I -etnilc ' Ul N’ <;<>rici dno H'~Z. marcu 2 5 X >< > Ste-vilkn 13. Primorski List Součljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vae za vero, dom, cesarja ! __ „ IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. N A K O 0 N I N 0 in oznanila sprejema upravništvo v Gorici Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. na piacuti št. 12. CEN A za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj ' 1— ~ , ROKOPISE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. premožne 4 krone za celo leto. Hilarija št. 7. Narodno - napredna stranka. Zavora napredka. Zadnjič smo osvetili našim narodno-naprednim im, — umazano ime, polno sovraštva do Kristusa in cerkve, ime izposojeno od surove kranjske liberalne stranke. — Vprašajmo je zdaj. kaj hočejo in kaj obetajo? To so nam povedali v lu resolucijah. Najprej povejmo, da so njihove resolucije prav navaden krop brez posebnega okusa, jed pogreta, fraze, ki so vže vsemu izobraženemu svetu dolgočasne. Od nove napredne in svobodomiselne stranke smo pričakovali vender le nekoliko več novih misli, nekaj več napredka, idej in načrta. Za tako zmašilo ni bilo treba sklicavati na shod ^inteligenco" cele dežele (dr. Tuma jih je imenoval : „razsvitljene može"). Prva resolucija se glasi: „Vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru'1. Na prvi pogled pravi ta resolucija isto. kar vsi želimo in kar Midi zahtevamo slovenskemu ljudstvu. Kdo bo tako smešen, da poreče : jaz nočen: vsestranskega razvoja (napredka), ampak le enostranskega? ali pa: jaz nočem, da bi bil slovenski narod svoboden od „ tuj ega navala" (pritiska), maiiveč hočem, da naj bodo Slovenci vedno vsaj deloma odvisni od tujcev? Takih politikov na Slovenskem ni bilo in jih ni^zato tudi ni bilo treba tega povdarjati nasproti slovenskim politikom, ampak le nasproti tujcem. — Toda poročevalec (dr. Tuma) je naglašal besedo „svobodni“ v liberalnem pomenu. Seveda se je pri tem zavaroval, da oni niso zidovski liberalci, kar je res, ker naši liberalci so krščeni; ali liberalizem je vender le eden na cel mn svetu in smešno je upanje, da bodo naši „narodno-na-predni“ ustvarili svetu nov, poseben liberalizem. To je pesek v oči našemu ubogemu ljudstvu, katero je, •— žal! — še v črni temi in ne pozna sveta. Ako govorimo o židovskem liberalizmu, razumemo pravi liberalizem, v kolikor si ga je židovsko ljudstvo izkoristilo. Vse drugo je: slepilo neukih ljudi. Komično je torej zatrjevanje poročevalčevo: „Mi (!) nimamo nič (!) edinega s4tujim LISTEK Odprto pismo iz Kobarida. Velecenjeni g. urednik! Nikar se preveč ne začudite, ko bodete prejeli moj dopis in pod njim -zagledate podpis zavednega Kobaridca. Nikar se ne čudite, pravim, povem Vam namreč naprej, da nisem z \ ašo stranko, kot nobeden zavednih Kobaridcev ni, ampak pišem Vam to odprto pismo zato, da bi Vam mračnjakom pokazal, kako mi napredujemo. Le pomislite malo, kam nas pripeljejo Vaša načela! — Dr. Staniča niste hoteli voliti zato, ker pravite, da je brezverec. In ker ste \ i to rekli, so tudi naši gg. mmci bili proti Staniču in naši nezavedni okoličani po>lušali so raje nazadnjaške nunce,— ne pa nas zavednih tržanov. ki smo jim vedno govorili: Poslušajte nas, ne gg. nuncev, oni ničesar ne razumejo, oni \ as hočejo pridržati v črni temi. oni Vam ne privoščijo železnice, — zato so proti Staniču; ako bodete volili dr. Staniča, on Vam gotovo pridobi železnico, če ne drugače, pa se silo — saj je dosti močan! Pa glejte, niso nas hoteli ubogati, ampak ubogali so Vas, in Vi ste krivi, da tukaj očitno rečem: Vi ste krivi, da nimamo sedaj predelske železnice! — Glejte, dr. Stanič ni bil voljen, kobariška in bovška okolica je kriva, da je propadel, — pa, akoravno je propadel, vendar ima še toliko vpliva, da je pridobil bohinjsko železnico!! — Le smejajte se le, — pa to je vender res, saj se to govori po celem Kobaridu, in Kobaridci smo to zvedeli v Gorici! — Dr. Stanič dobro ve, da so ga volili vsi možje iz baške doline. - prav malo pa iz gorenje soške, in zato se je maščeval : pridobil je bohinjsko železnico in pokopal tako potrebno, tako zaželjeiio predil- liberalizmom. mi (!) ga ne potrebujemo v svoji sredi11. Ubogo ljudstvo: nalagano in osleparjeno! Liberalcem pomeni beseda „svobodenu : prost od naukov iu zapovedi Kristusovih in cerkvenih. Tako svobodo so dali liberalci n. pr. oderuhom, da so prosti od 7. božje zapovedi in od cerkvenih postav, da smejo odirati ljudi in jemati zaslužek delavskemu ljudstvu. Prosti hočejo biti posebno tudi od šeste iu devete božje zapovedi in kranjska narodno-napredna stranka je s posebno gorečnostjo zahtevala v beli Ljubljani — sramotno hišo. Morda bodo tudi v Gorici svobodno.... napredovali narodnega.... podjetja...., da bodo svobodni od „tujega navala'.... To „svobodo“ liberalizma je papež Pij IX. slovesno obsodil, in kdor je pošten človek, poreče odkrit >: ali, daje kristjan in torej ne liberalec, ali pa, da je liberalec iu torej ne več kristjan. Le hinavci in nevedneži se bodo skrivali za fraze. Ta liberalizem, ki pravi, da linče razvoj, bo v resnici le zavora napredka. Dr. Tuma je rekel : „Zato potrebujemo pri skupnem nastopu tildi skupnega dela vseli stanov Duhovski stan spada med izobražene stanove Njegova dolžnost je, da se udeležuje narodnega dela itd.