UDK 886.3.09 — 7"i9" 
Franc Zadraoec 
Fi lozofska faku l te ta , L j u b l j a n a 
SLOVENSKA SATIRA V DVAJSETEM STOLETJU* 
Sat i ra je zelo pogost izpovedni način v slovenskem slovstvu 20. stol. N a j v e č 
jo je ro jevala duhovna in mora lna zmeda meščanstva , ki si ni moglo us tvar i t i 
države. N j e n a g lavna tendenca je osvobojeni posameznik in na rod . Sp rva se je 
zač r t a l a v n a r o d n o imancn tne probleme, po prvi svetovni vojni pa n a p a d l a tudi 
evropski bu ržoazn i imperia l izem. Š tud i j a p r o u č u j e t r a jne j š e sa t i r i čne k a r a k t e r j e 
(tipe) in t eme ter sat i r ično p o d p r t e mite fo lk lorno hero jskega in k r ščansko na-
zorskega izvora. 
Sat i re is a very common means of expression in 20th cen tu ry Slovene lit-
e ra ture . I t was most ly produced b y the sp i r i tua l and mora l disorder of the 
bourgeoisie, who were unable to crea te their own state. T h e main t endency 
of bourgeois sa t i re is to crea te a l iberated individual and nat ion. At f i rs t it 
t r ea ted the p rob lems pecul ia r to the nat ion, and a fe r the Fi rs t Wor ld W a r it 
also a t t acked E u r o p e a n bourgeois imper ia l ism. This s tudy t rea ts the more 
p e r m a n e n t sat i r ical charac te r s (types), themes and my ths des t royed b y 
satire, which had or ig inated in folkloric, heroic a n d Chr is t ian ideology. 
Satira je zelo opazna sestavina slovenskega slovstva v prvi polovici 
dvajsetega stoletja. V kratki, bolj sintetični kot analitični razpravi 
seveda ni mogoče navajat i družbenih osnov in političnozgodovinskih 
nasprotij , ki jih satira teh desetletij odseva. Pregled glavnih tem, idejno-
vsebinskih jeder, nekaterih satiričnih simbolov in starih mitemov v novi 
vlogi pa bo nazorno razgrnil zgodovinsko ozadnje in pokazal stvarne 
motivacije satire. 
Satiriki so le k a j malega naravnost povedali, zakaj so pisali posmeh-
ljivo in kakšen je bil namen njihovega porogljivega ali pa vedrega 
smeha. Ivan Cankar pa je namen svoje satirične komike neka jkra t opi-
sal in utemeljil. Izjave povedo, da ji je določil poseben pomen za cilje, 
o katerih je menil, da jim je literatura bila dolžna delati pot. Njegove 
utemeljitve bo potrebno navesti tudi zato. ker opozarjajo na izvir in 
glavno tematiko satiričnega pisanja te dobe. Posledice prve svetovne 
vojne so slovenski satiri dale sicer nove idejne motive, hkrati pa njene 
* Refera t zu VII. m e d n a r o d n i slavistični kongres v Varšavi 1973. 
tradicionalne téme po vojni niso ugasnile. Usoda Slovencev npr. je bila 
v na novo razpostavljeni igri evropskih imperialističnih držav le še 
ostreje zagledana. 
V teh desetletjih so satirično pisali Ivan Cankar , Dragotin Kette in 
Oton Župančič, Fran Milčinski, Vladimir Levstik in Ivan Pregelj, Srečko 
Kosovel, Bratko Kreft , Božo Vodušek, Ferdo Kozak in Ludvik Mrzel. 
Spisi drugih avtorjev ne spreminjajo podobe idejno satiričnega tipa 
in njegove vrednosti, zato lahko brez škode ostanejo zunaj tega pre-
gleda. 
I. 
I d e j n o v s e b i n s k i o k v i r n a p r e l o m u s t o l e t j a . Na 
prelomu stoletja je satira rasla predvsem iz prepr ičanja , da mora litera-
tura povečati kulturno, socialno in narodnopolitično zavest posameznika 
in narodne skupnosti. V pismu iz leta 1900 je Ivan Cankar (1876—1918) 
npr . takole opredelili nalogo literature: »Pri nas tam doli je potreba 
reformacije in revolucije v političnem, socialne?n, osem javnem življe-
nju, in tej reformaciji mora delati literatura pot. Vse je v blatu pr i nas 
doma. Tista stranka, ki se imenuje liberalna, je korumpirana do nohtov 
in nazadnjaška nič m a n j kot farška drhal. Klike v politiki in literaturi, 
Včasih me to ni skrbelo, ali danes Vam povem, da mi je zelo težko pri 
srcu, če pomislim, kakšna prihodnost se pripravl ja našemu kmečkemu 
narodu. Ta namreč gineva in izumira.«1 Odločitev, da bodi l i teratura 
bolj tendenčna, je satiri zagotovljalo odlično mesto med pisateljskimi na-
čini. Da bi morala prav satira postati odločno in odlično bojno sredstvo 
za personalizacijo posameznika, zlasti izobraženca, in narodne skup-
nosti, je videti iz več Cankarjevih miselnih motivov v prozah okrog leta 
1900. Kritični mislec je v njih opisal negativno perspektive, ki je Slo-
vencem pretila pod habsburško krono v desetletjih pred prvo svetovno 
vojno. Predvsem je osvetlil korenine negativne perspektive. 
Eden tedanjih njegovih epskih likov obljublja napisati takšno lite-
rarno delo, ki ga estetsko ne bo moč rubricirati po ustaljenih merilih. 
»Podobno bo kvečjemu tragediji, kajt i kdor piše problemsko zgodovino 
slovenskega naroda, takšno, ki ne mara za zunanjosti, ta »piše prva 
dejanja tragedije; glavni junak je pasivna natura, — pravijo, da take 
nature ne sodijo v tragedijo, toda estetiki so abotni l judje. Ekspozicija je 
tako jasna, in konflikt tako naraven, da je katastrofa neizogibna, če se 
1 Ivan C a n k a r , p ismo Zofki Kvedrovi , 8. m a j a 1900. P I C 1948, 11/362. 
bog ne usmili tega klavrnega jtmaka. To je okvir, je glavna poteza, ali 
glavna stvar ni. Mene zanima bolj ta del tragedije, ki se vrši ravno-
kar. Ta del je namreč humorističen intermezzo . . .«2 Лг drugem besedilu 
je dodal, da se »v vseli pojavili narodovega življenja vidi, da niso samo-
stojni, se vidi plaliost, ponižnost, nezaupnost v vsaki kretnji , v vsaki 
besedi. Y življenju skupnega naroda in ljudi, ki so ta n a r o d . . . Hlap-
čevstvo se jim pozna vsem na čelu, samozatajevanje je njih natura . . .«3 
Nato se je še enkrat vrnil k »pasivni naturi« ter ostro opisal njen izvor, 
sestavine in posledice. »Hudič« ga je prepričal, da ima pravico do živ-
l jenja samo tisti, »ki se zaveda te pravice in ki jo terja, če 11111 jo kra-
tijo«. Kdor pa se ponižuje, »bo še bolj ponižan. Da, pri jatel j , poznam 
cele narode, ki so taka gnusna golazen in ki bodo zaradi tega jutri ali 
pojutr išnjem strti s peto. Taki narodi kvečjemu tožijo, kvečjemu mole-
dujejo. jokajo in prosijo, a ne kriče nikoli in nikoli ne u d a r i j o . . . taki 
narodi se zavedajo svoje skromnosti, bojazljivosti in krščanske pohlev-
nosti in zato se sramujejo sami sebe: za ta juje jo se, tope se kakor brez-
nov sneg in izginili bodo. Krščanska skromnost jim koplje grob. Stvari, 
ki so drugod navadne kakor zrak, so jim ideali, utopije. Tebi se ne zdi 
nič nenavadnega, da nosiš čevlje in suknjo, beraču 11a cesti pa so čevlji 
ideal in mu je misel na gosposko suknjo smešna utopija. Tako se vedejo 
skromni, krščanski narodi, — gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, 
da jo strè s peto.«4 
Citati zgovorno potr jujejo, da se je Cankar zavedal osnov, zaradi 
katerih je glavni junak tragikomedična tekstna morala postata »pasivna 
natura« in zaka j je Slovenec moral igrati tragikomično zgodbo pasivnega 
junaka. Izkušnje so mu pravile, da sta pasivnost in hlapčevstvo pro-
dukta duhovne neurejenosti in državne odvisnosti. Programatik sloven-
skega modernega satiropisja je natančno vedel, da je imperialistična 
habsburška država zatirala slovensko narodno zavest. Kljub temu pa 
satiropisja ni usmerjal navzven, proti tej državi, in tudi sani je ta državni 
zvarek osmešil le v simbolični črtici Kostanj posebne sorte (1915). Satiro 
je hotel obdržati v domači snovi, morala je odkrivati zlo, ki ga je narod-
nopolitična odvisnost povzročala v slovenskem človeku. Marsikdo se je 
npr. odpovedal osvobodilnim idejam, se pohlapčil, postal narodno in 
socialno »zadovoljen«, čim je dosegel intelektualni poklic. Iz tega je sle-
dilo. da se je slovenski malomeščan manj potegoval za narodne pra-
2 Ivan C a n k a r Popotovanje Nikolaja Nikiča. 1900. 
4 Ivan C a n k a r . Profesor K osi mik. 1901. 
4 I van C a n k a r , Nezadovoljnost, 1901. 
vice, kot bi se moral. Na nekem mestu se je Cankar rezko vprašal, ali 
n a j kot izobraženec tudi sam leže »na gnilo posteljo« takšnega zado-
voljstva ter umira skupa j »z umirajočim narodom«.5 Posmehljivo vpra-
šanje pa ni bilo le kretnja zoper vdajo, ampak je pozivalo kulturnike 
k odločnejši dejavnosti. Videti je tudi, da je med duhovne ovire osvoboje-
vanja štel zlasti krščanstvo. Zdelo se mu je, da je oznanjalo lastnosti, ki 
so stopnjevale narodno nemoč: ponižnost, samozatajevanje, otroška 
»žlahtna srca« so posamezniku in narodu spodkopavale samozavest, 
vitalno moč in odpornost do imperialističnih sosedov. Med povzročitelje 
slovenske »pasivne nature« pa je prištel tudi »večnega filistra«, ta je še 
prav posebej razosebljal posameznika in slabil narodno skupnost. Na-
čelno ga je takole predstavil : » . . . i ska l i smo večnega filistra, ki nas je 
bil zastrupil s strupom večne laži in večne ponižnosti in večne neza-
upnosti . . . in našli smo ga v templju . . . To je bil tisti dvorni svetnik 
z dostojanstvenim, resnim obrazom: a oblečen je bil v popovsko haljo 
. . . Večni filister je stopil med nas, vkoval nam je roke ter nas pognal 
v blato nazaj , kakor čredo ovac.«® 
S tem je začrtal snovne in idejnovsebinske okvire za glavni sati-
rični tok. Identificiral je glavnega satiričnega junaka, strankarskega in 
cerkvenega prvaka, politično in cerkveno strukturo. Ob njega je lahko 
pristavil še uradnike, literate, časnikarje, učitelje, poklice, ki so hlap-
čevsko zapravljal i umsko moč. Njegov »hudič« se je česa gotovo naučil 
pri Friedrichu Nietzscheju. Toda konec devetdesetih let je Cankar 
spoznaval zlasti marksizem. Ta mu je dobro služil pri načrtovanju satire, 
ki sta jo narekovala čas in prostor. 
L i t e r a r n a s a t i r a . Če na j bi literatura morala reformirati vse 
javno življenje, potem je to n a j p r e j pomenilo, da je generacija novoro-
mantikov zadela na literaturo, ki reforme ni mogla izvesti. Hkrati pa je 
tudi pomenilo, da je literatura morala napravit i red na jp re j v sebi, se 
pravi, da je bilo potrebno natančno določiti, k a j je slovstvena umetnost 
in kaj smisel slovstvenega ustvar janja . O teh vprašanj ih so razmeroma 
veliko pisali, tudi v satirični obliki, Ivan Cankar , Drago t in- Kette in 
Oton Zupančič. V literarnih satirah so zavračali klasicistično poetiko 
pesmi in tragedije, omejevali navidezno prednost objektivistično reali-
stične poezije, smešili »pozitivne ideje« ter ideološki in moralistični kri-
terij. V literarnih satirah so največkrat hkrat i govorili o estetskih in 
5 Kot pod 3. 
0 Ivan C a n k a r , Spomladanska noč. 1901. 
nazorskih omejenostih slovstva, ki so ga šteli za stranski, blodni tok. Ker 
pa téma te razprave zahteva le razčlenitev njihove kritike zgrešenih 
ideološko-literarnih izhodišč, se bomo omejili le na to kritiko. 
Dragotin Kette (1876—1899) je v gazeli menda prvi posmehljivo za-
pisal. da ideološki š tudi j ne more roditi pesnika. Ko je spesnil ironični 
motiv »A poet naš, čuj, opeval bode socialno bedo: /Marksa, Engelsa, 
pritožbe na poslance —/ vse je preštudiral«,7 je z njim zadel dvoje: pri-
siljeni tematski objektivizem in posili nazorsko zavzetost, s katerima so 
pisci v vseh časih slabo nadomeščali prvinsko izkušnjo in čustveni pre-
tres, izpovedno neposrednost in neponovljiv oblikovalni dar. Ivan Cankar 
je smešil »srečne« pisce teologe, ker so že v mladosti našli dokončen sve-
tovni nazor in se prepričali , da je namen umetnosti »prikazovati ideje, 
ki so prvotno v bogu in ki se nam kažejo v božjem stvarstvu«.8 Oton 
Župančič (1878—1949) pa je tistemu delu katoliške publicistike, ki se je 
potegovala za nastop »pesnika — misleca«, upesnjevalca krščanske 
predstave sveta, med drugim odgovoril tudi v satiričnem epu." 
Tu je povedal, da je »modrijan suhoparnik« smešen, kadar hoče uka-
zovati umetniku, racionalist nemogoč, če hoče vladati domišljijsko 
ustvarjalnemu tipu. Ironiziral je tudi glavne besede neotomistične slov-
stvene publicistike: namen, moralo in srečo. Pesnik lahko ustvar ja le iz 
silovitega navdiha ali »iz viharja«, med ustvarjenim aktom se nima časa 
ukvarjat i »z nameni, moralo in srečo«. Nasilje vsakršnega racionalizma 
je še določneje napadel v Glosi (1915): 
Kuj modrost mi tvoja zvita, 
ku j mi ak t i p re ležani ! 
Bukev pruli nu j v sebi h ran i 
seme pesmi in razcvi ta? 
