Slev 138. V limoni, v torek Hit; 20, !oni|a 1022. = Naročnina za državo SHS: <1 oelo leto naprej Diu.120-— pol leta „ „ „ 80-— četrt leta „ .. „ 30-— en mesec „ .. „ 10« ia za inozemstvo: seloletno.....D n. 2 8'— mesečno...... 18 — 5 Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji. . . Din. 15 v inozemstvu ... „ 35-— Possmna Slev. 75 par. VST Uredništvo je v Kopitarjevi ollot štev. 6/m. Rokopisi se ae vračajo; neiranMrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. Str. 50, oprava, štv. 328. Leio L. s Cene inseratom:&a Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po K 4*— la K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vV šine po K 8 —, poslana it® po K 12 —. Pri večjem naročilo popot^ Izhaja vsak dan lzvzemtt ponedeljka ln dneva po praz« nlkn ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SRSft Poštnina plačana v SotovutL Političen list n slovanski Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račnn poštne bran. Ijabljanitce št. 850 za naročnino tn št. 349 za oglase, zagrob .9.011, simjev. 7563, pra^eJndunaj. 24.797 Novi volivni zakon, O tem je poslanec dr. H o h n j e c v seji zakonodajnega odbora 17. junija izvajal sledeče misli; Ideja demokracije zahteva, da se da vsemu narodu in vsem njegovim članom brez izjeme možnost, da po svojih izvoljenih zastopnikih po poedinih korporacijah, zlasti v parlamentu, sodeluje pri zakonodaji in upravi države in dežel. Etični po-stulat, ki izvira iz ideje demokratične države, je, da ljudstvo ne sme biti samo objekt vlade, ki mu prisoja samo pasivno vlogo, marveč da je narod subjekt državljanskih pravic in nositelj zakona. Zato pa pri zakonodaji ne sme noben državljan biti izključen. Pravo naroda, da izbira svoje zastopnike, je volivno pravo, Po naravnem zakonu pripada to pravo vsakemu človeku kot takemu. Na to se mora ozirati objektivno volivno pravo, to je one zakonske norme, ki naj uredijo aktivno volivno pravo posameznih državljanov. Zakonske norme, ki so predložene narodni skuščini kot nov volivni zakon, so pa take, da jih moramo imenovati nedostojne za moderno državo 20. stoletja po končani svetovni vojni. Volivni zakon mora vsem državljanom volivno pravo omogočiti in olajšati, ne ga pa odvzeti ali otežkočiti. Predložene zakonske norme to pravo celotno odvzemajo polovici državljanov, izmed druge polovice pa jo prav velikemu številu dejansko odrekajo z določbami o okrajnih kandidaturah. Značilno za zaostalost našega režima je, da se vodi v našem parlamentu diskusija o volivnem zakonu, ki določa, da je le polovica državljanov nositeljica državljanskih pravic, dočim je ženska polovica brez teh pravic. Vsi poskusi Jugoslovanskega kluba, da bi ublažili, ako ne celotno odpravili ta politični atavizem, so bili do-sedaj brez uspeha. Na nameravamo ponavljati argumentov, ki smo jih že tolikokrat navedli. Le to topot pripominjamo, da v tem vprašanju naša država ranžira celo za reakcionarno Madžarsko, ki je pri sedaj izvršenih volitvah dala volivno pravico vsaj približno milijonu žensk. Sploh niso v nobenem pogledu pri tem načrtu predložene nikake spremembe, da bi se izboljšal volivni zakon, sklenjen cd začasnega narodnega predstavništva. Vse spremembe, kar jih je predloženih, pomenijo temeljito poslabšanje volivnega zakona. Tako poslabšanje pomeni ustanova dvojnega količnika. Kandidatne liste, ki prvega visokega količnika ne dosežejo, sploh ne pridejo v poštev pri dodelitvi mandatov. S tem bo manjšim političnim skupinam zabranjen vstop v parlament. Ka) bodo taki politični izgnanci počenjali doma? — Tako poslabšanje nadalje involvira (upeljuje) sistem okrajnih kandidatur. Tu moramo izjaviti; aut — aut! Ali okrajni poslanci ali okrožni poslanci! Kombinacija obeh sistemov ne gre dobro; mi vidimo, da je ta kombinacija tudi v našem zakonskem predlogu slabo izpadla. Če hočete držati idejo okrajnih kandidatur, mora imeti vsak okraj pravico, da ima svojega poslanca. Po našem zakonskem predlogu pa nimamo te garancije. Ostali bodo okraji brez poslanca. Tak zakonski predlog sam pobija idejo, na katero se opira kot na temelj. Daljna posledica te določbe bo cepanje kandidatnih list, cepanje glasov itd. Ustava proglaša načelo, da je posamezni poslanec ne samo zastopnik ožjega kroga, ki ga je izbral, ampak da predstavlja ves narod. Kako naj se zastopnik razmeroma majhnega okraja, izvoljen od primeroma majhnega števila izmed ogromne množice vseh v državi oddanih glasov, smatra za zastopnika cele države? Kako naj zastopnik malega okraja osredotoči svoje delo na celo državo, ko bo povsem odvisen od svojih okrajnih volivcev in navezan na izvrševanje njihovih mnogoštevilnih okrajnih želja in zahtev? Sistem okrajnih kandidatur je tudi proti določbi ustave o predstavništvu manjšin. Ne gre tu samo za narodne, plemenske aii verske manjšine, gre tudi za politične manjšine v okviru državnega naroda. Take manjšine se morejo uveljaviti edinole v večjem okrožju, nikakor pa ne v majhnem ekraju. Z okrajnimi kandidaturami je več ali manj zopet uveden sistem majorca (večinski sistem), negiran pa moderni sistem proporca, Proporčni sistem jc korektura nepopolnega računanja volivnega izida, katero je združeno z odločitvijo po majoriteti. Pri majorcu ima sicer mnogokateri glas svojo veljavo, pa nima nikake vrednosti za izvolitev kandidata. Ostaje za večino mrtva manjina. Vrednost prava ne obstoji v veljavnosti, marveč v učinkovitosti. Pri majorcu igra vsaka stranka v vsakem volivnem okraju va banque: vse ali nič. Tako bo tudi z našimi okrajnimi kandidaturami. Kako se naj potem izvrši ona ustavna določba o zastopstvu manjšin?! Problem, kako se naj vsem glasovom daje vrednost, in sicer ista vrednost, rešuje proporčni sistem. Najprej je to idejo branil in skušal popularizirati Anglež Tomaž Ha-re 1. 1859. Za to idejo so se borili John Stuart Mili, Bluntschli, pl. Mohl in D' Hondt, ki je izumil poseben način za prakso. Proporčni sistem se je uvedel najprej na Danskem, potem v Belgiji in Švici in polagoma, zlasti po vojni več ali manj v vseh evropskih državah. Češkoslovaška, katere volivni zakon je izmed najbolj demokratičnih na svetu, ima celo trojni skru-tinij. Drugi in tretji skrutinij imata namen, da se vsi glasovi, ki so pri prvem skruti-niju ostali v prid posameznih strank, seštejejo iz vseh volivnih okrožij cele države ter da se dosedaj še nedodeljeni mandati razdelijo po tem merilu mod posamezne stranke. Pri drugem skruUniju se jemljejo v obzir samo tiste stranke, ki so vsaj v enem volivnem okrožju dobile najmanj 22.000 glasov ali pa volivno število (število glasov, ki v tem volivnem okraju odpade na en mandat). Ideja več skrutiniev je bila sprejeta in uzakonjena 1. 1905. v švicarskem Kantonu Tesinu, z zakonom z dne 22. oktobra 1919. v Belgiji ter kot možnost sprejeta v Nemčiji v zakonu z dne 27. aprila 1920. Take zakonske norme imajo v volivnem pravu istinito kulturne države v Evropi. Naša država pa na polju politične kulture nc napreduje, ampak nazaduje. Mi vidimo, da pomenijo te izpremembe, ki so predložene za volivni zakon iz 1. 1920., velik korak nazaj. Leta 1920. je bil volivni zakon sprejet solidnim parlamentarnim potom. Bila je polnovredna debata v odboru in na plenarnih sejah. Sedaj pa bo to pri nas šlo po sistemu najkrajšega postopanja s prostim mašinskim izglasovanjem. Mi vemo, da bo ta predlog sprejet. Mi povdarjamo samo to: če bi ne bilo koalicijskega terorja, če bi bila tudi članom klubov vladne večine dana svoboda, sem jaz prepričan, da bi ta zakon ne dobil v parlamentu večine, ako bi se reševal strogo parlamentarnim potom. Nato je dr. Hohnjec izjavil v imenu Jugoslovanskega kluba, da tega zakonskega predloga ne more sprejeti. Belgrad, 19. jun. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja zakonodajnega odbora, na kateri se je razpravljalo o posameznostih volivnega zakona. Pri glasovanju je bil volivni zakon sprejet z 18 glasovi proli 3 glasovom. Opozicionalne stranke se razprave niso udeležile. Belgrad, 19. jun. (Izv.) Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, naj se sestavijo odbori! sprejet. volivni imeniki po zakonu o volivnih imenikih. Ta naredba ni v nobeni zvezi z možnostjo skorajšnjih volitev v narodno skupščino. V poslanskih krogih vlada mnenje, da radikalna in demokratska stranka ne želita volitev. Volivni zakon mora vladna koalicija izglasovati že sedaj, ker je to zahtevala krona sama, da ima za vsak slučaj proste roke za apel na narod. Šefa Belgrad, 19. junija. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 5.10 popoldne. Na dnevnem redu je bila izvolitev odbora za dopolnitev in izpremembe zakona o ustroju sodišč. Ker je bil dnevni red zelo kratek, so današnjo sejo večinoma izpolnile razne interpelacije in odgovori. — Narodni socialist Anton Brandner je stavil na predsednika narodne skupščine vprašanje, zakaj na njegovo interpelacijo, ki jo je predložil že pred petimi meseci, še vedno ni odgovora. Protestiral je zlasti proti temu, da še ni dobil odgovora na svojo interpelacijo o avdijenci kneza Windischgratza pri kralju. Predsednik dr. Ribar mu je odgovoril, da je zadevo že večkrat urgiral, da pa ni prejel še nobenega odgovora. Nato je povzel besedo minister za pravosodje dr. Markovič, da odgovori na vprašanje demokrata Pavla Angjeliča glede amnestije bivšega pehotnega podpolkovnika Božina Simiča, ki je bil svojčas obsojen na 20 let ječe v znanem solunskem procesu. Minister je odgovoril, da je bilo vprašanje pomilostitve rešeno na znan način s kraljevim ukazom z dne 8. t. m. in da se je to zgodilo v sporazumu in po sklepu ministrskega sveta. Nadalje je naglašal, da v vseh dosedanjih ukazih po ujedinjenju Jugoslavije še nikoli niso bile amnestirane osebe, ki niso prišle pred sodišče, bodisi ker so pobegnile, ali pa ker se skrivajo. — Interpelant Angjelič je naglašal v svojem odgovoru, da. so na tako važnem političnem vprašanju interesirane široke ljudske plasti. Njegovo vprašanje ni navezano na osebo bivšega srbskega podpolkovnika Simiča, čigar prsa krasijo redovi in ki ga pozna kot narodnega delavca in junaka, ampak je v zvezi z vsemi onimi, ki so bili obsojeni v solunskem procesu. Ta proces je bil popolnega političnega značaja in odgovarja duhu onega trenutka, ko je bila izrečena obsodba. Za ta politični čin bi morala vlada predlagati kralju ob njegovi poroki, naj se izbrišejo vse sledi tega političnega dejanja, ki je zelo neugodno učinkovalo na narod. Tega pa vlada ni storila in zaradi tega jo obdolžuje pred narodno skupščino. Zbornica je prešla nato na interpela- cijo radikalca D r a g o v č i č a, ki je vprašal ministra za šume in rude Rafajloviča zaradi raznih koncesij posameznim vasem in občinam in drugih zadev v vranjskem okrožju. Ta interpelacija je že v zadnji seji izzvala velik vihar med ministrom in radikalci zaradi izjave ministrove, da na to vprašanje ne bo odgovoril poslancu Dra-govčiču, ampak narodni skupščini, ker vsebuje njegova interpelacija polno žaljivk. Razprava o tej interpelaciji je na današnji seji zopet izzvala veliko razburjenje. Ker je bil interpelant Dragovčič danes navzoč, je minister danes odgovoril. V stavljenem vprašanju se minister dolži, da je odpustil v svojem resortu uradnike, ki ne pripadajo demokratski stranki. Razen tega mu očita razne nečedne posle s podeljevanjem koncesij. Minister Rafajlovič je odgovoril na to vprašanje v daljšem govoru, ki je trajal nad eno uro. Dokazoval je na podlagi uradnih aktov, da očitki niso opravičeni. Predlagal je sam anketno komisijo, v kateri naj bi ne bili pristaši njegove stranke, ampak samo radikalci in opozicija. Posl. Dragovčič je naglašal, da je s svojo interpelacijo hotel samo kritizirati resort in minister bi mu bil moral biti za to le hvaležen in ga zaradi tega ne bi smel napadati. Na podlagi raznih pisem je dokazoval svoje trditve, minister pa ga je ponovno prekinjal z vzkliki: »Lažnivec!«, »Čitaj celo pismok-, »Bojazljiveck. Ves boj med ministrom in poslancem je spremljala zbornica z opazkami in vzkliki. Minister Rafajlovič je zopet povzel besedo in rekel, naj se določi anketna komisija, ali pa naj narodna skupščina prisili poslanca Dragovčiča, da to, kar je izjavil, tudi napiše, da ga more potem minister tožili. V velikem nemiru, ki je vladal v zbornici, je Dragovčič potem rekel, da sprejme anketno komisijo. Posl. dr. Momčilo Ivanič (radikalni disident) jc govoril k poslovniku in se ie pritožil, da se kratka vprašanja na ta način obravnavajo in raztegujejo v kvar onim poslancem, ki že dolgo čakajo na odgovore na svoje interpelacije. Socialist dr. Milan Koran je interpe-liral vojnega ministra o postopanju povelj- ništva IV. armije v Zagrebu glede turistov, nakar mu je general Vasič odgovoril, da je odredil, naj se legitimirajo samo sumljive osebe, ostali turisti pa ne. Zbornica je prešla potem na dnevni red. Pred prehodom na dnevni red so poslanci Lazič (zemljoradnik) in tovariši predlagali, naj se zakonskemu načrtu o vojni odškodnini prizna nujnost. Minister za pravosodje dr. Markovič je odklonil ta predlog, kar je storila tudi zbornica. — Na protest socialista dr. Koruna, da v zbornici ni kvoruma — protest jc podpisalo 10' poslancev —, je predsednik dr. Ribar odredil prozivko, da se dožene sklepčnost narodne skupščine. Dognalo se je, da je navzočih 167 poslancev, torej 26 nad predpisanim številom. — Nato je bil izvoljen v sporazumu z načelniki strank odbor za zakonski načrt o dopolnilu in izpremembi zakona o ustroju odišč. Ta zakon se bo obravnaval v skrajšanem postopanju. Ker je' opozicija na zadnji (sobotni) seji zakonodajnega odbora pred načelnim glasovanjem o volilnem zakonu izjavila, da bo iz-premenila svojo taktiko v narodni dtup-ščini, je danes najbrže zaradi tega zahtevala na podlagi poslovnika po posl. dr. Korunu, naj se prozivka ponovi in je kot razlog navajala, da se prva prozivka ni zahtevala pred prehodom na dnevni red, ampak le da se ugotovi kvorum. Po nekaterih pojasnilih predsednika in pravosodnega ministra se je ugotovilo, da se v zmislu poslovnika prozivka more zahtevati le enkrat Konec o tem razmotrivanju je bil zelo buren. Predsedniku se je pa vendarle posrečilo pomiriti duhove, nakar je ob 8.15 zvečer zaključil sejo in odredil prihodnjo za jutri ob petih popoldne. Na dnevnem redu sta dve poročili odbora za prošnje in pritožbe. Volitve v oblastne skupščine odgodene. Belgrad, 19, jun. (Izv.) Vaš dopisnik se je informiral na merodajnem mestu glede volitev v oblastne skupščine. Ob tej priliki je med drugim zvedel, da je ministrski svet že dvakrat razpravljal o tem predmetu. Ker pa so se pojavila nasprotujoča si mnenja, je bilo sklenjeno, da se razprava o tej zadevi odgodi in da se volitve ne razpišejo do oktobra. Balkanizem. Belgrad, 19. jun. (Izv.) Dementi Vatikana, da je popolnoma izmišljena vest o ukoru sv. Stolice jugoslovanskim škofom radi udeležbe pri kraljevi poroki, ni objavil noben belgrajski list. To vest je prva natisnila belgrajska »Politika«, ki je pol-uradno glasilo zunanjega ministrstva. Značilno je za moralo tega lista, da se je njegov urednik pred objavo vesti informiral o njeni resničnosti pri belgrajski nunciatu-ri, kjer se je apodiktično dementirala, kljub temu pa jo je »Politika« objavila. Otvoritvena seja mažarske zbornice. Budimpešta, 19. jun. (Izv.) Pri današnji otvoritveni seji novoizvoljene narodne skupščine je prečital starostni predsednik grof Apponyi dopis ministrskega predsednika grofa Bethlena, da bo državni upravnik Horthy otvoril narodno skupščino v torek, dne 20. t. m. opoldne v veliki dvorani parlamenta. Grof Apponyi je nato izjavil, da spoštuje pravice državnega upravnika in da bo zavrnil vsak napad na državnega upravnika. Vendar pa mora izraziti proti dopisu ministrskega predsednika tehtne pomisleke. Sledeč običaju, da otvarja kralj državni zbor, bi moral narodno skupščino otvoriti državni upravnik. Ne mara sc pa baviti z vprašanjem, aR ima to pravico državni upravnik ali ne. Pravni značaj narodne skupščine sc brez dvoma razlikuje od pravic državnega zbora. Državni zbor je le činitelj državne suverenosti, zakonska moč narodne skupščine pa predstavlja vso državno suverenost in ne nadomešča le državni zbor, ampak je tudi v najtesnejši zvezi s kraljevo oblastjo. Zakon, ki se tiče državnega zbora in državnega poglavarja, sc ne more nanašati na narodno skupščino, razen ako bi na- Zbrali so se v tukajšnji Zupančičevi gostilni ter so pili in plesali ter sklenili župnišče ponoči napasti, kar so tudi storili. Prišli so iz Zupančičeve gostiln« okrog desete ure zvečer pred župnišče, kjer so razgrajali in tulili. Ko je g. župnik odprl vrata ter jih svaril, da naj bodo mirni, se je eden izmed napadalcev z odprtim nožem zpodil proti župniku, kateri je komaj ušel v župnišče. Nato je tolkel po vratih in grozil, da kadar jih bo g. župnik opominjal na prižnici, bo prišel na prižnico in bo g, župnika na prižnici zaklal. Drugi pa so medtem razbili okno pri župnikovi sobi. Tako imamo tudi pri nas fašiste, ki hočejo, da bo duhovnik govoril, kar je njihovim ušesom všeč. Pripomnimo tudi, da so bili v Zupančičevi gostilni od nekaterih nahujskani, Orožništvo v Doberniču pa prosimo, da stvar dobro preišče, da bo prišlo nočnim razgrajalcem na sled in da dobijo zasluženo kazen. — H kamniškim občinskim volitvam. Neki kamniški liberalec se v »Jutru« baha, da si SLS ni upala postaviti svoje kandidatne liste za nadomestne občinske volitve v Kamniku, Pripomnimo, da kakor nismo hoteli prevzeti nobenih funkcij v odsekih, tako tudi nočemo za dva mandata spravljati naših mož na volišče in jim kratiti čas. Liberalci naj le sami bodo odgovorni za vse obljubljene olepšave kamniškega mesta, njega cest in potov, katere naj čimpreje izvedejo s posojilom en četrt milijona kron, katere so si v ta namen izposodili pri Komisiji za stvarno demobiU-zacijo v Ljubljani, Postopanje naše stranke naj Vas nikar ne zapeljuje k prevelikemu zaupanju v same sebe; vam bomo še takrat preveč, kadar bomo nastopili. — Gospodinjska šola na Jesenicah. Pod tem naslovom je informator »Jutra« z Jesenic v št. 141 z dne 16. t. m. priobčil članek, ki mora logičnomislečemu človeku sapo vzeti. Naproša se, da članek korigira v toliko, da