazilija 10, Urugvaj 9, Panane. Portoriko in Kuba 8, Daminokans republika 7, Mehika 6, Argentina ^ Po 3. kolu evropskega področja limpijskega košarkarskega k valil' cijskega turnirja pa so trdno v v stvu Španija, SZ in Francija. 1" SZ - Grčija 120:80, ZRN - VB 80-‘ ’ Španija - Izrael 120:97, Francij Švedska 110:97. Lestvica: Španija , SZ 8, Francija 6, VB in ZRN 4, Sveu ska 2, Grčija in Izrael 0. Pričel se je medvaški odbojkarski turnir J teh Kot smo že poročali, se J®. vmCd-dneh začel mešani odbojkarski nrtn0 vaški turnir, ki ga prireja spe a* združenje Sloga za vasi vzhodi» IZIDA PRVIH DVEH TEKEM^ Bazovica - Gropada Padriče (15:4, 15:8) Gr- BAZOVICA: Brass, Dmovšček, gič, Albert in Marko Komar. morija, Lučka in Milena Knžmai Z(zi'v';r' ai GROPADA - PADRIČE: Ana Elena Adam, Maruška, Mira, in Peter Grgič, Gabrielli, Gnt*-Kralj. 15:8) Opčine - Trebče 2:0 (l**-13. =ič. OPČINE: Bandelj, Bitežnik, Dri* Hrovatin. Kalan, Malalan. Rnrjs. TREBČE: Busletta, Čuk, korovec, Križmančič. Turnir se bo nadaljeval V troboju ŠŠT je moči merilo kar 371 osnovnošolcev Bazoviški junaki najuspešnejša šola ja°!*'i,Jam0 izide atletskega trobe- ini (IG) in F. Ciliberto (MGS) 52; inZt osnovnošolske olimpiade 32. M. Schiulaz (JR), I. Buda (JR), sohrrf šole Trst- Nagrajevanje bo v Š. Biekar (MGS), M. Leghissa (JR) uoio na »Prvem maju«, kjer bodo --- m^.sPpredu še finalne tekme v igri ?d dvema ognjema. hi£!?enda: KS (Karel Širok), JR (Ri-Mrc’ PK (Kette), FM (Milčinski), (M- Gregorič Stepančič), OŽ fIv Palčič), FS Finžgar (Finžgar), IG 'lvan Grbec). DEČKI . 1. RAZRED 45 i ,,Colja (KS) in A. Siega (JR) Z’- ; Sancin (KŠ) 42; 4. A. Mez-R 7 (DK) 40; 5. R. Mahnič (FM) 39; 3H omlich (MGS) in M. Uršič (OŽ) riiA Gordan (KŠ) 37; 9. M. ur- dh (DK) 36; 10. M. Balbi (JR) 35; M ,' Viola (Milje), R. Buda (JR) in man (FS Finžgar) 33; 14. P. Ras- min A!i^Z°'dak* junaki) 32; 15. A. Do- ivi. ivrapez (.z,; in ivi. r-emarcic t,ii„'MOS), S. Lipovec (JR), M. Met- 26; 13. S. Penosa (JR) 22; 14. K. Ba (JS Finžgar) in A. Močilnik n M^.30: 19. S. Kovač (Ž) 29; 20. M. (FMw,(FM) 28 ; 21- M. Colbasso r.,,). 27: 22. F. Taučer (MGS) 25; G. «uzaer (FM) 25; A Prašelj (KŠ) 23; zovičT- Btanese (FM), S. Požar (Ba 2« fkl Junaki) in I. Gregori (DK) 21; rio rp^r.rchesi (FS Finžgar), O. Noja 7 S 1 mžgar) in D. Sancin (DK) j2’ M. Pisani (Bazoviški junaki) in M. Simonič (KŠ) 51; 37. M. Coloni (Bazoviški junaki) 50; 38. M. Ciacchi (Milje) in D. Stein (FM) 48; 40. W. Radetti (IG) 47; 41. M. Bembi (Bazoviški junaki) in R. Padovan (JR) 45; 43. R. Birsa (JR) in M. Škerlj (FM) 43; 45. L. Blasi (JR) in S. Cor-batti (JR) 41; 47. M. Križman (MGS) 40; 48. I. SchiUani (MGS) 34; 49. L. Scuka (Bazoviški junaki) 26. DEKLICE 1. RAZRED 1. I. Vidali (FM) 38; 2. F. Milone (DK) in E. Stocca (MGS) 36; 4. T. Pitacco (JR) 33; 5. A. Mignacca (Ž) 30; 6. D. Reggente (DK), K. Komar (FM) in M. Flego (KŠ) 29; 9. V. Cappellini (Ž) 27; 10. M. Mamolo (BJ), M. Krapež (Ž) in M. Pernarčič (KŠ) 2. RAZRED liak koGrbec (Milje) 50; 2. I. Ve-(FS P: S Finžgar) 47; 3. M. Papucci rie (Milje) 21; 15. S Stemad (JR), M. Colombin (Milje) in T. Jogan (FS Finžgar) 20; 18. S. Mosetti (Ž) 15; 17. T. Lorenzi (FM), K. Gleria (J Ribičič) in M. Cesar (BJ) 12; 22. T. Padovan (JR) 10; 23. K. Puzzer (FM) 7; 24. C. Furlanich (BJ) 6. 