127. številka. Ljubljana, vtorek 4. junija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vnak dnu, izvieiući >irv»rilo enkrat tiska, 5 cr., če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se iSTOJl frankirati. Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo ie v I.jnhl}ani v Prane Kolmanovej nisi J*. 3 »gledališka »tolbaM. Opr avništvo, na katero * ^ovouj^ pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Berlin 2. junija. Pri vožnji na sprehod ob 2Va uri popoludne se je na ce-Barja streljalo; cesar je zadet in ranjen na laktu in na lici. Napadnik dr. Nobi-ling je potem poskušal sam sebe usmrtiti. Berlin 2. junija. Zdravniški bulle-tin o polu petih zvečer: Na cesarja je »treljano bilo dvakrat s šreteljni. Proti 30. šreteljnih zm je prodrlo cesarju v glavo, obe roki in v hrbet. Nobena rana nij naravnost življenju nevarna. Cesar trpi hude bolečine, a nij bil ni trenotek nezavesten. V obče se zopet bolje počuti. Berlin 2. junija. Cesar je veliko krvi izgubil. Nekoliko šreteljuov so mu ven vzeli. Morilec je bil spravljen v bolnico. Pri zločincu sc je našlo mnogo orožja. Zvečer ob 7. uri bode seja državnega ministerstva. Berlin 2. junija. Ob 8 1/4 uri zvečer. Napadnik, dr. philosopluae, poljedelec Karel Edvard Nobiling, se je rodil 10. »prila 1848 v kraji Kolino pri Birn-baumu, biva uže dve leti v Berlinu, stanuje od početka januarja „pod lipami" št. 18. On je v bolmčnej staciji mestne kaznilnice v zapor dejan, njegova mati in zdravniki so pri njem. Razneseni glas, da je Nobiling uradnik v ministerstvu poljedelskem, nij resničen. Nobiling je socijal-demokratične shode in društva obiskaval. Berlin 3. junija. Denes zjutraj je bil sledeči bulletin izdan: Cesar Vilkelm je mirno noč prebil. Bolečine so ga malo popustile. Zdravniki pravijo, da je njegovo »tanje zadovoljivo. P r i k a s n e j sej so d-nijskej obravnavi je atentat ar priznal socijal-demokratične tendence, in da je uže osem d nij imel namen, cesarja ustreliti, ker je prepričan, da je to za državni blagor koristno. Dunaj 2. junija. V ogerskej delegaciji je izjavil grof Andrassv, da je kongres sklican na 11. junija. Vabila so na naš nasvet razposlana bila od Nemčije. 1'odloga, na katerej se kongres sklicuje, more se še le potem naznaniti kadar bode od velevlad sprejeta, vendar je vsakako dobro znamenje, da sti liusija in Anglija te podloge sprejeli. Točke kakor jih je „Ulobe" priobčil nijso avtentične. Nov nepad na življenje nemškega cesarja. Zadnjo nedeljo popoludne se je prigodilo nekaj, kar bode ves svet silno pretreslo in velike nasledke imelo, kakoršnih nij mogoče preračuniti. Stari nemški cesar Vilhelm, kateri je pred par tedni komaj srečno ušel smrti, namenjeoej mu iz revolverja zblaznelega in prenapetega Bocijalnega demokrata Iliidla, — bilje v nedeljo popoludne od druzega socijalnega demokrata se smrtnim orožjem napaden, a nij tako srečno prošel kakor ondan, temuč je o Izstreljen. Novi napadnik, nekov dr. Nobiling, torej omikan človek, trideset let star, je premišljeno pazil celih osem dnij na mogotca vladarja in streljal — ne s kuglo kakor njegov prednik Iliidel, temuč da bi pač bolj gotovo zadel ga — z drobuejšim svinčenim zrnjem, s šretlji. Zadelo je starega vladarskega deda nič rnenj nego 30 svinčenih zrnov, ki bo se zarili v obraz mu, v rameni in hrbet. Kakor je iz telegrama vidno, mogli bo zdravniki dozdaj le nekoliko svinca cesarju iz života pobrati, ne vsega. Sicer se trdi, da nobena posamezna rana nij smrtonosna, nij taka, da bi »naravnost1' nevarna bila, — ali pri 81 let starem možu kakor je Vilhelin, bilo bi jako čudesno, ko bi posredno in vsled posledičnih boleznih ne dobil zarad bolečin in ran smrtnega udara. Vprašan, zakaj je svoj zločin storil, novi napastnik dr. Nobiling ne taji kakor predhodnik njegov na grešnej stezi, Hodel, temuč sč strašno odkritosrčnostjo priznava, da je on hotel, daje dolgo namenjen bil ustreliti cesarja in sicer zarad tega, ker misli, da bi bilo tako krvavo dejanje za nemško državo in domovino koristno ! To daje in bode dajalo silno mnogo misliti, in bode rodilo dela in naredbe, katerih — kakor rečeno — zdaj ne moremo predvideti. Samo gotovo slutnjo imamo, da tak čin in tako hitro ponavljan, mora imeti silovite nasledke. Nemški cesar Vilhelm je svoj nemški narod (ki nam Slcmnom. sicer nij bil nikoli prijazen) zjedinil, in tako visoko do evropske moči povzdignil, kakor stoletja noben drug vladar. In vendar so se iz tega nem škega naroda rodili ljudje, ki mu strežejo po življenji, ki osemdesetletnemu starčku ne privoičijo še zadnjo kratke pedi življenjskega hoda