gdč. Štebi ni prišla k nam ustanavljat gospodinjske šole, pač pa da so se ženske na tem malem sestanku spontano toplo zavzele za ustanovitev iste in to more biti le znak »možgan v redu«. Kar se pa tiče merodajnih faktorjev, bodo ti v pravem času upoštevani in naprošeni za sodelovanje. Toliko resnici na ljubo. — Več udeleženk sestanka. — Električna centrala v Zagradcu na Dolenjskem. Binkoštni pondeljek se je otvorUa, blagoslovila in izročila obratu električna centrala v Zagradcu pod Krko. Slavnosti se je udeležilo mnogo ljudstva. Blagoslovil je centralo č. g, duhovni svetnik Žavbi ob 11. uri dopoldne. Mogočno je zašumela reka Krka na turbino, kjer je dinamo takoj spremenil vodno moč v električni tok z 5000 volt napetosti. Istočasno so zagorele električne luči v Lesah, Gorenjivasi, Stični, Dragi, Višnjigori in Žalni, Skoro pa zasvetijo tudi v Grosupljem, malo pozneje pa v Šmarji, Škofelci in Št. Vidu. Svetloba žarnic je lepa, brez tresenja. Tudi motorni obrat se skoro otvori. Elektrarna bo oskrbela s tokom v veliki meri gornjo Dolenjsko. Pričakovati je, da bo v doglednem času ves tok izčrpan in potreba bo napraviti novo centralo, da podkrepi dosedanje obširno omrežje, kajti tudi Dobrepolje in Stuge komaj čakajo električne sile. Prvi večer, ko je zasvetila elektrika, je bilo nepopisno navdušenje ob vsej obširni progi. Mlado in staro se je zbiralo in je komaj svojim očem verjelo, da more voda Krka na tako daljavo spremeniti temno noč v beli dan. Podjetje je stalo res težke milijone in se za par let niti obrestovalo nc bo. A gotovo je, da bo v petih letih gotovo daleč aktivno. Zelo veselo dejstvo je, da so vsi družabniki do- mačini in ni nobenega tujega kapitala vmes. Vse priznanje zasluži kot predsednik in finančni voditelj, mladi, agilni, skrajno podjetni trgovec g. Mihael Omahen iz Višnjegore, ki se ni ustrašil vseh nasprot-stev in ogromnih težav. Vse priznanje tudi drugim našim možem. Priznanje in zahvala pri tem ogromnem delu se pa mora izreči tudi gradbeni direkciji v Ljubljani, imenoma direktorju g. inž. Klinarju in nadsvet-niku g. Hilbertu kakor tudi cestnemu okr. odboru Višnjagora, ki so delovali, da so se po cestnem svetu postavili drogovi za daljnovod. — Smrt časnikarja. Kakor poroča > Narodna Straža« iz Šibenika, je bil 7. t. m. pokopan Pavel Roca, urednik lista >Raskovani«. Bil je eden onih iskrenih Jugoslovanov, ki so bili za Avstrije preganjani in je bil radi svojega narodnega delovanja več mesecev v ječi. V Jugoslaviji so ga zopet preganjali Italijani, ko je bil še v zasedenem ozemlju, pozneje pa je bil proglašen za protidržaven element. Naj v miru počival — Ukinitev rudarskih uradov. Ministrstvo za šume in rude bo te dni ukinilo rudarske urade v Zagrebu in Ljubljani. Delokrog teh dveh oddelkov preide na sarajevski okoliš. — Povratelc Meštroviča ie Londona. Te dni se povrne iz Londona veliki jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič v domovino. Kakor se doznava, je angleški narodni muzej nakupil več njegovih deL — Zastopstvo Slovencev na zagrebškem velesejmu. Pri sobotni otvoritvi zagrebškega velesejma so med drugimi zastopali Slovenijo predsednik Zveze indu strijcev Majdič, podpredsednik Hribar in tajnik inžener Šuklje, predsedništvo ljubljanskega velikega sejma Fr. Bonač in arhitekt Josip Costaperaria in oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani dvorni svetnik dr. Marn, — Minister Kumanudi toži radi ras-žaljenja časti. Finančni minister dr. Kumanudi je vložil tožbo zoper ravnatelja Narodne banke dr. Vlada Markovica, ki je obenem kandidat nekaterih demokratov za ministra financ. Dr. Markovič je na zadnjem občnem zboru Narodne banke v svojem poročilu ostro napadel finančnega ministra. Konstatiral je vse napake finančnega ministra, vsled katerih da je država pretrpela veliko škodo. Z raznimi dejstvi je skušal dokazati, da je Kumanudi upro-pastil našo valuto in celokupno trgovino in je konečno trdil, da je dr. Kumanudi najbolj nesposoben minister, od kar obstoja država. — Na smrt bolan jetičnik mora Jahati. G. Koželj, vojak 3. konjiškega polka v Su-botici, tačas v Bukovžlaku pri Celju ima jetiko v III. štadiju, kakor se vsak študent medicine lahko prepriča, jetična mrzlica narašča na 39° Celzija. Jc šele malo časa doma, prišel je v Celje ne kot bolnik, pač pa kot potrebna priča pri neki sodnijski obravnavi. Vojaški zdravnik v Subotici ga je imel cel čas za simulanta, za švindlerja. Dvigali so ga v Subotici s silo na konja, da je moral na smrt bolan jetičnik jahati. Vojaški zdravnik še vedno ne miruje, hoče imeti »švindlerja« nazaj v Subotico, žan-darji letajo okoli domače hiše v Bukovžlaku, da ga spravijo nazaj v Subotico. Kot zdravnik imam dolžnost ščititi siromaka in ker vse nič ne pomaga, sem primoran objaviti to v časniku, da se izsili preiskava ter da se reši bolnik iz rok popolnoma igno-rantnega zdravniškega trinoga. — M. U-dr. Karol Pečnik, strokovni zdravnik za jetiko v Št. Jurju ob južni železnici pri Celju — Is dobrepoljske doline. Iz našiti gozdov se rodna skupščina izrecno sprejela ta zakon, kar sc pa v tem slučaju ni zgodilo. Ni nobenega drugega činitelja, ki bi mogel postaviti zakon, ki bi bil obvezen za narodno skupščino. Vsled tega stališča Se govornik ne more udeležiti nameravane svečane otvoritve narodne skupščine. (Živahno ploskanje pri opoziciji.) Ministrski predsednik grof Bethlen opozarja v odgovoru na izvajanja grofa Apponyija na § 2 poslovnika, ki ga je sprejela prejšnja narodna skupščina in po katerem morajo poslanci pod vodstvom starostnega predsednika prisostvovati svečani otvoritvi narodne skupščine. Ta določba poslovnika je obvezna. Ministrski predsednik mora vztrajati na tem, da državni upravnik svečano otvori narodno skupščino, ker ima državni upravnik na podlagi člena 1 ustave iz leta 1920 kraljeve pravice, izvzemši one, ki so v zakonu izrecno navedene. Ministrski predsednik je zaprosil poslance in starostnega predsednika, naj se drže poslovnika. (Živahno ploskanje pri enotni vladni stranki.) Poslanec Raszai je naglašal, da takrat, ko je narodna skupščina sprejela stari poslovnik, še ni bilo govora o delokrogu državnega upravnika, ker se je določil šele kasneje. Suverenost narodne skupščine zahteva, da govornik in njegovi somišljeniki ne morejo prisostvovati otvoritvi parlamenta. Starostni predsednik grof Apponyi je končno naznanil, da se vrši prihodnja seja narodne skupščine v torek ob eni popoldne z dnevnim redom: nadaljevanje otvoritvene seje. AMERIŠKI POSLANIK V ALBANIJI. Tirana, 19. jim. (Izv.) Dne 14. t. m. je dospel v Tirano ameriški diplomatski zastopnik pri albanski vladi. S tem so Zedinjene države severoameriške oficielno priznale Albanijo. KRVAV SPOPAD V GORNJI ŠLEZIJI. Hindenburg, 18. jim. (Izv.) V Biski-cah (Gornja Šlezija) je prišlo med povelj-ništvom glasovalne policije, ki je zamenjalo občinsko stražo, in oddelkom francoskih vojakov do krvavega spopada. Mnogo civilistov se je zavzelo za glasovalne redarje, nakar sta obe stranke začeli streljati. Tekom boja so bili trije civilisti ubiti, eden pa tako težko ranjen, da je kmalu nato umrl. UDELEŽBA FRANCIJE V HAAGU. Pariš, 19. jun. (Izv.) Kakor poroča »Matin« iz Londona, bo ministrski predsednik Poincare predlagal ministrskemu svetu, naj odpošlje francoske strokovnjake na konferenco v Haag, ker so prvi uspehi haaške predkonference zadovoljivi. VOLITVE V BURGENLANDU. Dunaj, 19. jun. (Izv.) Iz dosedanjega izida volitev v narodni svet v Burgenlan-du je razvidno, da bodo socialni demokrati dobili najbrže štiri, krščanski socialci pa dva mandata. Ostala dva mandata dobi kmetska zveza, ali pa burska kmetska zveza in Velenemci vsak po en mandat Pri volitvah v deželni zbor dobijo, kolikor je doslej znano, v okraju Gossing burška kmetska stranka tri, krščanski socialci dva in socialni demokrati in Velenemci po en mandat. V okraju Mattersdorf odpadejo na socialne demokrate štirje, na krščanske socialce trije in na burško kmetsko stranko en mandat. V okraju Oberwart, kjer še manjkajo izidi iz 40 občin, sta definitivno izvoljena dva poslanca kmetske zveze in en krščanski socialec. Ostale tri mandate dobe socialni demokrati, ali pa socialni demokrati dva in Velenemci en mandat. Iz sovjetske Rusije. (Spisal Vladimirov.) (Dalje.) Tudi pri našem vagonu se jih je že mnogo oglasilo, ki so povpraševali in ogledovali to in drugo. Najbolj nadležni pa sta bili dve branjevki, ki so jima moje rozine najbolj ugajale in jih nista hoteli pustiti. Ker je bilo nanje kupcev že mnogo in so bile vsakemu všeč, sem jih držal še draže. Kupil sem jih še spomladi v starem Samar-kandu in so bile črne in jako čiste. Črno turkestansko grozdje je namreč veliko sladkejše nego belo ali rdeče, zato so tudi črne rozine na veliko boljšem glasu. Končno smo se vendar pogodili za ceno. Ker pa nista imeli tehtnice s seboj, jih jc bilo treba nesti tehtat na bazar za postajo. Kupili sta še nekaj riža in moke pri Mažarih in smo odšli. Branjevki z moko in rižem naprej, žena Mažara, ki je prodal moko vštric z njima, Mažar pa, ki je prodal riž in jaz s svojimi rozinami pa za