2. RAZRED 1. A. Ažman (BJ) 50; 2. I. Lovrečič (G) 41; 3. P. Gregori (BJ) 40; 4. N. Zubalič (Ž), K. Fischer (DK), M. Debeljuh (BJ), S. Legovich (Ž), D. Prasel (BJ), I. Vitez (FSF), C. Cerni (G) in G. Galvani (Ž) 39; 12. K. Vodopivec (FSF) 38; 13. A. Ber san (Ž) in N. Beilazzi (FM) 36; 15. R. Rojc (G), A. Giugovac (Ž), S. (po p. “ 1 *Jizgar; t ifj? Finžgar) 46; 4. Bossi mu-P-.Bizjak (Gregorčič), A. 8 m y~ilje) in F. Judincic (KŠ) 44; n. nuju n. vmgwat v/v, o. a n-’ Nadlišek (Bazoviški junaki) in Vianello (Kš) in D. Neubauer (JR) ■ «tondi (IG) 42; 10. M. Sancin (IG), 35; 19. B. Čok (FM) in V. Maraš Fin* tja (°ž> in M. čemigoi (FS sich (Milje) 34; 21. K. Omari (BJ), mzgar) 41; 13. V. Gregorič (JR) in A. Mikulus (JR), D. Pincin (JR), E. in n (DR) 40; 15. L. Tence (DK) Žnideršič (BJ) in F. Simoni (Ž) 33; (Gregorčič 39); 17. I. 26. R. Orlich (JR) in H. Sigoni (KŠ) 18 dlancich (Bazoviški junaki) 38; 32; 28. A. Fontanot (Milje) in G. (FVn • Mostarda (Kš), w. Ravasi Meucci (BJ) 29; ki) vt lrli Korošic (Bazoviški juna- CMilie) F Črev: (BazmJ,1: B' HPan (DK), P. Bembi 36 94 ^1 Jnnaki) in M. Settimi (IG) 35- 95' Verri (Bazoviški junaki) Bičkar Tegacci (JR) 34: 26- D-ine,ar (Gregorčič), M. Fertoija (iG) pat /v-f/anco (OŽ) 33; 29. M. Poro-31 r n ,33; 39- F. Valenti (OŽ) 31; (DFt Uebelis (Gregorčič), I. Petelin Ker* ‘/LA' Maver (FM) 27; 34. I. 37 HR) 26: 35- A. Coloni (JR) 21; Čič (IGBe™ota (OŽ) 19; 38. S. Jelin- j , ,, 3. RAZRED 54- 3 m 0reu (FM) in K. Volpi (KŠ) (IR Ve, Grbec (OŽ) in G. Hervatin kic iz.;, r,. iviatcovicn uvivo; m n. .«J 53; 5. S. Zuppin (Milje) 51; 6. Franko (Ž) 42; 12. M. Jankovič (M) (jt^JJoraU (JR) in D. Marconi 41; 13. L. Posega (Ž) in S. Serra čukM- Hervatin (JR) in V. S®0 49■ 10. š. Samec (MG) in mini oglaV (Milie) 46; 12. I. Giaco-OrfL bazoviški junaki) 45; 13. M. ynano (FM) 44- 14 o nm 30. R. Cominotto (Milje), F. Crevatin (Milje) in M. Krapež (Ž) 28; 33. A. Scheimer (DK), P. Krapež (Ž) S. Mazziere (Ž), S. Tersar (JR) in V. Mercantici (Milje) 26; 38. D. Oleni (KŠ) 24; 39. E. O-leni (KŠ) in R. Petronio (DK) 23; 41. M. Viola (Milje) 22; 42. K. Pečar (FM) 19; 43. S. Arbulla (KŠ) 18; 44. T. Lampe (KS) 16. 3. RAZRED 1. T. Tretjak (KŠ) 52; 2. F. leardi (KŠ) 48; 3. E. Zoch (MGS) 47; 4. L. Stanco (Kš) 45; 5. M. Bertoli (JR) in T. Jančar (JR) 44; 7. A. Raffa (KŠ) 43; 8. V. Triolo (M), A. Jur-kič (Ž), E. Matcovich (MGS) in B. 43- (FM) 44: 14. P. Bandi (JR) A ’ - p. Foddčii (KŠ) 42; 16. A. (OR) p, (MG) 39; 17- D. De Paolis (Bazovisu- Stacul (Milje), D. Pisani (FM) ,akl junaki) in F. Giacomini Visentit 13- C- Stocul (Milje) in N. 35 94 iDK) 36: 23. M. Cossi (Milje) Crismi - , Ganciani (OŽ) 34; 25. M. (DK?1>91CVMGS) 33: 26- D- Rizzo K) 22 = 27. D. Taučar (MGS) 6. L M p 4 Razred 2. j • bosega (Bazoviški junaki) 68; Bajc mlrosič (FS Finžgar) 64; 3. I. doari teki junaki) 63: 4' M- Pa" 6. d pM 60: 5. L. Švab (Milje 58; 57; Ó • (KŠ) in M. Brus (FM) 56; 9’p' 1 dipčič (Bazoviški junaki) zuviški i Ksjna (KŠ), M. Sancin (Ba- (MGS) 40; 15. S. Rojac (M), K. Lorenzi (M) in R. Pilat (KŠ) 38; 18. D. Košuta (M) 37; 19. S. Balde (Ž) in T. Siviz (BJ) 35; 21. M. Brecelj (FSF) 34; 22. M. Fachin (DK) in F. FrassineUi (BJ) 33; 24. C. Spangaro (Milje) in L. Prašelj (Kš) 31; 26. S. Mohorčič (Kš), V. Švara' (M) in P. Marconi (ž) 29; 29. K. Zanella (DK) in T. Dolhar (BJ) 28; 31. M. Vecchie! (DK) 25; 32. N. Giliberto (MGS) 22; 33. I. Pahor (Kš) 19; 34. M. Kovač (Ž) 17. 4. RAZRED 1. M. Mamolo (BJ) 55; 2. A. Blase vich (Kš) 53; 3. M. Macchiut (JR) 52; 4. K. Pelicon (FS Finžgar) 51; 5. V. Kranjec (M) 50; 6. T. Bastia (Milje) 49; 7. T. Nicolai (DK) in V. Mezgec (JR) 47; 9. V. Franca (BJ) 46; 10. I. Obreza (JR) in T. Biondi (G) 45; 12. V. Codarin (Milje), M. Legovini (FSF) in F. PunUn (Kš) 44; 15. E. Bussani (DK), C. Živec (LG), K. Race (Ž) in I. Godnik (FSF) 43; 19. M. Samec (GS) in C. Corva (JR) 41; 21. P. Puzzer (JR), M. Mosetti (Ž), T. Stupar (JR) in T. Bonanno (Ž) 40; 25. G. Ugrin (MGS) in M. Kodrič (IG) 39; 27; C. Ravasi (M) in F. Pirchio (BJ) 38; 29. D. Tomazini (JR), A. Magaina (JR). N. Cossutta (Ž), N. Panizon (MGS), 1. šiškovič (BJ) in B. Bassa (Ž) 36; 35. D. Colombin (Milje) 34; 36 M. Sancin (M) 31; 37. T. Žerjal (IG) 29; 38. L. Musina (Kš) 26; 39. M. Zotti (FSF) 17; 40. N. Mulas (BJ) 15; 41. B. Makovič (M) 11. 