do naturuo bližnjega groba! Ljudje pravimo, ker komaj da se jeduemu nij zlo delo posrečilo, uže je nastopil drugi, in kdo more reči, da nij za njima uže tretji pripravljen V Če je uže po libMlovem unesrečenem poskusu bilo mej reakcijonari velko vpitje po zatiranji svobode, — kako bode stoprav zdaj, ko je nesrečni svinec svoj cilj zadel. Kakor je Andrassy v ogerskej delegaciji povedal v nedeljo, ima se kongres sini i 11. t. m., in sicer na nemško vabilo, torej v Ber- linu. Ali najbrž Andrassv, ko jo to naznanjal, nij vedel še za najnovejšo vest, o ranjenji cesarjevem. Kajti prav naravno je, da bode nenadni in pretresujoči dogodek vplival tudi na zbor konference, zlasti če se stanje ranjenega cesarja pokujša. Mi pa nemškemu starcu iz Človeškega stališča, pa posebno še kot prijatelju plemenitega slavjanskega carju-osvoboditelja, srčno želimo, da bi premagal teške svoje bolečine in srečno okreval od ran, zadanih mu od zapeljanega rojaka. Iz državnega zbora. Z Dunaja 2. junija. [Izv. dop.] S 165 proti 122 glasom bo v državnem zboru sprejeti vladni predlogi o novej nagodbi z Ogersko, in ker nij dvomiti, da tudi gospodska zbornica vsemu pritrdi, se začne s 1, julijem druga 10 letna doba dualizma. Za vlado so glasovali gališki poslanci: Poljaci in Rusini, od katerih so se pa vsaj štirje glasovanja zdržali, potem veliki posestniki, to je celi centrum, in kacih 40 poslancev mest in trgov in kmetskih občin. Proti so stali vsi poslanci (42) desnega centra pod llohenvvar-tom, celi Fortschrittsklub (40), demokrati (5), ostali pa so bili iz levice, mej temi dozdanji voditelji te stranke: Herbst, Plener, Beer, Demel in drugi. Razdor v starej ustavovernej stranki je odslej res takšen, da se nejda več zaceliti. Herbst, naj bo sodi o njem, kakor se hoče, vendar daleč presega vse one ljudi druge vrste, SUsse in Tomaščuke, ki si ga upajo zdaj prav grdo napadati, ter se več ne spominjajo, da se le jedinemu Herbstu imajo zahvaliti, da se je ustavoverna stranka tako dolgo na krmilu obdržala. Čudno je res bilo, ko je v jednej in istej seji najprej Herbst se svojim sarkazmom do drobnega razčesal vladno zagovornike nove nagodbe, in se je kmalu potem vzdignil grof Ilohenvvart, ter svoj govor začel z besedami: Ker je dozdanji priznani vodja ustavoverne stranke in nositelj cele sisteme tako ostro sodbo izrekel o vladi in o svojej stranki, kaj še ostane meni, ki sem v opoziciji, povedati? llohemvart je gotovo jeden najelegantnej-ših govornikov v zbornici in prototip mirnega, hladnega državnika, česar pusice tem huje zadevajo nasprotnika, ker so oglajene in v formi opiljene, da se jim ne more strast oponašati. Debeli knez Auersperg je včasi skušal se smehljati, a to je bilo prav grenko smehljanje, in sreča za moža, du je ovit v debelo Spehovo kožo, tedaj menj občutljiv. Ko je Ilohenvvart rekel, da se mu ne zdi dostojno, da bi uže tako na pol mrtvemu ministerstvu brce dajal, mrmral je knez Auersperg v svojej svetej jezi: Aber er wird uns nock nicht die letzte Oelung geben. No, kdo ve, kaj se vse že zgodi. In dan pozneje, ko je dr. Kopp reke], da je smerno, vedno pred Hohenvvartom, kakor pred črnimi ljudi plašiti se, in da so ustavoverci tudi njega „vorliiufig tiberstanden", je isti knez Auersperg pristavil: „ja, ja, vor-liiufig". Taka glasovanja o najimenitnejših stvareh kažejo ono skelečo rano, katera se mora pred vsem odpraviti, ako hočemo priti do prave ustave. Reforma volilne postave, odpravljenje predpravic velicega posestva, na to se bode odslej tudi delalo od mnogih privržencev usta-voverne stranke. Kaj pomaga, če tudi pravi zastopniki ljudstva, to je poslanci iz kmetskih občin, ter iz mest in trgov se združijo, ako veliki posestniki, ki imajo svoje mandate le vladi zahvaliti, skoraj tretjino glasov v zboru imajo. Iz Štajerskega so vsi poslanci, razen treh iz velicega posestva proti nagodbi glasovali, narobe na Kranjskem, od katerega so vsi, razen Ffeiferja, stali za vlado. Avstrijski narodi si bodo gotovo dobro zapomnili one ljudi, kateri hladnokrvno Magja-rom na ljubo breme za bremenom njim nalagajo. Samo jedno leto nas še loči od volitev za državni zbor in tačas upamo, da se naredi tabula rasa z mameluštvom vsaj tam, kjer ima ljudstvo Bi voliti poslanca, to je na kmetih. Govor kranjskega poslanca grofa Hohenvvarta o nagodbenih predlogah v seji dne 29. maja v državnem zboru. Mej vsem dolgim razpravljanjem o pojedinih vladnih predlogah, katere bo je navadilo imenovati „nagodba z Ogerskim", nijsem vmes govoril; to pa ne zato, ker bi bil morda s temi predlogi zadovoljen, — pri glasovanji sem pokazal, da ne — ampak