njimi. Ubrali sta pot, ki pelje na trg ne skozi izhod na postaji, ampak ob strani postaje mimo železniških skladov. Ta pot mi je bila tudi znana. .Januarja meseca, ko je bila špekulacija s podobnim blagom še strogo prepovedana, smo po prihodu sanitarnega vlaka v Orenburg hodili po njej in nosili pod pazduhami male vrečice. Takrat je bila ta pot dobro došla, ker 3mo NOVA POIJSKA VLADA. Varšava, 19. juri. (Izv.) Glavni odbor deželnega zbora je na svoji včerajšnji seji določil z 299 proti 98 glasovom za ministrskega predsednika Štefana Pranovvskega, ki je bil v kabinetu VVitos minister za trgovino in industrijo. Pranowski je stopil v stik z načelniki strank in je potem sporočil predsedniku deželnega zbora, da sprejme sestavo nove vlade. ATENTAT NA NADŠKOFA. Montevideo, 18. jun. (Izv.) Ravnatelj anarhističnega lista »Batailla«, Horrera, je v stolnici oddal pet strelov iz revolverja na nadškofa, ki je pridigal. Nadškof je bil lahko ranjen. Več oseb je hotelo napadalca linčati. V zveri s tem dogodkom je bilo prijetih več anarhistov, ki so se nahajali v bližini stolnice. Politične novice. -f Dr. Gregor Žerjav je torej, kakor posnemamo iz »Slovenskega Naroda«, vendarle svoj porfelj demokratskemu klubu postavil na razpolago. Ali rad ali ne, to se odteguje naši vednosti. »Jutro« nam bo gotovo povedalo, da vzrok niso bile bombe g. Kamenaroviča. Na vsak način je demokratski klub našel dr. Žerjavu naslednika v osebi g. Ljube Davidoviča. Upamo, da socialna politika našega režima s to »rekonstrukcijo« ne bo niti veliko izgubila niti veliko pridobila. »Es wird weiter gc-■wurschtelt,« kakor je dejal pokojni Taaffe, dr. Žerjav pa za svoje zasluge ostane gotovo še »na razpoloženju«. -f Napredno in demokratsko nazira-nje. Ustavljenje glasila Novačanove republikanske stranke zagovarja stari pionir svobode in napredka v Sloveniji, »Slovenski Narod«, s tem, da je tiskovna svoboda sicer lepa stvar, ki so jo ravno liberalci svojčas najbolj zagovarjali, toda le tam, kjer je zanjo ljudstvo zrelo .— Po mnenju častitljivega »Naroda« je torej naše ljudstvo še zelo nezrelo, dasi širi »Narod« med njim žc nad petdeset let liberalno prosveto. Koga je treba zdaj bolj obžalovati, ali slovensko ljudstvo ali »Slovenski Narod«? + Dr. Kukovec je dobil danes nos od »Slovenskega Naroda«, ker je v demokrat- ; skem klubu zvalil odgovornost za poostre-nje taktike SLS na Ivana Hribarja. Ravnotako bi lahko kdo rekel, pravi »Narod«, da je Hribar kriv, »ako politična pamet tega ali onega politika skoči iz tira«. Radovedni smo, kaj poreče dr. Kukovec na ta zlobni očitek. + K češko-poljskim prijateljskim stikom. Te dni je izšla v Varšavi številka ilustriranega tednika »Šwiat«, ki je posvečena samo in edino češkoslovaški prosveti in literaturi. Med slike so uvrščeni izbrani članki čeških pisateljev. Po preteku 14 let je to v Varšavi prvi poskus svoje vrste ter po člankih in slikah sodeč moramo priznati, da je poskus lepo uspel. S stališča propagandne prosvete more ta češkoslovaška številka obroditi v Poljakih mnogo dobrega sadu in to tem bolj, ker je omenjeni tednik na Poljskem močno razširjen in poleg »Tygodnika Illustrowanega« najbolj priljubljen ilustrirani list v poljskem narodu. P!i!8wif5 novice. — Fašisti v Ajdovcu. Tudi pri nas so se oglasili fašisti. Dne 11. t. m. smo imeli cerkveno žegnanje. Gospod župnik je s prižnice opominjal, da naj se vrši dostojno, brez vsakega plesa in pretepa. Nekaterim župnikovo opominjevanje ni bilo všeč. ker nismo hoteli nadlegovati stražarja pri vratih. Pri pogledu na to vrzel torej mi je stali v takem prostoru, ki ga bomo takoj spoznali in pa, ker bi nam pri glavnem izhodu čez postajo vse vzeli milicionerji. No zdaj, ko smem svobodno nesti in prodati, kar sem kupil, se mi ni zdela več primerna. Toda branjevki sta ostali pri svojem, izgovarjajo se, da je tod bliže in manj ljudi in ne vem, kaj še vse. Zazdelo se mi je, kakor da tiči v njih neki strah pred glavnim izhodom čez postajo. Šel sem pa vendar za njima, čeprav me je vleklo bolj nazaj nego naprej. Stopili smo skozi mala vrata v ograjen prostor, kjer se nahajajo skladišča. Tukaj namreč smo stali pozimi. Pri vstopu v ta prostor sem občutil, kakor da bi bil zašel na napačno pot... Ženske so šle dalje in se pogovarjale. Madjar, ki je šel z menoj, je ostajal zdaj vedno za nekaj korakov za mano, kakor da bi bil tudi nekaj slutil in hotel ob ugodni priliki popihati nazaj. Prešli smo že sklade, korakali ravno mimo pisarne daljo proti vratom, kjer jc stala uta za stražarja, kar nas srečata dva možakarja, ki sta šla proti pisarni. Ne veni, kako in zakaj, ali ustrašil sem se ju. Obstala sta in nas pogledala od nog do glave. »Kaj nesete?« nas vpraša prvi od njiju. Ženske so hitele dalje, ves njegov pogled pa je obstal na meni, ki sem šel za njimi, tako da v tistem hipu nisem občutil teže y svoji roki. Nekaj pa mi je reklo, da se ne bo izteklo srečno. Vendar sem moža- | karja pogledal postrani in mu odgovoril malomarno, sam ne vem, kaj. Pri vratih nas je stražar ustavil. Iz ute pa je ta čas stopil še eden in zdaj sta nas oba skupaj obračala in gonila nazaj k pisarni. Tedaj sta za-regljali branjevki in uporabili svojo zgovornost, da bi nas prepustila skozi vrata. Pomagalo pa ni nič. Stražar se je skliceval na načelnika in nas gonil v psarno. Tedaj sem osupnil. Občutil sem, kakor bi me kdo zvezal in si ne morem nič pomagati. Bal se nisem toliko za svoje rozine, kakor me je dražilo to, da sem poslušal branjevki in po nepotrebnem zagazil v tako smolo. Za hip se je vse uprlo v meni in zahotelo se mi je, razbiti vrata in s silo nadaljevati svojo pot. Ali spoznal sem takoj, da bi bilo premalo mojih rozin za tak izhod. Tedaj mi je šinila druga misel v glavo: odvezati vrečico in odsipati vsakemu stražarju po par funtov rozin. Preden pa sem privolil v tako misel, sem zagledal pri zidu vrzel tako veliko, da se je lahko skozi splazil človek. Zid je bil postavljen med dvema hišicama železničarjev, ki so imeli onkraj njega svoja stanovanja. Pri eni hišici jo ta zid za toliko odstal od stene, da so si ljudje napravili izhod iz ograjenega posestva, kjer so nas zadržali in so hodili čez dvorišče železničarjev na cesto in bazar. Tod smo lazili pozimi, ko je sanitarni vlak stal v opisanem ograjenem prostoru, udarila v glavo nova misel; in preden sem se je dobro zavedel, sem že stal onstran zida na dvorišču železničarjev —? pred zaklenjenimi vrati na cesto. Stražar je prisopihal za menoj in me zmerjal. Ljudje na dvorišču so zijali in molčali. Jaz pa sem spoznal svoj poraz in neumnost. V pisarni se je stražar še dalje hudo-val name in se hvalil pred načelstvom, da me je prehitel. Nejgovo načelstvo pa me je ostro gledalo in izpraševalo, zakaj da sem skušal ubežati? V zadregi nisem mogel ničesar odgovoriti, zato sem delal vid, kakor da sem se silno zasopihal in še nisem prišel do sape. Poslali so po agenta železniške črezvyčajke, naj pride in pregleda ter preišče, kakšne vrste ptičke so ujeli v bližini državnih skladišč. Tačas sem prišel do sape in zbral svoje mlsii. Ker se mi pri zgrešeni opreznosti ni obnesla zvijača, sem se odločil za svojo korajžo. Sklenil sem uporabiti, 8e bi bilo treba, vse zgovorno frazerstvo sovjetskega sloga, ki sem se mu bil priučil za časa mojega bivanja pod sovjetsko diktaturo. To pa tembolj, ker mi prav nič ni dišalo v tem kratkem času našega čakanja v Orenburgu imeti kake nepotrebne poti ali sestavljanje nepriljubljenih ml protokolov v navzočnosti državne sledilke. Prišel jo sam komisar. Povedali so mu, da so nas zadržali tukaj, da nesemo nekaj s selx>j pa ne vedo, kaj in razložili sploh vse tako, kakor da ne bi prav nič vedeli o nas, dočim so jim bile ženske že prej vse objasnile na dolgo in široko. Sfer. f38L Hite 95. itrnvja vm, naprej dosti izvaža tako stavbni las, ki gre vetji del na Laiko, kakor tudi bukov les za kurivo. Voli pa tudi nimajo obstanka pri nas. Živinski trgovci staknejo slednji rep v hlevu in pridno zalagajo s mesom Lahe. Od izvoza pač bogato prekupd in trgovci, kmet bi pa bolj pametno storil, ho bi seda], ko naša krma tako nizko stoji, manj prodajal ter počakal, da se naša valuta kaj Izboljša. — V nedeljo smo imeli enkrat malo več dežja, ki bo kaj dobro storil poljskim pridelkom, za travnike pa je prišel nekako prepoano. Nakoelli nc bomo toliko, kakor smo mislili. — Ribnica. Podružnica Jugoslovanske Matice v Ribnici naznanja, da mora vsled nastalih ovir ln mnogih drugih poletnih prireditev nameravano tombolo prestaviti na jesen. Vse prijatelja Jugoel. Matice pa prosimo, da neovirano naprej zbirajo prispevke za tombolo, da bo naša jesenska prireditev tem sijajnejša. Nabrane dobitka sprejema odbor škod ves čas do tombole. — Kdo mora vodili knjige opravljenega pro-metat Po določilih zakona o davku na poslovni promet z dne 81. januarja 1922, Ur. 1. it. 20, morajo voditi knjige opravljenega prometa vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo, vsi oni obrati in vsa ona podjetja, katerih promet je presezal v minulem leta 860.000 Din. Za knjige opravljenega prometa ne določa zakon nikakršne oblike in posamezniki si jib smejo prirediti po lastnem preudarku in po potrebi svoje vrste posla. Ti davčni zavezanci morajo takoj vložiti prijave pri davčnem uradu ter plačati 1 % ni davek za IV. četrtletje 1921 in L četrtletje 1922 od prometa, napravljenega v tej dobi, kolikor Se tega niso storili, za prihodnja četrtletja pa najpozneje v 80 dneh po preteku vsakega četrtletja pri onem davčnem uradu, v čigar okolišu je njih obrat — O pomenu latinščine sa praktično ttr-Ifenjt. Na vprašanje, ki ga je stavila zveza profesorjev modernih Jezikov, je lyonska trgovinska zbornica odgovorila na nepričakovan način: izrekla se Je energično za latinščino. V odgovoru či-tamo celo tole: Precej po prvem pismu, ld ga naš nameščenec napiše, spoznamo, če je študiral na latinskih šolah ali ne. Na naših trgovskih šolah so prvi dijaki običajno tisti, kateri so se učili latinščine.