I -etnilc ' Ul
N’ <;<>rici dno H'~Z. marcu 2 5 X >< >
Ste-vilkn 13.
Primorski List
Součljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vae za vero, dom, cesarja !
__ „ IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo.	N A K O 0 N I N 0 in oznanila sprejema upravništvo v Gorici
Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.	na piacuti št. 12.
CEN A za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj '	1—	~ ,	ROKOPISE	sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv.
premožne 4 krone za celo leto.	Hilarija št. 7.
Narodno - napredna stranka.
Zavora napredka.
Zadnjič smo osvetili našim narodno-naprednim im, — umazano ime, polno sovraštva do Kristusa in cerkve, ime izposojeno od surove kranjske liberalne stranke. — Vprašajmo je zdaj. kaj hočejo in kaj obetajo? To so nam povedali v lu resolucijah.
Najprej povejmo, da so njihove resolucije prav navaden krop brez posebnega okusa, jed pogreta, fraze, ki so vže vsemu izobraženemu svetu dolgočasne. Od nove napredne in svobodomiselne stranke smo pričakovali vender le nekoliko več novih misli, nekaj več napredka, idej in načrta. Za tako zmašilo ni bilo treba sklicavati na shod ^inteligenco" cele dežele (dr. Tuma jih je imenoval : „razsvitljene može").
Prva resolucija se glasi: „Vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru'1.
Na prvi pogled pravi ta resolucija isto. kar vsi želimo in kar Midi zahtevamo slovenskemu ljudstvu. Kdo bo tako smešen, da poreče : jaz nočen: vsestranskega razvoja (napredka), ampak le enostranskega? ali pa: jaz nočem, da bi bil slovenski narod svoboden od „ tuj ega navala" (pritiska), maiiveč hočem, da naj bodo Slovenci vedno vsaj deloma odvisni od tujcev? Takih politikov na Slovenskem ni bilo in jih ni^zato tudi ni bilo treba tega povdarjati nasproti slovenskim politikom, ampak le nasproti tujcem. —
Toda poročevalec (dr. Tuma) je naglašal besedo „svobodni“ v liberalnem pomenu. Seveda se je pri tem zavaroval, da oni niso zidovski liberalci, kar je res, ker naši liberalci so krščeni; ali liberalizem je vender le eden na cel mn svetu in smešno je upanje, da bodo naši „narodno-na-predni“ ustvarili svetu nov, poseben liberalizem. To je pesek v oči našemu ubogemu ljudstvu, katero je, •— žal! — še v črni temi in ne pozna sveta. Ako govorimo o židovskem liberalizmu, razumemo pravi liberalizem, v kolikor si ga je židovsko ljudstvo izkoristilo. Vse drugo je: slepilo neukih ljudi. Komično je torej zatrjevanje poročevalčevo: „Mi (!) nimamo nič (!) edinega s4tujim
LISTEK
Odprto pismo iz Kobarida.
Velecenjeni g. urednik!
Nikar se preveč ne začudite, ko bodete prejeli moj dopis in pod njim -zagledate podpis zavednega Kobaridca. Nikar se ne čudite, pravim, povem Vam namreč naprej, da nisem z \ ašo stranko, kot nobeden zavednih Kobaridcev ni, ampak pišem Vam to odprto pismo zato, da bi Vam mračnjakom pokazal, kako mi napredujemo.
Le pomislite malo, kam nas pripeljejo Vaša načela! — Dr. Staniča niste hoteli voliti zato, ker pravite, da je brezverec. In ker ste \ i to rekli, so tudi naši gg. mmci bili proti Staniču in naši nezavedni okoličani po>lušali so raje nazadnjaške nunce,— ne pa nas zavednih tržanov. ki smo jim vedno govorili: Poslušajte nas, ne gg. nuncev, oni ničesar ne razumejo, oni \ as hočejo pridržati v črni temi. oni Vam ne privoščijo železnice, — zato so proti Staniču; ako bodete volili dr. Staniča, on Vam gotovo pridobi železnico, če ne drugače, pa se silo — saj je dosti močan! Pa glejte, niso nas hoteli ubogati, ampak ubogali so Vas, in Vi ste krivi, da tukaj očitno rečem: Vi ste krivi, da nimamo sedaj predelske železnice! — Glejte, dr. Stanič ni bil voljen, kobariška in bovška okolica je kriva, da je propadel, — pa, akoravno je propadel, vendar ima še toliko vpliva, da je pridobil bohinjsko železnico!! — Le smejajte se le, — pa to je vender res, saj se to govori po celem Kobaridu, in Kobaridci smo to zvedeli v Gorici! — Dr. Stanič dobro ve, da so ga volili vsi možje iz baške doline. - prav malo pa iz gorenje soške, in zato se je maščeval : pridobil je bohinjsko železnico in pokopal tako potrebno, tako zaželjeiio predil-
liberalizmom. mi (!) ga ne potrebujemo v svoji sredi11. Ubogo ljudstvo: nalagano in osleparjeno!
Liberalcem pomeni beseda „svobodenu : prost od naukov iu zapovedi Kristusovih in cerkvenih. Tako svobodo so dali liberalci n. pr. oderuhom, da so prosti od 7. božje zapovedi in od cerkvenih postav, da smejo odirati ljudi in jemati zaslužek delavskemu ljudstvu. Prosti hočejo biti posebno tudi od šeste iu devete božje zapovedi in kranjska narodno-napredna stranka je s posebno gorečnostjo zahtevala v beli Ljubljani — sramotno hišo. Morda bodo tudi v Gorici svobodno.... napredovali   narodnega.... podjetja...., da bodo svobodni od „tujega navala'.... To „svobodo“ liberalizma je papež Pij IX. slovesno obsodil, in kdor je pošten človek, poreče odkrit >: ali, daje kristjan in torej ne liberalec, ali pa, da je liberalec iu torej ne več kristjan. Le hinavci in nevedneži se bodo skrivali za fraze.
Ta liberalizem, ki pravi, da linče razvoj, bo v resnici le zavora napredka. Dr. Tuma je rekel : „Zato potrebujemo pri skupnem nastopu tildi
skupnega dela vseli stanov  Duhovski stan
spada med izobražene stanove Njegova dolžnost je, da se udeležuje narodnega dela itd.“ Kaj je torej Slovencem najbolj potreba ? Zložno delo vseh stanov, in posebe še duhovščine. Toda duhovščina sme sodelovati pri krščanski politiki in ne pri liberalni. Duhovščina vseh narodov je v boju z liberalizmom in,,je na ta boj pozvana in poslana od papeža in škofov. .Moral bi biti izdajica vere in cerkve oni duhovnik, ki bi hotel podpirati liberalno politiko. In morda, da naši narodiio-napredni tudi najdejo kakega siromaka, ki jim bo verjel, toda ogromna večina duhovnikov pojde odločno in pogumno v boj proti liberalizmu ; poslušala bo glas svojih poglavarjev in svoje vesti iu se ne bo dala strahovati od nikogar. Liberalizem, organiziran kot, stranka, pomeni torej razpor iu boj na Goriškem. Liberalizem izključuje za vselej slogo iu skupnost, katera je Slovencem tako silno potrebna za „ vsestranski svobodui razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru*. Narodno-napredna stranka torej ne bo pospeševala razvoja ampak bo le zavora napredka.
sko. Krivi so tega naši okoličani, ker ga niso volili! In kilo je kriv da ga niso ? Vi in Vaša garda! Vidite sedaj, kaj ste storili z Vašo agitacijo! Vidite, kam nas pripelje Vaše nazadnjaštvo! Če je mož pridobil baški dolini železnico še celo sedaj, ko ni voljen, kaj bi bil pridobil še le, če bi bil voljen! Jaz Vam povem prav v brke: če bi bil voljen dr. Stanič, — sedaj bi že predilska železnica tekla, — tako je pa vsa nada zginila! Vi pa <te tega krivi in Vaša nazadnjaška načela ! Ali se Vam odpirajo oči??
Pojdimo dalje! Vi ste vedno pioti plesom! Zakaj ? Zato, ker ste mračnjaki, ker ste nazadnjaki! Vprašani Vas: kje se pa vendar ljudje lažje spoznajo (posebno mladi), kakor na plesu ? Kje se bolj širi omika in olika, kakor na plesu? Jli to dobro vemo, in zato ne poslušamo Vas in Vaših privržencev, ki nam vedno pridgajo proti plesu. - ampak smo letošnji pred pust. prav živahno plesali. Pa nobenega razločka ni bilo med nami. — bodi si tržan ali kmet, ali gospod vsi smo se razumeli in prav dobro imeli. — Le nobenega črnega ni bilo zraven, kakor je nek Dre-ženčan pametno opazil. O. kako ste srednjeveški! Kje bi ložje se spoznali z ljudmi, kakor na plesu ; kje bi ložje učili naše tržane in kmete olike in omike, kakor na plesu ; — in vendar vi črni ne pridete zraven! O. kako ste nazadnjaški! Poglejte pa nasprotno naše mlade uradnike, oni razumejo to stvar. Niso se sramovali, kot se Vaša garda sramuje, priti k nam na plese, in zato smo se kmalu spoznali. Nekateri Kobaridci seveda pravijo, da smo se preveč spoznali, pravijo, da se ne spodobi za uradnike, da se pečajo z navad nimi dekleti; pa kaj hočete, — ti ne razumejo, — oni še niso napredni, — pa upam, da tudi oni pridejo kmalu za nami. Ali se Vam kaj < či odpirajo ? Ali vidite, kako napredujemo ? !
POLITIČNI PREGLED.