“ Kaj je torej Slovencem najbolj potreba ? Zložno delo vseh stanov, in posebe še duhovščine. Toda duhovščina sme sodelovati pri krščanski politiki in ne pri liberalni. Duhovščina vseh narodov je v boju z liberalizmom in,,je na ta boj pozvana in poslana od papeža in škofov. .Moral bi biti izdajica vere in cerkve oni duhovnik, ki bi hotel podpirati liberalno politiko. In morda, da naši narodiio-napredni tudi najdejo kakega siromaka, ki jim bo verjel, toda ogromna večina duhovnikov pojde odločno in pogumno v boj proti liberalizmu ; poslušala bo glas svojih poglavarjev in svoje vesti iu se ne bo dala strahovati od nikogar. Liberalizem, organiziran kot, stranka, pomeni torej razpor iu boj na Goriškem. Liberalizem izključuje za vselej slogo iu skupnost, katera je Slovencem tako silno potrebna za „ vsestranski svobodui razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru*. Narodno-napredna stranka torej ne bo pospeševala razvoja ampak bo le zavora napredka. sko. Krivi so tega naši okoličani, ker ga niso volili! In kilo je kriv da ga niso ? Vi in Vaša garda! Vidite sedaj, kaj ste storili z Vašo agitacijo! Vidite, kam nas pripelje Vaše nazadnjaštvo! Če je mož pridobil baški dolini železnico še celo sedaj, ko ni voljen, kaj bi bil pridobil še le, če bi bil voljen! Jaz Vam povem prav v brke: če bi bil voljen dr. Stanič, — sedaj bi že predilska železnica tekla, — tako je pa vsa nada zginila! Vi pa i se človek bal. da se kaj pod njo ne prehladi.) in se lepo v stran pogleda. Seveda meni od začetka to ni dopadio, — pa napredovati moramo! Ce toraj ne greste za nami, kot gremo mi za .irugimi. kdo Vas bo še pogledal ali celo — pozdravil! ? Toliko se mi je potrebno zdelo Vam pisati, da se Vam oči odpro in spoznate, kako mi napredujemo! Nikar pa ne mislite, da sem z Vašo stranko, z Vašo stranko pravim, ki nam je požrla železnico, ki nam ne privošči nobene (»mike, ki nas hoče vedno zadržati v mračnjaštvu in temi, tega nikdar in nikoli! Blaž Burjanovič, zavedno napredni ali napredno zaredili Kobarid c. f V spomin rajnega bogoslovca Štefana Feltrina. (Dalje) Rajni Štefan je bil tako srečen, da ga je v četrtem gimnazijskem razredu deško semenišče ulico, odnosno ulico Čamp tgnuzza. Uslišala se je dalje tudi yi'o-iijn iCozioitnlcer, da se po njih cesti napravijo nočne svetilk ' in sicer do mitnice. ()!!'■ 'V. vrtec, Sii'.torial<'“ pri soškemu mo- stu ji- mesto sprejelo na predlog Pateruollija v svojo oskrb, ker ima ..Lega Nazionale‘u‘ drugod polno stroškov. Tako bodo Italijani imeli kmalu na vsakem voglu občinsko šolo. Italijanskih otrok je sicer vedno manj, zato pa mora biti šol vedno več! Trgovsko-obrtna zbornica v Gorici. — Trgovinski minister je potrdil izvolitev gg. Kvg. bar. Ritter-Zaliony-a predsednikom in Ludovika Migbettija podpredsednikom trgovsko-obrtiie zbornice za Goriško za I. 1 ‘JOD. t JjuiU Prem rov pL_PrcmcrstciiL c kr. notar v pokoju in veleposestnik v Tominu, je umrl dne 18. t. m^star (,n> let. Bil je blag značaj in dober narodnjak. Tolminski čitalnici je bil osnovatelj ih mnogo let predsednik. Svetila mu večna luč !^ V Skopgm na Krasu je umfrMne 14. t. m. g. Luka Bekar, oče tamošnjega g. ekspozita. po dolgi in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 7(i. letu svoje starosti. Telesne ostanke pokojnega prenesli so iz Skopega v Sežano. Obče spoštovani družini bodi tem potoni izraženo najsrčnejše sožalje, — pokojniku pa večni mir m pokoj! Romanje v Rini. Vdobili smo vprašanje, koliko bodo meiij premožni romarji potrosili ? Za vožnjo 14—15 gld., za stanovanje 2'/»—5 g!d. za šetati šest dni v Rimu. za hrano, kakor si bodo privoščili. Vino je v Italiji ceno in hrana tudi ni dražja, ko pri nas. Stroški torej ne bodo veliki, ako ostanejo romarji na poti od pondeljka popoludne do srede pop. L. lS8s. so nekateri potrosili vsega skupaj : 26—30 gld., a tudi zdaj ne bo črez 30 — 35 gld. Vozili se bomo skupaj z ljubljanskimi ro marji. V Rim pridemo v sredo popoludne. Imeli bomo tam skupne pobožnosti (maše, litanije, govore, obhajilo i. t. d.) in zvečer skupne. slmde s .petjem in govori — v^vji^gli-^lru^bi! K sv očetu fTeomi X£11 pojdemo vsi skupaj pod vodstvom škofa. Glas o romanju v Kini je našel v celi deželi vesel odmev : vsi bi radi videli namestnika Kristusovega, naslednika sv. Petra, 90 letnega starčka Leona XIII ! Bog nam izpolni to žeijo ! Deško semenišče v Ljubljani. Z veseljem naznanjamo, da bo pr-vz. knez-škof ljubljanski, dr. A. Jeglič, vže to pomlad začel »idati novo veliko poslopje za deško semenišče in sicer v št. Vidu pri Ljubljani na krasnem prostoru. Bog živi naše dobro ljudstvo, katero je poslušalo glas svojega nadpastirja! V Trstu. — Poročali sino zadnjic, da je tržaški magistrat zavrnil 40u slov. reklamacij glede občinskih volitev. Slovenci so napravili utek, ki je tržaško gospodo tako prestrašil, da je potem vse reklamcije hipoma rešila. — štirje mestni razredje si volijo vsaki po dvanajst udov v mestni zbor; šest volilnih okrajev v okolici pa vsaki po enega. Volitev vsakega vzprejelo v svoje zavetje. Osebo tedanjega vodje, — ali bolje očeta, — čast. g. dr. Mahniča, sedanjega krškega škofa, so vsi gojenci spoštovali in čislali. Velike vrline učenega in krepostnega duhovnika so vplivale tudi na mladega Štefana. Iz