5. RAZRED 1. B. Micheli (BJ) 66; 2. K. Man-fredini (Ž) 64; 3. K. Rustja (Ž) 61; 4. E. Drioli (Ž) 60; 5. S. Sluga (DK) 57; 6. T. Lipovec (JR) 56; 7. N. Pli-sca (BJ), S. Poljšak (FSF) in N. Grbec (Ž) 55; 10. E. Pisani (BJ) 54; 11. A. Mozetič (IG) in T. Zajec (MGS) 53; 13. V. Pahor (Ž), E. Brazzani (IG) in I. Sancin (Kš) 52; 16. N. Antoni (MGS) 51; 17. T. Parovel (JR), C. Kodermac (JR), S. Bartoli (BJ), M. Urlini (JR) in M. Visentin (DK) 49; 22. T. Gregori (BJ) in L. Veljak (DK) 48; 24. N. Fučka (DK) in V. Bembi (BJ) 47; 26. S. Jablan-scek (FM), I. Milanič (KŠ), M. Pirnat (Ž) in S. Gerdol (MGS) 46; 30. K. Makovič (FM), P. Gerdol (KŠ) in S. Škerlj (JR) 44; 33. T. Seganti (MGS) in T. Chieppa (BJ) 43; 35. L. Tersar (JR), M. Feletti (FM) in K. Posarit (Ž) 42; 38. N. Savi (FM) 41; 39. M. Oppelli (FM) 40; 40. M. Mosetti (Ž). I. čok (FM) in T. Bon-tempo (Kš) 39; 43. A. Marconi (Ž) 38; 44. A. Marega (JR) 37; 45. J. Gerdol (BJ) 25; 46. S. Trampuž (IG) 22. KONČNA LESTVICA TROBOJA PO ŠOLAH L B. Junaki 107 2. K. Širok 88 3. O. Župančič 83 4. J. Ribičič 69; 5. Finžgar 58; 6. Milčinski 52; 7. Gregorič 51; 8. Milje 50; 9. Kette 40; 10. Grbec 4 točke. Mladi Goričani za turnir ZSŠDI V okviru nogometnega turnirja, ki ga v nedeljo, 27. t.m., prireja nogometna komisija ZSŠDI, je selektor go-riško naraščajniške postave Gianni Marson zbral naslednje igralce: Zamer, Lakovič, Vižintin, Z. in S. Černič, Jarc, Tomšič, Čaudek, A. in M. Fajt, Lavrenčič, Nanut, Sessi, Fran-dolič, Sambo, Germ, M. Frandolič. NAJMLAJŠI ~ POPRVENSTVA Vesna — Kras 0:0 Na kriškem igrišču sta se v slovenskem derbiju pomerili enajsterici Krasa in Vesne. Tekma se je končala pri neodločenem izidu, vsekakor pa je rezultat vse preveč skop za 0-be ekipi, ki sta med tekmo ustvarili več lepih in učinkovitih akcij. Rahlo terensko premoč so imeli Križani, ki pa svojih akcij niso znali zaključiti z zadetkom. Gosti so se Križanom skozi vso tekmo enakovredno upirali in pozna se napredek, saj je Kras med prvenstvenimi nastopi dokaj šibko igral proti kriški Vesni. (Andrej) PRIJATELJSKA TEKMA ZSŠDI — Portuale 5:4 (3:1) STRELCI za ZSŠDI: A. Škabar 2, Prašelj, Kralj in Ferluga. ZSŠDI : Turco (Breg), Leone (Primorec), Hervat (Breg), C anziani (Primorec), Ferluga (Primorec), Steržaj (Breg), Kralj (Primorec), Žagar (Kras), A. Škabar (Kras), Prašelj (Breg), Švara (Breg.) REZERVE: Kočevar (Primorec), M. Škabar (Kras), L. Škabar (Kras), Boneta (Breg), Šuc (Kras), Bandi (Breg), Umek (Kras), Ota (Breg). V okviru priprav na 1. trofejo ZS ŠDI je naša mlada združena ekipa po dokaj kakovostni igri premagala močno moštvo Portualeja, ki nastopa v deželnem prvenstvu. Ob tej zmagi se tudi poraja misel o združevanju moči. (M.Š.) ZAČETNIKI Breg — San Vito 0:0 BREG: Cottar, Andreuzzi, Zupin, Pelicon, Sancin, Starec, Vodopivec, Slavec, Pintus, Krašovec, Alberti (Grilanc). V okrnjeni postavi je Breg proti San Vitu iztržil neodločen izid in je s prikazano igro tudi zadovoljil. Z malo več športne sreče pa bi lahko naši nogometaši celo zmagali. Tokrat gre pohvaliti vso ekipo. Naj omenimo pa tudi krstni nastop na »velikem igrišču« mladega Grilanca. (M.Š.) CICIBANI SKUPINA A Breg — Zaule 2:1 (1:1) STRELCA za Breg: Grilanc in Vodopivec. BREG: Mauri, Lovriha, Ota, Vodopivec, L. Zeriali, Kosič, Grilanc. (Gropazzi, Bellazzi). Ko bi Brežani odločnejše zaigrali, bi lahko slavili zmago še z večjo razliko v golih. Sicer pa je bilo na tem srečanju jasno, da fantje zopet (po raznih boleznih) redno trenirajo. Pohvalo za zmago si zaslužijo vsi, nekoliko več pa je vseeno pokazal Mauri. (M.