Državni zbor je že raspuščeii. Zadnje seje so bile malo zanimive. Poslanec Iro (nemški levičar) je nložil neko interpelacijo, katera ni bila sprejeta radi premalega števila podpisov. Nato so začeli nemški levičarji razsajati v zbornici. Jugoslovanski poslanci so interpelirali radi preziranja slovanskega jezika pri uradih. Konečno so bile volitve članov za delegacije, katere bodo imele svoje seje mesec:1. maja. Za Goriško sta izvoljena poslanec Lenassi, za njegovega namestnika Ver-zegnassi. Pri sklepu zasedanja je ministerski predsednik pl. Korber izrazil upanje, da se skliče državni zbor zopet meseca majnika.
Za delavce v premogokopih je izdelal pododsek načrt, katerega predloži meseca majnika državnemu zboru v potrditev. Glavne točke tega načrta so : l. Delo v premogokopih se skrči na devet ur na dan. '1. Deveturno delo se mora uves ti že 1. jauuvarja 1901, izjemno še le l.januvarja 199*2. 3. V izjemnih slučajih se sme čas za delo podolžiti na deset. ur. Ta načrt ni posebno ugoden za delavce, ker daja gospodarjem še dve leti celo prostost proti delavcem. Upanje proinogarjev je splavalo vsaj za eno leto po vodi i:i zalo so prisiljeni iti na delo. Polovica preiuogarjev se je vrnila k delu.
Spravna pogajanja-so zopet začela in sicer, kakor je videti, z dobrim uspehom. V marsikaterih točkah je prišlo med Nemci iu Čelu do sporazumljenja, kakor v uprašanju novega volilnega reda za češki deželni zbor. Cehom gotovo ne manjka ne potrpežljivosti iu tudi ne dobre volje, a celemu svetu znana nemška nestrpnost zna vendar še v zadnjem hipu preprečiti sporaz-umljeuje.
Deželni zbori so vsi sklicani k daljšemu zasedanju. Naš goriški deželni zbor je sklican na dan 2. aprila.
V isterski deželni zbor je voljen mesto dr. Bartolija, kateri se je pred kratkem odpovedal, dr. Depangher, kandidat italijanskega političnega društva.
Pogledajmo dalje! Vaši gg. mmci, kakor je zadnjič naša „Soča“ dobro povedala, vsiljujejo le „Gorico" in „Prim. L.“ Pa za božjo voljo, kdo bo bral ta dva časnika, ki nimata nič dopisov iz naših krajev! Poglejte „Sočo“, ona Vam redno poroča iz Kobarida ali kobariške okolice, — pa same take reči, ki človeka za res zanimajo ! Pa zakaj nimate Vi dopisov iz naših krajev ? Zato, ker Vi ne znate ! Glejte, mi znamo; — učite se od nas! Mi nimamo nobenega dopisnika, pa so vendar redni dopisi v „Soči“. Vsak ima že dandanes svojega pisača, — pa bi ga mi ne imeli in bi morali sami pisati ? ! Glejte, nam ni treba nič dopisovati, ampak naši zavedni vozniki poizvedo vse pikantne novice iu mimogrede se malo ustavijo v Gorici v Gosposki ulici, kjer imajo svojega pisača, — pa je dopis gotov v prihodnji „Soči“. Če pa hočemo, da kaj še bolj hitro pride v „Sočo\ povemo kar Kramarjevi Pepi, — potem gre pa kakor po telegrafu. — Evo, učite se od nas!
Vidite, tako uii napredujemo, mi zavedni Kobaridci! Le še en par mračnjakov je med nami,
—	pa še tisti so prikriti. Vaš list simi popolnoma izbacnili! „Gonco“ imamo le še pri ,.Zganil", kakor je tudi poročala vrla naša „Soča“. Pa ne mislite, da je zato Žgan .Goričan" ; o kaj še. ou je naš mož ! „Gorico“ trpi le zato, ker mu jo g. stric, ki je seveda nune, zastonj pošilja, kakor ga je tudi opravičila vrla naša „Soča“. Ko pa nazadnjaški g. stric zatisne svoje mračnjaške oči,— o, tedaj se pa le obrišite tudi „Goričani“, naše „Gorice" ne bo videl več Kobarid ! Vidite kako prav je im^l naš tojak, Kramarjev Dreja. ko smo mu Kobaridci nasprotovali radi ceste na levem bregu Soče. da je pisal : o. jaz poznam moje Kobariilce. kadar so pri kozarcu vina. Pri kozarcu vina, kakor je sam rekel, smo mu nasprotovali, pri kozarcu vina pa sinu zopet us topili v
Nemčija. Vkljuii zahtevi večine sp ni potrdila lex lleinze. Socijalni demokratje in levičarji so toliko časa obstruirali, dokler se ni izpustila ta točka iz dnevnega reda. Levičarji se veselijo, da se bodo smele nadalje prodajati nesramne podobe v Nemčiji, a desnica je napovedala obstrukcijo proti vladnemu načrtu o pomnožit vi mornarice.
Rusija in Turčija. Pred tremi meseci je Turčija dovolila nekemu nemškemu društvu graditi železnico v Bagdad. To protežiranje Nemcev v Turčiji je vzbudilo veliko ne voljo sosednih Husov. Rusija je radi tega zahtevala jednake ugodnosti za ruska podvzetja, kakor jih vživajo nemška. To pravično zahtevo Rusije je turški cesar skratka odbil. Zdaj so razmere med Rusijo in Turčijo jako napete in nemogoče ni. da napove Rusija Turkom vojsko. Tajne vesti poročajo, da se pripravlja Rusija naglo za vojsko.
Nemiri V Albaniji so skoraj končani, ker je turški sultan odstavil ljudstvu neljubega namestnika in imenoval na njegovo mesto drugega. A tega novega namestnika noče Avstrija imeti na svoji meji in je radi tega protestirala proti njegovemu imenovanju.
Vojska V južni Afriki. V zadnjem tednu so Angleži sicer obsedli bursko mesto Bloemfon-tain. a dalje ne morejo. Nadvojvodi Robertsu po-manjkuje živeža in ne more uspešno zasledovati Burov. Burov je velik i število zbranih ob mejah Transvaala in Angleži bodo morali plačati vsak korak s krvjo svojih vojakov. Odgovor Angležev na ponudbo Burov, naj se sklene mir. je Bure prepriča), da mora jo ali zmagati ali umreti. Bitke, katere se bodo bile zdaj na burski zemlji, bodo strašne. Celo žene so vzele orožje v roke in gredo v boj se svojimi možmi. Angleži imajo zdaj veliko število bolnikov in ranjencev in sicer, kakor poračajo angleški časniki, je 17.000 Angležev v raznih bolnišnicah Afrike. Če zmagajo Angleži, bodo morali se vojskovati še celo leto z obupanimi Buri.	Izključeno	pa	ni, da so	Buri le pustili Angleže tako daleč v	deže'o, da	jih pri prvi
priložnosti	premagajo	in	polovijo.	Buri so se
umikali do	sedaj brez	boja, ker jim	je bila lega
bojišča neugodna !
X 0 V I C K.
Eminenca kardinal dr. Jakob Missia
se je dne 20 t. m. povrnil z Dunaja od škofovskih konferenc.
Dne 19 t. m. ga je sprejel cesar, v avdijenci.
V	soboto dne 24 t. m. bo dve leti, ko je bil izvoljen za <roriškega nadškofa in kneza.
Deželni z bo* goriški je sklican dne 2. aprila t. I.
V	Gorici. Dne 13. t. m. je imel mestni svet sejo. Župan Venuti omenja pred vsem raznih dopisov in prošenj. Pri ilrugi točki se je razpravljal i o novem redu za mestne uradnike, ki se je z malimi preineinbaini odobril. Pri 4. točki dnevnega reda se je sprejel načrt za nove ulice med tekališčem Franc. Jožefovim in tržaško
njegov tabor, v napredno vojsko, — pri kozarcu vina. pravim, ko smo g. dr. Tumu zložili zaupnico. Seveda je bil nek mračnjašk stric hud radi te zaupnice in, seveda, se je nekdo izgovarjal, da je ni podpisal, — pa povem Vam na štiri oči, da to je bilo le prikrito, ker takrat se še nismo upali tako očitno pokazati, dandanes pa se tega nihče več ne sramuje.
Učite se toraj od nas g. urednik in cela Vaša banda! Če bodete vedno le v nazadnjaštvu tičali, ne pridete nikamor. Mi zavedni Kobaridci naptedujemo; — pojdite za nami, če ne. ostanete zadej, — in kdo Vas bo potem še pri nas pogledal. Že sedaj nas uče nekateri, da je naprednost in omika to, če se v trgu nikogar ne pozdravi, ampak klobuk ali čepico lepo na glavi obdrži, (kakor da l>i se človek bal. da se kaj pod njo ne prehladi.) in se lepo v stran pogleda. Seveda meni od začetka to ni dopadio, — pa napredovati moramo! Ce toraj ne greste za nami, kot gremo mi za .irugimi. kdo Vas bo še pogledal ali celo — pozdravil! ?
Toliko se mi je potrebno zdelo Vam pisati, da se Vam oči odpro in spoznate, kako mi napredujemo! Nikar pa ne mislite, da sem z Vašo stranko, z Vašo stranko pravim, ki nam je požrla železnico, ki nam ne privošči nobene (»mike, ki nas hoče vedno zadržati v mračnjaštvu in temi, tega nikdar in nikoli!
Blaž Burjanovič, zavedno napredni ali napredno zaredili Kobarid c.
f V spomin rajnega bogoslovca Štefana Feltrina.
(Dalje)
Rajni Štefan je bil tako srečen, da ga je v četrtem gimnazijskem razredu deško semenišče
ulico, odnosno ulico Čamp tgnuzza. Uslišala se je dalje tudi yi'o-iijn iCozioitnlcer, da se po njih cesti napravijo nočne svetilk ' in sicer do mitnice. ()!!'■ 'V. vrtec,	Sii'.torial<'“ pri soškemu mo-
stu ji- mesto sprejelo na predlog Pateruollija v svojo oskrb, ker ima ..Lega Nazionale‘u‘ drugod polno stroškov. Tako bodo Italijani imeli kmalu na vsakem voglu občinsko šolo. Italijanskih otrok je sicer vedno manj, zato pa mora biti šol vedno več!