početka namreč ni imel pravega veselja do šole. „Rajše bi bil ostal doma in jezdaril konje," je rekel včasih tovarišu rojaku. Res je bil prvo polletje v prvem in drugem gimn razredu slabo končal. Ali pozneje se je bolje in bolje oprijemal učenja, tako, da je v višjih razredih dobro izhajal. Vesel je šel vrli dijak Štefan po dobro dovršeni sedmi šoli na počitnice, da bi se okrepil za čvrsto delo zadnjega gimnazijskega leta: hotel je častno dokončati študije z zrelostnim izpitom. A tisto leto je gospodarila na Št. viški gori in v sosednjih vaseh črevesna bolezen, ki je zahtevala več žrtev. Lotiia se je tudi rajnika. Nad mesec dni je ležal in je hudo oslabel: po nesreči je prišel po vrhu še prehlad. Ko je bil čas oditi v Gorico, bil je Štefan zelo šibek, in domači g. župnik Valentinčič mu je svetoval, naj ostane doma. dokler si ne opomore. Toda ob Štefanovi uztrajnosti, kije bila sčasom postala res železna, ni bilo govora, da bi ostal doma brz dela, med tem, ko je vedel, da se mu tovariši marljivo uče. Slab, kakor je bil, je šel na delo iu se je trudil očitno črez svoje moči: odtod mu je vzkaiila bolezen. ki mu je uničila mlado življenje. Ko je prišel po dobro napravljenem zrelostnem izpitu domov, ga je vpraša! tovariš — rojak : „Ali si pač vesel, Štefan, ko si končal s takim dobrini uspehom.“ — „Bil bi vesel,J mu je odgovoril ta, „ali tu notre mi gloda črv!“, je žalosten dostavil kazaje na ptsi. ('ulil je torej bolezen, a ob enem je trdno upal, da še ozdravi. Me l počitnicami je storil, kar je bil že poprej odločil : izvolil si je dtihovski stan na veliko radost materi in očetu, da, vsem vaščanom. volilnega razreda iu volilnega okraja bode vodila posebna komisija, obstoječa po § -17 mestnega statuta iz jelnega predsednika in iz štirih občanov. ki imajo volilno pravico; tej komisiji se pridi uži komisar, katerega določi c. k. namestništvo. — Slovenci se bodo v mestnih skupinah brez dvojbe pridružili kat. italijanski stranki. Volilni shodi po tržaški okolici. V nedeljo i8. t. m. imelo je politično društvo „Edi-nost‘‘ dva shoda, iu sicer: jeden na Opčinah in drugi v Trebčah. 19. t. m. v ponedeljek je imelo isto politično društvo tudi dva volilna shoda in sicer: jeden na Proseku in drugi na Barkovljah. ,,Modus vivendi“ v Istri. Italijansko politično društvo je imelo minuli četrtek dne 15. t. m. v Trstu sejo, v kateri se je izreklo proti pogajanju z slov. poslanci, ker bi vsako pogajanje bilo v kvar it. narodnosti. To je tudi popol-./es ■ Italijani ne potrebujejo pogajanja, ker hoče vlada odpraviti v Istri hude krivice, ki se gode slovanskemu prebivalstvu, mora sama odločno nastopiti ! llrvatski gimnazij v Pazinu je v prvem poluletju imel ta-le uspeh: Od 94 učencev prvega razreda je djbilo 14 odliko, fi4 prvi red, pri 16 uspeh ni bil povoljen, ker so prišli iz šol, v katerih niso imeli dovolj pouka v materinskem jeziku in so tedaj zaostali v izobrazbi. Ponarejanje vina. V Draguču pri Buzetu v Istri je c kr. žendarmerija preiskala in zaprla več vinskih kleti j. v katerih seje ponarejalo vino. Učiteljske petletnim*. Opozorjen na članek „Soče‘! št. 29. z dne 10. marca t. 1. pod istem zaglavjem z besedilom : „Xa to modrijanstvo odgovarjamo: zastopnik cerkve ni zastopnik davkoplačevalcev*1, ugovarjam. da cerkveni zastopnik je tudi zastopnik davkoplačevalcev, kajti davke plačil j- i • tuli cerkve iu nektere še večje, kot kak velep -;t n i!;. ter doslelno tudi prispevke za šole iu učiteljske plače. Njegov glas je ravno tako določi'en kakor vsakega drugega uda c. kr š. sv.- a. Če pa ni odločilen vselej, kaj more on zato? Vsak ud glasuje po svojem najboljšem spoznanju m prepričanju, ne glede na to. ali njegov glas odloči, ali n e odloči. Seveda so liberalci vse znanje in najboljše spoznanje iu prepričanje v zakup vzeli, ter to odivkajo vsem, ki ne trobijo v njih rog, češ, to so sami „brezvestni-potuhnjeiii hinavci", ki hočejo vse izkoristiti v svoje „zlobue namene, da kujejo „politični kapital’1, da bi bilo od njih zle ali dobre volje povsem odvisno vse učiteljs.vo. Nato samo kratek odgovor: Kakor zlobnež sam deluje, to rad drugim podtika je, — pravi znani pregovor. — Bivši učitelj je učitelje in njih opravičene zahteve svoj čas, ko se mu je zdelo, da jih ne potrebuje, da ima brez njih zadosti uter-jeno stališče, preziral iu smešil. A kolo se je zasuknilo. zdaj nujno potrebuje učiteljev za „iiarodno-n:ipivdiio stranko", zato se jim je jel laskati in proti duhovščini hujskati. Limanice so nastavljene, sedaj manjka še gimpeljev, da se nanje vjauiejo, pravi vrli ,,Slovenski Učitelj". Dalje v Prilogi. Povedal sem že spočetka, da je imel rajni Stefan krotko m sočutno srce, ki ni moglo živi duši storiti žalega, pač pa je občutilo bližuikove težave. Zato so pa vsi vaščani radi imeli „Fel-trinovega študenta.“ In ginljivo je. kako je pisal njegov župnik, č g. Valentinčič. 