Ne nu tezu j nu kopitu, 
kur svobodno je brez meje, 
tvoje fo rme in ideje, 
o, kuko je vse to su bo, 
golo, p iškuvo in gluho — 
ptič na veji se ti smeje. 
I)a si je tu izposodil predvsem formalistično in ideološko kritiko, je 
pač dovolj razvidno. 
Celotno slovstveno revolucijo v novi romantiki, s tem pa tudi ob-
stoj napadalne umetnosti, ki n a j bi pomagala reformirati slovensko 
' Dragotin Kette, Res je pel. 1897. 
8 Ivan Cunkur , Almanahooci, 1901. 
8 O ton Zupančič , Jertilu, 1902—1927. 
družbo in narodnopoli t ični položaj, je na jbo l j oviralo moralistično in pe-
dagoško ut i l i tarno načelo. Ze skromni odmevi natural izma so na Sloven-
skem zadeli na ideološko skra jno reakcionaren odpor. Boj proti deka-
denci pa se je spremenil v boj proti subjekt ivnemu načelu umetniške 
produkci je . Subjekt ivizem n a j bi p r inaša l s seboj nemoralo in idejno 
tuje , slovenskemu l judstvu neustrezne primesi in ga ideološko spodko-
paval . Kdor ni maral pr iznavat i izključnosti prevladujočega krščan-
skega nazora, ali pa se je up i ra l surovostim, ki j ib je kopičila malo-
meščanska kapi ta l is t ična akumulaci ja , je veljal za narodnega sovražnika 
in tu jca . Take moralne očitke je pre jemal zlasti Ivan Cankar , vendar 
j ih je enako ostro tudi zavračal . 
Razumskega p rak t ika , ki je štel umetnika za »nepotrebnega člo-
veka«, je C a n k a r deloma kar ik i ra l v satir ičnih spisih10, še bolj pa v 
umir jeno polemični obliki večjih besedil, npr . v romanih Tujci (1902) 
in Križ na gori (1905). Zato p a so ga to l ikanj bolj razdražil i moralisti, 
n a j so bili pisatel j i ali ideologi. 
Da bi se maščeval za dekadenčni cikel pesmi Dunajski večeri (1897), 
ki j ih do 1899 ni mogel natisniti , se je p ikro pozabaval s slovenskimi pi-
satelji. Zbral jih je v narodno dvorano, oblekel v temne ha l je in črne 
kapuce, in takšni cvrejo pregrešne literate. Iz n j ih se vzdigne debe-
lušček in za program slovenskega pesnikovanja cit ira nedolžen motiv: 
»Colobček. čedna stvarica, / vsak l jubi te in rad ima«.11 C a n k a r se jc tu 
že poigral s kasnejšim šent f lor janskim modelom. Spokorniška ha l j a in 
kapuca iz krščanske nazorske s t rukture sta napovedala , da se je odločil 
p regan ja t i moralist ična zvi jačenja v l i teraturi , p rav tako pa tudi mora-
listično zaščito »nedolžnega« in »nezrelega« občinstva pred nepolepšano, 
kritično, svobodno umetniško besedo. 
Potem ko je krščansko moralistično načelo oviralo pisatel je vse de-
vetnajs to stoletje, je doseglo svoj brezglavi vrh konec stoletja, ko je l jub-
l janski škof ocenil Cankar j evo pesniško zbirko Erotika (1899) za pohujš -
ljivo in dal pokupi t i celotno naklado. C a n k a r je to oceno poravnal s ta-
kole odločitvijo: »V afer i moje Erotike imamo spet ekla tanten dokaz, 
kako gnile so naše l i terarne in polit ične razmere. Vse-je že prepojeno 
s klerikalizinom; ,Narod" si ne u p a črhnit i besedice o ,Nj. Prezvišenosti ' . 
V svoji p r ihodnj i knjigi posvetim brezobzirno v to smradlj ivo noč.«12 
Sledilo je več spisov, v kater ih je drzno razkrival »smradljivo noč« ali 
10 Ivan Cankar , Nenavaden pojav, 1899. 
11 Ivan Canka r , Čisto navadna, znana stvar. 1897. 
12 Ivan Canka r , pismo Etbinu Kristanu, 13. apr i la 1899. P I C 11/299. 
»dolino šentflorjansko«, kakor je poimenoval tisti negativni simbol, 
s katerim je med drugim določil tudi razdaljo med umetnikovo moralo 
in navidezno moralo liberalnega in klerikalnega maloineščanstva. Ze 
leta 1900 je napovedal komedijo »Moralni ljudje«,15 a je ni napisal. Naj-
trši udarec je za neka j let odložil. Ko pa so se moralistični ugovori že 
dovolj nakopičili, je z dvema satiričnima simboloma, z »dolino šentflor-
jansko« in s »Krpanovo kobilo« branil umetnost s sredstvi, kot še nihče 
v zgodovini slovenske literature. 
»Moralno spotakljivost« je kritiki vrnil npr. tako, da je med svoje 
epske amoralne tipe14 uvrstil tudi duhovnika, ki mu zatajeni otrok ne-
pričakovano razdre moralno vzvišenost in duševno udobje in ga požene 
v blaznost.15 S psihološko grotesko ka jpada ni maral iztržiti političnega 
dobička, kot liberalni pisatelji s pikantnimi feljtoni iz duhovniškega živ-
ljenja, ampak le satirično opozoriti na pristranost in hinavščino morali-
stično zvišene slovstvene kritike. 
Umetnika in meščanske moraliste pa je soočil v farsi Pohujšanje 
o dolini šentflorjanski (1908). K a j je vsebina negativnega simbola »do-
lina šentflorjanska«? Predvsem je to kul turna in nravstvena pokvar-
jenost maloineščanstva, ki mu je bolj ugajala folklorizirana, lahkotna in 
tudi čutno zabavna umetnost »Krpanove kobile«, kakor pa kritična 
umetnost, ki bi pretresala njegovo vest. Predstavnik oblasti in zaščitnik 
krščanske morale zgoščeno karikira kritično umetnost z besedami: 
»Umetnost je zakrpana suknja nečistosti in drugih nadlog« (I/l). Zaniče-
vanje resnične umetnosti Cankar deloma poravnava z duhovitimi alo-
rizmi, npr. »O domovina, ti si kakor vlačuga: Kdor te ljubi, ga zasme-
huješ« (II/l). še bolj pa se maščuje tako. da s Šentflorjanca sname 
krinko: krščanski krepostnik je v resnici le patetični svetohlinec, into-
nacija besed in kretenj ga razodeva, da je križanec janzenistične vzgoje 
in spolne sle. Cankar se je pozabaval s »častivrednim«, a seksualno 
zmedenim meščanom, ki hinavci moralo, v resnici pa je surov prevarant. 
Njegov namen ni bil s krvavo ironijo« rešiti meščana iz potuhnjene 
zapredenosti v lepi moralni videz in ga napravit i značajnega. Brez oko-
lišenja in totalno ga je osmešil zato, da bi pokazal, kako razdvojeni, zna-
čajsko pokvarjeni tip nima pravice obsojati deziluzionistične umetnosti. 
Farsa je pokazala, da nemoralen ni umetnik oziroma umetnost, ampak 
njen malomeščanski konsument. 
13 Ivan C a n k a r , p ismo F r a n u G o v e k a r j u , 31. dec. 1900. P I C 1/216. 
14 Ivan C a n k a r , Zgodbe iz doline šenlflorjanske, 1908. 
15 Ivan C a n k a r , Polikarp, 1905. 
Po tej farsi je hotel še stopnjevati satiro o čednosti, vendar tako, da 
bi spet problematiziral čednost slovenskega pisatelja. Ta in oni je nam-
reč ob »Pohujšanju« presenečen razpravl ja l o moralnem padcu in vulga-
rizaeiji umetnosti. Cankar ja je prešinila ideja za farso »Žalostni konec 
umetnosti«, v kateri bi simbol za umetnost, Jacinto, prodal »za trideset 
srebrnikov«. Uprizoriti se je namenjal groteskni semenj, na katerem bi 
spravil na gledališki oder »vse slovenske umetnike z njih umetnostjo 
vred«. »To bo farsa v treh aktih ter s prologom in epilogom. Y prologu 
bom Jacinto preoblekel v spokorniško haljo, v farsi jo bodo umetniki 
prodajal i , v epilogu se bo pa videlo, da niso nič opravili. Scena: muzej 
l jubljanski, umetniška galerija; na stenah ne vise umotvori, temveč 
umetniki; nastopim jaz, v livreji služabnika ter razlagam slavnemu ob-
činstvu zasluge in življenje obešencev. ,Tako. cenjeno občinstvo, sva si 
povedala, kar sva si mislila povedati. Klanjam se!' ie Videti je, da bi 
motiv iz črtice Čisto navadna, znana stvar iz leta 1897 dobil v tej farsi 
stopnjevano groteskno dopolnilo, zaokrožila bi se antimoralistična sati-
rična tematika, ki je v Cankar ju vzkalila, ko so mu zavrnili Dunajske 
večere. Vendar groteske o umetnikih ni napisal. Vse desetletje pa je za-
smehoval časnikarja in literata, kadar sta se odločila biti ideološki in 
stilni okrasek političnih in cerkvenih prvakov in prikrivati njihova hu-
dodelstva na ljudski račun. Že leta 1901 je zapisal miselni obrazec, 
s katerim se utemeljujejo hlapčevski literati: »Resnico je treba spošto-
vati v teoriji, — za prakso nima nobene vrednosti. Prvo je. da človek 
živi, — če živi s pomočjo laži in resnice, je naposled vseeno.«17 
Ta aforizem pa je vseboval tudi že umetnikov socialni položaj v ma-
lomeščanskem okolju. Cankar je veliko pisal o tem položaju, tudi na sa-
tiričen način. I udi ta besedila kažejo, da niti šcntflorjanee niti razumski 
prakt ik nista cenila umetnika in sta z zaničevanjem ogrožala umetni-
kovo gmotno varnost ter zniževala zahtevnost, raven umetniškega ustvar-
« 
janja . Nevzdržen umetnikov socialni položaj je nakratko in natančno 
povzel tudi Oton Zupančič z groteskno podobo, kako slikar vizionarno 
sega po diamantih, iz žepa pa potegne »govno«: 
Zdaj s pest jo zagrabi polno 
tu demantov, tam cekinov, 
teci, revež, pred družino: 
»Zenka, deca, glejte!« — Ino — 
sežeš v žep, v njem samo govno.18 
1,1 Ivan Cankar , Glose k >Zgodbam iz doline šentflorjunske«, 1908. L jub-
l janski zvon 1926. 
17 Ivan Canka r . Zu narodov blagor, 1901 (1/12). 
18 Oton Zupančič, V album, s l ikar ju Ilinkii Smrekar ju — če bi ga imel, 
ka jpa . 1908. 
Socialno ogroženi umetnik pa seveda ni mogel zatajevati , ka j se je 
dogajalo v družbi, v narodni skupnosti, katere organski del je bil. Če se 
je ožja literarnoestetska satira potegovala za svoboden pesniški izraz, 
za subjektivno vsebino in obliko, je socialni problem terjal od umetnika, 
da natančno premisli namen in učinek svojega dela. Zato je del literar-
nega satiropisja poudar ja l umetnikovo zgodovinsko odgovornost in mu 
odpiral tudi žgoče satirične téme. Novoromantična literarna satira je 
jasno povedala, da slovstvo nesvobodnega naroda ne more biti idilična 
dekoracija in suženjsko početje, ampak mora sodelovati pri osebnem in 
narodnem osvobajanju. Kolikor pa je ta satira smešila načela, ki naspro-
tujejo svobodnemu us tvar jan ju in umetnika uklepajo v moralno, na-
zorsko in estetsko normo, je presegala slovensko kulturno problematiko 
in imela tudi mednarodno vrednost. 
S a t i r a o m e š č a n s k e m n a r o d n e m h e r o j u . Satirično pi-
sanje, ki je podajalo umetnikov socialni položaj sredi socialno slabo zdi-
ferencirane družbe, je Cankar leta 1908 motiviral tudi takole: »Resnični 
umetnik stoji zmerom v nasprotju in boju s svojo družbo, s svojim naro-
dom in s svojo dobo. Jaz trdim, da drugače ni u m e t n i k . . . Kdor se prila-
godi, ni bil nikoli umetnik . . . Kdor je priznan, ni umetnik.« Dodal je še 
tole osebno izjavo: »Ko bi jaz tako noro ne bil zateleban v Slovenijo in slo-
veščino, bi mi nikoli ne prišlo na misel pisati s a t i r e . . . Toda žalost je, 
da človek ne more pokazati svoje ljubezni drugače nego z zasmehom in 
s hudo besedo.«1' Prva misel pove splošno resnico, da nastanejo nepre-
mostljiva nasprotja med družbo in umetnikom, kadar se ji ta noče pri-
lagoditi. Iz tega nasprotja dobiva satirična tema umetnik in družba tudi 
zmerom novo snov. Izjava pa pove, da Cankar satire ni mogel omejiti le 
na vprašanje umetnik in družba, saj je bil enako, če ne še bolj občutljiv 
za vprašanje, kako so javni delavci ravnali z njegovima idealoma »Slo-
venijo in slovenščino«. 
Tu pa je na jp re j zadel na poseben tip, ki so ga t eda j opisovali tudi 
drugi: na rodoljuba. Medtem ko so ga nekateri zavoljo liejslovanskega 
navdušenja idealizirali, je kritični Cankar odkril, da zasluži predvsem 
satirično upodabljanje, toliko bolj, ker je bilo rodoljubje slovenskih libe-
ralcev in klerikalcev hudo problematično. 
Ze v devetdesetih letih je uporabljal termine »elitna družba«, »blago-
rodje«, »visokorodnost«, »dostojanstvenik«, »zaslužni mož« ali pa sre-
čeval poslanca, ki ni imel političnega prepr ičanja in znanja in le iz 
Kot pod 16. 
»svete navdušenosti« žrtvoval moč za »blagor domovine«.20 Jezila ga je 
burkaška , k rčmarska »patriotična navdušenost (fej!) in globoka l jubezen 
(barab) do .preprostega' naroda«.21 Ta vsebina se mu je strnila v satirični 
simbol »za občni blagor« in dobila še višjo obliko v simbolu »za narodov 
blagor«. Okrog leta 1900 se je že porogljivo in samozavestno poigraval 
z državnimi in cerkvenimi avtoritetami,2 2 ki so ogrožale obstoj Slovenije 
in slovenščine. Natural is t ični pisatel j in njegov potuhnjeni p r i j a te l j 
F ran Govekar je t e d a j že tožaril in spletkari l , da je C a n k a r brezzna-
čajen, saj so mu »prijatel jstvo, narod, domovina pojmi, ki izzivajo le sa-
tiro in posmeh«.23 Toda C a n k a r ni n a p a d a l rodoljuba nasploh, a m p a k 
puhlo, izvotleno, zmaličeno vsebino tega po jma; smešil ni dejanske 
vrednote, a m p a k tiste nosilce, ki so vrednoto popačili . 