Trgovsko-obrtna zbornica v Gorici. — Trgovinski minister je potrdil izvolitev gg. Kvg. bar. Ritter-Zaliony-a predsednikom in Ludovika Migbettija podpredsednikom trgovsko-obrtiie zbornice za Goriško za I. 1 ‘JOD.
t JjuiU Prem rov pL_PrcmcrstciiL c kr. notar v pokoju in veleposestnik v Tominu, je umrl dne 18. t. m^star (,n> let. Bil je blag značaj in dober narodnjak. Tolminski čitalnici je bil osnovatelj ih mnogo let predsednik. Svetila mu večna luč !^
V Skopgm na Krasu je umfrMne 14. t. m. g. Luka Bekar, oče tamošnjega g. ekspozita. po dolgi in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 7(i. letu svoje starosti. Telesne ostanke pokojnega prenesli so iz Skopega v Sežano. Obče spoštovani družini bodi tem potoni izraženo najsrčnejše sožalje, — pokojniku pa večni mir m pokoj!
Romanje v Rini. Vdobili smo vprašanje, koliko bodo meiij premožni romarji potrosili ? Za vožnjo 14—15 gld., za stanovanje 2'/»—5 g!d. za šetati šest dni v Rimu. za hrano, kakor si bodo privoščili. Vino je v Italiji ceno in hrana tudi ni dražja, ko pri nas. Stroški torej ne bodo veliki, ako ostanejo romarji na poti od pondeljka popoludne do srede pop.
L. lS8s. so nekateri potrosili vsega skupaj : 26—30 gld., a tudi zdaj ne bo črez 30 — 35 gld.
Vozili se bomo skupaj z ljubljanskimi ro marji. V Rim pridemo v sredo popoludne. Imeli bomo tam skupne pobožnosti (maše, litanije, govore, obhajilo i. t. d.) in zvečer skupne. slmde s .petjem in govori — v^vji^gli-^lru^bi! K sv očetu fTeomi X£11 pojdemo vsi skupaj pod vodstvom škofa.
Glas o romanju v Kini je našel v celi deželi vesel odmev : vsi bi radi videli namestnika Kristusovega, naslednika sv. Petra, 90 letnega starčka Leona XIII ! Bog nam izpolni to žeijo !
Deško semenišče v Ljubljani. Z veseljem naznanjamo, da bo pr-vz. knez-škof ljubljanski, dr. A. Jeglič, vže to pomlad začel »idati novo veliko poslopje za deško semenišče in sicer v št. Vidu pri Ljubljani na krasnem prostoru. Bog živi naše dobro ljudstvo, katero je poslušalo glas svojega nadpastirja!
V Trstu. — Poročali sino zadnjic, da je tržaški magistrat zavrnil 40u slov. reklamacij glede občinskih volitev. Slovenci so napravili utek, ki je tržaško gospodo tako prestrašil, da je potem vse reklamcije hipoma rešila.
—	štirje mestni razredje si volijo vsaki po dvanajst udov v mestni zbor; šest volilnih okrajev v okolici pa vsaki po enega. Volitev vsakega
vzprejelo v svoje zavetje. Osebo tedanjega vodje,
—	ali bolje očeta, — čast. g. dr. Mahniča, sedanjega krškega škofa, so vsi gojenci spoštovali in čislali. Velike vrline učenega in krepostnega duhovnika so vplivale tudi na mladega Štefana.
Iz početka namreč ni imel pravega veselja do šole. „Rajše bi bil ostal doma in jezdaril konje," je rekel včasih tovarišu rojaku. Res je bil prvo polletje v prvem in drugem gimn razredu slabo končal. Ali pozneje se je bolje in bolje oprijemal učenja, tako, da je v višjih razredih dobro izhajal.
Vesel je šel vrli dijak Štefan po dobro dovršeni sedmi šoli na počitnice, da bi se okrepil za čvrsto delo zadnjega gimnazijskega leta: hotel je častno dokončati študije z zrelostnim izpitom. A tisto leto je gospodarila na Št. viški gori in v sosednjih vaseh črevesna bolezen, ki je zahtevala več žrtev. Lotiia se je tudi rajnika. Nad mesec dni je ležal in je hudo oslabel: po nesreči je prišel po vrhu še prehlad. Ko je bil čas oditi v Gorico, bil je Štefan zelo šibek, in domači g. župnik Valentinčič mu je svetoval, naj ostane doma. dokler si ne opomore. Toda ob Štefanovi uztrajnosti, kije bila sčasom postala res železna, ni bilo govora, da bi ostal doma brz dela, med tem, ko je vedel, da se mu tovariši marljivo uče. Slab, kakor je bil, je šel na delo iu se je trudil očitno črez svoje moči: odtod mu je vzkaiila bolezen. ki mu je uničila mlado življenje. Ko je prišel po dobro napravljenem zrelostnem izpitu domov, ga je vpraša! tovariš — rojak : „Ali si pač vesel, Štefan, ko si končal s takim dobrini uspehom.“ — „Bil bi vesel,J mu je odgovoril ta, „ali tu notre mi gloda črv!“, je žalosten dostavil kazaje na ptsi. ('ulil je torej bolezen, a ob enem je trdno upal, da še ozdravi. Me l počitnicami je storil, kar je bil že poprej odločil : izvolil si je dtihovski stan na veliko radost materi in očetu, da, vsem vaščanom.
volilnega razreda iu volilnega okraja bode vodila posebna komisija, obstoječa po § -17 mestnega statuta iz jelnega predsednika in iz štirih občanov. ki imajo volilno pravico; tej komisiji se pridi uži komisar, katerega določi c. k. namestništvo. — Slovenci se bodo v mestnih skupinah brez dvojbe pridružili kat. italijanski stranki.
Volilni shodi po tržaški okolici. V nedeljo i8. t. m. imelo je politično društvo „Edi-nost‘‘ dva shoda, iu sicer: jeden na Opčinah in drugi v Trebčah. 19. t. m. v ponedeljek je imelo isto politično društvo tudi dva volilna shoda in sicer: jeden na Proseku in drugi na Barkovljah.
,,Modus vivendi“ v Istri. Italijansko politično društvo je imelo minuli četrtek dne 15. t. m. v Trstu sejo, v kateri se je izreklo proti pogajanju z slov. poslanci, ker bi vsako pogajanje bilo v kvar it. narodnosti. To je tudi popol-./es ■ Italijani ne potrebujejo pogajanja, ker hoče vlada odpraviti v Istri hude krivice, ki se gode slovanskemu prebivalstvu, mora sama odločno nastopiti !
llrvatski gimnazij v Pazinu je v prvem poluletju imel ta-le uspeh: Od 94 učencev prvega razreda je djbilo 14 odliko, fi4 prvi red, pri 16 uspeh ni bil povoljen, ker so prišli iz šol, v katerih niso imeli dovolj pouka v materinskem jeziku in so tedaj zaostali v izobrazbi.
Ponarejanje vina. V Draguču pri Buzetu v Istri je c kr. žendarmerija preiskala in zaprla več vinskih kleti j. v katerih seje ponarejalo vino.
Učiteljske petletnim*. Opozorjen na članek „Soče‘! št. 29. z dne 10. marca t. 1. pod istem zaglavjem z besedilom : „Xa to modrijanstvo odgovarjamo: zastopnik cerkve ni zastopnik davkoplačevalcev*1, ugovarjam. da cerkveni zastopnik je tudi zastopnik davkoplačevalcev, kajti davke plačil j- i • tuli cerkve iu nektere še večje, kot kak velep -;t n i!;. ter doslelno tudi prispevke za šole iu učiteljske plače.
Njegov glas je ravno tako določi'en kakor vsakega drugega uda c. kr š. sv.- a. Če pa ni odločilen vselej, kaj more on zato? Vsak ud glasuje po svojem najboljšem spoznanju m prepričanju, ne glede na to. ali njegov glas odloči, ali n e odloči. Seveda so liberalci vse znanje in najboljše spoznanje iu prepričanje v zakup vzeli, ter to odivkajo vsem, ki ne trobijo v njih rog, češ, to so sami „brezvestni-potuhnjeiii hinavci", ki hočejo vse izkoristiti v svoje „zlobue namene, da kujejo „politični kapital’1, da bi bilo od njih zle ali dobre volje povsem odvisno vse učiteljs.vo. Nato samo kratek odgovor: Kakor zlobnež sam deluje, to rad drugim podtika je, — pravi znani pregovor. — Bivši učitelj je učitelje in njih opravičene zahteve svoj čas, ko se mu je zdelo, da jih ne potrebuje, da ima brez njih zadosti uter-jeno stališče, preziral iu smešil. A kolo se je zasuknilo. zdaj nujno potrebuje učiteljev za „iiarodno-n:ipivdiio stranko", zato se jim je jel laskati in proti duhovščini hujskati. Limanice so nastavljene, sedaj manjka še gimpeljev, da se nanje vjauiejo, pravi vrli ,,Slovenski Učitelj".
Dalje v Prilogi.
Povedal sem že spočetka, da je imel rajni Stefan krotko m sočutno srce, ki ni moglo živi duši storiti žalega, pač pa je občutilo bližuikove težave. Zato so pa vsi vaščani radi imeli „Fel-trinovega študenta.“ In ginljivo je. kako je pisal njegov župnik, č g. Valentinčič. 3 tedne pred smrtjo Tajnikovemu tovarišu, da farani molijo za njegovo ozdravljenje in da se budo mnogi obhajali med molitvami za ta namen. Ali treba pokojnikovi kreposti boljšega izpričevala ?
O	počitnicah, po dovršeni osmi šoli, je bil šel potovat, da se z razvedreiijtin nagradi za vestno delo tolikih let. Ogledal si je hrvatski Zagreb, južni slovenski Stajer. prepeljal se črez Koroško in zavil celo do Benetek. V začetku oktobra pa je prišel z dobro voljo m svetimi sklepi v semenišče. da bi se tu pripravil za Gospodovega služabnika.