Š.) IZIDI Inter - Ponziana 1:9, Fortitudo -Domio 1:0, S. Andrea - Montebello 0:1, Breg - Zaule 2:1, CGS - Fulgor 0:1, Giarizzole - Sonc ini 0:5. LESTVICA Ponziana 41, Soncini 37, Chiarboia 36, Montebello 32, Fortitudo 26, S. Andrea 25, Domio 20, Inter 16, Giarizzole 15, Breg 9, CGS in Fulgor 8, Zaule 5. SKUPINA B IZIDI ’ Campanelle - S. Luigi 0:1, Portuale - Opicina 4:1, S. Vito - Costalunga 0:3, S. Andrea - Supercaffè 1:2, S. Giovanni - Chiaritola 4:0, CGS -Primorje 3:1. LESTVICA S. Giovanni 37, Costalunga 33, S. Andrea in S. Luigi 31, Portuale 28, Campanelle 24, Supercaffè 23, Chiar-bola 16, CGS 13, Primorje 11, Opicina 8, S. Vito 5. MLAJŠI CICIBANI Breg — Ponziana 2:0 (1:0) STRELEC za Breg: R. Gombač 2. BREG: Gigli Fané, Handler, Mondo, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Bandi. (Štrajn, Punis, Švara, Kuzmič). Ob veliki pomoči številnih navijačev so Bregovi mladi nogometaši v tekmi »play-off« povsem zasluženo premagali moštvo Ponziane. Srečanje je bilo sicer zelo izenačeno, naši nogometaši pa so bili tokrat pri-sebnejši in tudi dosegli dva zadetka. Brežane moramo tokrat pohvaliti za zelo požrtvovalno igro in da so uspeli skozi vse srečanje držati visok tempo igre. (M.Š.) »PLAY - OFF« — IZIDI Breg - Ponziana 2:0, Supercaffè -Giarizzole 1:0, S. Luigi - Costalunga 0:4, Fortitudo - Soncini 0:2. LESTVICA Costalunga in Supercaffè 6, Breg . in Soncini 4, Ponziana 2, Fortitudo in S. Luigi 1, Giarizzole 0. LivorTr lp,a^viški junaki) 53; 13. s' Finžgar* «Ì 52■ 14- L Vodopivec (FS 16. v m„51; -15' F' Žiberna (MGS) 49; \ Magama (DK) 48; 17. I. Zoch A —----^ ■ - l *_/ ~IXJ XI. X. /il M l I in M ' ,.48- A. Giacomin (Milje) 20. k' tT°S1C (Bazoviški junaki) 46; in D rkomm (Milje), A. Škerlj (JR) Turk (P»™ini. (DK) 44; 23. š. kar (Mre* Gec (FM) in P. Bie-in M RjS) 29' R- Pavlica (JR) (Kš)' 30 “ (DK) 39; 31. V. Tomsich Sosič \ M; Rolich (MGS), S. ški junaL-i* £ M- Brecelj (Bazovi-30; 30 p) 37: 35. M. Maver (FM) Strani (ož) Bartoli (OŽ) 28; 37. D. 1. K e- 5- Razred 77; 2 r> ®rfoglia (Bazoviški junaki) Debelmh 7^bch (FS Finžgar) in M. A- Pa^L(BaŽ°v‘ški junaki) 74; 4. (FS Fin*!?VTon, (Milje), M. Starec M. Koknrgar ’ K- Dazzara (OŽ) in not (FM*VeV0Ž) 61: 1L P Fonta Krali R- Peterc (Milje), P. (MGsmiški junaki> i" A. Sluga i6- D Boi , • D. Furlanič (MGS) 58; in j p^nl (DK), F. Reggente (OŽ) W. Giarnm8°n (FS Finžgar) 57; 19. F. Jerco n^11 (FM), P. Dazzara (OŽ), ti (Mgs*^(Bazoviški junaki) in S. Buz-viški Umi,58: 23. P. Korošic (Bazo-Wek toži°' An Brsič do- S. Ku-27. D £**• Antonelli (OŽ) 55; (DK)'in pVlR(D,K) 54: 28- S. Reggente p- Rudež (OŽ) 53; 30. M. Bra- MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Prevenire 106:69 Breg — (56:26) BREG: Igor Pertot, Koren, Marko Salvi 12 (2:2), Malè 10, Meneghetti 12; B. Salvi 16; Barut 32, Rajko Pertot 16 (0:1), Martinelli 8 (4:5). Proti Prevenireju so Brežani imeli res' lahko nalogo. Nasprotniki so se predstavili na igrišču v petih, zaradi poškodbe pa je kmalu moral zapustiti igrišče še en igralec, tako da so naši igrali velik del tekme z možem več. Tekma sama se je torej izkazala le kot dober trening za nedeljsko odločilno srečanje s Sabo. V Bregovih vrstah bi omenili dober nastop Baruta in mladega Marka Sal-vija. (D.