Kako je slovenski liberalizem, desetletja nosilec narodnoosvobodilne 
ideje, izpraznil rodoljubje, kako je delo za narod omejil na zasebno ko-
rist, pojem narod pa docela odtrgal od l judstva, je Canka r poskušal 
pokazat i v satirični komedij i Za narodoo blagor (1901). Sam jo je ime-
noval tudi »burleska«24 in ne brez podlage. V n je j namreč rodoljuba 
posmehljivo kar ik i ra , ga odločno zaničuje in z negativno podobo napo-
veduje njegov p ropad . Rodol jub igra navzven narodnega heroja, obenem 
p a zasmehuje vsak polit ični program in narod, ka j t i on sam je program 
in narod. Enačba ima obliko: meščanski narodni j unak = program = 
= narod. C a n k a r sramoti meščansko f razo o narodu, meščansko »he-
rojsko« življenje, biča tip, ki vse vzvišeno in heroično zmaliči in podredi 
lastnemu cilju. Pred gledalca postavi sliko samodržca, ki ods t ran ju je 
moralne in polit ične vrednote, ki pa ga zgodovinsko doga jan je razkr inka 
kot s lepar ja in slabiča in obsodi na p ropad . Tisto duševnost, ki je sprem-
ljala meščanskega narodnega heroja in rojevala kult osebnosti, pa je 
C a n k a r predstavi l v dialogu dveh elitnikov takole: 
t 
Grozd: Milostiva. jaz vam nič ne z a u p a m . . . Danes so bili pri meni l jud je , 
ki ste j ih še vče ra j držali na konopcu! 
G r u d n o v k a : Ali, gospod doktor, kako govorite? Jut r i bodo tisti l jud je spet 
pri meni, če zap iha veter le nekoliko na mojo s t ran. Prišli so k vam, ker so se 
zmotili. Ti l j ud j e bi bili dober barometer , ko bi ne bili tako neumni. (1 V/21 ) 
20 Ivan C a n k a r : Laorin, 1897. Nerazumljivi ljudje. 1897, Prijatelj Peler, 
1898, Njegova visokorodnost v Beli vasi, 1898, O človeku, ki je izgubil prepri-
čanje. 1899. Poglavje o bradavici. 1899. 
21 Ivan Cankar , pismo Karlu C a n k a r j u , 24. nov. 1899. P I C 1/88. 
22 Ivan Canka r , pismo Zofki Kvedrovi, 18. marca 1900. P1C 11/559. Ivan 
Canka r , Knjiga zu lahkomiselne ljudi, L j u b l j a n a 1901. 
23 Kran Govekar , p ismo Vladimir ju Leven, 24. avgusta 1899. Ivan Cankar , 
Zbrano delo VI 11/264, L jub l j ana 1968. 
24 Kot pod 22. 
Taka oportunist ična plast je podpi ra la neznačajne »voditelje«, oproščala 
njihovo politično in gospodarsko hudodelstvo in z baročno patet ičnim 
stilom zakrivala individualist ično bistvo gesla »za narodov blagor«. 
Canka r je burlesko sprva naslavl ja l s sintagnio »za občni blagor«. 
Beseda »obči« pa je bila premalo natančna, sa j že spopad med ideološko 
enakima pa r tne r j ema v komedij i pove, da meščanski individualizem iz-
k l juču je posameznikov boj za obči blagor. Nosilca »blagra« je moral zato 
postaviti na tisto raven, k je r se tudi buržoazni individualist vsa j navidez 
lahko poteguje za občost: na narodno raven. Ko p a mu je določil takšno 
vlogo, je meščanskega »heroja« strmo ponižal, z razdal jo med idealom 
in prostaškim borcem za ideal pa tudi močno povečal satirično komiko. 
V drami Kralj na Betajnooi (1902) je nazorneje izdelal lik meščan-
skega narodnega heroja, sa j ga je tokrat individualiziral . Burlesko je 
dopolnil tako, da je dramat ično zresnil tisto vsebino, ki jo je v pismu 
Zofki Kvedrovi (1900) označil kot zagon liberalizma in kler ikal izma za 
oblast nad »narodom proletarcem«. Komedija je idejno in t ipizacijsko 
postavila problem »narodovega blagra«, d rama razredno in individuali-
zirano. Komedija je osebe osmešila, preden so prišle do cilja, v drami je 
zlagano načelo »biti dobrotnik vsega naroda« zmagalo nad plemenitim 
junakom, nasilje nad vizijo o pravični družbi. V komedij i je Canka r 
osmešil navideznega heroja, v drami je lahko osmešil le meščansko 
pravo, ki nasi lnika zaščiti kot človeka, ki mu je hudodelstvo v n a p r e j 
odpuščeno. Puščica p a je zadela tudi Cerkev, ki hudodelcu odpušča za-
voljo mater ialnih koristi. Načelo »za narodov blagor« se v drami uresni-
čuje z na jbo l j surovimi sredstvi: kot nasilno polaščanje tu jega dela in 
umor ideološkega nasprotnika in še kot prostaška delitev cerkvene in 
posvetne oblasti po načelu »vi duše, jaz telesa«. 
C a n k a r je meščanskega narodnega heroja napada l potemtakem zato, 
ker je z izumetničeno patr iot ično frazo oviral naraven l judski odpor 
prot i tu js tvu , p a tudi zato, ker je pod krinko zavzetosti »za narodov 
blagor« potekala surova bi tka malomeščanske kapi tal is t ične akumula-
cije. Junak Cankar j eve politične satire je bil po temtakem narodno in 
razredno nemoralen in nevaren tip. Zato se je še večkrat vrnil k njemu.2 5 
S a t i r a o h l a p c u . »Hlapec« je večsmeren satirični junak Cankar -
jeve pr ipovedne proze in dramat ike . Zelo zgodaj ga je odkril v uradniški 
25 Ivan C a n k a r , Iz življenja odličnega rodoljuba, 1901; Anastasius von 
Schimitz, 1905 in drugo. 
strukturi. Zdelo se mu je, da je avstrijska birokracija človeka zmaličila 
v bitje z dvema obrazoma, v snoba, ki razoseblja nižjega uradnika, sebe 
pa pred višjim. Sprva se je zabaval nad smešno pohlevnostjo in hkrat-
nim medsebojnim sovraštvom, ki je označevalo ta sloj.26 Uradnika je sa-
tirično povečal deloma z estetskega stališča. Menil je namreč, da so 
»uradniški obrazi najsposobnejši za modele«, saj so »že v življenju ka-
meniti spomeniki«,27 ki izvabljajo posmeh. Pobuda pa je bila manj 
estetska kot vsebinska. У uradniku je našel pravzor lagodnosti, mlač-
nosti in filistroznosti, uradnik je priznaval dogmatičnega duha, bežal 
pred novimi idejami in vprašanji,2 8 se topo vdajal sili. hkrat i pa se 
vedel kot edini »potrebni« in vsemogočni član države. Cankar je tipično, 
neosebno zavest polakiranega modela sovražil, sa j so njegove lastnosti 
hromile tako posameznika kot narodno skupnost. 
Na drugi tip hlapca je opozoril v komediji Z a narodov blagor in ga 
povzel v dialogu med Grudnovko in Grozdom. Literati in časnikarji , 
nazorski vetrogončiči životarijo pri oblastnikovem omizju, javnost pa 
varajo z baročnim poveličevanjem »dobrotnikat oziroma političnega 
»kralja«. Toda že v satirični romanci Sultanove sandale (1896) je opisal 
tip jeguljastega hlapca, ki enako časti kralja kot njegove sandale. I a 
tip hlapca je dobil ostro umetniško podobo v satirični drami Hlapci 
(1909). V n je j je Cankar do dna izdelal formulo za »hlapca«: njegovo 
bistvo je opustošeni karakter . Hlapec je tu na jpre j učitelj, tisti izobra-
ženec, ki je moral poniževalno vlogo odigrati v več Cankarjevih spisih.2 ' 
Učitelj je dosleden hlapec, pokloni se vsaki vladajoči ideologiji. Nezna-
čajnega učitelja je Cankar bičal najbrž tudi zato. ker je bil pisateljev 
tekmec, namreč enako odgovoren za narodovo prihodnost kot pisatelj 
sam. V tej satirični drami pa hlapec ni le učitelj, ampak tudi ljudstvo, 
ki priznava cerkveno avtoriteto. Ta avtoriteta je iz ljudi skovala dvo-
lične hlapce, saj načeloma vzgaja in odobrava hlapčervske značaje. Cerk-
veni predstavnik zahteva od edinega upornega učitelja, n a j prizna žup-
nikovo oblast, ne mara pa se vmešavati v njegovo privatno miselnost. 
»Prepričanje, naziranje, mišljenje, vera in kolikor je še teh besed — ne 
vprašam vas zanje. Kajt i ena beseda je, ki je živa in.vsem razumljiva: 
oblast. Pokôri se. ne up i r a j se, je poglavitna zapoved: vse drugo je pri-
vesek in olepšava. Kdor se ravna po tej zapovedi, mu bodo grehi odpu-
20 Ivan C a n k a r , Njegova visokorodnost v Beli vasi. 1898. 
" Ivan C a n k a r , Gospod daokur se je zamislil, 1897. 
M Kot pod 10. 
** Ivan C a n k a r , Martin Kačur, 1906. — Zgodbe iz doline šentflorjanske, 1908. 
— Pohujšanje o dolini šentflorjanski, 190N. 
ščeni; kdor jo prelomi, bo smrti deležen.« (III. akt) Preds tavnik ecclesiae 
militans s tem uzakoni dvoličnika, razdvojenost na misel in dejanje , 
zavest in objektivno bit, na resničnost in videz. Iz tega spoznanja je 
C a n k a r bruhni l oster idejni motiv, ki uč inkuje tudi kot spoznavna ka-
tarza o duhovnem in zgodovinskem položaju nekega naroda. Ko l judstvo 
namreč zadirčno in topoumno, nazorsko zagrizeno odklan ja upornikovo 
prosvetljensko, demokratično misel, ga ta zavrne z izjavo: »Hlapci! Za 
hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, us tvar jeni za h lapčevanje! Gospodar 
se menja , bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skriv-
Ijen, biča va jen in željan!« (IV. akt) Po »krvavi ironiji« in katarzični 
moči se s tem motivom u jemata »dolina šentf lor janska« kot simbol 
nravno pokvar jene meščanske srenje in roman »o žalostni simboliki slo-
venskega veseljaštva in slovenskega življenja« Kurent (1909), v katerem 
Canka r s pomočjo norčavega boga iz l judske pr ipovedke odkriva tra-
gično podobo naroda, ki ga je gospodarska zaostalost in državna odvis-
nost vrgla v malodušje in prisilila v množično izseljevanje. 
Med prvo svetovno vojno je Canka r leta 1917 razmitiziral legendarno 
močnega junaka iz l judske pr ipovedke Peter Klepec. Z n j im je končal 
krog paradoksov tako, da se oseba zata j i in radovoljno hlapčuje.3 0 Tako 
tudi njegova zadn ja satirična zgodba po t r ju je , da je ironijo, porog, pa-
radoks in kar ika turo , a nič m a n j tudi grotesko uporab l ja l kot psihološka 
in stilna sredstva v boju za zgodovinsko poosebitev Slovenca. 
Y Cankar jev i satiri p rev laduje jo torej tr i je t ipi : hinavski krepostnik, 
meščanski narodni heroj in hlapec. Vsi so razdvojenci, junak i videza in 
resničnosti, gospodarj i in sužnji hkrat i . Ti tipi narodu niso zagotavljali 
dobre prihodnosti , zato jih je C a n k a r bičal. V prvo vrsto dvoličnežev je 
postavil poli t ika, duhovnika, učitel ja, l i terata in časnikar ja , nižjo vrsto 
»elitne družbe« pa zas topajo državni uradniki in izvrševalci oblasti. 
Nekateri kritiki so Cankar j ev i satiri odrekali , da je umetniška in 
vsebinsko utemeljena. Estetski ugovori so merili zlasti na njegovo sati-
rično dramatiko. Trdili so, da Canka r preveč kar iki ra in pre t i rava , da je 
zato živl jenjska slika satir nenaravna.3 1 V pesniško šolo satire bi moral 
ali k Marcu Twainu , »ali pa, če že hoče biti zagrizeno sarkastičen, 
k Swiftu«.32 C a n k a r ne zna povezovati de jan j , nima pravega dramskega 
30 Ivan C a n k a r , Peter Klepec, 1917. 
31 Evgen Lampe , loan Cankar, 'Аа narodov blagor. DS 1901. 
T- Fran Terseglav, Pohujšanje o dolini šentflorjunski I. Cankarja, Slovenec, 
23. XII . 1907. 
11 — Slavistična revija 
zapleta, zato tudi vsebina ni jasna, pa tudi sicer pretirava.33 Cankar ne 
zna komponirati, njegova satira nima osrednje črte, motivov ne zbira 
jasno okrog takšne črte. »Pohujšanje« je po literarni plati komaj pri-
merno za kabaret , saj se je satira tu sprevrgla v »karikirano karikaturo« 
in je le še »bolna slika nezdrave fantazije«.34 Še trši so bili vsebinski ugo-
vori. Cankar jeva komedija ne pozna ideala,35 drugod bi »vdrli na oder 
in vse doli pometali, igralce z avtorjem vred«, je zapisal recenzent mne-
nje občutljivejših gledalcev.36 Cankar je duhovitež, »žongler. ki se vedno 
norčuje iz publike«. Njegova ironija in sarkazem izhajata iz »kulta 
lastne osebe«. Vsebinsko »strelja vedno preko tarče«. Njegova satira le 
podira, nič pa ne gradi, »Pohujšanje« pa niti »ni več satira, ampak su-
rovo p l juvanje v obraz vsemu, kar je slovenskega«.37 Skratka, po mnenju 
mnogih kritikov Cankar jev satirični bič ni udar ja l po slovenskih, am-
pak po izmišljenih ali vsaj tuj ih pojavih. Le malokdo je priznal, da je 
bila njegova satira »pereča« in nujna , in spoznal, da je ta pisatelj »več 
storil za prebujo narodne vesti nego celo pokolenje rodoljubnih pi-
sarjev«.38 Tudi Vladimir Levstik je navdušeno zapisal, da je »Cankar 
podal v ,Pohujšanju ' chef d'oevre« in da je »ustvaril umotvor«.39 Levstik 
pa je bil tisti potencialni satirik, ki se je dosti naučil prav pri Cankar-
jevi satiri in pri groteski Fjodora Dostojevskega. 