Kljub temu, da se je čutil precej slabega, pokojnik ni štedil svojih moči, marveč se je čvrsto oprijel bogoslovskih ved. A kmalu je jasno spoznal, da so vede same in vse drugo, kar človek stori, le sredstvo, da bolje zpoznava iu ljubi Boga in izpopolnjuje sam sebe. In odslej je Štefan marljivo hrepenel po krščanski popolnosti. Vrhunec dovršenja je lepa sveta ljubezen; in kako lepo je poganjala ta žlahtna roža v pokojnikovem srcu ! Čim bolj je napredovala bolezen, tem čvršče se je oklepal jediuega tolažnika. Boga. Z nevarnostjo bolezni je tudi rastlo v njem hrepenenje po apostolskem pastirskem delovanju med ljudstvom. Ali Bog je bil zadovoljen z daritvijo cvetu, in že je prihitel s plačilom nasproti svojemu zvestemu služabniku, predno mu je ta vtegnil prinesti še zrelih sadov.
Blagi in ljub’jeni nam brat Štefan ! Teši nas trdna vera, da te nismo izgubili, ampak le naprej poslali v domovino k Jezusu, pri katerem se črez kratko zopet združimo v popolnisi, večni ljubezni.
Priloga štev. 13. „Primorskega Lista".
Konečni namen ,,Sučinega“ članka je pa ta; „Intriga mora biti'*. Tako je sam seboj glasno mislil pijanček, kteri je pozno v noči taval proli domu ves razjarjen od pieveč povžite tekočine „Raisonir-VVasser1', po domače „šnops“. Če mi je žena pustila večerjo, porečem : zakaj si mi jo pustila, vsaj si morala vedeti, da pridem še le pozno domov. Ako pa mi je ni pustila, porečem: zakaj mi nisi večerje pustila, vsaj si morala vedeti, da pridem lačen domov. Na vsak način : »intriga mora biti“.
Ko bi bil cerkveni zastopnik glasoval za utok, bi bila „Soča'* kričala: Glejte učitelji, duhovščina ram nikakor ne privošči zboljšanja vašega gmotnega stanja. Zdaj pa, ko je isti glasoval za to. da se ministerska odredba uveljavi, pa pravi, da je lahko glasoval zato, ker njega to nič ne stane (?) »Intriga mora biti“.
Profesorji iz seminišča hujskajo v svojih listih, „Soča“ pa le pomiruje (?!) in oblažuje {? !) nasprotstva. Kako veliko zaslužno delo !
Cerkveni zastopnik v c. kr. okraj, šolskem svetu v Gorici. Hvalica.
V toni inskem šolskem okraju menjala sta si mesti gg. učitelja lt. Jelinčič in Aluznik; prvi je šel v spodnjo Tri hudo, drugi na Vrsno.
Služba učiteljice je razpisana na dvoraz-redni ljudski šoli s slovanskim učnim jezikom v Jelšauah, okraj Volosko. Služba je v 111. plačilnem razredu. Piošnje je uložiti tekom 8 tednov na c. kr. okrajni šolski svet na Voloskem.
Služba evidenčnega geometra in evidenčnega eleva sta razpisani pri evidenčnem katastru v Kopru. Prosilcem je dokazati jezikovno usposobljenost. Prošnje je uložitt tekom treh tednov na predsedništvo liiiančnega ravnateljstva v Trstu.
C. kr. okr. glavarstvo v Tomiiiu misli tudi v Kobaridu upeljati redne uradne dneve.
V Kobaridu je toliko notarskega opravila, da bo od sedaj naprej hodil g. c. kr. notar v Tominu Blažija Quarantotto po dvakrat na teden, namreč ob torkih in petkih, v Kobarid. Posedaj hodil je le ob torkih. — Zakaj se ne nastavi posebni slovenski notar v Kobaridu ?
Pri Sv. Luciji je bila 13. in 14. t. m. občinska volitev, — srdita borba mej novo in staro stranko, — udeležba na obeh straneh ogromna,
—	tretji razred je volil od 9. zjutraj do polnoči. Zmagala je končeno nova stranka sijajno.
Ako bo stara stranka tudi to volitev, kakor lansko, z Utokom ovrgla, zmagala ho nova stranka tudi v tretje.
Iz Št. Viškogorske planote 1 ‘J. marca 1900. Ker smo imeli letos hudo zimo, precej snega in mraza, pričakovali smo, da kmalu nastopijo lepi pomladanski dnevi, ali predvčerajšnim je začelo deževati in znežiti vmes. Lahko bi se kedo pritoževal : »oh to je dolgačasno pusto vreme, pa zraven še postni čas". Pa saj je res, — nehote se spominjam predpustnega časa, ko so fantje, — naši čvrsti junaki, v divjem teku se vrteli po tatku takozvanih škripačev-koiednikov. Na Št Vidsko-gorski planoti se je v sv. letu prav mnogo plesalo,
V	neki tukajšni, še majhni občini niso zadostovali dve do tri takozvani „koledi“, biti jih je moralo celo — sedem. Pa tudi po drugih občinah niso v tem zaostali, povsod so hoteli staremu stricu »Pustu* napraviti nekoliko veselja Obč. predstojniki so pa vse to z mirnim veseljem, še celo v svojih sobah, opazovali, kako so se naši orjaki vrteli. Občinski predstojniki bi morali take postopače-kolednike prepovedati, ker tudi že navadno hodijo le taki okoli, ki potem vse zapijejo. Kdor pa res prosi miloščine, naj pride raje z rožnim vencem v roki, ne pa z godali.
Slišati je bilo, da na Pečinah mislijo usto-uoviti „bralno društvo.“ Nekega j<senkega večera sem slučajno dobil nek goriški list, v katerem je nekdo svetoval, da bi morali tamkaj društvo osnovati na katoliški podlagi, zdaj pa bodemo imeli priliko opazovati, mogoče je osnujejo na judovski podlagi.
V Gradiški šo ustanovili učitelji, uradniki in duhovniki konsumno društvo.
Onvaj državnih gozdov in učitelj na Goriškem. Dan današnji, zahteva postava od čuvaja državnih gozdov 111. realko, — ali pa III. gimnazijalno šolo, potem še logarsko šolo, tedaj toliko šol, kolikor jih ima — pedagog. — Vrhu tega mora se še 2 leti vež bati in kouečuo državni ispit položili. — In. ako je mej nami takih, — ki niso mnogo hlač strgali po šolskih klopeh, je zopet tudi takih, ki imajo — maturo ! — Z ozirom na to, da delokrog logarja se je zelo razšiiil, tako, da mora vsak v svojem disfriktu vsako delo izvršiti, pismeno predsedniku predložiti, — da istemu m treba drugega, ko podpisati se, — ter imeti nad vsem samo kontrolo, evo, umevno je, da brez šol bi ne bilo kaj takega mogoče.
Ker se je torej, kot že rečeno, delokrog logarja zelo razširil, spremenil se je tekom časa naslov Čuvaj (Waldhiiter) v goz. strežaj (Forst-
wart) in konečno v logarja. (Fbrster). Z ozirom (ni, da živi logar se svojo obileljo v svežem, gozd. zraku, ergo, da imajo dober tek-- ter, da je isti večinoma obdarovan z velikoštevilnimi potomci, ker imeti 10 — 12 otrok mej nami ui nič izvanrednega ; da logar strga na obleki in čevljih v ‘/1 lela več, kot učitelj celo leto, da log. živi na samotah ter dobiva živež iz mesta ; da je log. navezan noč in dan na službo — ter od-govoren ; log. je prepovedala postava vsak postranski zaslužek, ne tako učitelju ; on je lehko obč. tajnik, organist, poštar e. t. e., zato je bilo nujno zboljšati prvemu plačo. — V spretnosti, trdni in dobri volji logarja leži gmotni blagor države; a v spret., dobri, trdni volji učitelja — duševno stanje naših potomcev, zato pač želimo i mi, da bi se učiteljske plače zboljšale, da bi z večjim navdušenjem vzgajali mladino v dobre državljane.
—	X -c. k. logar.
Pomanjkanje duhovnikov. — V goriški škofiji čutimo že več let pomanjkanje duhovščine. Po izkazu naše nadškofije je okolu 80 izpraznjenih dušnopastirskih mest. Med sedaj živečimi duhovniki jih je 20% iz drugih škofij. Kaj je bilo tedaj bolj naravno, nego to, daje eminenca kardinal povzdignil glas za razširjenje našega deškega semenišča, ker le po tej poti bi mogli priti do zadostnega števila domačih duhovnikov.
Toda »Soča1* ie čutila potrebo vdariti po kardinalu tudi v tej tako pravični zadevi. Nasproti kardinalovemu pastirskemu listu kliče: pri nas ni nobenega pomanjkanja duhovščine, pač pa posvetne inteligence! Slovenci, nič ne dajte za kardinalove zavode! Kardinal naj! iz svojega uzdržuje semenišče!
Taka pisarija nas je presenetila ! Da potrebujemo tudi posvetne inteligence, je očitno, zato pa tudi žrtvujemo duhovniki in tudi kardinal za visokošolce v obilni meri, gotovo več, ko vsi gospodje okolu „Soče“ in »narodno — napredne stranke1*. Za plačilo se nam zdaj mečejo taka polena pod noge. Mnogo posvetne inteligence se je izšolalo skoro izključno z duhovskimi podporami, nitij njimi celo šef narodno — napredne stranke, dr. Tavčar !
Ako tedaj mi delamo za posvetno inteligenco, zakaj napadate duhovenstvo, zakaj mu ničesar ne privoščite? Saj se tukaj ne gre le za duhovski stan, ampak za blagor ljudstva, ki vsaki dan po deputacijah prosi in prosi, da bi mu škofija poslala duhovnika!