zato, ker sem od početka uže preverjen, da na tem temelji in po tem potu se ne more ugodnega konca doseči. Gospoda moja! prav rad bi učil se iz vspeha, da se ne motim, a denes, zdaj ko poznamo izid poltretjeletnih razgovarjanj in posvetovanj, potrjujejo žalibog vse reči moje mišljenje; in preverjenje, da ta nagodba našim najskromnejšim upanjem in željam ne zadostuje, ukorenmila se je uže splošno. Ako se je prav državnemu zastopništvu posrečilo iz vladnih predlogov pieteče nam nevarnosti nekoliko zmanjšati, in njene zahteve, — popolnem odstraniti se te nevarnosti nijso dale, in v obeh polovicah monarhije se denes ne najde človek, kateri bi bil z nagodbo zadovoljen. (Klici na desnej: res je.) Celo oni faktorji, ki nagodbo zagovarjajo, nam je ne priporočajo zavolj njene ugodnosti, ampak, če je prav slaba in sicer ne iz uzro-kov, ki izvirajo iz nagodbe same, — ampak iz uzrokov, ki nijso b to v nobednej zvezi, in iz katerih razvidam, da je to Danaid-Bko delo v vseh stanovih utrujenje pro budilo. Prvotno geslo: „ne več bremen" se je popolnem pozabilo, še celo v nasprotje Be je izpremenilo, ker denes se pravi: „rajše najvekših stroškov", da se bode le ta umoma negotovost vseh razmer nehala. Teh stroškov, katere nam nalaga bankovna postava, postava o 80 milijonnem dolgu, čolni tarif se svojimi nedosegljivimi finančnimi coli, celo kvota, se Ve da ta le po predlogih manjšine, — ne bodem še jedenkrat navajal. O tem se je uže toliko govorilo, posebno je spoštovani g. poslanec Hebske trgovske zbornice včeraj stvar tako temeljito in zgovorno obravnaval, da je celo stanje stvari vsakemu izmej visoke zbornice znano. Posamezne dele nagodbe so pa tudi uže oni gospodje, katere smo videli zmirom pri vseh važnih vprašanjih na strani vlade, tako hudo kritikovali, da smem vprašati: kaj naj opozicija še na to reče ? A kakor bo teške in dosta jasne izgube po tej nagodbi, vseiedno bi na me ne mogle tolikanj vpljivati, da bi nagodbo popolnem obsodil, nasprotno ! rad bi celo financijalno žrtvoval, ako bi le mogli kaj doseči, kar bi bilo vredno te žrtve, kar bi ne le jednostransko nam dobiček prineslo, ampak celej skupini, celej monarhiji. A zastonj se išče v tem morji nagodbenih paragrafov ono, kar bi nas moglo tolažiti, ničesar se ne najde. Mi naj žrtvujemo zastonj, žrtvujemo naj le zategadelj, da bodemo dobili namesto tri- dve- ali jednomesečnega provizorija, desetletni, slabši. Vse napake, ki jih je imela nagodba iz 1867. leta, vse nevarnosti, ki pretijo monarhiji iz nje, sprejeti bi morali zopet neizpremenjene v novej periodi. Ko je 1. 18G7 državni zbor od Ogrov nam zaukazano nagodbo sprejel, se je to zgodilo, ker smo bili v takovem silnem položen j i, katero nam je tedanje ministerstvo pripravilo, kateremu je bil efemeren vspeh dražji, nego cela dolga bodočnost monarhije. Reklo se je tačas, da smo uže zadosti žrtvova i, večje žrtve se ne dado več misliti in tudi nijso dopuščene; a žrtvovali Brno zato, ker smo upali, da se bodo v desetih letih, katere smo imeli pred soboj, vse napake tedanje nagodbe popravile, in da se bode vsaj vez z Ogersko zopet nategnila, katera se je v naglici omehčala. Zdaj pa, ko je tisti trenotek prišel, od katerega smo premen na boljše pričakovali, nas tolažijo zopet na družil) deset let, in zopet se nam pravi: „Le še to dovolite, potem pa osti nite trdni." In, kedar bode zopet trenotek prišel, ko bodemo to stanovitnost morali pokazati, poka zal se bode zopet „patriotizem sile", ki bode zopet vse one sklepe ovrgel, katere smo iz patriotizma prepričanja sklenoli. Nij se torej čuditi, ako pod tacimi razmerami situvacija naša vedno slabša postaje, a ne le v tem, marveč tudi v drugem oziru še, se je le ta od 1SG7 leta sem nam na škodo izpremenila. Oba dva dela monarhije hirata pod onimi posledicami nagodbe, katera ravno tako celoto, kakor pojedine dele slabi. Spehauo, skoraj uže nepogumno borita se oba dela za svojo eksistenco; ta boj postal je pa zavolj gospodarske krize, ki je povsod na stala, še hujši, in čut složnosti sta uže tako izgubila v tem desetletji, da si rešitve iz tega žalostnega stanja ne mislita v tem, da bi se drug z družim bolj tesno združila, nego v tem, da se drug od druzega še bolj oddaljita Kar denes prod nami leži, nij sporazutn-ljenje dveh strank, kateri imati jednake skrbi ki sti obe za prospeh cele skupine navdušeni in vneti za blagost monarhije, nego to je re sultat dogovarjanj dveh nasprotnikov. Kakor obžalovanja vredna Je ta resnica, iznenaditi nas nij mogla; vsaj mi na tej (desnej) strani visoke zbornice, nij smo nikdar boljšega izida pričakovali. Ako