« (Revue universitaire 1921, str. 392.) — Brez poilnih znamk je ostalo več dni mesto Ni5 v Srbiji. Znamke dobavljajo iz Belgrada, od koder jih kljub mnogim urgencam niso pravočasno dobili — Prepovedani Usti. Ministrstvo policije je prepovedalo za našo državo list >11 Lavoratorec, ki izhaja v Trsta — Aretiram komunisti v Splitu. Splitska policija Je na temelju hišne preiskave aretirala poslanca Jelaska in več drugih oseb, češ da so komunisti in da so stali v korespondenci s komunisti v tujih državah. Aretirani so bili izročeni rlriavnemu pravdništvo. — Rop pri Vrhpolju. Dne 9. junija 1922 je šel posestnik Anton Kadunc iz Vrhpolja pri Kamniku domov. Opolnoči se je Kaduncu pridružilo več fantov, ki so ga pričeli sem in tja suvati; Janez Grabnar pa mu je segel za telovnik, kjer je imel Kadunc shranjenih 5000 kron denarja. Kadunc jih je za božjo voljo prosil, naj ga pustijo, ker ima ženo in otroke doma in je fantom rekel, da jim da ves denar. Fantje so ga podrli tudi enkrat na tla. Iz Kadunčeve denarnice je vzel Janez Grabnar iz Nevelj 2000 kron. Grabnarja so orožniki aretirali in izročili sodišču. — Velike nevihte v Srbiji. Glasom vesti iz doprijc v Srbiji je te dni vladala tam velika nevihta, tekom katere je padala kot jajca velika toča. Vsi poljski pridelki so popolnoma uničeni. V vsem okraju so zelo narastlc reke. Pri Vranji je Morava odnesla železniški most in je promet med Južno in severno Srbijo popolnoma prekinjen. — Proračun sa kliniko v Belgradu in naia medicinska fakulteta. V belgrajskih listih čitamo, da se vrši v ministrstvu za javna dela 27 t m. ofertna licitacija za zgradbo kirurške klinike v Belgradu. Proračunska postavka za njo je povišana na 25,532. 16472 dinarjev. — V slovenskih listih pa je imel te dni vsakdo priliko čitati poziv za zbiranje darov, da bi se moglo opremiti poslopje medicinske fakultete, za katero vlada nima kredita. — Obsojeni tatovi. Alojzij Divjak in Avg. Terkaj sta v noči od 21. na 22. aprila t. L na Rakeku ukradla g. Ant Puntarju 200 kg bodeče žice, vredne 1200 kron. Deželno sodišče je prisodilo Dovjaku 2 meseca težke in Terkaju 5 tednov ječe. — Ivan Brenčič iz Godovice in Karol Tratnik iz Idrije sta služila v Logatcu pri Antonu Spangerju, kateremu sta ukradla 14 telečjih kož v vrednosti nad 4000 kron. Deželno sodišče je prisodilo zato Brenčlču 2 mescca in Karolu Tratniku 6 tednov težke ječe, Gospodarstvo. g 2Itni trg. Cene žitu v Vojvodini so bile »sdnjc sledeče; pšenica 15.50 K, ječmen 11.50 K, oves 12.00 K, koruza 12.80 K. pšenična moka (št. 0) ,22.00 K. —• Tendenca nestalna. g Cene £tn na Ogrskem. Na Ogrskem se plačuje pšenica po 4100 o. K, rž 3350—3375 o. K, oves 3325 o. K, koruza 3600 o. K. g Žitni trg na češkoslovaškem. Moravska pšenica 425—330 čsl. kron, moravski oves 245—250 čsl. kron, ječmen 225—235 čsl. kron, koruza La Plata 255—265 čsl. kron, leča 900—1000 čsl. kron, krušna moka 340—350 čsl. kron. g Glavna skupščina Zveze industrijccv v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sklicala svojo redno Glavno skupščino za poslovno leto 1922 na sredo 21. junija t L Skupščina se vrši ob 10. nri predpoldne v dvorani mestnega magistrata ljubljanskega. Dnevni red predvideva goleg običajnih po sta- tutu predpisanih poelov razpravo o za industrijo važnih trgovskih, carinskih in socialno-političnih vprašanjih. Za glavno skupščino vlada živahno zanimanje ter se pričakuje, da ji bo prisostvovalo mnogo zastopnikov oblaatev in gospodarskih organizacij iz dragih pokrajin Kraljevine. Dostop k glavni skupščini imajo le Slani ln vabljeni gostje. Člani se izkažejo • člansko izkaznico za leto 1921, vabljeni goetje pa z vabili. g Novo Industrijsko podjetje v Mariboru. Brata Čopič sta ustanovila v Mariboru tovarno za izdelavo barvnih trakov za pisalne stroje, karbon, indigo in vseh vrst drugega kopirnega papirja. Tvrdka se bo naziv ala »Bra-čo, prva jugosloven&ka tovarna barvnih trakov ia karbon papirja v Mariboru«. Stavba bo kmalu dozidana in se bo v najkrajšem času pričelo z montažo strojev. Tovarna bo opremljena z najmodernejšimi stroji ter bo izdelovala prvovrstno blago in tekmovala v cenah z inozemskimi izdelki, g Znižanje diskonta r Angliji Angleška banka je znižala diskont od 4 na 3H%. i Stanja papirnatega denarja v NemčiJL V Nemčiji je bilo koncem meseca maja v prometu za 144.138,326.000 mark. i Svetovna železnica Iz Havra preko Plzna v Petrograd. Družba za gradnjo železne ceste iz Jičina do Trutnora preko Nove Pake in Peckc je izdala brošuro s karto o potrebi železniške zveze med Jičinom in Hotevicami. — Ta svetovna železnica bi šla skozi sledeča mesta: Ilaver, Pariz, Nancy, Strasburg, Stutgart, Norimberk, Pl-zea, Praga, Jičin, Vratislava, I.odž, Varšava, Petrograd oziroma Varšava, Brest, Kovel, Rovno, Kijev. Navedena železniška proga bi imela velik strategiien pomen, na kar je opozarjal že pred 40 leti avstrijsko-ogriki generalni štab. Poleg tega bi imela ta železnica Izredni trgovski pomen zapadne Evrope z ozirom na neizčrpno natorno bogastvo ogromne ruske države, s katero bi bila Zapadne Evropa po tej železnici zvezana. g *8olo«, tdruiene ieSkotlovaške tvornice sa uBgalict fot kemikalije. Ta delniška družba jo imela minule dni svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 85 delničarjev, ki so zastopali S>9977 delnic z 9989 glasovi. Poročilo se glasi: Zadnje leto se ni spečalo toliko blaga, kakor se je pričakovalo. Domači konzum je črpal iz prejšnjih zalog ler je kupoval sproti, kolikor je rabil. Izvos pa, na katerega smo po veliki večini navezani, je ovirala dvigajoča se češka valuta posebno v razmerju z valuto sosednih držav in pa balkanskih dežel. Nekaj časa se je v tovarnah za vžigalice obratovalo v omejenem obsega. Dobro pa se je obnesla produkcija kemikalij. In tako znaša čisti dobiček za leto 1921 4,271.439 č. K ter se je razdelil tako-Ie: 5 odstotkov rezevnemu fondu, 12 % odst. na divtdendo v znesku 3,260.000 č. K, na tantieme 801.786 5. K, ostalo se je pripisalo novemu računu. — Tu se spet vidi, kako se gromadijo milijoni na račun odjemalcev in delavcev. g Inozemska trgovina češkoslovaške republike s mlinskimi izdelki v mesecu aprila t. L Uvozilo se je: pšenice: 17.945 q (od tega 8511 q iz Zedinjenih držav, 6707 q iz Argcntlnije, 2101 q iz Nizozemske); rži: 27.143 q (od tega 14.960 q iz Poljske, 8211 q iz Zedinjenih držav, 1705 q iz Ru-munske, 1485 q iz Kanade; ječmena: 32 q (od lega 27 q z Nemškega); ovsa: 24.109 q (od tega 17.103 q iz Rumunske, 3970 q iz Mažarske, 1463 q iz Avstrije); koruze: 126.239 q (od tega 57.108 q iz Argentlnije, 26.423 q iz Severne Amerike, 25 tisoč 19 q iz Rumunske, 5808 q iz Nemške, 5017 q iz britanskih držav v Aziji itd.); ajde: 101 q (skoraj vso iz Poljske); prosa: 4887 q (od tega 3733 q iz Mažarske, 448 q iz Poljske, 706 q iz Rumunije). Uvoz žita jc znašal torej 200.455 q proti 221.174 q v marcu 1922 ter 387.495 q v aprilu 1921. — Uvoz moke, pšenične: 135.939 q (od tega 66-346 q iz Severne Amerike, 44.919 q iz Mažarske, 9293 q iz Nizozemske, 6933 q iz Avstrije, 4329 q iz Nemške, 1564 q iz Jugoslavije, 1.017 q iz Hamburga, 139 q iz Rumunske itd.); moke, ržene: 17.283 q (od tega 12.636 q iz Mažarske, 3277 q iz Rumunske, 1164 qiz Avstrije, 202 q iz Jugoslavije itd.); moke za knno: 1307 q (skoraj vso iz Mažarske); pše-nično pšeno: 601 q (od tega 290 q iz Mažarske, 211 q iz Avstrije ter 100 q iz Francosko); drugih mlinskih izdelkov: 254 q (od tega 151 q iz Nemške, 102 q pa iz Mažarske). Uvoz moke je torej znašal 155.384 q proti 224.989 q v marcu 1922 in 627.044 q v aprila 1921. — Izvoz v aprila Je znašal: ječmena 57.347 q, raznih mlinskih izdelkov pa 1300 q. g Jugoslovansko zadružništvo. Jugoslovansko zadružništvo je zelo razvito. V Sloveniji je naše zadružništvo organizirano v sledečih zadružnih centralah: Zadružna zveza (najmočnejša) 481 zadrug, Zadružna zveza v Celju 145 zadrug, Zvoza Slovenskih zadrug 75 zadrug. — Vso te zadruge so včlanjene še v Glavnem Zadružnem savezu, ki ima Se sledeče člane: Glavni Savez Srpsklh Ze-roljoradničkih zadrug (1.576 zadrug), Savez Srp-skih Zemljoradničkih zadrug v Zagrobu (414 zadrug), Središnji savez hrvatskih seljafkih zadrug (360), Hrvatsko slavonsko gospodarsko