Poleg vsega tega pa vi sami pravite, da je med duhovskim stanom dosti umazanega. Zakaj torej ne privoščite kardinalu malega semenišča, iz katerega bi dobivali dobre in unete duhovnike ?
Vidite, kam vas je speljala slepa strast!
Iz Dniohle pri Žagi. „Soča“ piše, da je bila dne 11. t. m. v Žagi maša z „ofrom“ za kardinalov davek. Maševal, daje žagarski kaplan g Zega. „Menestrant“ pa je bil gotovo „Pepč“, saj drugi ne zna latinski. Mi spadamo tudi pod Žago, a slabo zadosti, da nam občinski obhodnik ni naznanil, kdaj so na Žagi cerkev zidali, kdaj so dobili kaplana in kdaj je imela biti tu prva maša z »ofrom**. —
Dopisnik pravi, da je g. kaplan označil namen in potrebo kardinalovega zavoda ter se dotaknil brezverskih šol, v katerih se učijo krivi navki, da je človek iz opice i. t. d. Dopisnik se nad tem izpodtika, desiravno ve, da se v višjih šolah tu pa tam tako uči, — ne pa v ljudskih šolali, kjer učenci še opic ne poznajo in naši ljudje tudi to dobro vedo, kar se jim je že večkrat pojasnilo s pripombo, da so slovenske ljudske šole hvala Bogu v dobrih rokah.
Ali z dopisnikom vred pa tudi dobro vemo, da človek ui v nikakem sorodstvu z opico, kar se da po domače iz tega sklepati, da „afua“ se ne loti (političnih) orehov, dokler nima »moštac". —
Dalje roti dopisnik svoje somišljenike (teh je pa malo), da naj ne dajo nič za zavod, kjer bi kardinal vzgajal duhovnike-fauatike- Mi pa pravimo : Bog nas varuj takih zavodov, kjer se vzgajajo taki fanatiki, kakoršeu je „nienestrant“ prve žagarske maše z »ofrom11 !
Kdo je odgovoren v denarnih zavodih ?
\ neki hranilnici na Gornje-Avstrijskem se je po smrti blagajnika pokazal primanjkljaj 8U0o K. Člani ravnateljstva so tožili predsednika prejšne-ga ravnateljstva za odškodnino. Prva instanca je toženega predsednika obsodila, druga je pa uničila to obsodbo. Sedaj bo odločilo najviše sodišče.
Vprašanje je zelo resno in dokazuje, kako pozorni bi morali biti udje denarnih zavodov, da si izvole v ravnateljstvo in nadzorstvo najsposobnejše može. Zato obžalujemo, da so pri naši trgovsko - obrtni zadrugi zavladale žalostne razmere, da se sposobni možje odbacivajo, nesposobni in nevedni pa urivajo; tako so na pr. pri zadnjem obč. zboru odbacnili velenč. g. prof. Čebularja, urinih pa nekega Petra Birso (Corte Caraveggia), Antona Korena, itd.
Dolžnik., na, police je postal ravnatelj j
zavoda, kateremu je dolžan. V celi Evropi ni ka takega mogoče, toda v Gorici pri trgovsko-obrtni zadrugi se čudeži godijo, pa le še par let, ker poleni vsaliue čudotvorna moč neomejene zaveze ali mreže, v katero so nas v jeli dolžniki, kateri ali nič nimajo ali pa lahko skrijejo, kar imajo. Dejanski vod ja trgovske obi lue zadruge je torej on sam, g. Andrej Gabršček. — Predsednik nad-zorništva in pravni konzulent je tudi dolžnik zadruge na... no, na kaj, ve on sam! Pa saj ni le on dolžnik, ampak so drugi tudi! Dolžniki upravljajo z našim kreditom in denarjem in pa še pravijo, da kaj nam inari za njih dolgove. Kdo bi jim ne zaupal in spal brez skrbi ? Treba je še v ravnateljstvo Ljudske Posojilnice spraviti g. Gabrščeka iu par dolžnikov .. na police, n. pr. Antona Kristana ali Ivana Kavčiča. Tem trem izročimo ključe naših denarnic, pa pojdemo — v blaznico!
Andrej Gabršček v Posojilnici. Pred včeranjini je imelo ravnateljstvo skupno sejo z nadzorstvom. Kar se je pri soji godilo, je moralo gotovo zelo lazdražiti Gahešg^ka. Po zaključeni seji je z.ufeLstrašni) upjli : Tu_ie larški reiriiuent! Farji hočejo komandirati ! FarjT hinavci ! G. dr. Andreju Pavlici je klical: VjTiiiate umazana usta, Vi hočete komandirati, pa nič ne zaslepite. Vaš Pr. L. je farški list. G. dr. A. Pavlica je protestiral pri ravnatelju g. dr. Tumi proti takemu govorjenju. G. dr. 'Ihima^v- je rekej^Ta-ga -je žg._prej opomnil, naj bo miren, jur.ne pomaga. ^nuTjmrAke j^merc^vja^ajb' v Posojilnici!
V4?omkoziW^	(Mont)	je pri-
nesel nek Vincenc Blažko iz Ajdovščine uhana in prstan z dragimi kameni, da bi jih zastavil. Med te’n ko je dotični uradnik zapisoval, se je Blažko oddaljil. Za njim pa je prišel drug, ki je zahteval v Blažko vem imenu za prinesene predmete denar. Ko je pa ta z denarjem odšel
—	pritekel je v urad Blažko sam ter zahteval denar, kakor, da bi nič ne vedel, da ga je že drug odnesel. Dotičnemii uradniku pa se je Blažko zdel sumljiv, zato ga je ukazal peljati k policiji, ki je začela preiskovati, od kod so dragoceni predmeti in ali nima morda Blažko zveze s prejšiiim.
Slovenskim trgovcem in obrtnikom v Gorici svetujemo, naj se nikar ne mešajo s političnimi strankami. Obžalovanja vredno je, da so se nekateri oklenili Tuma — Gabrščekove stranke. Naravna posledica bo, da bodo, tudi njih trgovine trpele. V predzadnji „Soči*‘ seje g. Rudolf Konjedic prav po nepotrebnem oglasil. Ker želimo našemu trgovstvu le dobro, svetujemo, naj vsi izstopijo iz političnega Tuma — Gabrščekovega »trgovsko — obrtnega društva".
Sočin dopisnik iz Prage (?) hoče učiti goriško ljudstvo novo katoliško vero, tako zvauo »moderno,,, ker mu pravu katoliška ue ugaja. Naša vera, ki je prebila mej boji vže stoletja iu stoletja, mu je — čujte ! — zastarela, kakor da bi resnica se starala, kakor dopisnik v svojih nazorih. Kar je danes res, mora biti tudi jutri, resnica je ena in je večna, iu ta resnica nas bo osvobodila.
Po njegovem mnenju se mora „vera prilagoditi duhu časa1*, kateri pa je — žal — brezverski ali versko brezbrižen ! Lepa vera to, ki bi se ravnala po najnovejših modah, kakor pariške madarne: V zgled in v posnemo nam postavlja »ainei ikauizem" in iiazoie prof. Schella, katere razvijata tudi češka lista „Novy Život11 iu „Roz-voj“. Kaj nam je o tem modernem stremljenju na verskem polju misliti, pove nam dopisnik sam: „Papežka stolica je zavrgla amerikanizein, Scliel-love naukt je Rim obsodil! '
„Rim je govoril, stvar je dognana! Roma locuta, causa linila! Pristaši amerikanizma, in prof. Scliell sam se je podvrgel papeže vi razsodbi. Cerkveni nasprotniki so pa hitro polirali to ljubko ter jo sejejo povsod tudi v »Soči!“ — A dopisniku izjavljamo na ves glas svoje katoliško prepričanje : Nam ni merodajna ne Angležka ne Češka, ne Moravska, ampak Rim! Kaj imamo verovati nas ne bo prepričaval ne „Novy Život" ne »Razvoj1*, ne »Soča1, ker nam je merodajna ona avtoriteta, kateri je Kristus govoril: Ti si Peter, skala, iu na to skalo bom zidal svojo cerkev, iu peklenska vrat•< je ne bodo premagala !
Kvebeški Škofje so pisali vže 1. 1875. v svojem pastirskem listu : So po resnici pol i -tiška vprašanja, ki se dotikajo dušne blaginje, bodi, da so v zvezi z vero in nravjo, bodi da so v zvezi z vprašanjem o svobodi, samostalnosti in bitju cerkve. Saj se lahko pojavi za javno službo kandidat, čigar program je proticerkven; ali pa cela politiška stranka je nevarna cerkvi zbog svojega programa, svojih vodnikov, svojih časnikov .. . Ali more kak katolik, ue da bi zatajil svoje vere, ne da bi se sovražno postavil zoper cerkev,, v podobnih slučajih odrekati cerkvi pravico, braniti *e, ali bolje braniti dušno blaginjo svojih otrok ? Cerkev pa dela, cerkev govori, cerkev se bojuje po svoji duhovščini. (Mečkati duhovščini to pravico, je prav tisto kakor odrekati jo cerkvi .'•*
Tako govor« katoliški škofje o delovanju duhovščine, u *tudi katoliški'* časopis „boča11 ua-zivlje to klerikalizem !	—	—	lin-
Mejnarodni katoliški kongres v Parizu. Odbor francoskega katoliškega kongresa je sklenil, da priredi o priliki pariške razstave od .5. do 10. junija t. I. mejnnrodni katoliški kongres. Program kongresa obsega vse točke življenja in je razdeljen v dva dela: za može iti žene katoliške. Namen kongresa je: pokazati in označiti vsestranski delovanje in življenje katoliško,
Važna iznajdba. Gospoda M. Schiiller iz Brna in V. Petrič iz Vipave, oba v c. in kr. avstrijski mornarici v Pulju, sta iznašla sredstvo za reševanje oseb, ko se ladija potaplja. To sredstvo je pas, ki se, ako nosilec v vodo skoči ali pade, sam napne. S tem pasom je mogočo vsakemu, da se brez plavanja ali drugega dela uzdržuje nad vodo do tri dni. Pas tehtal1/« klg., da ga lehko vsakdo brez težave nosi,
Iz Bero lina v Prago po /raku. 3. marca ob dveh popoldan se je spustil na tla blizu Prage vojaški zrakoplav. V njem se je pripeljal en nadporočnik z dvema poročnikoma. Iz Berolina. so se vzdignili ob enajstih dopoldan ; potrebovali so torej za dolgo pot dobre tri ure v poprečni visočini 3000 m.