so se minola leta jedino le v to porabila, da se je dualizmu v enome le hvala pela, in se je na ta način dr žavnih polovic bolj in bolj v kot potiskala, potem bi uže morali biti pripravljeni na sad te malo pozorne politike v odločilnem trenotji obnovljenja nagodeb z Ogersko, nadejati bi se morali, da bodemo v tem času videli potujčeni državni polovici kot sovražnici. Naj bo se nagodbena razpravljanja de tako napačno vodila, ne te napake so zakrivile nesrečen njen konec, nego kriva je tegs ona politika, kakoršna j e bila v prejšnjih letih v nagodbenih razpravljanjih. Ako se letos denašnja situvacija, katero nastop bi se pred desetimi leti uže lehko na dan in uro preračunal, nij dovoljno pripravila, ako se je mirno, s prekrižanima rokama čakalo, da se je nagodbena odpoved v vložnem uradu ministerskem oddala, potem je bila stvar uže naprej izgubljena. Važno se mi zdi, prav važno v interesu bodočnosti, da se visoka zbornica v tej stvari ne moti in ravno v tem oziru nahaja se neka pomankljivost, katero odpraviti si jaz dovoljujem. Pred vsem oziral bi se rad na neko izjavo, katero je pri važnej priliki jako odličen avstrijski državnik izustil. Gospoda moja! Ko je bil leta 1812. tedanji avstrijski državni kancelar, grof Metter-nich ono veliko akcijo pričel, katera je Evropo nasilnega vladarstva prvega Napoleona oprostilo, poslal je gospodu žl. Floretu v Parizu 9. decembra 1812. depešo, katera se je s6 sledečim stavkom pričela: „11 est des epoques et des evenements, qui decident du sorts des Empires comme de ndividus. Cesti alors, qui toute illusion devient mortelle, c'est alors qu'il faut Be mettre en face des verites quelque penibles qu*elles puissent par a Ure". No, gospoda moja, jaz menim, da smo zdaj v takej dobi, stojimo pred dogodki, ki bodo osodo našej monarhiji naravnost odločevali. Zdaj se ne more več prikrivati, resnici moramo v obraz pogledati, naj bode še tako zoperna kajti vsaka prevara bila bi smrtna. (Klici na desnej: prav dobro.) Dovolite mi, gospoda moja, iz tega uzroka vez, katera je vezala politiko minolih let z nesrečnim resul-tatom sedanjih nagodbenih razpravljanj, natančneje omenjati. Pri tem pa ne hrepenim, sedanjemu ministerstvu v opozicijo se postaviti. Proti njemu sem se toliko časa boril, dokler je ministerstvo še na čelu velike stranke orožje trdno v roki držalo; to bojevanje sem pa opustil, odkar sem se iz izjav visokega ministerstva samega moral preveriti, da ona nij vodja, nego le sluga stranki; (Klici na desnej: prav dobro, istina!) Koncem pa tudi umirajočemu (ministerstvu) nočem zadnjih trenotkov greniti. (Veselost.) Zato se obračam k onej stranki, katera je imela v teh letih vso moč v rokah, ter bodem delovanja ministerstva le toliko omenil, kolikor bodem ravno moral. Jaz menim, gospoda moja, da gotovo nobeden državnik ne dvomi o tem, da se ugoden izid nagodbenih razpravljanj, ki bi oba dela zadovoljil, toliko časa ne more pričakovati, dokler se bosta oba dela držala tesnega stališča njihovih jcdnostranskih posebnostnih interesov. Ogerska nam pravi: bremenov, koje som si z nagodbo 1. 1807, naložila, ne morem več nositi. Mi odgovarjamo: z najboljšo voljo ne žavna ideja z ozirom na bitsro obeh dr-1 moremo ti olajšati tvojega bremena; in ako pogledamo v budget obeh državnih polovic, najdemo dokaz v številkah, da govorita oba resnico. Teh fakt, gospođa moja, nas ne oprosti nobedno odbijanje in trženje; razprava se je nehala, predno se je še resno počela. Pred vsem bi se tedaj moralo ono sta-H$Cf opustiti, mesto njega pa Be poprijeti vzvišenega stališča skupnosti monarhije. Iz tega stališča pa ne bodemo iskali več pola j sanja v odkladanji bremen, ampak lojalno bode se moralo priznati, da sti obe polovici preob-teženi, in da leži uzrok temu preobteženju v onej nesrečnej sistemi, katera se je leta 1867. slavnostno upeljala, in katera ravno tako nobedoega gospodarskega razcveta ne pripušča, kakor nas v politično nezmožnost obsoja. Na dalje bode se pa moralo tudi priznati, da nobedna država ne more obstati, v katere j se vsakih deset let njena gospodarstvena in financijalna eksistenca v nevarnost stavlja, najmanj pa more taka država nalogo evropske velesile v našej bur-nej sedanjosti uspešno izvršiti. (Klici na desnej: prav res!) Velika, najvažnejša naloga avstrijskega državnika bila je torej, Ogersko pregovoriti, da bi se na to stališče postavila. Seveda je to teška naloga, gospoda moja in sicer taka, katera se ne da v zadnjem trenotji razpravljanj rešiti, ako Be ne pripravlja dolgo prej, kakor sem si uže dovolil jedenkrat omeniti, previdno z doslednjo politiko. (Klici