č.) IZIDI 12. KOLA Foto Mauro - Autogamma 57:101; Sanitas - Quattropì 89:66; Saba -Fiorentina 112:46; Breg - Prevenire 106:69. LESTVICA Autogamma in Sanitas 20, Saba in Breg 18, Quattropì 8, Foto Mauro 6 Fiorentina 4, Prevenire 2. SKUPINA B IZIDI 11. KOLA Team - Santos 88:87; La Talpa ACLI Fanin 73:28; Baloncesto - Inter Muggia 58:71. LESTVICA Santos in Inter Muggia 16, Baloncesto 14, Sokol in Team 8, La Talpa 6, ACLI Fanin 0. SKUPINA C Stella Azzurra — Bor 94:71 (38:40) BOR; Gerdol 4, Ferluga 17 (5:9), štavar 9 (3:3), Perko 5 (5:6), Sestan 22 (8:16), Oblak 14 (8:11). Bor je v zelo okrnjeni postavi po vnetem boju klonil ekipi Stelle Azzurre. Borovci so zaigrali zelo požrtvovalno in v prvem polčasu so bili celo boljši. Tudi v drugem polčasu so bili Borovi košarkarji vse do polovice povsem enakovredni nasprotniku. Tedaj pa so morali zaradi petih osebnih napak na klop po vrsti Gerdol, Perko Ln Štavar: tako so slovenski košarkarji ostali na igrišču le v treh. Čeprav gre tokrat pohvaliti vse borovce, si posebno omembo zasluži Sestan, ki je odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo. (Marko) IZIDI 12. KOLA St. Azzurra - Bor 94:71, Ginnastica - Inter 1904 82:78; Servolana -Don Bosco 77:71. LESTVICA Inter 1904 20, Servolana 18, Don Bosco 16, SGT 14, Ferroviario in St. Azzurra 10, Barcolana in Bor 4. KADETI Santos — Breg 117:48 (54:34) BREG: Salvi 19 (3:10), Šturman, Žerjal 10, Ganciani 4, Vodopivec 4, Bandi 11 (3:6), Ražem. Bregovi kadeti so zaključili svoje prvenstvo z visokim porazom s Santosom. Naši košarkarji so se upirali nasprotniku le v prvem delu igre, nato pa so povsem popustili v obrambi in visoko izgubili. Kot že večkrat v tej sezoni, je Brežanom predvsem zmanjkala motivacija. (D. č.) Bor — Barcolana 58:60 (35:26) BOR: Pettirosso 2, Semen 8 (4:7), Pieri 12 (0:5), Smotlak 4 (2:5), Parisi 12, Kovačič 10, Horvic 0, Žnidaršič 2, Peta ros 2, Pupulin 6. Neverjeten poraz Borovih kadetov na domačem igrišču proti šibki Bar-colani B. Nihče ni mogel pričakovati, da bodo borovci tako popustili ob koncu prvenstva. Po zadnjih dveh porazih so namreč borovci zdrknili z 2. na 6. mesto lestvice. Trener Sancin je po tekmi rekel igralcem: »Fantje ne delajte si nikakršnih problemov, sam sem kriv za današnji poraz in žal mi je, da smo si tako zapravili letošnjo sicer uspešno prvenstvo. (Vanja) IZIDI 25. KOLA Inter Muggia - Ferroviario 54:49; Barcolana A - Libcrtas A 87:103; Santos - Breg 117:48; Bor - Barcolana B 58:60; Libertas B - Don Bosco 66:121. LESTVICA Inter Muggia 40, Libertas A 34, Santos 32, Don Bosco, Ferroviario, SGT in Bor 30, Barcolana A 24, Polet 14, Libertas B 10, Kontovel 8, Barcolana B 6, Breg 0. MINIBASKET TURNIR PLASMON Breg — St. John 26:10 BREG: Koren 2, Tul 2, Cah 4, Kocjančič, C anziani, Vodopivec 2, Corba tti, Zerial 2, Gerbino 12, Mingot 2. Bregovi najmlajši košarkarji so z ekipo St. John dosegli prepričljivo in zasluženo zmago. Poleg tega so varovanci trenerja Šika pokazali tudi velik napredek v igri, kar je lahko vzpodbuda za nadaljnje nastope naših. Najboljši v vrstah Brežanov je bil tokrat Gerbino, (čok) Bor A — Don Bosco B 65:34 (40:11) BOR: P. Dazzara 4, Arena 10, K. Dazzara 4, Bajc 15, Ažman 12, Je-levcic, Gregori 6, Pavlica 4, Doles, Pregare 10, Milone. V zadnji tekmi turnirja Plasmon se je Bor A srečal z Don Boscom B in je z lahkoto zmagal. Naj dodamo še, da so tako borovci dosegli na dveh turnirjih 13 zaporednih zmag. Plavi so tekmo začeli izredno dobro. Z močnim pressingom in hitrimi protinapadi so si nabrali prednost 30 točk. Naši bi lahko vodstvo tudi povečali, vendar zaradi slabe obrambe jim to ni uspelo. Najboljši na igrišču je bil Bajc, omeniti pa je treba tudi dobro obrambo Ažmana. (Luka) Camb A — Sokol 2:34 SOKOL: Pertot 12, David Gruden 3, Matej Gruden 12, Antonič 2, Mihelič 2, Dematteis 3. Tudi tokrat so se sokolovci izkazali kot ekipa z učinkovitim napadom in dokaj agresivno obrambo. Dokazali so, da so vodilna ekipa v svoji skupini in da lahko računajo na visoko uvrstitev na tem turnirju. Kar se tiče tekme same, naj omenimo, da sta se tokrat izkazala Matej Gruden in Andrej Pertot. TURNIR MARZARI SGT — Slov. selekcija 48:41 (21:26) SLOV. SELEKCIJA; Ažman 1 (1:4), Bajc 8 (2:4), Oberdan (0:2), Arena 6, Berdon 8, Prelec 8 (0:4), Pregare, Pavlica 2 (0:2), P. Dazzara 3 (1:4), K. Dazzara 1 (1:2). V okviru turnirja »Don E. Marzari«, na katerem nastopa osem izmed najboljših tržaških ekip, je slov. selekcija v prvi tekmi zgubila proti SGT in si zapravila možnost, da bi lahko igrala za prva štiri mesta. Slovensko selekcijo sestavljajo igralci Bora, Kontovela in Poleta; na tej tekmi niso bili prisotni igralci Kontovela. SGT je nastopila s svojimi najboljšimi igralci, kljub temu pa so jim naši nudili močan odpor. (Luka) PRIJATELJSKA TEKMA Jadran — lnter*Milje 43:39 (21:12) Z dobro obrambo v prvem polčasu je Jadranova ekipa propaganda v prijateljski tekmi z Miljčani (za katere so nastopili tudi nekateri starejši igralci) izbojevala do devet točk prednosti, potem ko so gostje zaostanek nadoknadili in celo povedli za tri točke, pa so naši spet strnili vrste in zasluženo zmagali. Če bi Nabrežin-ci vselej tako branili, kot tokrat, bi v prvenstvu zmagali več tekem. Še pa se morajo popraviti v napadu. Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 dm. naročnina,za zasebnike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din. za organizacij in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 60101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni In legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: pbvišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. . dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JzTT m tiskaj ^ Trst člen italijanske /veze časopisnih založnikov FlEG 23. maja 1984 Na potresnem območju v Abrucih Kljub mrazu in dežju se položaj L’AQUILA — Tudi včeraj je potresno območje v Abrucih pestilo slabo vreme z močnim vetrom, mrazom in dežjem. Zaradi tega prebivalstvo zapušča šotore, v katerih je našlo začasno zatočišče. Sklenili so tudi, na primer v Pescasseroliju, da vse šotore zamenjajo z rulotkami, saj je v tem kraju prava zima. V zadnjih dveh dneh niso zabeležili izrazitejših potresnih sunkov, zato skušajo župani posameznih občin prepričati ljudi, naj se vrnejo v svoje domove, vsaj v tiste, za katere tehniki trdijo, da niso nevarni. Povsod pa so že odprli vrtce in šole. izboljšuje Skratka, položaj se kolikor toliko normalizira in prebivalstvo je voljno spet začeti z delom, kajti »letošnjo turistično sezono je treba na vsak način rešiti« in s tem dvigniti krajevno gospodarstvo. Tudi položaj na higienskem in sanitarnem področju ne predstavlja večjih problemov, kljub temu pa bodo do poletja še bolj poostrili kontrolo. Tehniki so ugotovili, da je stanje glede oskrbe z vodo zadovoljivo in tudi smeti dnevno odnašajo, tako da je odstotek infekcijskih bolezni vsekakor v povprečju s tem letnim časom. Strah pred tableto MILAN — Kontracepcijske tablete gredo v Italiji slabo »v prodajo«. Strah italijanskih žensk je glede tega osnovan na dveh postavkah, izmed katerih je prva bojazen, da ne bi tableta slabo vplivala na zdravje, druga pa zadeva vprašanje tako imenovane morale. Iz tega sledi, da italijanske ženske posegajo po takih kontracepcijskih sredstvih, ki so veliko manj sigurna in še bolj škodijo zdravju kot pa tableta. Od sto italijanskih žensk v »plodnem obdobju« (od 14. do 44. leta) se jih samo 12 poslužuje kontracepcije (6 odstotkov tablet, 5 odstotkov spirale 1 odstotek diafragme), medtem ko se vse ostale prepustijo prekinjenemu spolnemu odnosu (kar 69 odstotkov — vzrok temu ' je 66 odstotkov nezaželenih zanositev), pre-servativu (12 odstotkov) ali abstinenci. Skratka, glede uporabe tablete je Italija v Evropi na zadnjih mestih. Britansko pokopališče V Bayeuxu v Normandiji so lepo uredili britansko pokopališče v spomin na leto 1944, ko je padlo 3934 britanskih vojakov. Zgodovinski