Poštne reci. Poštne, brzojavne in telefonske vrednotice prejšnje izdaje smejo se rabiti do uštetega 30. sept. 1900. (Seveda se morajo pri dopisnicah pri lepijati dopolnilne znamke po jeden vinar.) Izuzete pa so časniške dostavljavne znamke golice za poštne naloge, poštne spremnice, poštne nakaznice in poštne spremnice s povzetno nakaznico za tu- in inozemski promet; dalje so izuzete golice za brzojavke, ki se oddajajo proti kasnejemu obračunjanju dot.ičnih pristojbin.
Novi List, ki izhaja v Trstu v Dolenčevi tiskarni nam vedno bolj ugaja. Med tem, ko se ,,Edinost11 še drži polovičarske, poti, stopa ,,Novi List" čimdalje bolj krepko in možato.
L’Avvenire, je ime krščansko - socijalnega glasila v Trstu. List vrlo vrejuje č. g. Just, But-tignoni. Cena za celo leto 2 K. 40 h. Montuzza
3.	JI. List je vse hvale in priporočila vreden!
Dopisniku na Dobrovem v Brdih naznanjamo, da se bo njegova želja slcoro gotovo ugodno rešila. Na tej podlagi, kakor omenjate Vi, je vse prav lehko mogoče. Le pogum ! Narodni sleparji ne smej-i gospodariti!
Socijalne drobtinice.
Krščanska demokracija in socijalna demokracija. Krščanska demokracija obstoja v tem, da posnemljemo z ozirom na ubogo ljudstvo našega pospoda Jezusa Kr. Gospod Jezus Kr., kralj vseh kraljev, j<^ bil rojen v borni štalici betlehemski. Živel je celo življenje v velikem uboštvu v Nazareški hišici. Občeval je najrajše z ubogimi in ponižnimi. Obiskoval je bolnike ter jih zdravil. Ni zahajal k bogatinom in veljakom, ampak bil najrajše z ubogimi, katerim je oznanjeval svete resnice. Ko je ustanavljal svojo sv. cerkev, ni iskal mož med učenimi in bogatimi, ampak med ponižnimi ribiči. 1 /.bral si je 12 bo-gili ribičev, ki so z njegovo močjo cel svet spreobrnili k sv. veri. Kakor je živel in delal za uboge, tako je tudi učil!
Zbrani množici ubožcev je govoril: „Blagor ubogim, ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, ker bodo oveseljeni. Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. Blagor zavoljo pravice preganjanim, ker njih j>' nebeško kraljestvo.“') Bogatinom pa je tako-le govoril: „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča in kjer jih tat je izkopljejo in ukradejo, temuč zbirajte si zaklade v nebesih. . . Resnično vam povem, da bogat pojde težko v nebeško kraljestvo .... Ložej je kameli iti skozi šivankino uho, kakoi bogatemu priti v Božje kraljestvo.” ’)
Življenje Gospodovo in njegov nauk z ozirom na uboštvo in bogastvo je podlaga in bistvo krščanske demokracije, Kristus je povzdignil uboštvo, učil nas je ljubiti reveže ter zanje skrbeti. Po njegovem nauku so ubožci enakopravni bratje bogatinov, sužnji enakorodni se svojimi gospodarji!
To je prava, kiščanska demokracija, katere se oklepa sv. katoliška cerkev, ki je namestnica Jezusa Kr.
Razen krščanske demokracije imamo v najnovejšem času še socijaluo demokracijo. Tudi ta skrbi za uboge in se zanje poganja, ali tako, da se za Boga in za Jezusa Kristusa nič ne meni. Socijalni demokratje poznajo le kruh in trebuh, ne poznajo pa gospoda Jezusa Kristusa.
Ko je Marija Magdalena mazilila Gospoda z dragim mazilom, godrnjal je Judež Iškarijol rekoč: v Čemu ta potrata V Zakaj to lij se bilo lehko drago piodalo in ubogim dalo“. Ko je Go-
~ ^Mat. n.
’> Mat. 6. 19.
’) Mat. ',9. 2;t.
spod slišal te besede, je rekel :	Kaj nadlego
delate tej ženi? .... Uboge imate zmiraj pri sebi, mene pa nimate zmiraj“. To očitanje zadeva dandanes tudi socijalne demokrate, ki sicer za uboge skrbe, toda ne meneč se za Jezusa Kristi sa. Kakor Judež Iškarijot očitajo sv. cerkvi glede njenega premoženja: To bi se lehko prodalo in ubogim dalo ! Kar delajo katoličani v čast Jezusa Kr., se socijalnom demokratom zdi, kakor Judežu Iškarijotu, le potrata ....
Liberalno gospodarstvo. »Liberalizem je načelo napredka, liberalizem ni povzvročil bede srednjih in nižjih stanov*', — tako bi nas prepričala rada „Soča“. A poslušajmo, kako sodi o liberalizmu na gospodarskem polju znameniti mož Adolf' Wagner. Marca meseca I. 1883 je izrekel ta profesor narodnega gospodarstva iz Berlina v znanstvenem klubu na Dunaju sledeče velepomen-Ijive besede: „Sestav, katerega so ustvarili fizio-krati prejšnega stoletja in Adam Smith, je prevladoval v Evropi do nedavnega časa. Bila jeto doba ekonomičnega individualizma in liberalizma Neskončno osodepolno pa je, da je zadela ta doba ob velikanski tehnični napredek v obrti, o katerem se. poprej niti slutilo ni. Kes je, da se je pod vlado tega sestava neomejenega individu-valizma pomnožilo narodno gospodarstvo, da se je produkcija silno zvišala. Toda, če vprašamo : st je li zboljšalo c isti mer: gospodarsko in socijaluo stanje srednjih in nižjih stanov, se mora odločno zanikati. Vsega omejevanja prosta konkurenca ni niti bolj nadarjenim ljudem pripomogla do zmage, in še ti se imajo zahvaliti za svoje vspelie slučaju, premoženju imovitih starišev. K temu je treba še povedati, da to načelo proste konkurence izkoristili so po večini le manj pošteni in manj vestni ljudje, (živahno pritrjevanje !) In nikoli se niso še tako kvarili in ponarejali pridelki, kakor pod vlado proste konkurence. Kljub velikemu napredku omike se kaže tibožnejšim stanovom manj, — kakor sploh kedaj, — utemeljenega upanja, da si z delom zboljšajo svoje stanje.
Mesto soglasja se je v socijalni h razmerah pomnožila le neskladnost.
Tako je torej obsodil izvedenec v narodnem gospodarstvu liberalno smer narodnega gospodarstva, za katero se navdušuje „Sočina“ stranka.
Plodovitost denarja v našem času. Vsled kapitalistiškega gospodarstva je postal denar najplodovitejše sredstvo na zemlji. Nobena njiva, noben vinograd bi zlepa ne bil tako plodovit, kakor denar, — ko bi se ne bilo za časa stopilo kapitalistom malce na prste. Pomislite le, kar je zračunil neki \\ iih. Jiirgcnsohn. Ce bi kdo ob času Kristusovega rojstva položil en sam pruski vinar na obresti po 4°/», bi se ta vinar pomnožil v ogromno svoto, katero bi zamogli napisati s celo vrsto številk, namreč na 5010431308878209 804590039354599732801)1830118 pruskih tolarjev. Oe bi te tolarje postavili drug poleg prugega, bi pokrila ta svota celo površino zemlje, vse dele sveta, vse otoke, vsa prostrana morja. Do leta 1860 bi se po isti poti eu vinar namnožil v tako veliko svoto, s katero bi se dalo kupiti kroglo iz čistega zlata, kaura bi bila večja 9 in pol krat od naše zemeljske kroglje! Kako bogastvo bi še le. nabrali j udje se svojimi tisoči 111 milijoni (Scliutz d. Mit.telst.aude).
Ogibajte se žganja ! Zakaj ? Ker ne do-naša posebne koristi, pač pa nezmerno škodo. Zakaj? Zato ker žganje: 1. le navidezno krepča, v resnici pa razjeda telesno moč delavca ; 2. prou-zročuje hude bolezni na želodcu, srcu, jetrah, obistih ; 3 pomnožuje nevarnosti in zadržuje ozdravljenje ; 4 slabi voljo, temni, razumnost, pripravlja pot v norišnice; 5. pospešuje praznovanje plavili pondeljkov; 6 prazni denarnice ; 7. razdira hišni mir in srečo; 8. izbuja strasti, napeljuje k jezi, igri, nesramnosti; 9. vodi svoje častilce v sodnije, ječe, prisilne delalnice; 10. rodi slaboten ničvreden zarod in trajno izpodkopuje ljudsko krepkost.
To ne velja samo tistim, ki pijejo „špiri-tovo žganje, ampak tudi onim ki si privoščijo zjutranji ali zvečerili „štamperl“ naj pristnejšega domačega. Vsako žganje je zlodej!
Kako sodi pri prosto ljudstvo o denarju in zlatu, se nam kaže v njegovih pregovorih. Poglejmo nekatere pri posameznih narodih :
Bulgar: Kdor gosla na zlato „gudelko“, najde v povsod voljnih plesalcev.