S a t i r a o p a p a g a j s t v u i n » n a m i z n i i d e j i « . Pisec ta-
kih domoljubnih pesnitev kot sta Z vlakom in Duma (1908), Oton Zu-
pančič, ni mogel molčati o rodoljubih. Z zbadljivimi motivi je nazorno 
dopolnjeval in razširjal tisto njihovo protinarodno resničnost, ki jo jc 
satirično premišljeval Ivan Cankar . V strukturi odnosov je zavračal 
tiste, ki so pačili nravno podobo posameznika, posredno pa podobo slo-
venstva. Tudi njemu je izkušnja pokazala, da so na Slovenskem preveč 
uspevale svečane besede »papagajev« in lakajev, ki' so služili vodilnim 
in lažnivim rodoljubom. Tako imenovano »boginjo svobode«, mit enega 
dela izobražencev in literature, je bila le še »smešna krinka, opičji 
obraz«,40 načelo resnično svobodne osebnosti in demokratična misel stil 
33 F ran Zbašnik, Slovensko gledališče. LZ 1908. 
34 Adolf Robida. Slovenska satira. Cas 1914. 
35 Josip Tominšek, Cankar in njegova dramatika. Slovenec 1902/03. 
30 Josip Wester, loan Cankar. Pohujšanje o dolini šentflorjanški, Slovenski 
narod. 23. XII. 1907. 
37 Kot (jod 34. 
38 Ivan Merhar, Krpanova kobila, LZ 1907. 
30 Vladimir Levstik, Ivan Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanški, LZ 
1908. 
se končavala v votlem, patetičnem geslarstvu. Kako je malomeščanska 
struktura upogibala človeka, ki je hotel služiti resnici, kako se je boho-
tilo duševno hlapčevstvo in kako je človek moral igrati potuhnjenca 
sredi malomeščanskega svetohlinstva, je z duhovito porogljivostjo opisal 
v Veseli pomladni epistoli l e t a 1906: 
. . . če svoja pota greš 
in podlost svetolilinko 
pod šaro srečaš krinko, 
spoštlj ivo snemi klobuk pred njo, 
če hočeš, da ti dobro bo. 
Od kvedra do kučme, od kučme n a z a j 
smo narodni vsi; če te veseli, 
pa pridi , oglej si naš d i rendaj . 
Veselo: pust, čas maškarad . 
У domoljubno temo je zapisal še en epigram, in narodne besednike 
osmešil z junakom iz ljudske pripovedke: 
»Ali se še šopiri jo srake po zemlji slovenski?« 
praša l je D u h -— Matjaž . — »Še!« — pa zadremal je spet. 
Duh — Matjaž 
Župančič je torej pri t r jeval Cankar ju , da je malomeščanska družba 
uzakonila dvoličnost, da je bilo javno življenje zakrinkana igra videza 
in resničnosti, »rodoljubje« čisti patos brez vsebine, se pravi brez tvorne 
ideje. 
У satiričnem epu Jerala (1902—1927) je poskušal komično izobliko-
vati predvsem materialistično obsedenost in njen vpliv na človekovo 
javno vedenje, na oblikovanje odnosa do takšnih vrednot, kot so domo-
vina, umetnost in do podobnih. Junak Jerala priznava le »namizno 
idejo«, prezira pa politiko, umetnost, duševne napetosti mladine in na-
rodno problematiko. Razraste se v satirični simbol umske in čustvene 
praznote, lenobe in uživaškega u tap l j an ja v gmotnih dobrinah. Ker 
Jerala ni enkraten, temveč tipičen pojav, ker je prispodoba maloine-
ščanstva, so posledice zatajevanega duha, svobode in idej porazne: v Slo-
veniji prevladuje »filozofija« malodušja. brezciljnosti in nihilizma (»vse 
skupa j je nič«). Naj t rša pesnikova obtožba se ujema s Cankarjevim 
motivom o hrbtu, ki je vajen biča. Ci lasi se: »Bič je iztepel modrost«. 
Zupančič »biča« zgodovinsko sicer ni do k ra ja ovsebinil, je pa o na-
rodni odvisnosti dovolj povedal z motivom: »drugod zda j plavži gore, 
hrumijo turbine«. 
Ali pa je ep Jerala zrasel le zaradi pesnikovega veselja, užitka nad 
posebnim požeruškim »modelom«? Je bil njegov namen pisati smešne 
prizore iz njegovega »življenja«, zabavati, gojiti veselo čustvo? Mu je 
šlo za čustveno zabavno igro, ki se ne mara obremeniti, omejiti s kakšno 
idejo, n a j m a n j pa želi služiti višjemu cilju? Igra torej, čista, vesela igra 
in razbrzdano »pustovanje« zaradi pustovanja samega? 
Že dejstvo, da je satirično idejo oblikoval petindvajset let, onemo-
goča vsako lahkotno, zgolj vitalistično in veseljaško pojmovanje satirične 
teme in dokazuje voljo, ki je zelo kritično vrednotila neko negativno 
vsebino v času in prostoru. Pesnik se je kritično posmehnil skledolizni-
štvu in hlapčevstvu, predvsem pa malodušni, kapitulantski miselnosti, 
da sme posameznik nemočnega, odvisnega naroda oboževati le še gmotni 
materializem ali »namizno idejo«. 
S a t i r a p r i C a n k a r j e v i h i n Z u p a n č i č e v i h s o d o b -
n i k i h . Satirično pisanje Frana Milčinskega, Vladimirja Levstika in 
Ivana Preglja se tematsko deloma ujema s tematiko novoromantikov, od 
njihovega pa se loči stilno. Milčinski je pisal namreč šibko varianto 
slovenskega naturalizma, Levstik se je upr l simbolizmu in poskušal 
združiti naturalizem in lastnosti ruskega psiliološkega romana. Kolikor 
je Levstik satirično opisoval psihološke motive, je podobno kot Cankar 
v satiro včrtal tudi prvine grotesknega. Ivan Pregelj pa je pisal pred-
vsem psihološko satirično grotesko in na naturalistično zasnovo cepil 
prvine simbolizma in ekspresionizma. Tudi v tematiki je ubral svojo 
pot. 
Humoreske in groteske Frana Milčinskega (1876—1932) kažejo, da se 
je ta pisatel j rad posmejal človekovi naravi, ko ta neolikano in robato 
podira dogovore kulturnega občevanja ali pa se z navihano, tudi hinav-
sko besedo in kretnjo spakuje okolju. Ustavljal se je pri smešnih, a tudi 
pr i surovih, gnusno odbijajočih pojavih. Njegovi liki so tudi hudobni, 
sebični, hinavski v zasebni in javni igri, značajsko z^maličeni. 11 umoma 
komika se v njegovi prozi uravnoveša s satirično posmehljivostjo in kri-
tiko. ob humorni podobi ponesrečene človeške narave živi osramočena 
podoba politika in literata, dveh igralcev, ki si lastita oblast nad javnim 
dogajanjem. 
Rodoljubje je tudi Milčinski razumel kot neizčrpno snov za satiro. 
Formalizacija te snovi pa se zlasti po stilu in izboru junakov loči od 
Cankarjeve. Rodoljuba si je Milčinski izbral med malomeščansko mno-
žico, zaradi česar je strukturo prizorov in jezik oseb lahko spustil do 
krepke nazornosti in naturalistične rezkosti. Osebe se napihujejo s klet-
vicami, parad i ra jo na pijanskih veselicah, zvišeno domoljubno idejo 
ponižajo s prostaško govorico. Rodoljubje se pri Milčinskem tolikanj 
p osnov i in vulgarizira, da narodnoobrainbno misel zastopa le še pi jan-
ska druščina v gostilniškem veseljačenju; velika ideja je zdrknila na 
tako nizko stopnjo, da »rodoljub« iz starejše generacije več ne prenese 
»obmejnega golaža z narodnim kolkom«.40 
V povesti Mulioborci (1912) je malomeščanstvo predstavil kot Swift 
v Liliputu (Milčinski uporabi ime Swiftove dežele). Liliputanci Milčin-
skega so zabiti, sebični, zavistno tekmujejo za nesmiselne in škodljive 
ustanove, in ker so sovražno sprti, ne dosežejo nič pomembnega, Mulio-
borci zmaličijo vsako višjo idejo. У letu marčne revolucije so kot naj-
večji dogodek zabeležili pojav, da je »krava vrgla teleta s tremi gla-
vami«. Milčinski ni bil revolucionar, zato kontrast med prostaškim do-
godkom in veliko idejo poudar ja le skrajno zaostalost v mišljenju okolja, 
ki je predmet satire. Uspeli paradoksalnega boja za sodnijo, ki bi omo-
gočala več tožarjenja, je poštni nabiralnik, ki jim ga izbojuje poslanec 
»od naklonjene vlade, ki je baš spet potrebovala slovenske glasove«. 
Slovenski Liliput obrača vrednote potemtakem v surova nasprotja . 
Dodatni pouk satire: Slovenec biva zmaličeno, zato je drobiž tuje vlade. 
Kulturno stopnjo trškega malomeščanstva slika Milčinski z izborom vul-
garnih besed. Njegovi osmešeni narobekultiviranci uporabl ja jo za noge 
»bedresa«. prstom rečejo »parklji«, lasem »griva« in dekletu »zijalo«. 
Označuje jih tudi z vsakdanjim pogovornim stavkom, ki ga krotovi-
čijo psovke in kletvice: »prokleti lump je«, »kar zapiši tistega falota«, 
»vrag ju raz t rgaj na drobne kose«. 
Milčinski je pisal tudi literarno satiro, v tedanjem slovstvu ga je dra-
žilo dvoje. Cankarjevo literarno »vino« je parodiral s cvetoberom izra-
zov, s katerimi je ta zadeval domovino in rodoljube, ta pa njega: 
(Cankar) »Falot, k a j me polivaš z gnojnico, lažnivec, poštenjakar, po-
balin, prvak, rodoljub, pijanec, župan, šleva . . .« (Rodoljub:) »Farizej, 
vlačuga, brezdomovinec, konkuren t . . . « Zameril je tudi Cankarjevemu 
samopoveličevanju: »Poljubi šoln, drhal! Pi j moje vino! . . . Jaz sam sem 
lep, jaz sam sem blag med n j imi . . . « 4 1 Zavrnil pa je omejene nazore 
o naturalizmu oziroma kritike o »pregrešnosti ženskega akta«, torej 
članke proti nagoti v slikarstvu in pripovedni prozi, ki so jih katoliški 
publicisti objavljali zlasti po letu 1910.42 
40. F ran Milčinski, Upokojeni rodoljub, Mulioborci 1912. 
41 F r a n Milčinski, V deželni vinski kleti, 1912 — Zadnj i s tavek govori Ja -
cintu umetniku Pe t ru : »Ti sam si lep, ti sam si blag med njimi!« v Pohujšanju 
v dolini šentflorjanski, 111/9. 
42 F ran Milčinski, Pomladanske muhe, 1912. 
Vladimir Levstik, (1886—1957) je v skladu s svojimi estetskimi izho-
dišči na jp re j v ljubezenski noveli parodiral sentimentalno in napol 
pravljično ljubezensko prozo nove romantike (tudi Cankar jev koncept 
hrepenenjsko eteričnega dekleta kot epskega lika) in še tip proze, ki je 
ljubezen opisovala kot divjo romantično moč, namesto da bi prikazovala 
tragiko resničnega erosa.43 Rodoljuba pa je Cankar ju pomagal smešiti 
s psihološko, napol groteskno satiro. Novelski junak nenadoma začuti, 
da je grbast, nakar se mu patološki občutek razraste v mučno, fiksno 
idejo. Umišljeni grbec postane cinik in sadist, Levstik pa ga izenači 
s slovenskim rodoljubom, ki ga že ime in priimek izdajata za rene-
gata.44 
Leta 1920 je objavil »satiričen roman« Višnjeva repatica, 1924. »indi-
jansko povest« Rdeči volk in Minehaha, leta 1926 pa groteskno novelo 
OblodoDci. Kot liberalec in nacionalist si je v romanu privoščil tudi 
socialista. Ze v romanu Blagorodje doktor Ambrož Čander (1909) je 
posmehljivo omenil »blagovest svetega Marksa in njegovih prerokov«. 
V Višnjevi repatici pa profesor klasičnih jezikov, izobraženec »demokrat-
skega in socialističnega prepričanja« nenadoma sramoti socializem in 
slovenski narod, se zahlapči tujcu, ker si od njega obeta družbeni 
vzpon, nakar tujec zmagoslavno ugotovi, da so vsi liberalci, klerikalci 
in socialisti »naprodaj za denar«. Levstik se roga iz izobraženca, ker se 
predaja korupciji , se narodno za ta ju je in tudi telesno razprodaja (ženski 
lik). Profesor in drugi »očetje domovine« delajo »za narodov blagor« 
(po Cankar ju) , z »moralo na žep«. Izobraženec se pril izuje političnemu 
gospodarju in (kot pri Cankar ju) vidi »v ponižnem zasluževanju člove-
ške milosti najgloblji smisel življenja«. Slovenski izobraženec je posebna 
tvorba avstroogrske oblasti: osramočenega in ogoljufanega se čuti, ker 
ni aristokratskega rodu; pr ipravl jen je zataji t i narodnost in prevzeti 
tuje ime in priimek. Ponižuje ga slovenščina, ker je »širov in napol bar-
barski žargon«, skratka, zelo je prizadet, da pr ipada narodu, ki nima 
»pokazati ničesar velikega in svetovnega«. Tragikomični izobraženec bi 
bil rad neka j drugega kot je, in je zato kar napre j duševna spaka in 
hlapec. 
Satirična zgodba doseže vrh, ko profesor spozna, da se je smešno 
poniževal pred — lastnim sinom. Kajt i oboževani »grof« in mednarodni 
slepar, ki mu je obljubljal izposlovati povišanje vsaj v baronski stan, 
je namreč njegov sin. Ker pa sin potegne v izdajalsko igro slovenski ka-
43 Vladimir Levstik, Histerija o kugi, 1907. 
44 Vladimir Levstik, Rikard Malloprou, 1909. 
pitalistični vršiček sploh, dobi ta poteza tudi simbolični pomen. Ko 
malomeščanski anarhist razkrinka moralno in politično pokvarjenost 
grabežljivega in slavohlepnega vršička, tragikomična igra podaja hkrat i 
tudi globinsko sliko tega, kako hlapčevsko se je slovenska buržoazija 
bila pr ipravl jena vesti pred tujo aristokracijo in državo, podaja sliko 
hlapca, ki je bil v svoji pogoltnosti in žeji po oblasti pr ipravl jen služiti 
tujcu. 