dogodek, izkrcanje v Normandiji, bodo obeležili s slovesnostjo 6. junija, katere se bo udeležila tudi angleška kraljica (Telefoto AP) Šestdesetletnikov čedalje več RIM — Leta 1950 je bilo na svetu okrog 200 milijonov ljudi, starih čez 60 let. Leta 1975 je bilo šestdesetletnikov že preko 350 milijonov, leta 2 tisoč jih bo skoraj 600 milijonov, 2025 pa že preko milijarde. V istem obdobju se bo število prebivalstva zvišalo za 105 odstotkov in ostareli bodo predstavljali 14 odstot-koc celotnega človeštva. Te podatke so posredovali na včerajšnji tiskovni konferenci upokojencev sindikatov CGIL, CISL in UIL, kot priprava na svetovni kongres upokojencev, ki se bo začel danes v Perugii in bo trajal do sobote. Oblak čebel SHREVEPOR — No avtocesti skozi državo Louisiano v ZDA se je pripetila dokaj neobičajna nesreča: iz prevrnjenega kamiona se je dvignil oblak 18 milijonov čebel, ki so se nahajale v zaprtem prostoru na kamionu. V trenutku nezgode, ko se je prikolica »odlepila« od prednjega dela kamiona, je bilo v njej okrog 720 panjev, v vsakem pa po 25 tisoč čebel. Ko so čebele vzletele, je nastal 12 metrov visok oblak. Na srečo je Sojerju uspelo pobegniti, saj se je rešil s samo tremi zubodi«. Dela za čebelarje iz tega področja pa je bilo na pretek... Jugoslovani pričakujejo dobro turistično sezono BEOGRAD — Jugoslovanske turistične organizacije pričakujejo letošnjo turistično sezono z optimizmom. Celotni letošnji turistični promet bi moral preseči lanskega, kot predvidevajo, za približno devet odstotkov. Od tega bi moralo biti tujih turistov 10 odstotkov, domačih pa osem odstotkov več kot lani. Tak povišek pa ne pričakujejo le v predsezoni, ampak tudi v polni sezoni od junija do septembra. Te napovedi je objavil jugoslovanski statistični zavod, kar dela že od leta 1970. Pri anketi so sodelovale organizacije, ki razpolagajo z objekti, v katerih ustvarijo letno več kot polovico skupnih nočitev in tri četrtine za tujce. Prognozo so sestavili na podlagi sklenjenih pogodb, prejetih rezervacij in nekaterih drugih pokazateljev. Ocene delovnih turističnih organizacij so celo ugodnejše od onih, ki so jih sestavili na majskem kongresu turističnih časnikarjev v Tučepih. Tam so namreč napovedali, da bo promet s tujimi turisti za sedem, z domačimi pa za štiri odstotke večji od lanskega. Žepni TV TOKIO — Tehnološki razvoj zares ne pozna meja. Sedaj sta dve največ ji japonski tovarni ur (Seiko in Citizen Watch) izdelali tudi žepne televizorje, ki bodo kaj kmalu v prodaji. Seikov žepni televizor bo tehtal nekaj več kot pol kilograma in bo na voljo odjemalcem že avgusta letos. Gre za barvno televizijo, ki bo na primer v ZDA stala 500 dolarjev. Mini televizor Citizena pa bo še manjši in bo tehtal samo 275 gramov. Ker bo oddajal samo v črno-beli tehniki, bo tudi zelo poceni-Oba proizvajalca pa si nadejata zelo velike dobičke. Slaba prodaja vstopnic za ameriško olimpiado NEW YORK — Kot je znano, bodo letošnje olimpijske igre v Los Angelesu potekale v znamenju zasebnega kapitala, kar pomeni, da bodo skušali tisti, ki jih financirajo, izvleči iz njih čim več dobička. Tu so pa računali predvsem na dobiček iz turističnih storitev. Toda vse kaže, da so se pri tem nekoliko ušteli. Že preden je Sovjetska zveza odrekla svoj nastop na teh igrah so turistični operaterji ugotovili, da je zanimanje za igre manjše, kot so prvotno predvidevali. Zdaj, po odstopu Sovjetov pa grozi, seveda, še večja polomijada. Ameriški časnik »Business Week« piše v svoji zadnji številki, da so doslej od 600.000 ponujenih vstopnic tujim deželam prodali le 400.000, kar je razmeroma skromno. Pa tudi v Ameriki sami še vedno ponujajo 30 odstotkov vstopnic v času, ko bi morale biti skorajda že razprodane. Zato