Čeh : Zlat ključ odpre vse kjučavnice, tudi peklenske, ne pa nebeških. — Denar je povsod gospodar. Kdor nima denarja, mora plačati s kožo.
Anglež: Z zlatim sidrom se vkrca lahko v vsaki luki.
Francoi: Več vrat odpro ključi bogatina, nego ključi vratarja.
Jlus : Jezik zlat je v vseh deželah poznat.
V	zlatih obuvalih prideš celo na sredScarjeve palače. — Z zlato birgljo pride hromi hitreje dalje, nego ubogi z zdravimi nogami.
Tatar: Na zlatem konju prejezdiš cel svet.
Benečan : Se srebrnimi trnki se lovijo zlate ribe. Sidro iz srebra najde dno iz zlata.
Nemec: Denar je sveta vladar.
Slovenec: Da koza denar ima, bi jej dejali še gospa.
Delavska statistika. Viada je ustanovila
v trgovinskem ministerstvu poseben odsek, ki nabira, urejuje in objavlja delavsko statistiko. Ker pa je vlada ustanovila ta urad le z naredim, treba je bilo, da se dotični statut spopolni s posebnim zakonom. Vlada je bila že trikrat predložila dotični načrt zakona, ki pa je obležal v odseku brez rešitve. Soc. politični odsek pa je posegel po vladni predlogi iz l. 1898 in jo le neznatno izpremenil. Dne 16. t. m. je zbornica po kratki debati vsprejela načrt zakona, ki obsega 14 paragrafov. Statist iško gradivo bode nabiral poseljen urad, kateremu mo.iajo vsa podjetja pošiljati zahtevane podatke, oziroma dajati na razpolago svoje delavske zaznamke, delavske rede, razne knjige itd. Pri tem delu morajo statist iški urad podpirati občinski uradi, trgovske in obrtniške zbornice, obrtniške zadruge, obrtniška sodišča, zadružna razsodišča, delavske zavarovalnice proti nezgodam, sploh vsa društva podjetnikov in delavcev. Statistiški urad bode vsako leto državnemu zboru predlagal svoje poročilo o delavskih razmerah. Kdor bi zapiral oiganom tega urada svoje prostore ali oviral uradno poslovanje, zapade kazni 14. dnevnega zapora ali denarni globi od 10 do 200 K.
Kako so	so	v naši	državni	polovici
pomnožile šole	in	stroški	zanje od	1. 1850
do	zdaj. Leta	1850 je bilo	ljudskih šol	13.660,
učiteljev in učiteljic 19.000, otrok 1.480.00). Leta 1900 pa ljudskih šol 20.000, učiteljev in učiteljic
78.000, otrok 3.600 000. Srednjih šol (gimnazij, realk, realnih gimnazij) je bilo I. 1850 = 100, učnih oseb 926, učencev 23.000; I. 1900 pa srednjih šol 280, učnih oseb 56U0, učencev 86.000. Visokih šol (univerz, tehnik, akademij) je bilo 1850 leta 15, profesorjev 380, dijakov 10.000, 1. 1900 pa	visokih šol	17,	profesorjev 1850,	dijakov
22.000. Strokovnih šol (duhovnih semenišč, učiteljišč kmet., kupč, gozd. in obrili, šol) 1850 leta 420, profesorjev 2450, dijakov 35.300; I. 1900 pa strokovnih šol 3600, profesorjev 17.000, dijakov 200.000. Splošnih stroškov je bilo I. 1850 = 3 milijone gl., od teh plače učiteljem 2’/« milijona, gl., eden učenec je stal 2 gl. Leta 1900 pa je splošnih stroškov za šole 55 milijonov gl., od teh plače učiteljem 40 milijnov gl., eden učenec stane 15 gl. A'a Ogerskem pa je bilo splošnih stroškov 1850 leta 1 milijon SO tisoč gl., eden učenec je stal ‘2 gl. 40 kr. Leta 1900 pa je splošnih slnškov 22 milijonov gl., eden učenec stane 8 gl.
V	socijalna in politiška vprašanja se
duhovščin i ne sme spuščati, sicer je klerikalna. Tako uči „Soča“. Kaj pravi k Lemu cerkev ? Leon XIII, veliki duhoven sam, se je spustil v soci-jaluo vprašanje z okrožnico „Novarum reriim“ 15. maja 1891. Pisal jo o delavcih iu njihovi organizaciji.
Stanje nižje avstrijskih deželnih zavarovalnic je bilo dne 31. dec. 1899 sledeče : 1. zavarovanje za življenje: 12000 polic z 18 milijoni kron kapitala. II. zavarovanje proti ognju: 50.000 polic s 540 milijoni kron zavarovane svote. 111. zavarovanje govede: 32.000 članov s 113.000 zavarovanimi govedi v vrednosti 25 milijonov kron.
Antisemitizem (protižidovstvo) narašča med Cehi ter posega vedno bolj na gospodarsko polje. Tu se Židom veliko lažje pride do živega,
I kakor pa s pobijanjem oken. Tako so kmetje kocenskega okraja na veliki skupščini sklenili prirediti lastne trge za žito ter ustanoviti gospodarska skladiščil in prodajalne zadruge. Zbrani obrtniki so sklenili napraviti zadružno prodajalno, da jim ne bode treba delati za Žide. V Pardu-hicah, Piznu in drugih občinah se kmetovalci jednako orgauizujejo proti Židom.
Naša društva.
Vabilo na občni zbor »Krojaške zadruge
v Gorici'1, vpisane zadruge z omejeno zavezo, kateri bo v ponedeljek, dne 2. aprila 1900., r prostorih goriške Čitalnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva in nadzorništra o poslovanju leta 1899. 2. Razprava o letnem računu, o bilanci iu vporabi čistega dobička iz leta 1899.
3. Predlogi načelništva, nadzorništva in zadružnikov v zmislu § 70. b. zadružnih pravil. 4. Volitev a) predsednika načelništva, b) podpredsednika iu treh udov načelništva, c) nadzorništva (piedsednika, podpredsednika in treh udov) d) blagajnika.
Letni račun in bilanca za 1. 1899., poročilo liačelnišva in nadzorništva so p. n. udom na razgled v zadružni prodajalnici v Gosposki ulici 7.
V	Gorici, dne 2. marca 1900. Naitlniitvo.
Društvo katoliških učiteljic je imelo dne
4. sušca svoj 18. zbor. Duhovni voditelj, gospod profesor dr. Jožef Pavlica, je naslikal živo podobo ljudskega straha in pokazal nespametnost tega, posebno v omikanih krogih domačega iu mogočnega, zla.
Predsednica je govorila o župnika Iloppeja ,,lti*unju pri veronauku“.
Gospodična Premrou je deklamovala Stritarjevo pesen „ Izgubljeni sin“ izpustivši samomor in Prešernovo „Nuna in kanarček
/;\ driištvenice, ki so do 4. dne siišca t. 1. yj, naredili*. i/.pit sposobnosti za učiteljstvo, raz- j pisanih je BO K. za najboljši sestavile •> pred- i metil : J<ako si lil »ir učiteljica ohranili resrljc do j srajec/ii poklica Y* Spisi naj se uložijo do občnega j /.bora v mesecu kimoveii.
Pisateljice ne sinejo imenovati svojega imena na sestavku, ne zunaj ne znotraj ; ampak sestavku na čelo s« zapiše geslo. Pisateljica naj priloži zapečaten zavoj, na katerem bodi zapisano zunaj geslo, znotraj pa ime.
Nagrada se podeli v zboru meseca vinotoka ; vendar le, tedaj, kedar ste uložili najmanj dve učiteljici svoja spisa. Obdarovani spis mora pisateljica porabiti za predavanje v našem društvu.
Za AlojzijeviSč« je daroval N. N. 4 K. — Preč. g- Jos. Skočir 10 kron.
Bog obudi mnogo dobrotnikov! Darovi za ta zavod so vedno bolj redki!
Kmečki shod. Kakor smo naznanili, je bil v nedeljo javen shod „sloycnskega vzajemno-pod-pornega društva za zavarovanje goveje živine" ji a kmetijski šoli v (Sorici. G. predsednik V. Dominko pozdravi navzoče in pove, da ni od zadnjega shoda nobena nesreča zadela našega društva. Nato podeli besedo g. Miltonu Klavžarju, pristavil kmetijske šole, ki v daljšem in temeljitem. ob jednem poljudnem govoru, razlaga o krmljenju goveje živine s posebnim ozirom na pomladansko klajo. Nato je imel kratek nagovor dr. Andr. Pavlica. Izrekel je posebno zalivalo g. M. Klavžarju za njega požrtovalni trud. Prihodnji shod bo 22. julija t. I.
Trgovsko in obrtno društvo zaJGoriško je razposlalo te dni slovenskim trgovcem vprašalne pole zaradi informacij. Mi svarimo slovenske trgovce, naj nikar nič ne odgovarjajo, ker jih bodo liberalci a la Gabršček prej ali kasneje gotovo grdo izdali. Kar kvasi „SoLa-‘ o važnosti tega društva, bi prav radi verovali, ko bi društvo ne bilo v rokah liberalcev. Liberalcem ne gre več nikjer na svetu vera !
Miren. Pred nekoliko časa se je nekdo pritoževal o nedostatkih tule. „kat. del. društva", češ, da ne morejo člani društva mirno čitati v društveni sobi, ker se v njej druga opravila izvršujejo. Nevoljnežem bi svetovali, naj bi se o razmerah natanjčiieje dali podučiti na pristojnem mestu, predno svojo n e. volj o spuščajo po časopisih. Sicer nas bo pa jako veselilo, ako bodo cenjeni društveniki bolj pridno obiskovali društveno sobo, nego se je to godilo v preteklem letu, ko je bila soba vedno prazna.