3 tedne pred smrtjo Tajnikovemu tovarišu, da farani molijo za njegovo ozdravljenje in da se budo mnogi obhajali med molitvami za ta namen. Ali treba pokojnikovi kreposti boljšega izpričevala ? O počitnicah, po dovršeni osmi šoli, je bil šel potovat, da se z razvedreiijtin nagradi za vestno delo tolikih let. Ogledal si je hrvatski Zagreb, južni slovenski Stajer. prepeljal se črez Koroško in zavil celo do Benetek. V začetku oktobra pa je prišel z dobro voljo m svetimi sklepi v semenišče. da bi se tu pripravil za Gospodovega služabnika. Kljub temu, da se je čutil precej slabega, pokojnik ni štedil svojih moči, marveč se je čvrsto oprijel bogoslovskih ved. A kmalu je jasno spoznal, da so vede same in vse drugo, kar človek stori, le sredstvo, da bolje zpoznava iu ljubi Boga in izpopolnjuje sam sebe. In odslej je Štefan marljivo hrepenel po krščanski popolnosti. Vrhunec dovršenja je lepa sveta ljubezen; in kako lepo je poganjala ta žlahtna roža v pokojnikovem srcu ! Čim bolj je napredovala bolezen, tem čvršče se je oklepal jediuega tolažnika. Boga. Z nevarnostjo bolezni je tudi rastlo v njem hrepenenje po apostolskem pastirskem delovanju med ljudstvom. Ali Bog je bil zadovoljen z daritvijo cvetu, in že je prihitel s plačilom nasproti svojemu zvestemu služabniku, predno mu je ta vtegnil prinesti še zrelih sadov. Blagi in ljub’jeni nam brat Štefan ! Teši nas trdna vera, da te nismo izgubili, ampak le naprej poslali v domovino k Jezusu, pri katerem se črez kratko zopet združimo v popolnisi, večni ljubezni. Priloga štev. 13. „Primorskega Lista". Konečni namen ,,Sučinega“ članka je pa ta; „Intriga mora biti'*. Tako je sam seboj glasno mislil pijanček, kteri je pozno v noči taval proli domu ves razjarjen od pieveč povžite tekočine „Raisonir-VVasser1', po domače „šnops“. Če mi je žena pustila večerjo, porečem : zakaj si mi jo pustila, vsaj si morala vedeti, da pridem še le pozno domov. Ako pa mi je ni pustila, porečem: zakaj mi nisi večerje pustila, vsaj si morala vedeti, da pridem lačen domov. Na vsak način : »intriga mora biti“. Ko bi bil cerkveni zastopnik glasoval za utok, bi bila „Soča'* kričala: Glejte učitelji, duhovščina ram nikakor ne privošči zboljšanja vašega gmotnega stanja. Zdaj pa, ko je isti glasoval za to. da se ministerska odredba uveljavi, pa pravi, da je lahko glasoval zato, ker njega to nič ne stane (?) »Intriga mora biti“. Profesorji iz seminišča hujskajo v svojih listih, „Soča“ pa le pomiruje (?!) in oblažuje {? !) nasprotstva. Kako veliko zaslužno delo ! Cerkveni zastopnik v c. kr. okraj, šolskem svetu v Gorici. Hvalica. V toni inskem šolskem okraju menjala sta si mesti gg. učitelja lt. Jelinčič in Aluznik; prvi je šel v spodnjo Tri hudo, drugi na Vrsno. Služba učiteljice je razpisana na dvoraz-redni ljudski šoli s slovanskim učnim jezikom v Jelšauah, okraj Volosko. Služba je v 111. plačilnem razredu. Piošnje je uložiti tekom 8 tednov na c. kr. okrajni šolski svet na Voloskem. Služba evidenčnega geometra in evidenčnega eleva sta razpisani pri evidenčnem katastru v Kopru. Prosilcem je dokazati jezikovno usposobljenost. Prošnje je uložitt tekom treh tednov na predsedništvo liiiančnega ravnateljstva v Trstu. C. kr. okr. glavarstvo v Tomiiiu misli tudi v Kobaridu upeljati redne uradne dneve. V Kobaridu je toliko notarskega opravila, da bo od sedaj naprej hodil g. c. kr. notar v Tominu Blažija Quarantotto po dvakrat na teden, namreč ob torkih in petkih, v Kobarid. Posedaj hodil je le ob torkih. — Zakaj se ne nastavi posebni slovenski notar v Kobaridu ? Pri Sv. Luciji je bila 13. in 14. t. m. občinska volitev, — srdita borba mej novo in staro stranko, — udeležba na obeh straneh ogromna, — tretji razred je volil od 9. zjutraj do polnoči. Zmagala je končeno nova stranka sijajno. Ako bo stara stranka tudi to volitev, kakor lansko, z Utokom ovrgla, zmagala ho nova stranka tudi v tretje. Iz Št. Viškogorske planote 1 ‘J. marca 1900. Ker smo imeli letos hudo zimo, precej snega in mraza, pričakovali smo, da kmalu nastopijo lepi pomladanski dnevi, ali predvčerajšnim je začelo deževati in znežiti vmes. Lahko bi se kedo pritoževal : »oh to je dolgačasno pusto vreme, pa zraven še postni čas". Pa saj je res, — nehote se spominjam predpustnega časa, ko so fantje, — naši čvrsti junaki, v divjem teku se vrteli po tatku takozvanih škripačev-koiednikov. Na Št Vidsko-gorski planoti se je v sv. letu prav mnogo plesalo, V neki tukajšni, še majhni občini niso zadostovali dve do tri takozvani „koledi“, biti jih je moralo celo — sedem. Pa tudi po drugih občinah niso v tem zaostali, povsod so hoteli staremu stricu »Pustu* napraviti nekoliko veselja Obč. predstojniki so pa vse to z mirnim veseljem, še celo v svojih sobah, opazovali, kako so se naši orjaki vrteli. Občinski predstojniki bi morali take postopače-kolednike prepovedati, ker tudi že navadno hodijo le taki okoli, ki potem vse zapijejo. Kdor pa res prosi miloščine, naj pride raje z rožnim vencem v roki, ne pa z godali. Slišati je bilo, da na Pečinah mislijo usto-uoviti „bralno društvo.“ Nekega j' nebeško kraljestvo.