zdaj razne agencije s tesnobo pričakujejo 2. junij, ko bo zapadel zadnji rok, ko bi se SZ morda še lahko premislila. Če se ne bo, potem bodo olimpijski dobički vsekakor precej skromni. Festivalska lady Festival v Cannesu se bliža h koncu, a to nič ne moti francoske igralke Corinne Clery, ki je svoje že dosegla: izvolili so jo namreč za festivalsko lady--- (Telefoto AP) V Sudanu žagajo roke in noge tatovom KARTUM — V sudanskem glavnem mestu so dvema tatovoma, ki sta ukradla državi električne žice v vrednosti 100 milijonov lir, po širiatskem pravu, ki ga Ì® uvedel predsednik Nimeiri, odžagali desni roki in le^’ nogi. To je bila prva »križna« amputacija v tej deželi, odkar so septembra uvedli ta muslimanski zakon. Kazen so opravili javno v neki ječi, v bivši britanski trdnjavi nad Nilom. Amputacijo so opravili zdravniki, ki lx> jih v ta namen izšolali v Saudski Arabiji, kjer t0 kazen že vrsto let množično uporabljajo. Kaznjenca ^ omamili z narkozo in jima zavezali oči. Z zdravniškim1 instrumenti so jima zdravniki odžagali ude in ju nato premestili v bolnišnico. Vsa operacija je trajala kakin petnajst minut. To grozovito kazen je Nimeiri uvedel v Sudanu, čeprav živi tam tudi mnogo kristjanov. Ti so se začeli; seveda, taki sodni praksi upirati, zato so v državi uvedli izredno stanje s posebnimi sodišči. Eno izmed teh Je tudi izreklo to sodbo. MIKI MUSTERCudeŽlli Otok (15.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika GLI3,TAUOLE !NEUÀ1 ŠOtNIU LK.T0V 31 POMOLIM POD NOS IN... JE3WATA, NI VIDEU NAVDUŠENA !.. ^ ^ š ZVITOREPEC JE MED TIM TtfiENUO ifPO PUMC^ UM TEM DIvilAMDM.BaDO V5A1 ENKRAT... * sp 'fdH.si Voda v New Orleansu gre slabo v promet... NEW YORK — Z oglušujočim tuljenjem ladijskih siren z Misisipija, zv°' njenjem zvonov mestnih cerkev in z velikim ognjemetom so v New Orleans» odprli svetovno razstavo 84. Poleg ZDA sodeluje na njej še 25 držav, katerimi je tudi Kitajska. , Po svečanih govorih in petju črnskih duhovnih pesmi je razstavo °dPr ameriški minister za trgovino Malcolm Oldridge. Predsednik Reagan je reč v zadnjem trenutku sporočil, da zaradi prezaposlenosti ne more priti v New Orleans. Tema te razstave je »Sveža voda je vir življenja«. To ima še poseben pomen glede na to, da je razstava na obali Misisipija, ki je, kot večina velikih rek na svetu, zelo podvržen posledicam industrijskih izplak, ki s iztekajo vanj. čeprav so priprave na to razstavo trajale kar deset let in so zanjo poti0.' šili 350 milijonov dolarjev, ni bilo prav do zadnjega trenutka gotovo, če 1 bodo odprli pravočasno. Tako je moralo več tisoč delavcev delati noč in dan do zadnjega trenutka, da so pravočasno končali vsa dela. Uspelo jim je celo odstraniti vS ■ smeti in odpadke, ki so ostali po gradbenih delih. Ni jim pa uspelo dokonča dveh mednarodnih paviljonov in pa treh največjih zabavnih objektov in s tudi v največjem objektu Louisiane odpovedale hladilne naprave. : Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa so bili prvi obiskovalci navduši nad razstavo, zlasti nad »potovanjem« z enotirno železnico, ki vozi po r°~' stavnem prostoru. Del proge pelje na veliki vešini tudi preko Misisipi?' Organizatorje pa tarejo trenutno drugačne skrbi. Ena od teh je: oli, razstavo obiskalo v naslednjih šestih mesecih pet milijonov oseb, kolP0 jih je potrebno, da bi se jim vsa stvar izplačala in bi dobili povrnjena žena sredstva. Prodaja vstopnic gre namreč dokaj slabo v promet. Nekatere potnišk in turistične agencije so za ta in prihodnji mesec že odpovedale več izlvt°v.j Organizatorji so se znašli v težkem položaju, ko zdaj ne morejo plačen8.; uslužbencem niti nadurnega dela, ki je neobhodno potrebno, da bi dokonča pravočasno vse kar je treba.