društvo (382), Zadružni savoz v Splitu (262), Hrvatsko slavonsko gospodarsko društvo (196), Savez srpsklh zemljeradničkih zadrug v Sarajevu (161), Savez hrvatskih seljačkih zadrug za Bosnu i Horcego-vinu (80), Savez srpskih privrednih zadrug na Pri-morju v Dubrovniku (59). — Vseh zadrug včlanjenih v Glavnem zadružnem savezu je 4.180. g Narodni gospodar. Izfia je 8. številka 23. letnika glasila »Zadružno zvezet Narodni Gospodar s sledečo vsebino: Dr. A- Korošec: Zadružna država; Zadružna zavest; Občni zbor Zadružne zvezo v Ljubljani; Davek na poslovni promet; Zadružništvo. Narodni Gospodar jo brezdvomno naša najboljša slovenska gospodarska revija. Člani Zadružne zvez« dobivajo list brezplačno. Gena llstn za nečlane 15 Din na leto, sa člane zvezinih zadrug 10 Din. — List sc naroča pri Zadrožni zvezi v Ljubljani. g Hranilnica kmečkih občin » Ljubljani je zvišala s 1. lulijem obrestno mero za hranilno .vloge od 3 na g Trgovska pogodba med češkoslovaško in Dansko. Čefiki trgovinski minister Novak odide te dni v Kodanj, da bo sklenil t dansko državo trgovinsko pogodba Ker so se zadnji čas trgovinski stiki med obema državama oživili, bo trgovinska pogodba za nju vsekako velikega pomena. BORZE. Zagreb, 19. junija. (Izv.) Devize. Dunaj 0.50 —055, Berlin 22.50—23.50, Budimpešta 8—8.25 Italija 367—370, London 330—0, Newyork (ček) 73-73.50. Pariz 647.50-650, Praga 142.50-144.50, Švica 1390—1400. Valute. Ameriški dolarji 73—74, češkoslov. krone 140—142, nemške marke 23.50— 34.50, italijanske lire 364—366, romunski leji 0—50. Curih, 19. junija. (Izv.) Berlin 1.595, Newyork 527.50, London 23.35, Pariz 45.30, Milan 25.625, Praga 10.10, Budimpešta 0.54, Zagreb 1.775, Bukarešta 3.50, Varšava 0.12, Dunaj 0.0325, avstrijske krone 0.03035. Berlin, 19. Junija. (Izv.) Dunaj 3.50, Budimpešta 34.20, Milan 1598, Praga 627.20, Pariz 2806.45, London 1440.65, Newyork 325.59, Curih 6182.25. Praga, 19. junija. (Izv.) Dunaj 0.3625, Berlin 15.85, Rim 254.25, avstrijske krone 0.3625, itall- £nske lire 251.50, Budimpešta 5.30, Pariz 450.50, >ndon 231.50, Newyork 51.975, Curih 988. Dunaj, 19. junija. (Izv.) Devize. Zagreb 45.97 —46.03, Belgrad 183.88—184.12, Berlin 41.75—41.85, Budimpešta 14,97—15.03, London 60.975—61.025, Milan 671.70—672.30, Newyoric 13.744—13.756, Pariz 1184.50—1185.50, Praga 269.90—270.10, Sofija 93.45—93.55, Curih 2598.75—2601.25. Valute. Ameriški dolarji 13.644—13.656, bolgarski levi 90.95-91.05, nemške marke 41.75—41.85, angleški funti 60.775—60.825, francoski franki 1184.50—1185.50, italijanske lire 661.70—662.30, jugoslovanski dinarji 183.58—183.82, romunski leji 89.94—90.06, švicarski franki 2573.75—2576.25, češkoslovaške krone 269.40—269.60, mažarske krone 14.97—15.03. štajerske novice. č Obrtna razstava v Celja — je v popolnem razvoju. — Vse dela, vse se pripravlja od blizu in daleč, da poseti to ve-lepomembno razstavo, v kateri se bo bli-ščalo delo našega obrtništva. Ob tej priliki bodo obiskovalci zamogli videti uspehe 291etne obrtniške organizacije, katero je prvo počelo ravno »Celjsko obrtno društvo«. V tej razstavi se bo pokazala žila-vost in samozavest našega obrtništva, ki sc ne ustraši ne truda, ne stroškov, da tako pokaže neupogljivo voljo v dosego najvišjega cilja, ki ji je, da hoče še nadalje obdržali dober sloves solidnosti in zmožnosti. Kličemo še enkrat vse, še ne pismeno prijavljene razatavljalce — obrtnike iz cele Slovenije, da ▼ najkrajšem času prijavijo svoje predmete, ki jih nameravajo razstaviti, ker razstava je pripravljena za največje industrijce in najmanjše obrtnike, od katerih bo vsak imel svoj dobiček. — Je pa poleg dosegljivega uspeha tudi dolžnost vsakega obrtnika, da se iste udeleži, ker le s tem obrtništvo pokaže, da še ne misli izginiti iz površja, kakor se mu prerokuje, ampak da se dviga k novemu in silnejše-mu življenju, in to naj se pokaže od 12. do 22, avgusta 1922 na »Obrtni razstavi v Celju«. i Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru, Samostanska ulica štev. 4, je dne 23., 24. in 25. junija t. 1. razstava šolskih risb in ženskih ročnih del. i Drž. dvorazredna trgovska šola v Maribora. Vpisovanje za šolsko leto 1922-23 se vrši od 29. junija do 4. julija t. 1. vsakokrat od 8. do 10. ure na Zrinjskega trgu 1, I. nadstr. Brez sprejemnega izpita jc možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvoraz-redne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo razen zadnjega šolskega izpričevala oddati ravnateljstvu šole tudi krstni (rojstni) list. Vnanji učenci (učenke) naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti sc bodo vršili z ostalimi izpiti vred dne 11. sept. od osmih dalje. Vsled pomanjkanja učnih prostorov jc pripravljalni razred začasno ukinjen. š Čudne razmere v Narodnem gledališču v Mariboru. Po imenovanju stalne intendance za Narodno gledališče v Mariboru smo Upali, da bo s tem imenovanjem konec takozvanih gledaliških afer. Iznenadilo nas je pri zadnji predstavi Jakoba Rude, da je bila ta predstava poslovilna predstava ge. Dragutinovičeve kot najstarejše in priljubljeno članice gledališča, ne da bi gledališka uprava količkaj označila to prodstavo kot poslovilno. Zato so ostale ložo in ostali boljši sedeži po večini tudi prazne. Le tisti, ki so za poslovitev zvedeli iz drugega vira, so se od priljubljene članice, odhajajoče v Split, na primeren način poslovili od nje. Kakor čujemo, zapušča še več najboljih moči Narodno gledališče: gg. Šimenc, Jerman, Skrl, naj-bolja igralka ozir. pevka gč. Mezgečeva, dalje ga, Šetinska, gč. Vovkova, baje tudi g. Skrbinšck. Kaj sledi tem izgubam, Se ne vemo. novice, tj Pastoralna konferenca za ljubljansko duhovščino, ki je bila določena za torek ob treh popoldne je preložena na petek (23. jun.j, isto uro. — Katehetski se» stanek s predavanjem vseučil. prof. dr. Ehr-lich-a (»Konfesionalne šole drugod«) bo šele v torek 27. junija ob petih popoldne. Isti dan bo eno uro poprej seja odbornikov ka-lehetskega društva. Povabljeni so tudi vsi gg. katehetje, ki sc nameravajo udeležiti kateh. kongresa v Zagrebu dne 5. in 6. jul. Da bo mogel pripravljalni odbor v Zagrebu vse potrebno urediti radi stanovanja itd., naj se tovariši-katehetje, ki se udeleže kongresa, takoj priglase tajniku A. Ča-dež-u, ako tega še niso storili. lj Krajevni odbor SLS sa fran&Bka»» ski okraj. Danes zvečer ob 8. uri seja prostorih Prvega del. k ona. društva. t-V Predsednik. lj Razpis volitev x ljubljanski ob8s~ ski svet. >Slov. Narode poroča, da je vlad« izdala odlok, da se imajo volitve novega ljubljanskega občinskega odbora vršiti « petek, dne 20. oktobra. lj O. Z. Javni nameščencev in vpokofeneev uua nujno sejo širšega odbora v torek, dn« 20. .t m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: Sklepanje o izpreminjevalnih predlogih k osnutku nove služb, pragmatike. Ker je bila zadnja sobotna seja izredno pičlo obiskana, prosimo vse gospode delegate, da prisostvujejo tej seji polnoštevilno in s tem osvedočijo svoj« in svojih organizacij umevanje za stvar. — Pred-' sedstvo. lj Odredbe za prodajo Hvil. Občinski svet * Ljubljani je sprejel v javni seji dne 9. maja 1022 na predlog policijskega zdravstvenega odseka nastopne predloge, ki stopijo z dnem razglasitve r veljavo: 1. Prodaja vseh živil, posebno pa onih, ki se uživajo tudi surova, to je v mlekarnah, de-; likatesnih trgovinah, gostilnah, slaščičarnah, pekarnah, v javnih kuhinjah itd. ni odvisna samo od lokalne potrebe in od primernosti lokalov, ampak tudi od higijenske usposobljenosti in od zdravja v poštev prihajajočih oseb. Koncesijonar mora biti uradno zdravniško preiskan in načeloma tudi osobje. 2. Za prodajo na stojnicah določena živila, zlasti kruh, pecivo, klobase, mesnati izdelki itd. morajo biti razpostavljena le v zabojčkih, škatlah, kartonih itd., ki so pokriti s steklom. Otipavanje in oprašenjo predmetov bodi na ta način onemogočeno. Popolnoma se ukine izdaja dovoljenj za točenje in prodajo kave, čaja, malinovca, sodavice itd. na raznih stojnicah in vozičkih, ker je higijenično umivanje kozarcev pri tem obratovanju popolnoma izključeno. Imenovani predmeti se bodo v bodoče točili le na takih stojnicah, ki1 imajo uveden vodovod. 3. Prodaja kruha v pekarnah se mora vršiti tako, da kruh pri prodaji ni izpostavljen otipavanju in prebiranju, ter da dobi. stranka od prodajalca le zahtevano množino kruha, v roke. Po tem higijonskem načelu je urediti tudi prodajo drugih jestvin po trgovinah. V večjih de* likatesnih trgovinah se zahteva nastavitev blagajnika oziroma blagajničarke. 4. Prepovedano je na«! stavljanje kruha po gostilniških mizah. Gostu se da le zahtevano množino in kakovost kruha. Prt' vseh gostilnišikih koncesijah ne zahteva pred ta* dajo koncesijske listine uvedba vodovoda k točilni, in umivalni mizi za izplakovanje. 6. Priporoča se uporabljati v gostilnah samo bole namizne prte. Uporaba pisanih in barvastih namiznih prtov je nehigijenska, ker se v teh skriva uinazanoet in nesnaga, z njo vred pa kali kužnih bolezni Kjer ni belih prtov, je bolje, da so mize brez prtov, eventualno prevlečene s platnom, ki se da dobro snažiti z mokro brisačo. 