“') Bogatinom pa je tako-le govoril: „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča in kjer jih tat je izkopljejo in ukradejo, temuč zbirajte si zaklade v nebesih. . . Resnično vam povem, da bogat pojde težko v nebeško kraljestvo .... Ložej je kameli iti skozi šivankino uho, kakoi bogatemu priti v Božje kraljestvo.” ’) Življenje Gospodovo in njegov nauk z ozirom na uboštvo in bogastvo je podlaga in bistvo krščanske demokracije, Kristus je povzdignil uboštvo, učil nas je ljubiti reveže ter zanje skrbeti. Po njegovem nauku so ubožci enakopravni bratje bogatinov, sužnji enakorodni se svojimi gospodarji! To je prava, kiščanska demokracija, katere se oklepa sv. katoliška cerkev, ki je namestnica Jezusa Kr. Razen krščanske demokracije imamo v najnovejšem času še socijaluo demokracijo. Tudi ta skrbi za uboge in se zanje poganja, ali tako, da se za Boga in za Jezusa Kristusa nič ne meni. Socijalni demokratje poznajo le kruh in trebuh, ne poznajo pa gospoda Jezusa Kristusa. Ko je Marija Magdalena mazilila Gospoda z dragim mazilom, godrnjal je Judež Iškarijol rekoč: v Čemu ta potrata V Zakaj to lij se bilo lehko drago piodalo in ubogim dalo“. Ko je Go- ~ ^Mat. n. ’> Mat. 6. 19. ’) Mat. ',9. 2;t. spod slišal te besede, je rekel : Kaj nadlego delate tej ženi? .... Uboge imate zmiraj pri sebi, mene pa nimate zmiraj“. To očitanje zadeva dandanes tudi socijalne demokrate, ki sicer za uboge skrbe, toda ne meneč se za Jezusa Kristi sa. Kakor Judež Iškarijot očitajo sv. cerkvi glede njenega premoženja: To bi se lehko prodalo in ubogim dalo ! Kar delajo katoličani v čast Jezusa Kr., se socijalnom demokratom zdi, kakor Judežu Iškarijotu, le potrata .... Liberalno gospodarstvo. »Liberalizem je načelo napredka, liberalizem ni povzvročil bede srednjih in nižjih stanov*', — tako bi nas prepričala rada „Soča“. A poslušajmo, kako sodi o liberalizmu na gospodarskem polju znameniti mož Adolf' Wagner. Marca meseca I. 1883 je izrekel ta profesor narodnega gospodarstva iz Berlina v znanstvenem klubu na Dunaju sledeče velepomen-Ijive besede: „Sestav, katerega so ustvarili fizio-krati prejšnega stoletja in Adam Smith, je prevladoval v Evropi do nedavnega časa. Bila jeto doba ekonomičnega individualizma in liberalizma Neskončno osodepolno pa je, da je zadela ta doba ob velikanski tehnični napredek v obrti, o katerem se. poprej niti slutilo ni. Kes je, da se je pod vlado tega sestava neomejenega individu-valizma pomnožilo narodno gospodarstvo, da se je produkcija silno zvišala. Toda, če vprašamo : st je li zboljšalo c isti mer: gospodarsko in socijaluo stanje srednjih in nižjih stanov, se mora odločno zanikati. Vsega omejevanja prosta konkurenca ni niti bolj nadarjenim ljudem pripomogla do zmage, in še ti se imajo zahvaliti za svoje vspelie slučaju, premoženju imovitih starišev. K temu je treba še povedati, da to načelo proste konkurence izkoristili so po večini le manj pošteni in manj vestni ljudje, (živahno pritrjevanje !) In nikoli se niso še tako kvarili in ponarejali pridelki, kakor pod vlado proste konkurence. Kljub velikemu napredku omike se kaže tibožnejšim stanovom manj, — kakor sploh kedaj, — utemeljenega upanja, da si z delom zboljšajo svoje stanje. Mesto soglasja se je v socijalni h razmerah pomnožila le neskladnost. Tako je torej obsodil izvedenec v narodnem gospodarstvu liberalno smer narodnega gospodarstva, za katero se navdušuje „Sočina“ stranka. Plodovitost denarja v našem času. Vsled kapitalistiškega gospodarstva je postal denar najplodovitejše sredstvo na zemlji. Nobena njiva, noben vinograd bi zlepa ne bil tako plodovit, kakor denar, — ko bi se ne bilo za časa stopilo kapitalistom malce na prste. Pomislite le, kar je zračunil neki \\ iih. Jiirgcnsohn. Ce bi kdo ob času Kristusovega rojstva položil en sam pruski vinar na obresti po 4°/», bi se ta vinar pomnožil v ogromno svoto, katero bi zamogli napisati s celo vrsto številk, namreč na 5010431308878209 804590039354599732801)1830118 pruskih tolarjev. Oe bi te tolarje postavili drug poleg prugega, bi pokrila ta svota celo površino zemlje, vse dele sveta, vse otoke, vsa prostrana morja. Do leta 1860 bi se po isti poti eu vinar namnožil v tako veliko svoto, s katero bi se dalo kupiti kroglo iz čistega zlata, kaura bi bila večja 9 in pol krat od naše zemeljske kroglje! Kako bogastvo bi še le. nabrali j udje se svojimi tisoči 111 milijoni (Scliutz d. Mit.telst.aude). Ogibajte se žganja ! Zakaj ? Ker ne do-naša posebne koristi, pač pa nezmerno škodo. Zakaj? Zato ker žganje: 1. le navidezno krepča, v resnici pa razjeda telesno moč delavca ; 2. prou-zročuje hude bolezni na želodcu, srcu, jetrah, obistih ; 3 pomnožuje nevarnosti in zadržuje ozdravljenje ; 4 slabi voljo, temni, razumnost, pripravlja pot v norišnice; 5. pospešuje praznovanje plavili pondeljkov; 6 prazni denarnice ; 7. razdira hišni mir in srečo; 8. izbuja strasti, napeljuje k jezi, igri, nesramnosti; 9. vodi svoje častilce v sodnije, ječe, prisilne delalnice; 10. rodi slaboten ničvreden zarod in trajno izpodkopuje ljudsko krepkost. To ne velja samo tistim, ki pijejo „špiri-tovo žganje, ampak tudi onim ki si privoščijo zjutranji ali zvečerili „štamperl“ naj pristnejšega domačega. Vsako žganje je zlodej! Kako sodi pri prosto ljudstvo o denarju in zlatu, se nam kaže v njegovih pregovorih. Poglejmo nekatere pri posameznih narodih : Bulgar: Kdor gosla na zlato „gudelko“, najde v povsod voljnih plesalcev. Čeh : Zlat ključ odpre vse kjučavnice, tudi peklenske, ne pa nebeških. — Denar je povsod gospodar. Kdor nima denarja, mora plačati s kožo. Anglež: Z zlatim sidrom se vkrca lahko v vsaki luki. Francoi: Več vrat odpro ključi bogatina, nego ključi vratarja. Jlus : Jezik zlat je v vseh deželah poznat. V zlatih obuvalih prideš celo na sredScarjeve palače. — Z zlato birgljo pride hromi hitreje dalje, nego ubogi z zdravimi nogami. Tatar: Na zlatem konju prejezdiš cel svet. Benečan : Se srebrnimi trnki se lovijo zlate ribe. Sidro iz srebra najde dno iz zlata. Nemec: Denar je sveta vladar. Slovenec: Da koza denar ima, bi jej dejali še gospa. Delavska statistika. Viada je ustanovila v trgovinskem ministerstvu poseben odsek, ki nabira, urejuje in objavlja delavsko statistiko. Ker pa je vlada ustanovila ta urad le z naredim, treba je bilo, da se dotični statut spopolni s posebnim zakonom. Vlada je bila že trikrat predložila dotični načrt zakona, ki pa je obležal v odseku brez rešitve. Soc. politični odsek pa je posegel po vladni predlogi iz l. 1898 in jo le neznatno izpremenil. Dne 16. t. m. je zbornica po kratki debati vsprejela načrt zakona, ki obsega 14 paragrafov. Statist iško gradivo bode nabiral poseljen urad, kateremu mo.iajo vsa podjetja pošiljati zahtevane podatke, oziroma dajati na razpolago svoje delavske zaznamke, delavske rede, razne knjige itd. Pri tem delu morajo statist iški urad podpirati občinski uradi, trgovske in obrtniške zbornice, obrtniške zadruge, obrtniška sodišča, zadružna razsodišča, delavske zavarovalnice proti nezgodam, sploh vsa društva podjetnikov in delavcev. Statistiški urad bode vsako leto državnemu zboru predlagal svoje poročilo o delavskih razmerah. Kdor bi zapiral oiganom tega urada svoje prostore ali oviral uradno poslovanje, zapade kazni 14. dnevnega zapora ali denarni globi od 10 do 200 K. Kako so so v naši državni polovici pomnožile šole in stroški zanje od 1. 1850 do zdaj. Leta 1850 je bilo ljudskih šol 13.660, učiteljev in učiteljic 19.000, otrok 1.480.00). Leta 1900 pa ljudskih šol 20.000, učiteljev in učiteljic 78.000, otrok 3.600 000. Srednjih šol (gimnazij, realk, realnih gimnazij) je bilo I. 1850 = 100, učnih oseb 926, učencev 23.000; I. 1900 pa srednjih šol 280, učnih oseb 56U0, učencev 86.000. Visokih šol (univerz, tehnik, akademij) je bilo 1850 leta 15, profesorjev 380, dijakov 10.000, 1. 1900 pa visokih šol 17, profesorjev 1850, dijakov 22.000. Strokovnih šol (duhovnih semenišč, učiteljišč kmet., kupč, gozd. in obrili, šol) 1850 leta 420, profesorjev 2450, dijakov 35.300; I. 1900 pa strokovnih šol 3600, profesorjev 17.000, dijakov 200.000. Splošnih stroškov je bilo I. 1850 = 3 milijone gl., od teh plače učiteljem 2’/« milijona, gl., eden učenec je stal 2 gl. Leta 1900 pa je splošnih stroškov za šole 55 milijonov gl., od teh plače učiteljem 40 milijnov gl., eden učenec stane 15 gl. A'a Ogerskem pa je bilo splošnih stroškov 1850 leta 1 milijon SO tisoč gl., eden učenec je stal ‘2 gl. 40 kr. Leta 1900 pa je splošnih slnškov 22 milijonov gl., eden učenec stane 8 gl. V socijalna in politiška vprašanja se duhovščin i ne sme spuščati, sicer je klerikalna. Tako uči „Soča“. Kaj pravi k Lemu cerkev ? Leon XIII, veliki duhoven sam, se je spustil v soci-jaluo vprašanje z okrožnico „Novarum reriim“ 15. maja 1891. Pisal jo o delavcih iu njihovi organizaciji. Stanje nižje avstrijskih deželnih zavarovalnic je bilo dne 31. dec. 1899 sledeče : 1. zavarovanje za življenje: 12000 polic z 18 milijoni kron kapitala. II. zavarovanje proti ognju: 50.000 polic s 540 milijoni kron zavarovane svote. 111. zavarovanje govede: 32.000 članov s 113.000 zavarovanimi govedi v vrednosti 25 milijonov kron. Antisemitizem (protižidovstvo) narašča med Cehi ter posega vedno bolj na gospodarsko polje. Tu se Židom veliko lažje pride do živega, I kakor pa s pobijanjem oken. Tako so kmetje kocenskega okraja na veliki skupščini sklenili prirediti lastne trge za žito ter ustanoviti gospodarska skladiščil in prodajalne zadruge. Zbrani obrtniki so sklenili napraviti zadružno prodajalno, da jim ne bode treba delati za Žide. V Pardu-hicah, Piznu in drugih občinah se kmetovalci jednako orgauizujejo proti Židom. Naša društva. Vabilo na občni zbor »Krojaške zadruge v Gorici'1, vpisane zadruge z omejeno zavezo, kateri bo v ponedeljek, dne 2. aprila 1900., r prostorih goriške Čitalnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva in nadzorništra o poslovanju leta 1899. 2. Razprava o letnem računu, o bilanci iu vporabi čistega dobička iz leta 1899. 3. Predlogi načelništva, nadzorništva in zadružnikov v zmislu § 70. b. zadružnih pravil. 4. Volitev a) predsednika načelništva, b) podpredsednika iu treh udov načelništva, c) nadzorništva (piedsednika, podpredsednika in treh udov) d) blagajnika. Letni račun in bilanca za 1. 1899., poročilo liačelnišva in nadzorništva so p. n. udom na razgled v zadružni prodajalnici v Gosposki ulici 7. V Gorici, dne 2. marca 1900. Naitlniitvo. Društvo katoliških učiteljic je imelo dne 4. sušca svoj 18. zbor. Duhovni voditelj, gospod profesor dr. Jožef Pavlica, je naslikal živo podobo ljudskega straha in pokazal nespametnost tega, posebno v omikanih krogih domačega iu mogočnega, zla. Predsednica je govorila o župnika Iloppeja ,,lti*unju pri veronauku“. Gospodična Premrou je deklamovala Stritarjevo pesen „ Izgubljeni sin“ izpustivši samomor in Prešernovo „Nuna in kanarček /;\ driištvenice, ki so do 4. dne siišca t. 1. yj, naredili*. i/.pit sposobnosti za učiteljstvo, raz- j pisanih je BO K. za najboljši sestavile •> pred- i metil : J(! ha 1 oral. 