Je bila zgodba o slovenskem duhovnem bastardu in narodnem samo-
zatajevalcu leta 1920 še objektivna podoba nekega pojava, ali pa le še 
epigonstvo iz Cankarjeve satirične tematike? Narodni samozatajevalec 
je spadal vsekakor tudi k tradiciji. Vendar ga je Levstik lahko povzel 
v tragikomično figuro predvsem zato, ker je še dejansko živel. Odločitev 
pa, da je naprodajnika, hinavskega moralista in narodnega samozataje-
valca našel ravno med socialisti, gre najbrž deloma na račun Besov, 
ki jih je prevedel 1919. leta, deloma pa odseva Levstika nacionalista, ki 
ni verjel, da bi ravno socialistična ideologija z Leninovo tezo o samo-
odločbi narodov lahko k d a j razrešila slovensko narodno vprašanje. 
Dodati pa je treba, da idejni vrh satire vendarle pokaže, da je Levstik 
manj napadal morebitno omahljivost slovenskih socialistov, kakor pa 
omahljivost slovenskega razumnika in kapitalista. Narodno zavest je 
postavil nad tedanjo socialistično »evropsko idejo« (V. L), pod satiri-
kovim bičem se je zvijala duša zlaganega rodoljuba, pisateljev krohot 
je veljal narodnemu samozatajevalcu. 
Pripovedno shemo za ta roman je Levstik vzel tudi iz komediogra-
fije, iz Gogoljevega Revizorja in Cankarjeve komedije Za narodov 
blagor (nanjo jo izrecno veže tudi satirični simbol »za narodov blagor«, 
ki ga v romanu uporablja). Razrešitev »revizorskega zapleta« spominja 
tudi na satirični simbol »šentllorjanske doline«. Levstikov »grof« ali 
»revizor« odčara nravno in narodno ohlapnost z metodo: je — kar ni, 
zaničljivo komično razmeji videz in resničnost. 
Y satirični slog je uvedel nekaj novosti, v roman je npr. vgradil 
zgodbo in stil klerikalnega pikantnega feljtona. Kot Milčinski je tudi 
Levstik uporabljal prostaški jezik in baročni stavek iz žurnalistike, ki je 
olepševala izbruhe plehkega rodoljubja. Reproduciral je prostaško be-
sedo in nabreklo frazo izobraženca in ga s tem ponižal in razvrednotil. 
Posmehljiva razdalja med nizkim izrazom in igrano kultiviranostjo je 
del satirične tehnike, in v n j e j je toliko kritično posmehljivega kot 
v naporih osmešenih »junakov«, da bi se odrešili narodnega porekla, 
se »očistili« in mogli postati pohlevni pripadniki tuje kulture. 
Kasneje se je Levstik pokesal, da je za kameleonsko osebo izbral 
ravno profesor ja , na jb rž po Cankar j evem zgledu, ki je bičal učitelja. 
V Oblodoocih je profesor kval i te tnejša oseba, duhovni delavec, ki zbeži 
pred kričečimi, v požeruštvo pogreznjenimi rodoljubi v samoto, naka r ga 
»rodoljubne dame« proglasijo za čudaka in ga nadlegujejo tako dolgo, 
da znori. Naspro t je med us tvar ja lcem za narod in med veseliščnim 
rodoljubom je t u k a j izoblikoval groteskno. Nato je njegova satirična 
volja zdrkni la od glavne temat ike na s transki tir. V noveli Rdeči DO/A: 
in Mineliaha se je posmejal emancipi ranki , ki zagovar ja misel f ranco-
skega romanopisca Renéja Lydiauda , na j se dekle spolno nasiti, p reden 
se poroči (roman Le droit de oiore), nato pa iz spolne sebičnosti hčerki 
prepreči že prvo doživetje. Profesor nastopa t u k a j kot pr id igar vzdrž-
nosti. Nič čudnega, če se je Levstikovo satiropisje t u k a j končalo. 
Satira Ivana Pregl ja (1883—1960) je s topnjevala tisti del neposredne 
slovstvene tradici je , ki je ironično trgal maske s pokvar jen ih značajev 
in razpuščenih nagonov. Groteskna enodejanka Vest (1917) je po tema-
tiki objekt ivna, vendar je zunan ja tema bolj osnova in povod za to, da 
avtor razklene zmaličeno duševnost tistega, ki povzroča in omogoča 
groteskno vsebino objekt ivne teme. V t e j enodejanki je napade l film-
sko plažo, ki lahko zabava robatega kmetavsa, puber te tnega d i jaka , 
prostaškega vojaka in služkinjo, torej nekakšno l judsko obrobje, pred-
vsem pa bančnega d i rektor ja ali moralnega hudodelca, ki gmotno pod-
p i ra takšno filmsko produkci jo , ki r azp ihu je nizke nagone in moralno 
zas t rup l ja naivne l judi . Pregel j je detektivsko razburl j ivi , draži j i vo 
burkaški , otročje idilični in veseljaško prostaški motiv soočil z ustrez-
nim tipom gledalca. Po njegovem predpisu poteka kont ras t i ran je avto-
matskih točk in gledalcev v mejah razposajenosti , čutne vzburjenosti , 
psovk in slabih, kmetavzarskih dovtipov. RazpoložeAje je takšno, da 
totalno zniža pojem kul ture , vabi v čutno površnost, krohot p a tudi v su-
rovo tragiko. Detekt ivska f i lmska zgodba se pokr iva s psihološko zgodbo 
moralnega hudodelca. Med prizori ga obiskuje personif ic irana »vest« in 
inu dokazuje , da je vsebina njegove duše »glad po blagu- in ženi, nasladi 
in svobodi«, zaradi česar zasluži umret i banalno, kot »umirajo zločinci, 
izdajniki , Judeži«. O b zadn jem fi lmskem motivu se ustreli. Po tendenci 
ta satira presega narodne meje, v imenu domačijske kul ture je Pregel j 
napade l zabavno plažo velemesta. Natural is t ične prizore in ekspresio-
45 P r i m e r j a j : France Koblar , Opombe k peti knjigi Pregljevega Izbranega 
dela, Ce l je 1966, str. 332—335. 
nistično tehniko dvojnika je združil v sicer učinkovit smeh, ki pa 
vendarle ni čist. Groteska se namreč ne končuje brez kazni in poučne 
poante. 
Kako človeška kreatura pohlepno, nasilno in tudi pod krinko verno-
sti razlašča drugega, kako zmaliči tudi religijo — po Preglju središče 
človeka —, je opisal v groteskni enodejanki Berači (1917). Y n j e j navi-
dezni vernik zavida, sovraži, hinavci, se ponareja za en sam cilj: za 
dobiček. Surovi razmah te strasti je Pregelj omejil sicer na berače ob 
romarski cerkvi, vendar je pomen »berača«, predvsem pa zmaličene 
grabežljivosti mnogo širši. Po simbolistično ekspresionistični tehniki 
pošlje med suroveže Kristusa, ki pa ne more ublažiti moralne zmaliče-
nosti. »Berači« bi utegnili biti groteskni simbol meščanske družbe kot 
celote, sa j so predvsem njen socialni proizvod. 
Za grotesko je uporabil tudi motiv o pogrebu pesnika Franceta Pre-
šerna. V enodejanki V Emavs (1926) si junak v krčmi ne more odpustiti, 
ker se je potuhnil, ko se je pesnik hotel obesiti. Zdaj se mu v prividu 
pesnik prikaže, odpusti in n a n j preloži svoj glavni bivanjski motiv 
»trpi brez miru«. Etično stisko spremljajo motivi, ki se med seboj gro-
teskno bi jejo: tu erotična popevka, tam slovesna mrtvaška pesem, pa 
tudi besede pogrebnih duhovnikov ne zvenijo kot psalm, ampak »kot 
groba vsakdanjost kupčijskih pogovorov na tržni dan«. 
Pregljeva satirična groteska je potemtakem obrnjena navznoter, 
v človeka, in razklepa njegovo moralno negotovost, dvoličnost in nagon-
sko zmaličenost. 
P o l i t i č n a s a t i r a p o p r v i s v e t o v n i v o j n i . Po prvi 
svetovni vojni je slovenska satira dobila nekaj novih potez. Levstik 
je po tradiciji iz nove romantike bičal sicer še narodnega samozataje-
valca, vendar je ta tema v povojnih razmerah postajala nekoliko pre-
ozka. Ko je imperialistična diplomacija od Slovenije odtrgala tretjino 
ozemlja, obenem pa skovala »Društvo narodov«, ki n a j bi jamčilo polno-
pravnost tudi narodnim manjšinam, je slovensko satirično slovstvo 
dobilo novo dimenzijo. Hinavsko politično moralo evropske imperiali-
stične buržoazije si je izbral za satirični predmet zlasti Srečko Kosovel 
(1904—1926), čigar rojstni Kras je skupa j z drugimi deli slovenskega 
Primorja začel v prvi polovici dvajsetih let dušiti italijanski fašizem. 
Ndtranje jugoslovanske odnose je diktirala velikosrbska buržoazija, 
nanjo pa so se vezali ali z njo polemizirali slovenski in hrvatski buržo-
azni politiki. Notranje napetosti in navzkrižja so še naprej neugodno 
oblikovale Slovenca, posebno uradnika in izobraženca, zaradi česar sta 
satirikom pomenila hvaležno snov še v tridesetih letih. 
Če je v ekspresionistični pesmi izražal tesnobne vizije o katastro-
falnem koncu evropske buržoazne civilizacije in kulture ter uničenje 
»lepe duše«, si je Kosovel za polemični spopad z buržoazijo izdelal 
samosvojo, konstruktivistično izrazno in oblikovno tehniko. Odpovedal 
se je enotnosti lirskega motiva in kultiviranemu jeziku, torej tradicio-
nalni strukturi lirske pesmi. Zamenjal jo je s kopičenjem heterogenih 
motivov in z rezko, tudi bulvarsko surovo besedo. Z novo tehniko je 
želel pokazati, kako je človek izpostavljen civilizacijskemu kaosu, buržo-
aznemu individualizmu in diktatu brezumnih predmetov, sprtih poli-
tičnih ideologij, skratka, z na jbol j vsakdanjimi in najbol j oddaljenimi 
motivi, ki brezumno trčijo drug na drugega in se združujejo л- nekakšne, 
že kar nadrealistične stvore je opisal položaj človeka, ki se je kot pre-
strašeni tujec znašel v igri nepreglednih, a usodno učinkujočih pojavov 
in stvari, sredi nekega podivjanega mehanizma. 
Prva tarča jedkega posmeha je bil formalistični vrh te zmaličene 
meščanske strukture, »Društvo narodov« v Ženevi, z njim pa tedaj 
aktualna lniržoazna ideja: nacionalizem. У več pesmih je ponavljal 
oba motiva, seveda v negativni tezi: »Nacionalizem je laž. /Društvo 
narodov laž.« (Kaj se vznemirjate). Zdaj je za »Društvo« uporabil po-
dobo »Neron v rdečem krvniškem plašču«, drugič ga je imenoval za 
»imaginarno človečansko društvo« in »društvo različnih čednosti« (Can-
karjeva sintagma. — Pred kapitulacijami), t ret j ič ga je soočil s Kri-
stusom (Ej, liej). Tudi v pesmih Depresija, Evropa umira in Destruk-
cija se je ironično vračal k »Društvu«, kakor da ni našel dovolj zanič-
Ijive besede, s katero bi totalno razvrednotil formalistično strukturo 
buržoazne »pravičnosti«. < 
Druga satirična tema ima ime »Evropa« in je dolgotrajna tarča nje-
govega nezaupanja , poroga in negacije. S prešernostjo in grenkobo se 
smeje »norcem« in strelja nanje »od s t rupa in sovraštva, prezira in 
smeha« (Hudič, bi rekel). Evropski parlamenti in katedrale so laž, 
»Evropa laže« kot celota (Destrukcije), »Evropa norišnica./ Evropa 
blaznica« (Ljudje brez src), »Evropa stopa v grob« (Ljubljana spi), 
»Evropi p r iha ja ura smrti./ Mazilite jo s H2SO4« (Kons: Z). Pesnik 
zamerja Evropi in Ameriki, du sovražita in preganjata nove znustvene 
in politične ideje, ker napovedujejo konec meščanske varnosti in samo-
zadovoljnosti: 
Boston obsoja Einsteina. 
Einstein je prepovedan. 
Relativiteta nevarna? 
У Berlinu zap i ra jo 
k i t a j ske študente. 
Ki ta jsk i š tudenti nevarni? 
Drugi politično geografski pojem, ki ga je ogovarjal s satiričnimi 
sredstvi, je bil Balkan, z njim pa policijska država Jugoslavija. Ta je po 
zgledu evropske buržoazije dušila nove ideje z žandarmerijo. Ostro je 
komentiral malovredne jugoslovanske politike, se rogal iz detektivov-
lilapcev, iz kral ja , ki ne misli in ne ravna svobodno in zato ni k ra l j 
(Žandarji, Detektiv št. 16). Ironiziral je SUS, ker je kar napre j menja-
vala vlade in gojila fraj tarski in ovaduški teror (Razočaranja) ter raz-
galjeval cenzuro in absolutizem (Kons X), ki preganjata vsakogar, kdor 
je resnično velika osebnost: 
Veliki l j ud j e živijo 
po svoje duše zakonih. 
Ma jhn i po pa ragra f ih , 
p. X: 14 dni v zapor, 
p . Y: Na vislice, 
p. Z: X pregnanstvo. 
21 let sem bil zaprt , 
10 let na vislicah. 
Kons 4 
Absolutistična država se boji »rdeče večerne zarje« (Smeh kralja Dade), 
ker ji asociira proletarsko revolucijo. 
Veselo je komentiral tudi politične afere v absolutistični državi. Zdaj 
gre v Canosso slovenski politik, drugič hrvatski, zgodi pa se tudi, da 
»Lord Radič«, torej navidezni kmetsko-demokratski politik prodaja 
klobuke, kar pa je ka jpada boljše, kot če bi prodajal ljudi (Lord 
Radič). Sicer pa je proda jan je vidna lastnost jugoslovanske pol iti ke 
(Krvaveči vrelec), zaradi česar jc pesnikova »balkanska sestra«, Jugo-
slavija, v resnici »mrtva, mrtva«. Pa tudi »Balkanska federacija« je 
mrtvorojenček. Pesnik je zato pozival, na j Jugoslavija ne životari kot 
dvojnik, marveč n a j se odloči za južni ali za severni, za nazadnjaški ali 
revolucionarni ideološki pol: »Grška je bela. /Rusija rdeča./ No. naprej!« 
(Ej, Hej). 