6. Mesarji, prodajalci mesa, delikatesne trgovine, branjevke, sploh vsa obratovališča živil morajo imeti na vidnem mestu nabite table z napisom, da je otipavanje na prodaj postavljenih predmetov iz higijeničnih ozirov strogo prepovedano. Od gospodarja samega se bo zahtevalo strogo izvrševanje vseh higijenskih pred-' pisov. Gospodar, ki bo sam strogo izvrševal higi-jenske predpise in zahteval tudi od uslužbencev: njih strogo izvrševanje, gospodar, pri katerem bo tudi večkratna uradna kontrola poslovanja in prostorov dognala popolno primernost — dobi po enoletni dobi uradno potrdilo v priznanje. To uradno potrdilo se prekliče takoj, ko se pojavijo prvi ne-dostatki. Taka potrdila se izdajajo tudi uslužben-stvu, ki službuje nepretrgoma 1 ali 2 leti pri gospodarju, ki ima uradno potrdilo v priznanje. Nad-zorovalni organi morajo izvrševanje teh naredbl najstrože nadzorovati. Zaradi prestopka se kaznujejo koncesijonar, uslužbeno osobje in kupec. lj Policijska kronika. V Petkovškovem go«-da je policija ponoči na 19. t. m. aretirala 5 moških in 1 žensko zaradi pohujšanja. Nekaj članov družbe jc ušlo. — Kolesi sta bili ukradeni dimnikarskemu mojstru Luki Šetini in Fr. Gradu iz Lanišč. — Na Vodnikovem trgu sta bdi okradeni Ivana Ruperčič iz Št. Ruperta (1 dolar. 10 lir in 400 kron) in Neža Čuden iz Kožarjev (200 kron). — Štirikolesni voziček, vreden 3000 kron, jc bil ukraden Neži Čuden iz Kožarjev, —t Na Wilsonovi cesti je neki neznani mož tako neusmiljeno pretepava) konja, da so ga pričeli ljudje oštevati. Škoda, da ni ime kruteža znano. — Neki ljubljanski obrtnik je prišel tc dni zvečer, precej dobre volje domov. Ko je prišel domov, mu jc njegova gospodinja, katera dobi za vzdrževanje gospodinjstva 400 kron vsak dan, zatožila' njegovega vajenca, ki je pri njem tudi na hrani, da jc iant rekel, da bi bil zadovoljen, če bi mu dal mojster vsak dan 10 kron, za katere bi si kupil kruha in bi bil bolj zadovoljen, kakor da dobiva hrano. Mojstra jc to razljutilo, da je fanta! tako neusmiljeno pretepel, da se mu jc iz nosa in iz ust vdrla kri. Fanta so prepeljali v bolnišnico, mojster sc bo pa moral zagovarjati pred sodiščem. Gospodinja jc bila na fanta posebno zato tako huda, ker ji jc rekel, da za hrano, kakršno kuha, ne more porabiti dnevno 400 kron. lj Izgubila se je v soboto od zavoda svete Marte v Streliški ulici do Zvezde, oziroma do hiše štev. 5 na Kongresnem trgu tenka zlata verižica z obeskom, v katerem jc vdelana na eni strani slika male deklice, na drugi neke gospe. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v kol-portainem oddelku »Slovenca*, Jugosl. tiskarna. Orlovski vestnik. Zlct Ljubljanskega orlovskega okrožja v To« mišelj. Šc enkrat opozarjamo vse bratske odseke, da naj sc v kolikor mogoče obilnem številu udeleže zleta dne 25. t. m. Odhod jc točno ob pol 1. uri izpred dolenjskega mosta, kjer čakajo voi zovi. Tudi krožki naj gledajo, da bodo častno za-< stopani. Ko pridemo v Tomišelj, bodo slovesne litanije, nato pa takoj nastop, in sicer: proste vaje članov in članic; krožek sv. Peter nastopi s svojimi prostimi. Nato orodna telovadba. Pri celi prireditvi igra godba iz Mengša. Prosijo se vsi bratje in sestre, da naj bodo točni! Prireditev sc vrši ob vsakem vremenu. Bog živil — Okrožni odbor. Orel Krakovo - Trnovo. Jutri v sredo ob pol 8. nri /.večer sestanek vseh članov v društvenih prostorih. Seja predsedstva Orliške zveze sc vrši v. sredo, dne 21. t. m. ob pol 4. uri v Ljudskem domu. — Predsednica. Prosveta. pr Henrik Ibsen: Gospa z morja. Igra T 5 dejanjih. Ir. norvcščinc preložil Voje.ilav Mole. V Ljubljani, 1922. Str. 160. Cena 15 Din, po polti 1 Din več. — S pričujočo knjigo jc začela Tisk. zadruga izdajali v slovenskih prevodih Vojeslava Molela vrsto najboljših dramatičnih spisov prvega Sfran 4, SLOVENEC, ari« JtmifaT&E Sler. 138. nordijskega dramatika Henrika Ibsena. lbscnova dela pomenjajo važen prelom v razvoju modernega gledališča ter »o že zdavnaj prešla v svetovno literaturo. Prevodu »Gospa z morja« bodo sledili prevodi ostalih najvažnejših Ibsenovih dram. Študija o Ibsenu pa izide pozneje v zvezku »Pota in cilji«, posvečenem skandinavskim pisateljem. pr H. Sicnki evicz: Z ognjem in mečem. Povest iz davnih let. Prevel dr. R. Mole. Ilustracije Olivove. V Ljubljani, 1922. Založila Tisk. zadruga. 1. snopič. Napovedana nova izdaja znamenitih Sienkieviczevih romanov jc začela izhajati. Pred nami leži prvi snopič romana »Z ognjem in mečem«, ki obsega 4 pole velikega formata in prinaša dve dobro uspeli ilustraciji. Posamezni snopiči bodo izhajali mesečno. En snopič velja po po$ti dostavljen 7.50 Din. pr Alojzij Gradnik: »Pot bolesti« je izšla tc dni v Ljubljani v založbi »Jug«. Cena nevezanemu izvodu 10 Din, vezanemu 13 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah. Poleg tega pa je dobiti pri založbi »Jug« v Ljubljani, Pred škofijo 21, tudi še krasne, v usnje vezane izvode z originalnim pesnikovim podpisom po 30 Din. Teh izvodov pa jc samo 200 na razpolago. Mariborska porota. Kako se v Mariboru lahko na debelo slepari. Vkljub stanovanjski bedi, ki onemogočuje tisočem poštenim ljudem človeku spodobno streho, mrgoli v Mariboru čimdalje več lahkoživih elementov, ki so zapustili r.voj poklic ter se posvetili raznim špekulacijam, ki jim omogočajo razkošno življenje, katero jim nudi ugled v najodličnejših družbah, ki sc sicer sramujejo poštenega človeka, ki ne more s takimi »kavalirji« paralelno plačevati gostilniške in kavarniške orgije. Oblasti, ki bi se v takem malem mestu lahko zanimale, od kod tako potratno življenje, so, kakor bi nič nc videle. Tako življenje toliko drugih je Zapeljalo tudi tedaj niti 20 let starega Adolfa Červcka (Tscher-wejfj>a), po poklicu ključavničarja, sina stroje- vodje. Tam, kjer toliko poštenih, v naprošeni obrti veščih prosilcev dolgo časa tudi zaman moleduje za konccsijo, jc Červck dobil brez težav koncesijo za veletrgovino z lesom. Čeprav je že šolska oblast Čcrveka spoznala kot lahkomišljcnega človeka, so oblasti in trgovski gremij mirno gledali, kako si jc mladi fant, ki še pri naboru ni bil, na Koroškem kolodvoru dal napraviti veliko reklamno desko z napisom lesnega skladišča, čeprav bi bili vsi morali vedeti, da les, ki leži tam za blc-stečim napisom nc more biti Červekov nego last druge prave lesne tvrdke. Ko jc pričel na tak način svojo veletrgovino, ni imel niti toliko denarja, da bi bil pleskarju plačal napisno desko. Zlorabil je slučajno znanje z veletrgovcem Pečni-kom v Vuzenici, sam napravil generalno pooblastilo, katero je dal v prepisu legalizirati po nekem notarju. S tem Jalzifikatom je nastopal v Palankt in Ilogu kot zastopnik lesne tvrdke Pečnik ter prodajal na celc vagone in splave lesa, zahtevajoč od Židov Lowy, Stern, Rosenstock, Funk nadavka skupaj blizu 100.000 K. Ker lesa seveda ni bilo, so ga ogoljufane tvrdke prijele in ga dale aretirati. V preiskavi je nastopal tako prepričevalno, da gre tu samo za civilno pravne diference, da so ga res brez nadaljnih dokazov kot mučenika pustili na prosto. To je bilo lani marca. Bogat š» na takih skušnjah, sc je lotil bankirjev. Edvard Kurež, bančni ravnatelj v Suhopolju, je iskal potom anonce primernega »kompanjona«. In Červek mu je bil »primeren«. Priporočil ga je nek mar], borski odvetnik ravnatelju Centralne banke v Mariboru, Maksu Hermanu, ta pa svojemu kolegi Ku-režu, ki jc takoj nakazal 100.000 K, pozneje šc 88.000 K. Ker je Kurež zahteval tudi potrdilo do-tičnih tvrdk, jc Červek neznano kako dobil tiskovine dotičnih tvrdk ter falzificiral račune n. pr. za lesno tvrdko Sever, za graško tvrdko Kligingi itd. Spričo takih sleparij je dvignil pri Centralni banki 32.000 K od ravnatelja, in pozneje, ko je bil tu na dopustu, šc 40.000 K. Namesto da bi mu bili vsaj zdaj napravili konec, so mu pustili še dalje slcpa-riti. Lotil sc je med drugimi tudi 70 letnega Ska-leta v Vetrinjski ulici, katerega je pripravil za posojilo 22.000 K za nakup drv, pri kateri kupčiji bi ,Sk«Ie delež, Vlekel pa je le 1000 K, katere mu je Červek podaril takoj, ko mu ie Skale posodil prvih 10.000 K. Izvlekel je iz Skaleta sc dve zlati uri ter kožuh, ostal mu dolžan na stanovanju in hrani. Ko je Skale uvidel, da je osleparjen, ga je dal aretirati. Toda tudi to pot se jc Červeku posrečilo igrati nedolžno žrtev in so ga izpustili. Zato je opeharil mizarja Paitza, ki mu ,c plačal 2500 K are. Ta denar je zapil šc tisto noč na Miklavževi veselici, kjer jc s šampanjcem v roki plesal in razmetaval denar. Po tej slepariji šele so mu napravili konec. In zdaj so šele videli, odkod je izviralo Červekovo razkošno živ-Henie. Pa znal se je tako spretno zagovarjati, da bi bil zopet odnesel večji del kazni, da ga ni v hipu premotil strah, sedeti še tri mesece v preiskavi, ker glavne priče Pečnika ni bilo k porotni razpravi. Tedaj šele je priznal, da je sam naredil generalno pooblastilo. Njegovemu zagovorniku dr. Boštjančiču se je posrečilo porotnike prepričati, da je bila Centralna banka sama kriva, če se je dala preslepiti. Ker so porotniki ostala