na desnej: prav res!) Ali, gospoda moja, kaj Be je storilo v tem oziru? Nič! Prav nič! D*, celo nasprotno! Kajti po vlastnej krivdi seje stanje spridilo. Vsaj se je vendar vse stvorilo, da je pričelo uže samo na sebi z živahnim narodnostnim čutom obdarjeno, a ravno zavoljo tega lehko prečenja j oče se ljudstvo ma-gjarsko, katerega samoljubje se je še s tem povekšalo, da je zadobilo po več nego dvajset letnej dobi zatiranja naenkrat takovšna prava, katera bo presegala celo njegovo prejšnjo ustavo, da je pričelo to ljudstvo, pravim, misliti, da sme le resno voljo pokazati, in bode vse doseglo. (Dobro, dobro, na desnej.) Razumelo se nij, zj edin j ene j Ogerskej tudi zjedinjene dežele tostranske državne polovice nasproti postavit i. (Klici na desnej: to je ravno.) Zato je pa moralo tako priti, da je po uvršitvi naših de legacij vsa važna razpravljanja o državi Oger-ska sama odločevala. A tudi s tem še nij dosti. Pustil se je Ogrom celo pri vprašanjih ▼nanje politike, in sicer zvunaj delegacij, takov vpljiv, kateri se vsaj z nagodbenskimi zakoni ne more opravičevati. (Na desnej: dobro, dobro.) Šlo se je še dalje! Celo v Budapešto so romali, i n Ogre povabili, naj se tudi v notranje stvari naše državne polovice vtikajo. (Konec prih.) Sedanje stanje v Carigradu. Ruskemu „Novemu Vremenu" se piše iz Carigrada mej drugim: Izseljenci so taki siromaki, kakoršni še nijso bili nikdar. Vlada jih je prenehala odpravljati v Azijo; pri novih skrbeh za organizacijo vojuib močij je poza bila na nesrečne in smrt, vrivaje se v vse ulice in kote Štainbula, Pere, Galate in okolic Carigrada, kosi neusmiljeno povestnične žrtve. Doktorji uže nečejo več obiskovati kužnih za- kladnic — mošej in šol, katere so napolnjene z lačnimi bolniki. Štirje mladi zdravniki so uže zadnje tedne umrli. Pokopalci, ki so dosedaj še nekoliko očišćevali stanovanja emigrantov, so se začeli ustavljati. Dobrodelnost je začela malo po malo zaostajati in postaje vedno bedneja. Sultan se peča z astronomijo in je vsled tega pozabil na osodo nesrečnikov; mi-nolo je uže Štirnajst dnij, kar nij imelo svoje seje dvorno društvo za podpiranje trpečih beguncev. Dvorni ljudje se boje padišahu kaj opomniti o „neprijetnej stvari", da oni tudi nemajo nagnenja h kaj tacemu — njim se Kodi dobro, kaj bi jim bilo tedaj mar za gorje stotin tisočev? Smrt kosi in strašna podoba človeške moritve ne raste na dni. ampak na ure. Prestopila je zlati rog in ne razbira ni koč ni palač; jemlje družinam star-čeke, odrašeene in deco. Preplavala je na azijatski breg v spremstvu s trupli, katerih se vsak dan 20O iz Štambula tja odpravlja in je našla tam sredi revščine, blatu ustih in ozkih ulic — obilo žetev. Vse je prestrašeno Zvečer nekoliko bolezni v glavi in želodci, zjutraj pa bledenje, mrzlica, tifus ali osep-nice. V treh dneh je mesto sedanjega zdravega in veselega Človeka — mrtvo truplo. Pogrebni sprevodi se ra^tegujejo v neskončnej vrsti ne samo po Štambulu ampak tudi po Teri. Nij denarja in ne časa za napravljanje trug. Za reveže je pripravljeno nekoliko večih nosilnih trug. V njih nosijo trupla na pokopališče, prevrnejo naravnost v jamo in trugo neso nazaj za novo žrtev. Take občne truge stoje na ulicah, v kasarnah in mošejah. kjer so suše na solnci. Iz njih puhte mijaztne, ki so ostale za umrlimi na epidemiji. Na poko pališči nij prostora. Skopljejo mogilo vrh vče rajšnje, vanjo polože novo truplo, na katero namečejo nekoliko prsti. Iz teh raogil puhti zdaj pri vročini Btrašen duh; grede mimo pokopališča po evropskej strani tišči vsakdo nos in se išče z begom obvirovati kužnega vrta. Sosedstva z azijatskimi pokopališči se skušajo rešiti uže goli predmestni siromaki; zapuščajo hiše in žive pod prostim nebom. Pota mimo teh pokopališč so uže čisto zapuščena, nikdo se ne upa na njih pokazati se ..." S—n. Politični razgled. V Ljubljani 3. junija. O najvažnejšem dnevnem dogodku v notranje] politiki naše države govori denes naš članek, dopis z Dunaja. Viiuntvalstvo sklenilo, protestirali, in tako tudi nijso hotela niti privatna, niti javna poslopja v zadniem času plinove svečave rabiti. Vse prodajalnice zatvorili so u?e pred solnčnim zahodom in veliko ljudstva se je zbiralo pred onimi poslopji, kjer so plin rabili. Zato imati pa tudi obe društvi za plin vsaki dan več tisočev dolarjev izgube. Guverner v Barceloni ukazal je v nekej proklamaciji posestnikom prodajalnic, da morajo te odpreti, a vsi časopisi so proti temu nasilstvu oporekali. Vlada je zato mnogo časopisov zatrla in kaznovala, proti desetim je pa sodnij-sko preiskavo pričela. Agitacija mej ljudstvom