Ožjo satirično tematiko predstavljata v njegovih konstrukcijah Slo-
venija in Ljubl jana. Pesnik se spopada s slovenskim tujinskim kom-
pleksom, zaradi katerega Slovenec manj živi »svojo resnico« kot modno 
bulji v zahodno Evropo (Francijo, Nemčijo, Italijo), hkrati pa ga plašijo 
veliki dogodki in ideje. Temu kompleksu je vrgel rokavico odločnega 
humanista in vitalista: »Kaj moda, k a j evropejstvo j in človečanstvo, 
BITI.« (Tujina in mi). Jezilo ga je, da Ljubl jana »spi«, ko v »rdečem 
kaosu (revoluciji) pr ihaja novo človečanstvo«, ko Evropo pretresajo revo-
lucionarne ideje, v provinci prestrašenih in narodno omahljivih bitij pa 
vlada kavarniški dolgčas. Najostrejši udarec si je privoščil s podobo 
o slanikih, ki jih v zaplankani provinci vprašuje jo po političnem pre-
pričanju tako dolgo, da se usmradijo (Slaniki). Slovenec si je potem-
takem zaslužil oznako Ikarus brez cilja (kons IKARUS), njegov rodov-
nik pa pesniku še pove, da je vseskoz tudi suženj, hlapec in ponižnik: 
»Janez Ponižni, Strahopetni« (Rodovnik). Za ?Kons I« si je rezerviral 
tole t rpko spoznanje o Sloveniji: 
Statika žalosti: melanholija. 
Dežela. 
Svetovni dogodki in 
REVOLUCIJE 
KRALJI 
UMETNIKI. 
Tu pa le slamnate strehe. 
Po cesti žvižga nekdo 
žalostni marš. 
Marš, človek, iz dežele krivice! 
Debelo sonce se izprehaja 
kakor debela mesarica 
po vasi. 
To sonce je žalostno. 
Kosovel je meščanskega človeka kritično osvetlil tudi v njegovi mate-
rialni sli, kako hlepi po »zlatem dolarju«, revolucionarnega pa v njegovi 
omejenosti, da socializira le »zlato produkcijo«. Bankir ja si je privoščil 
tako. da »znori« (Nad norišnico). Zlato je izenačil z gnojem (Kotiš 5) in 
proglasil za negativen simbol buržoazne družbe. In buržoazija, ki si je 
za simbol izbrala zlato, obstaja iz samih moralno protislovnih teženj, 
kot dvojni obraz: »Ob 8. uri p redavanje /o človeških idealih./ Listi pri-
našajo slike / bolgarskih obešenccv« (Pesem št. X). Za »potuhnjene tipe 
v zlatih kožuhih« jc izbiral negativne oznake, porogljivo pa jih strašil 
s svojo eksistenco, jih bodel »vsak dan v rdeči prapor ovit«, torej z raz-
burljivo, revolucionarno kritiko (Potuhnjeni tipi). 
Pesniki nove romantike, zlasti Oton Zupančič, so mestu (urbs) pripi-
sali pomembno vlogo pri napredku. Kosovel pa je v duhu ekspresio-
nizma in s konstrukiivistično tehniko mesto pokazal kot stvor, ki zasluži 
posmeh, saj čezmerno akumulira denar, koti protičloveške moči, pro-
staške življenjske in pogovorne oblike, razkraja čustva, ustavlja misel, 
duši notranjega, pozitivnega človeka (tudi z moderno tehniko): 
Avtomobil i 4 km, misli 1 k m 
s t r eml j en j e 100 m. 
P o k r a j i n a buda los t i : tepec buli , 
osel k r a l j u j e , poet j a v k a 
po mesečini. — Joj , imate kl is t i r? — 
Halo! F iz ika ! To ni Balkan. 
Befel za ž a j f o . . . 
Napis nad mestom 
Mesto je tudi kraj , kjer živijo dogmatiki, doktrinarji , »bledi otroci 
razuma«, a brez srca in čustva (O dogmatiki). Človek z »dogmatičniini 
coklami« pač ne more videti, da je »trava v soncu vsa rdeča« (Jesenska 
pokrajina), je torej zaprt za lepoto, za umetnost — pa tudi za rehuma-
nizacijo človeka in družbe. 
Več njegovih pesemskih in publicističnih motivov potr juje , da je 
ugodno ocenjeval rusko proletarsko revolucijo in družbeno prevratu i štvo 
sploh. Toda to še ne pomeni, da je socialistično misel oziroma njeno 
tedanjo prakso sprejemal nekritično. Idejo je priznal za humano, praksa 
pa jo je po njegovem uresničevala preveč mehanično, zunajčloveško. 
Zunanja menjava proizvodnih odnosov ni v enaki meri spreminjala tudi 
človekove notranjosti. Nedaleč od verza »v srcu l judi so zlati dolarji« 
je zapisal verza: 
Social izaci ja zlate p rodukc i je . 
Konec razvoja . 
Konec, o človek! 
Socializacija produkcije mu še zdaleč ni pomenila, da je revolucionar že 
dosegel najvišj i cilj. Za Kosovela je bil cilj humani človek. 
V konstruktivističnih pesmih je osmešil celo vrsto človekovih funk-
cij buržoazne dobe: detektiva, žandarja , kral ja , bankir ja , dogmatika, 
meščanskega politika in imperialističnega diplomata. Pred ironijo pa 
je ves čas skrbno čuval svoj najvišji pojem: človeka. Satirične kon-
strukcije je pisal v obrambo človeka sploh, še posebej slovenskega pred 
policijskimi in imperialističnimi metodami buržoazije. Njegova satira 
potemtakem ni vesela igra razposajenega mladega pesnika, ampak 
zavestna akcija humanističnega revolucionarja, ki je tako kot Ivan Can-
kar hotel, naj literatura dela pot v prihodnost oziroma, po Kosovelu, 
pot do »človeka z zlatim srcem«. Toda učinek njegovih satiričnih pesmi 
je ostal t eda j neizrabljen4 6 (Kosovel je umrl 1. 1926). 
Leta 1935 je nastala komedija Kreature. Bratko Kref t (1905) je v n j e j 
do k ra j a razvil ovaduha, torej nov značajski t ip slovenske satire. Odkr i l 
ga je v u radn iku in izobražencu s svobodnim poklicem, oživil pa ga je 
tako. da mora ovaditi revolucionarnega domoljuba, bojevnika za jugo-
slovansko idejo leta 1914. po izbruhu prve svetovne vojne. Da bi za 
širok in t ra jen posmeh in za zaničevanje ovaduha dobil kar na jbo l j 
čist akci jski prostor, je uporniški domoljub v vseh bistvenih prizorih 
in prevojih komedijske fabule navzoč le kot nevidni medij , kot »vest«, 
ki osebe pr is i l juje , da si snemajo krinke, n jemu pa ni treba odigrati 
vloge moralnega pr id igar ja , ki bi satiričnost le omejila. Znača j ova-
duških k rea tu r dovolj odkr i je že advokat Kostanjšek, sa j zavzema 
ospredje dvoličnega ovaduškega t ipa. »Pred tremi meseci« je bil še na-
rodni radikalist in liberalec, zda j p a od vojne bogati, p r igo l jufan i dobi-
ček opravičuje z »občnimi, narodnimi cilji« in ostro obsoja sina, ker 
se je pr idruži l srbskim prostovoljcem. Bojevnika za narodno svobodo 
ovadi, igro dvoličneža pa nada l ju j e tako, da ga pred sodiščem po služ-
beni dolžnosti zagovarja . Svoje narodno izdajstvo opravičuje z »držav-
l jansko dolžnostjo«. Drug pr imer je bivši socialni demokrat , ki se zlomi 
ob cesarjevi sliki: iz žalosti za pad l im sinom jo vrže skozi okno, nato 
pa pres t rašen zaprosi kreature , n a j ga nihče ne ovadi. Skra tka , osebe 
se zadirčno ponižuje jo in kar n a p r e j de f in i ra jo svojo dvoličnost: »Nisi 
to. kar se delaš in kažeš . . . Bog je hotel ustvari t i človeka, zdrsnil mu je 
iz rok in se spremenil v kreaturo. Sicer pa, sa j nas sploh ni! . . . M a n j š i 
smo, kot nič . . . « (namreč kot narod) Uradnik i in izobraženci državno 
nesvobodnega naroda nas topa jo torej kot zmaličeni, surovi, izdajalski 
in prestrašeni pohlapčenci . Medsebojna porogljivost in žbadan je zaradi 
nezakonskega očetovstva, nekakšen šentf lor janški kompleks zato nji-
hove sramote in smcšnosti p r a v nič ne poveča in je v komedij i skora j 
odveč. Kref t bije človeka, ki ga je tu jec zdresiral v »dobrega vojaka in 
uradnika«, da je navzven poškrobl jeno olikan, navznoten pa prostaški 
individualist , predvsem pa narodno nezaneslj iv. Takšen bi n a j sloven-
ski u radnik bil očitno tudi leta 1955, poniglavec na j bi tokrat h lap-
čeval velikosrbski hegemoniji, hkra t i pa še zmerom mežikal podrti ob-
donavski monarhi j i . Ko jokavi »pesnik in novinar«, ki se posmehuje 
411 Kot celota so kons t ruk t iv i s t i čne pesmi prv ič ob jav l j ene v kn j ig i : Srečko 
Kosovel, Integrali. Uredil in r a z p r a v o »Konstrukt ivizein in Srečko Kosovel« 
napisa l Anton Ocv i rk . L j u b l j a n a 1967. 
tudi iz sebe. ponovi vzklik eksekutiranega češkega vojaka iz leti 1914: 
»Živela svoboda, smrt t iranom!«, je to namreč razumeti tudi kot Kref tov 
vzklik in protest prot i jugoslovanski monarhistični d ikta tur i . 
Če so nekater i biblijski stavčni motivi (o grešništvu in odpuščanju) , 
zlasti o genezi, vrsti in splošnosti smešne »kreature« zapisani v duhu 
Canka r j eve tradici je, je Kref t dal hlapcu nov odtenek. Ta odtenek 
se pokaže zlasti v skupinskem hlapčevskem pozdravu. Končni prizor 
prvega ak ta Hlapcev, v katerem se poraženi liberalci molče sklonijo 
pred zmagovitim župnikom, Kre f t v zadnjem prizoru Kreatur uredi 
tako. da se slovenski uradniki in izobraženci pr ipognejo pred tu jedržav-
nini preiskovalnim policistom. Malomeščanskega izobraženca je Kref t 
pomakni l iz s t ruk ture ideologija — hlapec v s t rukturo država — hlapec. 
Komedijska satira je v tridesetih letih potemtakem morala celo stop-
njevat i bolečo témo o razdvojenem hlapcu. 
II . 
S a t i r a i n r e l i g i o z n i , f o l k l o r n o h e r o j s k i i n 
u m e t n o s t n i m i t . Mitološki in folklorni junaki so v satiropisju 
doživeli z d a j bolj drugič m a n j ostro razvrednotenje, ali pa so dobili 
nove, sodobnim idejam pri lagojene vloge. Uporabl ja l i so jih zlasti Ivan 
Canka r , Srečko Kosovel, Ferdo Kozak in Božo Vodušek. 
C a n k a r je v pesmi V bogatih kočijah se vozijo (1902) provociral 
krščanskega boga in mu očital, da n a g r a j u j e družbene lopove, banki r je , 
tatove, prešuštnike, bogokletnike in podobne nemoralne tipe, pesnika 
pa pušča v revščini, čeprav ga tudi on za t a ju j e in je nemoralen. Ker 
igra krščanski mit dvojno moralno vlogo, zasluži, da se mu pesnik 
smeje in ga razvrednoti kot f ikeijo iz dualističnega svetovnega nazora. 
Ko p a C a n k a r tako izpodbije in razvrednoti krščanski mit, vendar le 
ne pr izna nobenega novega. V Hlapcih npr . spet pr izna krščanski mit, 
njegovo funkci jo pa nekoliko premakne, v prosvetl jevalnem ogorčenju mu 
podeli bojevniško in kaznovalno vlogo. Njegov junak poskuša namreč 
množico premagat i tudi z izjavo: »Med vas bi Kristus ne prišel z besedo, 
prišel bi z bičem!« (IV. akt) . C a n k a r oživi mit tudi zato, ker zborovalci 
lažje razumejo preprosto obliko tega mita kot kakšno abs t raktno razlago 
pravičnosti in osebne svobode. Po mitu poviša tudi vlogo prosvetitelj-
skega uči tel ja : s Kristusom oprav l ja ta podobno delo. Tako j nato pa Can-
kar udari preds tavnika krščanskega mita. Čim se postavi župnik pred 
množico in ukaže »Vade in pace!« se pokaže p repad med moralo krščan-
skega mita in u radn im predstavniš tvom tega mita. Z veličino mita Can-
kar osmeši nosilca mita, gospodovalnega člana ecclesiae militans. Dru -
god. npr . v d rami Kralj na Betajnovi ta preds tavnik prostaško ba ran ta 
in kapi ta l is tu zastavl ja duše za gmotno korist, ali p a se v romanu 
Martin Kačur (1906) pokmeti in s k re tn jami in govorom uč inkuje skora j 
groteskno. Krščanski mit je Canka r pred Cerkvi jo odreševal tudi tako, 
da ga je vkl juči l v privid in sanje o socialni pravičnost i h lapca Jerneja.47 
Vendar ga ni napolnil z revolucionarno vsebino, k i bi spodbuja la upor-
nost. V ta namen so pesniško izkoristili religiozni moment mita šele 
pesniki po prv i svetovni vojni, ali p a so mit estetizirali tudi tako, da so 
pokazali njegovo neuporabnost za revolucionarne namene. 