vprašanja potrdili, je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Osle-parjeni znesek znaša 210.900 K, prejel je 165.900 kron. Krvavo iegnanje ▼ Hočab. V petek je sedel na obtožni klopi Franc Lešnik iz Sv. Miklavža na Dravskem polju, obtožen umora Alojzija Ogrizek iz Sv. Janeza na Dravskem polju. Razprava je tedanji sicer žalostni dogodek pokazala v drugi luči kakor so ga prvotno naslikali. Lešnik in Ogrizek sta si bila dobra. Sedela sta tudi tisto nedeljo v gostilni v prijatelj-sketn razgovoru. Nihče ne vc, kaj je dalo Ogrizku povod, da je sredi razgovora Lešniku zalučal kozarec v glavo s tako silo, da je slednjega takoj zalila kri, ki se mu je pojavila tudi v očeh. Lešnik je odšel ven k mimo tekočemu potoku, kjer si je izpral glavo. Ko je nato ugledal pred seboj na cesti Ogrizka, ga je napadel z nožem. En sunek v prsa je bil tako močan, da je prerezal rebro ter se zabodel v srce. Že ta sunek je bil smrten. Zadal pa mu je šc dva smrtnonevarna udarca v roko in ob bok. Ogrizek se je opotekal do kapla-aije in tam tudi kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl. Lešnik sam se je nahajal v takem razpoloženju, da se je vjel z glavo med železno ograjo in so ga komaj rešili. Porotniki so zanikali vpra- šanje na umor, potrdili le vprašanje na uboj. Lesnik jc bil obsojen na 4 leta težke ječe. Posledica pijančevanja ▼ St. Lenartu. Gg. Mesarec in Ploj iz bližine Sv. Lenarta r Slov. goricah, oba velika bogataša, sta v proslavo spomladi v Sv. Lenartu toliko časa vživala premočno kapljico, da nista mogla domov in sta se zatekla k Zamolu na prenočevanje. Pri Zamolu sta dobila Matijo Lešnika iz Šetareve, moža ne posebno čiste preteklosti. Lešnik jc opazil, da ima Ploj v svoji listnici veliko vsoto denarja. Sreča mu jc bila mila. Ploj sc je namreč gredoč v sobo spodtaknil. Lešnik mu je pomagal ter prenočil v isti sobi, kjer sta spala oba bogataša. Ploj je drugo jutro opazil, da mu je zmanjkal ves denar, katerega je imel pri sebi. Spominjal sc je dobro, da je bilo v listnici 19 bankovcev po 1000 Din. Su« je padel takoj na Lešnika, ki sc je v veselju do toliko denarja potikal okrog in da odvrne od sebe sum, prosil na posodo. Lešnik se je izgovarjal, da. denarja ni ukradel, ampak da je na tleh našel nek papir, iz katerega je šele pozneje razvidel bankovce, a trdi, da jih je bilo le 17. Izgovarja se tudi na svojo srčno bolezen, katera ga tako prime, da ne ve, kaj dela. Porotniki temu zagovoru seveda niso verjeli. Lešnik je bil krivim spoznan in obsojen na 2 leta ježe, Ploj pa, ki je dobil večji del denarja nazaj, bo ostanek 8000 K lahko izterjal od Lešnika. Občni zbor »Stavbene zadruge Akad. dom« v Ljubljani r. z. z o. z. se ho vršil dne 30. junija 1922 ob pol 8. uri rvečer ▼ Akademskem domu, Miklošičeva cesta štev. 5. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 11921. 3, Dopolnilna volitev načelstva, 4. Slučajnosti. — § 32. pravil: Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, se vrši na istem mestu in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. STANOVANJE zamenjam 1 soba in kuhinja, v sredini mesta, pripravno za kakega čevljarja ali krojača, za isto ali tudi 2 sobi, najraje okoli juž. kolodvora ali sv. Petra. — JUVANC, Ulica na Grad št. 5, pritličje. DRVA za kurjavo (odpadki od žage) trda in mehka se po ugodni ceni oddajo iz skladišča tudi na drobno pri Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. : Razno perilo : -.a dame, gospode in dcco priporoča tvrdka A, & E SKABERNE LJUBLJANA., MESTNI TRG St. 10. Kupim ali najamem ll 1 S o z gostilniško koncesijo. Naslov pove An. za v. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. IlftEJUn^Sil na piščalke, s tremi flAnlrEUI^U registri, popolnoma v redu, proda za vredno ceno PAITZ, Maribor, Pod mostom 14. 2428 Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane Šivalne Stroje GR1TZNER v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, Igle za vse sisteme. Edino le pri litfUBIiJArlfl, SV. Petra nasip 7, Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko ln malo. Večletna garancija. Cono najnižje. Zahvala. Za izkazano sočutje povodom smrti našega soproga, očeta, brala in strica, gospoda Franc Novaka izrekamo vsem iskreno zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo čč. duhovščini in vsem, ki so mu v tako obilem številu izkazali čast na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 18. jun. 1922. Žalujoči ostali, Izdaja konzorcij »Slovenca«. star, zdrav, poljubne količine in železn. postaje, kupujem. — Ponudbe se prosi z naznako cene H. NOVAK, Zagreb, Maksimirska cesta 64. Telefon 20—60. 2433 1000 kron nagrade onemu, ki mi preskrbi prazno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »tako j.« III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani. Okrogel les (hlode) smreka, hrast, bukev, kupuje v vsaki množini Parua žaga V. Scagnetti v Ljubljani. V ponudbi je navesti cene. Narodna noša se -proda. — Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 2415. Kot Marica - gospodinja išče mesta gospodična srednjih let v lša-kem mestu Slovenije ali na deželi. Prijave sprejema upravništvo »SLOVENCA« pod: »GOSPODINJA 2416«. Sprejmemo takoj Za takopfnfi nastop sprejmemo per-" iektnega :: korespondenta z znanjem slovenske, nemške in hrvatske korespondence, ter slovenske ali nemške stenografije. Ponudbe z navedbo plače, referenc in prepisi spričeval je vložiti na Usnjcrska industrija »Petovia« d. d. na Bregu pri Ptuju. Reflektiramo le na popolnoma samostojno moč. zmožno vseh pisarniških del. — »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Iščemo za takoj večjo KUHARICA samostojna moč, katera je pripravljena opravljati tudi vsa druga hišna dela, dobi mesto pri mali družini na deželi. Plača po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lista »Slovenec« pod št. 2422. Urejevalec pisen (Briefordner) THE REX CO, LJUBLJANA Prostovoljna javna obleke in perila iz zapuščine Ivana škerleta sc vrši v petek, dne 23. junija 1922, ob 4. url pop. v Jeranovi ulici St. 6 v Trnovem y Ljubljani. — MATE HAFNER, notar — sodni komisar. 2440 Plavalne pasove iz plulovine izdeluje tovarna za-maškov JELAČIN & Ko.. Ljubljana. 2423 Mlinarski učenec se sprejme v umetnem mlinu; ponudbe pod »Poštenost«, poštno ležeče, Žalec. 2429 Naprodaj je ob kolodvoru Dolenjske železnice v Ljubljani v izmeri cca 26.000 m2 (ev. tudi samo en del) pripraven za vsako-jake stavbe, tudi za skladišča itd. Podrobnosti se poizve v pisarni dr. Fran Novaka in dr. Alojzija Kohala, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3. 2421 Pošteno, ?CMC|/ri srednjih let sprej-snažno mem proti dobri plači k mali družini v mesto. — Znati mora kuhati in vsa hišna dela. — Naslov v upravništvu »Slovenca« pod št. 2411. Starejša prodajalka stroke želi službe. Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2398. z 2 posteljama (samo za par me-j secev). Ponudbe na upravo lista i pod: »Meblovana soba 2405«. M POSESTVO ! ! obstoječe iz dveh zidanih enonadstropnih hiš, mlina, žage, 4 njiv, gozda in velikega sadnega vrta, se po ugodni ceni proda. — Natančno se poizve pri lastniku. Naslov pove uprava pod štev. 2413. išče mesta --^ ,-------m - samostojna kuharica srednjih let, izvežbana v vseh gospodinjskih opravilih, v kako župni-šče na deželi! Vstop takoj. Naslov je pri i upravništvu pod številko 2323. Za gospodinjo Usnjarji! Izdelovalci mila! I a Moellon-Degras, I a Ribje olje Grdnlandske države (z znamko „tri krone") vse za izdelovanje usnfa potrebne kemikalije, inozemske usnjarske izdelke, nadalje loja, kokosovo mesno kislino „Kretensla" dobavila po najnižjih dnevnih cenah Žiga Beck, Zagreb, Bakačevaul.5 (pod zidom) zastopnik tvrdke: B0NDT MART0N & Co. A. G. Hamburg, Praga, Wien, Budapest. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočuvstvovanja povodom pre-rane smrti prečastitega gospoda Janožica profesorja bogoslovja itd. se vsem najiopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni veleč, ljubljanski duhovščini ter gg. bogoslovcem, dalje p. n. zastopstvom vodstva SLS, »Orlat, »Slov. kršč. soc. zveze*, f. ljublj. del. konsuma ter Del. stavb, društva, vsem drugim deputacijam in posameznikom, kakor tudi p. n. Salezijanski godbi, gojencem Marijanišča in čč. sestram usmiljenkam za tako mnogobrojno, nad vse častno udeležbo pri pogrebu in ko-nečno vsem gg. pevccni za ganljive žalostinkc. Bodi Bog vsem obilen plačnik! Ljubljana, dne 19. junija. 1922. ŽALUJOČI SORODNIKI. Gozdno oskrbništvo v Kočevju J«*" daje v zakup svojo parno žago na Rogu in proda zakupniku letno 2700 komadov jelk in 5500 komadov bukve. Poslopja in oprava žage so deloma nadzemna, stavba gozdne želez niče z vozili pa je izključno last dosedanjega zakupnika. Pogoj novega zakupa je, da novi zakupnik prevzame od prednika njegovo last. — Oferte se sprejemajo najkasneje do 5. julija t. 1. pri gozdarskem uradu v Kočevju. svojo parno žago na Rogu imata v zalogi ter prodfijaja po sledečih najnižjih cenah: sirešna lepenka.......od K 205-~ do 290 - izolir plošče.......* K 70-~ vatproot . x ,....» . K 12-50 l