raste, ker vlada guvernerja in mestne urade podpira. Opozicija kortesov je ovtorej 25. t. m. vlado najostreje intorpelirala, na kar je predsednik Silveta burno sejo sklenil. Opozicijo-nalci so tedaj objavili, da pred nadaljevanjem razgovorov o tej stvari se ne bodo nobednih sej udeležili. Domače stvari. — (Sokolskoga izleta) na gorenji Rožnik se je v nedeljo jutro udeležilo malo število udov v društveni obleki, pač pa polno družeča občinstva. — Zvečer je bil sicer dež veselico na čitalniškem vrtu onemogočil, a sicer je bila soareja tako dobro obiskana, da so bili vsi čitalniški prostori prenapolnjeni. Mej soarejo je došel ob 10. zvečer uredniku z Dunaja telegram o zopetnem strelu ne cesarja Villtelma in se je ta vest bliskom razširila ne le po vseh sobah temuč tudi v druge lokale. — (V odbor za ljubij ansko močvirje) je deželni odbor volil g. stavbenega svetovalca Potočnika. Gospoda Fr. Kotnik in P. Kozler pa imata viri 1 ni glas. — (G. S t ii c ki) bivši tukajšnji kapelnik dramatičnega društa je šel za kapelnika pevskega in muzikalnega društva v Ptuj in je uže na svojem mestu. — Ako bode na svojem mestu tako marljiv in delaven kakor je talentiran in vešč v muzikalnej znanosti potem bodo Ptujci zadovoljni z njim. — (Valvazorj a) je izšel 34. zvezčiČ. Mej 203 in 207 stranjo manjka pet stranij, ker podobe nijso bile zdaj še gotove. Prihodnji zvezek torej prinese to dopolnjenje. — (Pred porotniki v Ljubljani) sta bila 20. maja obsojena kmet Matija Zelnik iz Drulovka in oče njegov Blaž Zelnik, ker sta ženo prvega, ki je bila pijanka in vlačuga 16. marca tako dolgo tepla, da sta jo ubila, kakor smo tačas v našem listu poročali. Matija Zelnik je dobil osem let, oče lUaž pa štiri leta ječe. — (Šestleten požigalec.) V novomeškem okraji v Druži ns ke j vasi (nemšku-tarji in Nemci so prekrstili to lepo ime v Gesindeldorf!) je 0 let stari Francek Pavšelj 25 maja s kliučki slamo na podu zažgal za svoje privatno veselje. Vsled tega je zgorel pod in zgorela hiša, hlev s 4 prašiči in vse pohišno orodje, kakor tudi še dve sosednji hiši. — („ Cerkvenega glasbenika") druga številka je ravnokar izšla. Uredništvo njegovo pravi, da se organ ceciljinega društva jako razširja. Mi smo uže rekli jedenkrat, da bi „Cerkveni glasbenik" lehko mnogo cerkveno godbo pospeševal, zato se nam čudno zdi, — da pogrešamo v muzikalnej prilogi zdaj onega cerkvenega duha, kateri mora v cerkvenem petji nadvladati. V prilogi druge št. „Cerkv. gl." se držijo tega pravila jedino le Foerster-jeve skladbe. — (Hiša zasuta.) V Belih Vodah, v okraji Slovenjegraškem zasula se je hiša Gregra Kompana 21. t. in. vsled hudega dežja. Ko so takoj pričeli prst in pesek proč spravljati, našli so v podi. i hiši otroka Kompanova, Egidija in Marijo mrtva. Basne vetsti. * (Karlovec pogorel.) Hrvatske novine poročajo, da je v soboto zjutraj ob treh začelo v Karlovcu goreti in je gorelo vse soboto dopoludne. Do poludne je pogorelo 42 hiš, 14G fami lij je brez strehe. Dosti živine in kuretine je pogoielo. Iz Zagreba so prišli ognjegasci na pomoč. * (Umor.) Iz Judenburga se 28. p. m. poroča: V Neufischingu so 24. p. m. potegnili iz reke Mure žensko mrtvo truplo. Truplo nij imelo nič obleke na sebi, in ker je bilo uže hudo segnjito, sklepa se, da so zločinci to žensko uže pred jednim letom dale kje ubili, in potem v Muro zagnali, od koder je voda truplo semkaj zanesla. Ime umorjene ženske ee torej ne ve. * (Anglešk humor.) V BBirževi je Ved. je poslal njihov londonski dopisnik sledeč opis angleškega humorja: V Londonu in Manckestru ee zelo razširjuje „Srarična podoba 6 imljo-nov funtov sterlingov, izdanih za vojna sredstva". To je ogromni list papirja, cela plahta; vidi se prav efektno, če se razobesi na okna. List je po dolgem razdeljen v dva predala. V jednem je narisano 1.200 mehov s zlatom, ▼ vsacem je 5000 funtov sterlingov; v drugem je pa primerno narisano, kaj bi se bilo dalo napraviti za ta denar, če bi ga ne bili uporabili za vojna sredstva. Evo, kaj zgubi narod pomnenji pamfletista v teh šestih milj onih: IGO cerkev vsaka po 5000 gold. 240 začetnih gol vsaka po 2.500 gold.; bO srednjih šol po 5000 gold.; 80 kopališč po 5000 gold., 80 eprejemališč za maloletne prestopnike po 500O gold. 40 bolnic po 10.000 gold.; 40 hiš za blazne po 5000 gold. 400 rešilnih postaj na morji po 500 gold.; 80 javnih parkov po 500o gold.; 20 napotnih muzejev po 10.000 gold.; 40 čitalnic po 5000 gold.; 1000 vodnjakov po 200 gold. Pri vsem tem bi pa ostalo še 800.000 gold. kateri naj bi se bdi dali deloma dobrodelnim društvom, deloma za take namene kakor: za