'J. Vrsto K'sa in sadik izbere si lahko posestnik p" svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere, ugodne; nikakor p t ne sme daljava med sadikami več kot 1 • r>0 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi. morajo prošnje najdalj« do konca junija t. I. pri kranjsko-priinorskem gozdarskem ilriištvu v Ljubljani uložiti. ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bo v jeseni 1*101 morda nastali poinanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedništ-vo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije, ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznal na in pohvalna pisma razdejevalo. V Ljubljani meseca febr livarja 1U00. Predsednik : Lu-dovik baron pl. Berg s. r. Goriška ljudska posojilnica je imela meseca februarja prometa iv 17‘j,797.7fi. Hranilnih ulog je bilo uloženih K ,'(7,707.76. Strankam se je posodilo K 40,022.:i4. Kamnje.. Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamnje je vsled odloka c. kr. okrožne kot trgovinske, sodnije v Gorici od dne 24. febr. t. I. vpisana v register o pridobitnih in gospo darskih zadrugah iste sodnije. Zaveza je neomejena. V načelstvu so : Jožef Kosec župnik, Jožef Slokar župan, France Rovtar, Andrej Vodopivec, France Pegan gospodarji v Kamnjah, France Pirjevec, Jožef Čermelj, gospodarja v Vrtovinu. Udje slov. kat. del. društva so po podpredsedniku Janezu Loviščeku naznanili odboru željo, da bi radi vsako prvo nedeljo v mesecu imeli skupno sv. mašo s kratkim govorom. Tej želji se bo gotovo v kratkem tudi ustreglo! Sadjarsko društvo v Tolminu bode imelo v nedeljo dne 25. t. m. po večernicah ob 2 in pol uri, mesto preteki - nedelje zarad dežja in snega, občni zbor s že napovedanim dnevnim redom. Odbor. Vabilo na skupno naročbo „formalineJ, s katero se razkužujejo sviloprejska rejališča v obrambo proti krčevici ali apnenski bolezni svilo-prejk. Predsedništvo c. kr. kmet. društva nam je poslalo ta-le razglas : Ker se je v preteklih letih dobro spoueslo razkuževanje svilopiejskih rejališč pred začetkom svilorejske dobe z formalino, hotelo jo kmetijsko društvo olajšati svilorejcem dobavo te nove raz-kuževalne tekočine. Zato razpisuje s tem skupno naročbo in sicer se je oglasiti v društvenem uradu do 10. aprila t. I. Formalino bo dobivati v steklenicah držečih 1 liter po 2 kroni 50 vinarjev. Kupno ceno je takoj plačati pri izročitvi blaga. Ravnatelj c. kr. kmet. kem. poskuševa-lišča v Gorici, gospod Ivan Bolle, je sestavil poseben pouk, po katerem je ravnati pri razkuževanji, da se zanesljivo zabrani apnenski bolezni ali krčevici — okužiti naša rejališča. Za kratek čas. Prešičji jeziki v meji. Mično dogodbico je prinesla predzadnja „Soča“ : „Nek za blagor svojega ljudstva imeti kurat je po hišah pobiral prešičje jezike. Kolikor se pokolje v občini pre-šičev, vsi so v njegovi evidenci, kajti jezik mora biti njegov. Tisti dan je nabral z mežuarjem tri vence jezikov. — Ko je nesel rnežnar tolik dar božji proti domu, je govoril sam pri sebi tako-le : „Ti sakr. far, vse jezike cele občine bi sam pogrizel ! Ali je tako Kristus učil ? Ne boš jih ne !il — in smuk venec jezikov v neko mejo, da bi prišel zvečer po nje. Zvečer je res prišel, a jezikov ni bilo več. Nek uzmovič je bil šel prej za njim in je še huje zabavljal proti farju, ker hoče vse jezike požreti. Ta uzmovič jih ni privoščil niti mežuarju “ Mična je ta dogodbica, ali še bolj mičen je njen konec, katerega pa ,,Soča“ ni prinesla, ki smo ga pa mi izvedeli. Kdo je ukradel mežnarju v meji prešičje jezike? Mežnar se je skesano ovadil g. kuratu, kaj je bil storil. G. kurat je začel preiskovati, kam so prišli prešičji jeziki ? In kaj se je pokazalo? Po kratkem preiskovanju se je pokazalo, da imajo gospodje pri „Soči“ in pri narodno-napredni stranki i>rešičje jezike.... Pametno. Žena: *Veš ljubi mož, kaj se mi je danes sanjalo ?“ Mož : „No, kaj ?" Žena: ,,Sanjalo se mi je, da si mi hotel lepo novo obleko kupiti.“ Mož : „Dobro, zdaj pa še zraven sanjaj, kedo jo bo plačal Odgovorni urednik in izdajatelj I. Hnjt. Lastnik: Konsorcij „Primc. kegn Lista". Tiska: Hilarijauska tiskarna. Artur Makuc klepar, Ozka ulica (Via Stretta) j se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. Orgij« dobro ohranjene. /. 12 nepopolnimi registri in 2 stotu težak zvon proda po nizki ceni Cerkveno oskrbništvo v Biljah. O ifei Josip Gorjanc [9] .l1 GOSTILNIČAR Vi N H v ti J ' k J i 88. ^ ima GOSTILNIČAR Attemsovi palači na Kornu V GORICI, tudi hleve za konje in vozove. Razim dobrega črnega in belega vina grofa Attemsa ter piv (IJreher), priporoča bg y vedno izvrstna jedila, gorka ali mrzla. “* Ima cena prenočišča. pir—1 P A Sv. podobe za i. sv. obhajilo, za novo mašo in razne druge. Zal. sv. obhajilo stanejo 100, majhne -1 do 12 v. večje 12 ,. 40 „ za novo mašo so 100 ................. 140 in 320 „ druge raznih svetnikov 100 . . GO do 380 „ velike podobe veljajo komad . . 40 ,. flO „ Majhne podobe imajo slov. napis in zadej slov. molitev. V zalogi so tudi žepni nožiči, listnice in mošnički za denar. Za naročila priporoča se p. n. velečastitim gospodom duhovnikom odličnim spoštovanjem Gr Likar. Gorica 20. marca 1900. Anton Kuštrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milisveče prve druge vrste, namreč po */» kila in 1 funta. Razpošilja blago na vse kraje. Cena primerna. -- Postrežba točna. »Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v CiOltlCl, Gosposka ulica št v. 7. 