Z junaki iz l judskih pr ipovedk je C a n k a r ravnal z d a j satirično, dru-
gič pr i t rdi lno, podobno kot s krščanskim mitom. Baj tarskemu sinu Petru 
Klepcu, ki ga l judska pr ipovedka preds tav l ja kot simbol moči in nepre-
magljivosti, je odvzel junaškost in moč.48 Potem ko si dokaže, da je silak, 
se Klepec zaustavi in pohlevno služi gospodar ju . Poroglj iva slika o zata-
jeni in zapravl jeni moči, osmešena pohlevnost, naravnost razžal j iva 
zgodba o potrganem zagonu n a j bi povečala samozavest, ki jo je C a n k a r 
v Sloveniji to l ikanj pogrešal. To neosveščeno moč je upodobil med prvo 
svetovno vojno, tedaj , ko je slovensko l judstvo opravl ja lo poniževalno in 
paradoksalno vlogo: vojskovalo se je za koristi svojega smrtnega sovraž-
nika, za ideologijo »Drang nach Osten«. V isti satiri pa je C a n k a r pove-
ličal mit o junaškem kra l ju Matjažu in sicer z izzivalnim oprašanje in : 
»Ali je morda (Klepec) zakral jeval deželam naokoli, vojskoval se in 
premagal ošabne sovražnike po vsem preostalem svetu, kakor sam Kra l j 
Matjaž?« 
Mita o tem legendarnem vojskovodji , ki bo Slovencem vrnil svobodo, 
ni satirično razdrl , a m p a k mu je dodal celo novo, konstrukt ivno razsež-
nost. Z narodne ravni ga je pomaknil višje, na mednarodno. Njegov 
k r a l j Mat jaž zbere v svojem taboru vse rase in vse zasužnjene narode, 
da jili osvobodi.48 Motiv izraža Canka r j evo prodorno misel, da je narodna 
svoboda nedelj iva, mednarodna dobrina. 
Pesnik F r a n Filer (1873—1956) p a je leta 1912 Matjažev mit satirično 
razdrl . »Junaka« je posadil v l jubl jansko krčmo pit in dremat . Folklor-
nega narodnega rešitelja je pr ikazal kot lahkomiselno, pasivno in brez-
upno pr ičakovanje svobode.60 
47 Ivan Cankar , Hlapec Jernej in njegova pravica. 1907. 
48 Kot pod 30. 
4" Ivan Canka r , Kralj Matjaž. 1916. 
50 F ran Eller, Kralj Matjaž n Ljubljani, 1912. 
Nova romantika je mite potemtakem načela, ni pa jih še neomejeno 
razvrednotila, ne krščanskega ne folklornih. Njihove poteze je deloma 
vključevala v lastne demokratične ideje, velika dejanja in pričakovanja 
je vezala na ljudske simbole. Kasneje so pisatelji dejanja bolj zaupali 
človeku kot mitu, herojstvo je moral prevzeti živ človek in se v skup-
nosti odrešiti. 
K izjemam spada Srečko Kosovel, ki je krščanski mit uporabil 
podobno kot ruska pesnika Aleksander Blok v poemi Dvanajst51 in 
Vladimir Majakovski v poemi Človek,52 Vključil ga je v privid pravič-
nosti, socialne in narodne, v svojo temo o »Društvu narodov«. Toda 
Kristus v »Društvo« ne pride kot dobri človek, ampak kot »psevdo-
krist«. Dobri, pravi Kristus ostane na ulici in je narodni in delavski 
p u n t a r : Krist je prišel med r j ave pun ta r j e , 
tam na sivi ulici stoji 
in i zgan ja p i smar je in farizeje. 
Strel ja in ubi ja . 
Strel ja in ubi ja . 
O, ti ovčji, ti beli narod! 
Ali spoznaš zdaj , k a j si? 
Ej, hej 
Krščanski mitem je dobil novo vlogo, pesnik ga je posodobil, vključil 
v revolucionarno pesniško besedo. 
Mit o kral ju Matjažu je doživel literarno obdelavo tudi v tridesetih 
letih. Ferdo Kozak (1894—1957) ga je uporabil za satirično komedijo 
Kralj Matjaž. Pisal jo je leta 1937, besedilo pa je želel na t rpat i »na 
debelo s šivankami«. Zato je leta 1938 že prvi akt »komaj spravil skozi 
cenzuro«53 in ga objavil v Sodobnosti.54 Kozak ni imel namena osmešiti 
sam mit, ampak pokazati, da ga je slovensko malomeščanstvo zavrglo, 
torej je z njim testiral narodno zavest. Kozakov Matjaž pride v Ljub-
ljano in zelo vznemiri policijski aparat , ki vlada tuka j neomejeno. Poli-
cijski komisar nevarnega prišleca zaslišuje in preizkuje, ali je pritiho-
tapil ka j »tujega«. Zbadljivo sooča »tisočletni sen«, »vrtoglavo idejo . . . 
Svobode«, torej mitsko, ki bi utegnilo v ljudski domišljiji še živeti, in 
51 Odlomke in idejo pesnitve je Kosovel lahko prebral v č lanku Evgena 
Preobraženskega Ruski pesniki in revolucija. Učiteljski list 1923. V tem časo-
pisu je tudi sam sodeloval (Franc Zadravec, Oktobrska revolucija in slovenska 
literatura. 1968, str. 161). 
52 J u r i j Striedter, Poesie als >Neuer Mytlios< der Revolution am Heispiel 
Majakovskijs. TERROR UND SPIEL. Probleme der Mythenrezept ion, 1971. 
53 Ferdo Kozak, pismi Mišku Kran j cu 25. IX. 1937. in 31. XII. 1938. 
64 Ferdo Kozak, Kralj Matjaž. P rvo de j an j e »Vesele slovenske zgodbe v treh 
dejanj ih«. Sodobnost 1938. 
12 Slavistična revija 
silo, ki preprečuje vsakršni ideal zuna j režimskega predpisa in me-
ščanske ideološke dogme. »Kralj« zmede tudi predstavnike meščanstva: 
meščana, hotelirja, damo oziroma »narodno dušo«, časnikarje in poli-
tike. Medtem ko se iz njega norčujejo in govorijo o »ideji«, o »rosi 
mystici« s hudobno veselostjo (Meščan: »To (ideja) se mi zmeraj zdi, 
kot bi se lačen trebuh para l : daj te mi, če ne, bom vzel«), jih komisar 
predstavlja Matjažu kot premagane Liliputance: živijo v »ptičjih ka j -
bah«, imajo »kokošjo pamet« in »kri piškurjev«, smešni pritlikavci so, 
predvsem pa so moralno pokvarjeni. Narodna dama v tridesetih letih 
več ne goji Matjaževega mita, uporabiti ga je pr ipravl jena le še za 
gospodarsko, turistično reklamo, tako tudi hotelir. Na koncu policijski 
komisar kot »narodov« interpret Matjažu lahko zmagoslavno pokaže 
»narod, ki so mu red in pokorščina in vdanost najsvetejši ideal«. 
Novi romantik in siinbolist Ivan Cankar je leta 1916 še vztrajal pri 
perspektivnem pomenu matjaževskega mita. Kritični realist Kozak je 
leta 1938 moral priznati , da je slovenski malomeščan poskrbel za konec 
tega mita. Njegov ideal je postala pritličnost. Kozak jo je v esejih takole 
opredeljeval: »Kar živimo zdaj . je tavanje razdejanega, v središču zlom-
ljenega ljudstva«; »moralna hrbtenica« slovenske skupnosti je v jugo-
slovanskem gospodarskem in političnem kaosu »definitivno zdrob-
ljena«.55 Del izobražencev se je vdal policijskemu režimu.56 in se ne 
zaveda, da doživlja popoln duhovni poraz, ko se odpoveduje politični 
misli in dejavnosti.57 Satira Kralj Matjaž potemtakem ni nastala le zato, 
da poudari tragikomični položaj malomeščanstva, ki je postalo vdani 
jetnik policijske države, ampak iz avtorjeve volje, da bi priklical v Slo-
venijo »polnopravnega, etično in moralno polnovrednega in življenjsko 
aktivnega, tvornega človeka«.58 Pomenljivo je, da je edini izobraženec 
v tej satiri vztrajno p i jan in ne more razpravl ja t i sam z Matjažem, in 
da tudi v njegovem imenu govori policaj. Poudarit i pa je treba, da tak-
šen slovenski izobraženec in malomeščan v tedanji Evropi ni bil osam-
ljen. Bil je le varianta ali glosa k policijskim strukturam evropske 
družbe, v kateri je tudi malomeščansko izobraženstvo pomagalo slabim 
značajem, da so se razvili v tirane. Zgodba med osvobodilnim mitom in 
policajem je tipična evropska zgodba četrtega desetletja. 
Med drugo svetovno vojno pa je matjaževski mit doživel popolno 
zavrnitev. Zavrgel ga je part izanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh 
" Ferdo Kozak, V temi. Ob Trubarjevem spornimi, Sodobnost 1936. 
511 Ferdo Kozak, Lirični intermezzo, Sodobnost 1936. 
57 Ferdo Kozak, Glosa, Sodobnost 1939. 
58 Kot pod 56. 
(1922—1944). Opredeli l ga je namreč kot tvorbo, ki je nastala iz s t rahu: 
»naš strah ga za rešnika je izbral«. Mitu je odvzel osvobodilni sij. 
njegovo vsebino pa postavil v zat i ranega človeka in Slovenca: 
M a t j a ž sem jaz, 
M a t j a ž si ti, 
smo mi in ste vi vsi, 
k a r nas mal ih je, za t i r an ih l judi . 
Kralj Matjaž, 1942 
Tudi satirični Komediji Profesor Klepec (1940) je Kozak za ozadje 
izbral znan motiv l judske pr ipovedke o an t i junaku , ki je simbol oseb-
nega in splošnega slabištva. Tokra t je narobejunak slovensko malo-
meščanstvo, preds tav l ja pa ga profesor Peter Klepec, človek, ki je izgu-
bil samega sebe, govori, česar ne misli. Bolj komično kot tragično raz-
dvojeni z n a č a j pr iporoča vdanost v usodo, vabi v idilo preteklosti , izda 
revolucionarja in se p r e d a j a narcisovstvu in erotični igri, dokler se na-
posled ne pogrezne v »zadovoljstvo, mir in pokoj« malomeščanskega 
zakona. Pasivni, sladkobno dobrikasti in hinavski raaumnik, ki ga Kozak 
osmeši kot sestavino maloineščanstva, komedijska oseba pa mu pomaga 
z dopolnitvijo, da je »inteligenca mrtev ud na narodovem telesu«. 
Kozak ni mara l preveč t ipizirat i , izdelal je tragikomični značaj , 
razvil ga je z dejanskim Klepčevim ravnan jem v okolju, z njegovim 
konkretnim odnosom do stvarnih problemov.59 C a n k a r je Klepca opre-
delil razredno (baj tarski sin, pač hkra t i tudi simbol za »proletarski 
narod«), Kozak tudi (malomeščanski izobraženec), vendar je vezano 
telesno moč Cankar jevega zamenja l z duhovno katas t rofo svojega. Can-
kar je z ironijo hotel l judstvo spodbudit i , da energijo uporab i v svojo 
korist, Kozak pa je z razdr t im mitemom krit iziral duhovno nazadn ja -
škega in resign i ranega izobraženca. V enem od esejev je t eda j zapisal, 
da je dolžnost izobražencev, »da se zavedo časa in teka stvari, da se 
zavedo hkrat i svojega poslanstva. Pr i nas pa . . . Esteticizem živl jenja , 
v ihrajoči nihilizem bolieme — neutešen infanti l izem! Zato tavamo po 
tej ponižani zemlji no t ran je in zunan je b rezde ln i . . .« 0 0 Klepčev znača j 
je pojasnil in utemelji l tudi s podatkom, da slovenski izobraženec »kaže 
pri snovanju razvoja porazno mlačnost« in da velik del izobraženstva 
že dvajset let stoji »ob strani živl jenja, nekam neprizadet spreml ja 
Ferdo Kozak, pismo Mišku K r a n j c u , 11. VIII . 1940. 
00 F e r d o Kozak, Iz včeraj v jutri, Sodobnost t938. 
pot svojega naroda ali p a se — in to predvsem — umika v razna za-
tišja, v neki svoj resničnosti t u j svet.«61 
Krščanski mit je v tridesetih letih na jbo l j razdrl Ludvik Mrzel 
(1904—1972). Boga je poklical v rudarsk i k r a j in mu naložil človeške 
lastnosti: žalost, bolečino in nazadn je razočaranje . Y pravl j ic i Bog o 
Trbovljah02 zadene preds tavnika mita z izrazoma (kakor pravi sani) 
»brezobzirnega, natural is t ičnega sloga : : saniopašen grabež in stiskač«. 
Ker se bog pr i takšnem svojem preds tavniku ne more oglasiti, se obrne 
na proletarskega pisatel ja »Frigida«, ki nima »pozitivne vere v boga« 
in ki je avtor pravl j ice. P isa te l j je n a j p r e j sam poskušal odrešiti izko-
riščane ruda r j e , a je reševanje prepust i l bogu, čim je spoznal, da gre 
skozi čas »prazen in nem«. Bog spravi »sveti sij« v žep in stopi med 
s tavkajoče rudar j e . Ko jim prizna, da sta pravica in resnica na njihovi 
strani, se izkoriščani zgrnejo za nj im. Toda kam napre j? V revolucijo? 
Ne. Mrzel se ni pr idruži l Bloku, Majakovskemu in Kosovelu, krščan-
skega mita ni vključil v novega, v revolucijo. Mesija »ponižanih in raz-
žaljenih« poskuša proletarsko revolucijo nadomesti t i z »ljubeznijo«. 
Mrzelov bog se vede nemočno, človeka prosi odpuščan ja , je nebogljeno 
bit je, ki sicer še zmerom hoče ure ja t i svet, pa ga ne more. Pred boga-
taši se vda in vržejo ga v ječo. Mrzel, skra tka , starega mita ni uzurp i ra l 
za revolucionarni namen, a m p a k ga je parodira l , spremljevalci njegovega 
boga ne koraka jo v revolucijo, a m p a k se razbežijo »ko čreda ovac«. Bog 
je tore j le slepilni. neaktivni , pravl j ični mit, ki si uporniki z n j im ne 
morejo pomagat i . Majakovski se je identif iciral z mitičnim rešiteljem, 
Mrzel pa je odvzel obema, pesniku in mitu, rešilno moč. Že uprav l j i -
čenje vsemogočnega mita je bila pa rod i j a nan j , negacija in porog nje-
govi vsemogočni »Pravičnosti«. To Mrzelovo potezo je p redvojna kr i t ika 
opazila, a jo je imela za »igro in nasmeh vzvišenosti«, za 'zgol j artistično 
in paradoksno obravnavo te zadeve«.93 Y resnici pa je p isa te l j razbil 
mit, s kater im je u radna ideologija in poli t ika poskušala blažiti socialno 
stisko, a je z n j im dušila de janske revolucionarne sile. Slečenost religi-
oznega mita je bila del razrednega boja v slovstvu, poudar j a l a je, da 
mora delavski razred z lastno duhovno močjo ustvariti pravično družbo. 