pokojnino 400 onemoglim in zastarelim; za ohranjenje življenja 200.000 lačnim kitajcem in za preskrbljenje onim angleškim družinam, ki so ostale zarad vojnih pripravljanj brez pomoči in dela 1.000,000 f. mesa, 5000000 f. kruha 500000 t čaja iu 4.000000 f. sladkorja. * (Lakota.) Na Kitajskem traje uže tri leta zavolj suše strašna lakota, za katero je tisoč in tisoč ljudij umrlo. Ljudje, duhovščina in vlada ne vedo, kako si pomagati, — seveda hočejo boljših časov na čuden način doseči. Kitajski cesar je daroval bogovom uže mnogo najfinejše svile in brezštevilno živali], da bi jih omečil; Bvoje ime je uže predruga-čil, da bi bogovi mislili, da vlada zdaj drug cesar; pometali so mnogo kipov bogov v vodo, da bi jim bog vodi dal dežja — a za vse to se kitajski bogovi ne zmenijo, in suša le še traje. Ponudila sta se zdaj celo jeden knez in kitajsk duhovnik, da se iz ljubezni do domovine dasta živa sežgati, da bi se bogovi nesrečnih ljudij usmilili in dežja poslali. Ne ve se še, je li vlada sprejela ponudbo teh dveh mož, ki hočeta kineške bogove utolažiti. * (A da kale.) Piše nam prijatelj našega lista: Kot očividec za gotovo vem, da ne leži, kakor neke novine pišejo, Adakale mej srbskim in rumunskim, ampak mej avstrijskim in srbskim ozemljem. — Urša Zamka, 77 ]., bivša hišna posestnica, krakovski naaip st. 24, iz starosti. — Klara Juhn, soproga železniškega uraduika, 74 1., dunajska cesta št. 23, iz starosti. 26. maja: Ferdinand Porenta, 7dn., mesarski sin, sv. Petra cesta št. 7f>, M krči v čeljustih. — Marija Engler, učcr.ka, < l., šcntpeterski nasip St, !J9, na pljučnici. 21. maja: Karolina Pook, hči hišnega posestnika, 233/4 ]., stari trg št. 14, na sušici. — Ljudmila Va-Ijavec, hči železniškega uradnika, 2 m. o dn., veliki trg št. 1>, na vt de niči. 28. maja: Filip Zupane.č, posestnikov sin, 3 1, poljske ulice št. 2, na osepnicah. 20. maja: Lojze Znjec, sin sladčičarja, 9 d nij, Chrenove ulico št. IS, na krči v čeljustih. — Neža Kalan, hišna posestnica, 75 I , poljanska cesta št. 60, na trebušnej vodenici in organičnem srčnoiu poka-ženji. — Karel ElHler, posilni delavec, 31 1., v posilnoj delavnici, na pljuenej tuberkulozi._ 'JL'utJt'ft. 2. junija: Pri Slona t VVinkler iz Dunaja. — Czechak iz Brna. — Perz iz Gradca. — K ran.v, iz PeŠte. — Ur, Kogozinski iz Kamnika. Pri Malici i Fentler iz Postojno. — Durbesič iz Trsta. — Baad iz Dunaja. — Oolegi iz Radovljice. — Bauer iz Dunaja. _ Umrli v JLjutoljaut. 24. maja: Blaž Koprivšok, težak, 85 1,, v ubožnej hiši, na mrtudu v možjanih. 25. maja: Manja Kutter, hči c. kr. uradnega •luge, 6 m. 17 dnij, nemške ulice št. 9, na ošpicah. uuuajsKa Dorza 8. junija, finotni drž. dolg v bankovcih . u 3 gld. 70 kr Enotni dri. dolg v srebru . . 6t> » 10 m Zlata renta........ 73 m 66 „ 1860 dri. posojilo..... 114 „ 30 „ Akcijo narodne banke .... 811 „ — , Kreditne akoije...... 232 „ — „ London......... 118 „ 75 B Napol. ......... 9 B 49 B U. kr. cekini....., . 5 , 62 „ srebro......... 103 „ 60 „ Državno marke...... 58 _ 60 . Loterij ne srečke. V Trstu 1. junija: 73. 34. 55. 59. 80. V Linci 1. junija: 87. 45. 20. 78. 46. Karel S. Till trgovstvo a knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga vseh potrebnostij za uradu iu kupčij stvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijal nega pa- Cirja. Vso potrebnosti za iu ur j ovco (inženirje), sli-arje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljujejo se tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—13) Naznanilo očime dražbe. Prihodne tržne dneve, sredo in soboto 5., 8., 12. in 15. tega meseca se bode v Andreas Sehreyer-jevem magacinu tik frančiškanskega mosta v Ljubljani veliko raznega železnega blaga, med tem kose, serpovi, brusni kameni medno in plehnato orodje itd. po očitnej dražbi proti gotovoj plači razprodajalo, in vabi k mnogoštevilni udeležbi: (17G—i) Opravništvo Anđreas ScLrever-jeve konkursne mase. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle iu se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: JSt^m I^omecni in. povesti: 1. Erazeui Tiii«-ntmli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič^ velja......5u kr. 2. Nela Holdenig. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llontnik 50 kr. 3. Hauturčiva. Roman s pogorukega zakotju, Češki spisala Karlina Svdtla; posloveuil J>'ranjo Tomšič, velja ..... 50 kr 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — rtu criii zciulgi. Novela, Bpis. J, Skalec, velja 25 kr. 5. Kazeu. Novula, francoski spisal 11. liiviere, posloveuil Davorin llostnik. — Cerkev iti tlržavu \ Ameriki. Francoski spisal E. Dabouhige, poslovenil Davorin llostnik, velja ... 