'y. ,r. 7vk VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stau in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukuo, platno, prtenino, Chilfon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jiiger itd. VSE PO i\A.IXJIŽIII CENAH. Cene so stalne brez pogajanja. Anton Potatzky v Gorici. Xa sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališie nirnberškegii in drobnega blagu ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci — Mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne Case. Posebnost: SEMENA ZA ZELENJAVEJRAVE IN DETELJE. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. I >*(iva <1 e In v ni on ; cerkven ih posod in orodije. ' ’ Gorica, magistratna ulica št- 8. i Podpisani vsoja m naznaniti preč , duhovščini, ilii je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsa-' kovrstni kovini in v vsakem slogu po t uajnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, j pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje f rabljenih reči, jih zopet posrebri in po- - zlati tako, da dobijo prvotno stanje. j* a Izdeluje strelovode po najboljših iz- \ najdbah ii> popravlja že rabljene. -i Vdani v Franc Leban jr srebrar Y m Anton Obidič, 1 čevljar |j| v S e m e n i š k i ulici št. 4 ^ v Cjt orici, l£v priporočit uo ^ za raznovrstna naročila po meri Šobra gospe in gospode. X a r o i- 1 1 a se izvršujejo h i 1 ro ij® 1’riporoča dalje (udi *vojo. zalogo Mgi ftcszmgcsg mmm klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. . Mirodilnica (drogerija) B. Poniž v Gorici, Tržna ulica pri sadnemu (briškem) trgu muli po skromnih cenah BARVE suhe in oljnate (proste in v škatljah), aniline, lmuico, lesna barvila za obleko; pokottti (lak#), zamiisl.o (kit), klej (lini), razne kredo, K ARBOLINEJ, tinto : CEMKNT portlandski in romanskiČOPIČE, šefiti, libate, oterače (za noije), šablone; ZAMAŠKU, i,robe. milo: bencino, sveče, tižigtilice. PETROLEJ; ŠI'IR1T. gelatino, Tinsko kislino, ŽVEPLO VITR1JOL: cevi iz kavčuk«, tfrtlošo; razne soli, olja iu esenc#, jetino ribje olje (STOKF1ZEVO 01..TE'), zdravilna zelišča: čaj, čokolato, kakao, želodovo kavo, med, MI.N ERALNIi VUDE; cedike (gume), cerkveno kadilo, in kot primeso dišeči storaks : razaa čistila, gladila in mazila (kot: imirek, steklen papir, votlič, KOLO 11 A/, i. t. d); prepase za kilo, obveze iu drugo KIEUKG1ČN0 OPRAVO j pogačo za pse. fosfornokisli prah za živino (Futterkalk): lepodiieče blago (parfumerij«): potrebščine za fotografijo i. t. d. a Odlikovani fotografski ateiier u 9.3€UK|č csenica (iusposka ulica štev. 1, v li nGuriške ljudske posojilnice", edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Novi, velikomestno urejeni ateiier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15° o rabat. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani ANTON JERKIČ. Priporočava svojo jroflmliiico jestvin. 1 tudi raznovrstne fi^l m V zalogi imava mm raz.iiuvi.Mnc jj^jj pi pijače, 11. pr.: francoski cugnac, pristni In kranjski brinjevec, domači tropinovec, (f|| kj| fini rum, različna vina, gorušice (Senf) LJn 1'lil ter drugo v to stroko spadajoče blago, (nil1 P-l Postrežba točna in po zmernih cenah, uril t[Lj Z odličnim spoštovanjem wl Kopač & Kutin JjjTj trgovca v Seminiški ulici št, 1 (ii'1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadiuga“. Inlil Hili inll iyrf m * r«AS>'; (grva slovenska trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC prej li. I> arbo GORICA — pred nadškofijo bt. 9. — (i O RI C A -vf*e---------------------- Priporočata po najnižili cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni! Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno! !?»p-r» Franc B e v k ulica Ponte Isonzo St. 15. priporoča slavnemu občinst vu svojo zalogo opija, premoga in drv po najnižili cenah. Postrežba je točna. Slavno občinstvo pozor! Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici. Jk.nton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetne sobe so po nemškem slogu iz odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovareu. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z /imami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tildi izven Golice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegantnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! FeeplfOi Vrtim ulica 8 — UOiilCA — Via Giardino 8 pristna bela in črna vina iz vipavskih furlaiiskib, priporoča briskili, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v aodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Cebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ, svetal*. Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici. tovarnar kisa v stari cukrarni, kapucinska ulica št 11. priporoča se svojim sorojakom v mestu in :ia deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega iu komune, po poštenih cenah. | 1^! Isililj | | pekovski mojster na Kornu v Gorici * J izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, { tudi najfinejega, za nove maše in godove, y kolače za birmo in poroke itd. i Vsa naročila izvršuje točno in na- r i taučno po želji gospodov naročnikov. — a j Priporoča se za nje svojim rojakom r JF ^ mestu in na deželi najuljudneje.