Ko si je Mrzel krščanski milem izbral za satirično pravl j ico za to. 
da pokaže neuporabnost tega mita za revolucionarni namen, je tudi pri-
111 M. St-a.: Aotor (Ferdo Kozak) o svoji komediji. Gledališki list Narodnega 
gledališču v L jub l jan i , D r a m a 1939/1940, str. 76. 
02 Ludvik Mrzel, Bog v Trbovljah. L j u b l j a n a 1937. 
M Lino Legiša, Ludvik Mrzel, Sodobnost 1958. 
povedni jezik in stavek naslonil na bibli jsko predlogo. Dialog med 
bogom in r u d a r j i poteka v biblijsko r i tmiziranem stavku. Toda tudi 
v slogu se včasih odpre hud kontras t : biblijski slog in rudarska stvar-
nost si tudi v jeziku tako rezko nasprotuje ta , da naspro t je lahko zgladi 
le p rav l j i čna oblika pripovedi . 
Potem ko sta Ivan Canka r in Oton Župančič ustvari la poudar jeno 
zavest o visokem pomenu umetniš tva, ta in oni ekspresionist p a je 
umetniško zavest še stopnjeval , se preds tavl ja l kot napol mitološki ozna-
njevalec novega človeka ter z religijo in umetnost jo jamčil njegov pri-
hod. je kri t ično realistični pesnik tridesetih let to idealistično utvaro 
odstranil , umetniku je odvzel mesianistični sij. N a j p r e j je to storil Mile 
Klopčič (1905), ko je p ikro pr ipomnil , da se pesnik lahko le navidez 
pogovar ja s »praskrivnostnimi sozvočji«, le tedaj , ko za t a ju j e naravne 
živl jenjske zveze in se zateka v umišljene svetove.04 
Največ ironičnega humor ja , paradoksov in razmit izaci j različnih 
mitov, tudi mi ta umetnosti, p a je zbral Božo Vodušek (1905) v svoji 
pesniški zbirki Odčarani soet (1940). Sprva tudi sam religiozni ekspre-
sionist, je v začetku tridesetih let odločno razdr l novoromantični kul t 
umetnika , a še bolj ekspresionističnega. Za anahronizem je štel, da so 
nekater i gnali ta kult še v trideseta leta, ne da bi se resnično bojevali 
z družbo ali pa plemenito resignirali, ka r je oboje na j t i npr . pr i Ivanu 
Cankar ju . 6 3 Da bi ta kult uspešno podrl, je načel umetnost samo. Ko je 
poeziji priznal , da je npr . »zamaknjenje , s kater im premagaš bolečino«, 
jo je hkra t i označil tudi za »strahotno brezdno gnoja« (Panegirik poe-
ziji). Ko je umetniško lepoto pr iznaval kot realno vrednost (Vročeni 
bolnik), je zagovar ja l tudi satirično upesn jevan je grdoče, u t r jeval t ip 
poezije brez utvar in lepotičenja, radikalno kri t ični jezik in motiv. S po-
smehljivo kre tn jo se je branil , da ni kriv, če ni več »lepih motivov«, če 
so pesniki sedanj im pusti l i le še »trdo kost« in jih obvezali, da se morajo 
iz vrednot norčevati (Poet o zadregi), razkrinkovati romantično pove-
ličevane socialne fraze, »da je zemlja mati , l j ud je p a brat je« (Očitek 
bedaku), če morajo, skra tka , odločno zavreči idealistične pr ivide ekspre-
sionistične lirike. Novoromantično in ekspresionistično tradici jo polepšu-
jočega slovstva je še bolj zasmehoval v sonetu, v katerem se še enkrat 
zahva l ju je t ropu, k posnema pesniške »rože«, n jemu pa p repušča »ple-
61 Mile Klopčič, Recept za pesnika. LZ 1934. 
®5 Božo Vodušek, Kult umetnika, Sodobnost 1934. 
vel« (Rože in plevel), da si ga lahko edinega zatakne »v gumbnico«, pač 
kot nasprotje Cankar jevi »Beli krizantemi«. 
Presenetljiva pa je hipoteza, da je Vodušek, upirajoč se kultu umet-
nika, parodiral klasične pesemske oblike, sonet in stanco, in da se je 
s to parodijo obrnil menda naravnost proti Prešernu.66 Klasičnega soneta 
pač ni pisal zato, da bi zoprval odličnemu mojstru klasičnih oblik, 
ampak zato, ker svobodno ravnanje s sonetom v slovenskem slovstvu 
od nove romantike dalje ni bilo nič nenavadnega. Če je sonet parodiral 
Vodušek, potem so ga pred njim parodirali tudi Dragotin Kette, Alojz 
Gradnik in Srečko Kosovel, s tem da so ga modernizirali oziroma ravnali 
z nj im svobodnejše. Namesto klasične stance je Vodušek pisal sicilijan-
sko z rimo abababab in v trohejskem desetercu (Ljubezenska lekcija, 
lalostinka za obešencem, Balada o pisanem svetu). Spet pa je treba 
upoštevati, da je bil njegov delni vzornik in predhodnik, zlasti v uporabi 
besed za grdo, ostudno, Alojz Gradnik, ki pa je trohejski deseterec 
uporabljal tudi v sonetu. Čeprav se Voduškova deziluzija nad kultom 
umetnika kar dobro u jema z njegovim odmikom od čistih klasičnih 
form, v teh odmikih torej ni videti niti parodistične volje niti k a j dosti 
več oblikovne svobode, kot jo pred njim pokaže poetika od nove roman-
tike naprej . 
Prav tako gre za satirično izrabo neke vsebinske danosti in ne za 
parodijo, ko Vodušek s surovo besedo in metaforo izostri antične in 
krščanske miteme. Če velikan Ajas pobesni in potroši »divjo moč« za 
tako banalen boj kot je pokol ovac in ovnov, ko bi moral premagati 
junaškega nasprotnika, če torej razmeče moč sebi v posmeh in sramoto, 
ta motiv ne mara »ponižati slavne oblike« (namreč soneta), ampak pove, 
kako pesnik zaman troši dragoceno moč, ko se spopada z ničvredno 
malomeščansko sredino. (Ajas). Ajas je tragikomična prispodoba za 
prazen nič potrošene pesnikove energije, boleč posmeli samemu sebi. 
In ko Vodušek kaznuje biblijskega Judeža s prav gnusno podobo: 
»obešenemu se je drob razlil, / požrli so ga jastrebi in psi« (Judež), reže 
ta ostrina v večni motiv judeževstva, ne v sonet. Tudi izjava »Ti, moja 
malo razglašena lira, / glej, tvojim strunam pravega junaka / sem našel 
v njem, ki se proslavi upi ra —« (Balada o pijancu) ne zadeva oblike, 
ampak eksplicite opozarja na disonantno vsebino motiva, ki poudar ja 
pesnikovo nesoglasje z družbo, ki si želi proslavljanja. In na j napolni 
ta in oni sonet s še tako prostaškimi in reporterskimi besedami, ki se jih 
je slovenska lirska pesem dotlej v glavnem ogibala, pa še zdaleč ni rav-
00 Anton S lodn jak , Slovensko slovstvo, L j u b l j a n a 1968, str . 450—451. 
nodušen do umetniške lepote in njene funkcije. To je videti tudi iz 
motiva, kjer protestira, da so si »liro« prisvojili »malikovalci zlatega 
teleta« oziroma so »obesili čez ramo, da bo mera / sramote polna, tebe, 
sladka lira« (Zlato tele). V tem motivu se oglaša enak protest, kot ga je 
zapisal Ivan Cankar v Beli krizantemi (1910) proti meščanu, ki ni bfl 
vreden novoromantične umetnosti. 
Od krščanskih mitemov, ki jim je Vodušek raztrgal sij, je na prvem 
mestu avtobiografsko preurejeni »zavrženi angel« (Zavrženi angel), ki se 
bori za osebno svobodo ter zaničuje sleherno dogmo. Takoj za njim je 
»bog«, ki ga je kapitalistična družba skrila »v papir in rdečkasto ko-
vino«, torej prevrednotila v valutni in borzni simbol. Preurejeni bog 
zagotavlja služabnikom veliko moč, kadar ga častijo na kolenih. Vodu-
šek s topnjuje izzivalnost v tale porogljivi vrh s socialno konico: 
in če pred n j i m ležijo v p r a h u siti, 
ta j i l i bi ga lačni , ki izgubit i 
j im, razen smrt i , dano ni nič več? 
(Skriti bog) 
Krščanski mitem je razdrl tudi v občutljivem motivu, ki govori o izdaji 
človeka v oljčnem vrtu. Pesnik van j postavi človeka, ki mora v »gluhem 
svetu« umreti brez upa na zmago. In kdo ga je pahnil v brezupno smrt? 
To je bil »zlagani Bog, iz lastnih želj rojen«. Posmeh izmišljeni božji 
vsemogočnosti in pravičnosti doseže polno miselno ostrino v logičnem 
sklepu, da človeka ni izdal Judež (»Judež ni ga izdal«), ampak ga je 
»zapustil« le namišljeni bog (Oljčni ort). 
Idejnovsebinska analiza slovenskega satiro])isja v XX. stoletju pove, 
da je njegove vsebinske meje določal pisatelj kot produkt narodno 
zgodovinskega položaja. V glavnem je namreč rasla zoper notranjo in 
zunanjo blokado slovenskega človeka v državi, ki je hromila razvojne 
danosti jezika in kulture. Narodno odtujeni uradnik, sebični malome-
ščanski narodni heroj, doginatizirani hlapec, protinarodni ovaduh in 
politično pasivni izobraženec so zato trajni tipi te satire. Satiriki so 
v glavnem opisovali domače teme, le Srečko Kosovel je bistveno raz-
maknil okvir politične satire in napadal evropsko imperialistično bur-
žoazijo. Razdirali so tudi mite. Medtem ko je Ivan Cankar krščanski 
mit v glavnem ohranjal kot konstruktivno prvino, načel pa folklornega, 
so pisatelji med vojnama, zlasti v tridesetih letih bistveno omejili in 
deloma tudi do k ra ja razvrednotili odrešiteljski pomen krščanskega in 
folklorno herojskega mita. 
Kot slovstveni način, s katerim so pisatelji skrbeli za krepitev na-
rodne zavesti in za osebno osvobajanje od dogem buržoazne ideologije, 
je slovenska satira odlično služila v boju za višjo podobo človeka in 
naroda. Zato bi največ vzporednic utegnila imeti pri drugih nesvobodnih 
oziroma nedržavnih narodih. 
Temelj »sodobne« in mitemskc satire je bil bomo politicus, znatno 
m a n j pa bomo naturalis. Zato je v n je j ka j malo tiste vedre komike ali 
veselega humorja , ki ga človek zbuja kot igrača nagonskih in duhovnih 
moči. O posebnosti slovenskega humorja v tem času govori še prav 
posebej dejstvo, da komediografi skoraj niso napisali čisto zabavne ka-
rakterne ali situacijske komedije in da so jim vesele podobe sproti odri-
vali posmeh, kar ikatura in groteska. Zato nas v razpravi niso le načrtno 
zanimala besedila, ki so napisana s satirično komiko, ampak slovensko 
satiropisje že samo komaj omogoča tudi drugačno raziskovalno pot. 
Malo je namreč neoporečnih besedil z dobrodušnim humorjem, s sme-
hom, ki sprošča in odpušča, ker nastane iz hotenega nesporazuma med 
predmetom in njegovo podobo, privre iz neskladja med bistvom pojava 
in njegovim videzom. Neskladja med videzom in resničnostjo bremeni 
v tem satiropisju odkrit ali pa prikri t moralni znak. zaradi česar ne 
učinkujejo sproščujoče, ampak pre j porogljivo in obtoževalno. 
Satira živi v teh desetletjih v vseh treh osnovnih pesniških vrstah, 
neka j bolj v prozi in dramatiki kot v poeziji. Novost je satirična prav-
ljica na mitemski osnovi, nastala pa je v okvirih proletarskega razred-
nega boja. 
РЕЗЮМЕ 
Идейпо-тематпческий анализ словенского сатирического литературного твор-
чества в 20-м веке показывает, что границы его содержания определены писа-
телем как продуктом национально-исторического положения. Сатира главным 
образом и развивалась в борьбе с внутренней и внешней блокадой словенского 
человека в государстве, парализовавшем элементы развития языка и культуры. 
Национально-отчужденный чиновник, себялюбивый буржуазный герой, догмати-
зированный холоп, антинациональный доносчик и политически-пассивный интел-
лигент являются таким образом постоянными типами этой сатиры. Сатирики об-
рабативали главным образом домашнюю тематику, только Сречко Косовел за-
метно расширил границы политической сатиры и обличал европейскую импе-
риалистическую буржуазию. Они тоже разбивали мифы. Иван Цанкар все еше 
сохранил христианский миф как конструктивный элемент и довел фольклорный 
миф до разложения лишь частично, а писатели между обеими войнами, особенно 
в тридцатых годах, ограничили и частью совсем обесценили спасительность хри-
стианского и героического фольклорного мифов. 
Как литературный метод, помощью которого писатели поддерживали нацио-
нальное самосознание и борьбу за освобождение от догм буржуазной идеологии, 
словенская сатира была отличным оружием в бою за высшее достоинство чело-
века и нации. Наибольшее число параллелизмов с словенской литературой наш-
лось бы таким образом у литератур других несамостоятельных наций. 
Основой «современной» и митемской сатиры являлся homo politicus, значитель-
но реже homo natura l i s . По той причине в такой сатире редко встречаются ве 
селый комизм или бодрый юмор, порожденные игрой человеческой натуральной 
и духовной силы. На особенность словенского юмора в тот период указывает 
прежде всего факт почти полного отсуствия в комедиографии того времени за-
нимательных комедий характеров и комедий положений; веселый смех вы-
тесняли насмешка, карикатура и гротеск. Вследствие такого положения в сло-
венской сатире мы в нашей статье систематически интересовались произведени-
ями, написанными приемом сатирического комизма; характер словенского лите-
ратурного сатирического творчества нам не позволяет выбрать другого пути ис-
следования, ибо существует очень небольшое количество литературно-безуко-
ризненных произведений с добродушным юмором, со смехом, который осво-
бождает и прощает; словенская сатира возникла из преднамеренного разногла-
сия между предметом и его подобием, из противоположности между сущностью 
явления u его видимостью. Противоположность видимости и действительности 
усиливает в том сатирическом творчестве явный или укрытый моральный зна-
менатель, из-за чего действие сатиры не освобождает, а скорее возбуждает на-
смешку и упрек. 
Сатира тех десятилетий проявляется во всех основных литературных жанрах, 
заметнее в прозе и драматургии чем в поэзии. Как новый жанр появилась са-
тирическая сказка на митемской основе, она возникла как следствие пролетар-
ской классовой борьбы.