25 kr. Xj343t3cl v zvezkih: . I. zvezek, ki obsega: Stenograllia, sp. dr. Riba. — Životupisje, sp. Haje Duž. — 1'rešeru, Prešeriu ali Pretiran, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, Bp. J. Jurčič. — K. Mai-liiuvelli, sp. dr. Ribič, — 1'isma iz Rusije, Bp. dr. Celeatin. — TrfltVO z grozdjem na Uuskeui, sp. dr. J. Vošnjak, — Oagava bode i Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja . . . . 25 kr I\. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. 1'aulus — Plašč. Novela. Kuski spisal N. V, Oogalf poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazok o izdaji slovenskih narodnih pesuij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor boco katero koli teh knjig dobiti, naj piše -KarOdnej tiskarni" iu jih dobi po poštnem povzetji. Vse ikup bc dajo za znižano ceno 2 gold. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe', in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. f, Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „JKalifornske povesti'4 od Bret Harte-a. Cena 50 kr. 3. „Tuf/orner", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena GO kr. 4. it2f(t Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr. 5. „Župnik IVakefleldski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. ,,Mej dvema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. ,,Cvct in Sati'*, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr. •em bolni« moć m zdravje Drei loku in brei stroškov po Uvrstili Reralesciere in Ban? V ErOMcfOfSSS* SO let mi« je sij boleinl, ki bi J« ■« bila oiara-filft ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih I ijlrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na tivoih, dalje prsne, i na jetrah; iloz-i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-Gavijenje, zaprtje, prohlajenje, nespanje. slabosti, zlato nlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blovanle pri nosečih, ltoinost, diabet, trganje, shujlanjo, bledičico in pre-liajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, n igo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-, hI idravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-tevala profesorja Dr. VVnnerja, g, F. V. Beneka, pra-t'i;a profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, idi-Mvilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, str. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo dražih imenitnih osob, ae razpošiljava ne posebno sahtevanje zastonj. Kratki izkaz Is 80.000 iprietvalev. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prešlo je nie sedem mesecev, od t ar som bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih in čui« ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne vidno ginil, in to zaprečilo je dolgo čaas moje študije. Cul sem od Vašo čudapolne Revalesciere pričel tem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem nžitkn Vase tečne in okusne iiova-lesciore popo nem zdrav, tako. da brez najmanjega t r ob t uja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav ceno in okusno hrano, kot najboljši pripomeček, ter ostanem Vaš udani Gabriel Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrate sodem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnico na celem životu, slabo pro-bavljenjo,, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdražuuji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila aem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlaj&ali. V polnej obupnosti poskusila aem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem bo bogu. Revaleaciero zasluži največje bvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v dtanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati, Dovolite goapod, zagotovijenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega Bpoštevanja. Markize de Brc ban. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbniku, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji duauika, omotici in tiščanji v pruih. Si. «;;>.Yli>. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji iu huj sanji. HevaloBciere je 4 krat točnejša, nego meso, um io pri odraščenih in otrocih prihrani 50a\rat voč iu oeni, ko pri zdraviUh. V piahastm paiiobh po pol rante 1 gold. 60 te* l :utt i gold. dO kr., 'J fanta 4 gold. 60 kr~ b «ua-tov 10 gold., 12 fantov 90 gold., M funtov 86 goli, Revalesoiore-Biaoaitan v pažioan in Revalesciere-Chocolatee v prahu 12 tau * gld. oO kx** iti .> * 2 gl, rt) kr., 48 tas 4 gl. bOkr., v piahu z.., ;.-o ta*.- «. > gL Prodaje: Da BarryAGoinp. na Dss