Iz Bovca. Kakor je bilo v cenj. „Pr. L.“ vže naznanjeno, je bil v nedeljo 11. t. m. ustanovni shod novega „de-l. izohrai. društva v Bovca", ki se razteza na ves bovški okraj. Vdeležencev le bilo na shodu krog 50, a gotovo bi jih bilo prišlo tudi dvakrat več, ako bi sh bil oglasil shod javno (recimo pred cerkvijo); — ker pa je šla vest. o shodu le od list do ust, jih ni mnogo o tem niti izvedelo. Prepričani smo pa, da bo število udov, katerih je zdaj — 47, krepko naraščalo. —
Ker ni toliko na tem ležeče, kakšen je bil shod, kaj se je govorilo, ampak je važniše to, kaj se je storilo in česa vsega se še pričakuje, zato spregovorim malo o namenu diuštva in o bodočem razvoju. Prvo, pri društvu je čitalnica, v kateri se bodo čitali časniki, ki niso pisani po novejšem receptu verski propalih ali indiferentnih liberalcev. Dalje sc ustanovi knjižnica, iz katere si bodo lahko izposojali knjige razim udov tudi drugi ljudje iz celega okraja proti letni odškodnini. Po možnosti se bodo prirejala tudi predavanja, in t.o zlasti za mladoletne ude in one mladeniče, ki hodijo delat v rabeljske rudnike, od kjer odhajajo po par letih po večini na NVestfalsko Pri teh predavanjih se bo gledalo posebno na to, da se vsaj deloma pripravi in oboroži rudarje za velike nevarnosti, ki jih čakajo po svetu od strani soc. demokratov, liberalcev in verskih indiferentistov.
Nadalje bo moral vsak ud, ki je še mladoleten ali pa odvisen od drugih, po možnosti ulagati v »bovško hranilnico in posojilnico" mesečne doneske. Vsakemu udu bo dalje prosto pristopiti tudi k ,,zavarovalnemu oddelil za slučaj bolezni" ; pri tem oddelil upamo dobiti tekom časa vsaj par sto udov iz bovškega okraja. Udje bodo plačevali po 20 novcev na mesec. Društvo bo prirejalo nadalje tudi večje zasebne in javne poučne in zabavne shode; v to bo služil dobro tamb. zbor, ki vže deluje, in tekom časa tudi društveni pevski zbor, ki se ustanovi takoj, ko se najde v to sposobnega in pripravnega pevskega vodja.
Sklepam. Kar navadno človek vse v svoji optimistiki tulita in veriži, se le redko uresniči, vendar pa mi ostanemo optimisti, zakaj, ako da Bog svoj blagoslov, ne izostane vspeh, ko je volja dobra!
Društvo je in bo potrebno, storili smo, kar je bilo. in storili bomo, kar je v naši moči; — vse vkup pa Bog podpiraj in omogoči!
Razglasilo. Vsled sklepa XIX. javnega shoda kranjsko-priniorskega gozdarskega društva dne 7. julija 18(J6. razpisuje se 10 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav
kmečkega po-^stva pod sledečimi poboji : I. Pogozdovanja ino' a biti leta lc,.t‘.i:il' 1 ‘M)0 izvršeno ter mora pogozditev obse/.ati najmanj 0.r>(! ha 1 oral. 'J. Vrsto K'sa in sadik izbere si lahko posestnik p" svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere, ugodne; nikakor p t ne sme daljava med sadikami več kot 1 • r>0 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi. morajo prošnje najdalj« do konca junija t.
I. pri kranjsko-priinorskem gozdarskem ilriištvu v Ljubljani uložiti. ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bo v jeseni 1*101 morda nastali poinanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedništ-vo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije, ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznal na in pohvalna pisma razdejevalo. V Ljubljani meseca febr livarja 1U00. Predsednik : Lu-dovik baron pl. Berg s. r.
Goriška ljudska posojilnica je imela meseca februarja prometa iv 17‘j,797.7fi. Hranilnih ulog je bilo uloženih K ,'(7,707.76. Strankam se je posodilo K 40,022.:i4.
Kamnje.. Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamnje je vsled odloka c. kr. okrožne kot trgovinske, sodnije v Gorici od dne 24. febr. t. I. vpisana v register o pridobitnih in gospo darskih zadrugah iste sodnije. Zaveza je neomejena. V načelstvu so : Jožef Kosec župnik, Jožef Slokar župan, France Rovtar, Andrej Vodopivec, France Pegan gospodarji v Kamnjah, France Pirjevec, Jožef Čermelj, gospodarja v Vrtovinu.
Udje slov. kat. del. društva so po podpredsedniku Janezu Loviščeku naznanili odboru željo, da bi radi vsako prvo nedeljo v mesecu imeli skupno sv. mašo s kratkim govorom. Tej želji se bo gotovo v kratkem tudi ustreglo!
Sadjarsko društvo v Tolminu bode imelo v nedeljo dne 25. t. m. po večernicah ob 2 in pol uri, mesto preteki - nedelje zarad dežja in snega, občni zbor s že napovedanim dnevnim redom.	Odbor.
Vabilo na skupno naročbo „formalineJ, s katero se razkužujejo sviloprejska rejališča v obrambo proti krčevici ali apnenski bolezni svilo-prejk. Predsedništvo c. kr. kmet. društva nam je poslalo ta-le razglas :
Ker se je v preteklih letih dobro spoueslo razkuževanje svilopiejskih rejališč pred začetkom svilorejske dobe z formalino, hotelo jo kmetijsko društvo olajšati svilorejcem dobavo te nove raz-kuževalne tekočine. Zato razpisuje s tem skupno naročbo in sicer se je oglasiti v društvenem uradu do 10. aprila t. I. Formalino bo dobivati v steklenicah držečih 1 liter po 2 kroni 50 vinarjev. Kupno ceno je takoj plačati pri izročitvi blaga.
Ravnatelj c. kr. kmet. kem. poskuševa-lišča v Gorici, gospod Ivan Bolle, je sestavil poseben pouk, po katerem je ravnati pri razkuževanji, da se zanesljivo zabrani apnenski bolezni ali krčevici — okužiti naša rejališča.
Za kratek čas.
Prešičji jeziki v meji. Mično dogodbico je prinesla predzadnja „Soča“ : „Nek za blagor svojega ljudstva imeti kurat je po hišah pobiral prešičje jezike. Kolikor se pokolje v občini pre-šičev, vsi so v njegovi evidenci, kajti jezik mora biti njegov. Tisti dan je nabral z mežuarjem tri vence jezikov. — Ko je nesel rnežnar tolik dar božji proti domu, je govoril sam pri sebi tako-le : „Ti sakr. far, vse jezike cele občine bi sam pogrizel ! Ali je tako Kristus učil ? Ne boš jih ne !il — in smuk venec jezikov v neko mejo, da bi prišel zvečer po nje. Zvečer je res prišel, a jezikov ni bilo več. Nek uzmovič je bil šel prej za njim in je še huje zabavljal proti farju, ker hoče vse jezike požreti. Ta uzmovič jih ni privoščil niti mežuarju “
Mična je ta dogodbica, ali še bolj mičen je njen konec, katerega pa ,,Soča“ ni prinesla, ki smo ga pa mi izvedeli. Kdo je ukradel mežnarju v meji prešičje jezike? Mežnar se je skesano ovadil g. kuratu, kaj je bil storil. G. kurat je začel preiskovati, kam so prišli prešičji jeziki ? In kaj se je pokazalo? Po kratkem preiskovanju se je pokazalo, da imajo gospodje pri „Soči“ in pri narodno-napredni stranki i>rešičje jezike....
Pametno. Žena: *Veš ljubi mož, kaj se mi je danes sanjalo ?“ Mož : „No, kaj ?" Žena: ,,Sanjalo se mi je, da si mi hotel lepo novo obleko kupiti.“ Mož : „Dobro, zdaj pa še zraven sanjaj, kedo jo bo plačal
Odgovorni urednik in izdajatelj I. Hnjt.
Lastnik: Konsorcij „Primc. kegn Lista".
Tiska: Hilarijauska tiskarna.
Artur Makuc
klepar, Ozka ulica (Via Stretta)
j se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
Orgij«
dobro ohranjene. /. 12 nepopolnimi registri in 2 stotu težak zvon proda po nizki ceni Cerkveno oskrbništvo v Biljah.
O
ifei
Josip Gorjanc [9]
.l1	GOSTILNIČAR	Vi
N
H	v
ti J	'
k J
i
88.
^ ima
GOSTILNIČAR Attemsovi palači na Kornu V GORICI, tudi hleve za konje in vozove.
Razim dobrega črnega in belega vina grofa Attemsa ter piv (IJreher), priporoča bg y vedno izvrstna jedila, gorka ali mrzla. “* Ima cena prenočišča.
pir—1
P
A
Sv. podobe
za i. sv. obhajilo, za novo mašo in razne druge.
Zal. sv. obhajilo stanejo 100, majhne	-1 do 12	v.
večje	12 ,.	40	„
za novo mašo so 100 ................. 140	in	320	„
druge raznih svetnikov 100	.	.	GO do	380	„
velike podobe veljajo komad .	.	40	,.	flO	„
Majhne podobe imajo slov. napis in zadej slov. molitev.
V zalogi so tudi žepni nožiči, listnice in mošnički za denar.
Za naročila priporoča se p. n. velečastitim gospodom duhovnikom
odličnim spoštovanjem
Gr Likar.
Gorica 20. marca 1900.
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milisveče prve druge vrste, namreč po */» kila in 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. Cena primerna. -- Postrežba točna.
»Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v CiOltlCl,
Gosposka ulica št v. 7.
'y.
,r. 7vk
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stau in vsak letni čas
v naj večji izberi,
kakor: sukuo, platno, prtenino, Chilfon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jiiger itd.
VSE PO i\A.IXJIŽIII CENAH.
Cene so stalne brez pogajanja.
Anton Potatzky v Gorici.
Xa sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališie nirnberškegii in drobnega blagu ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci — Mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne Case.
Posebnost:
SEMENA ZA ZELENJAVEJRAVE IN DETELJE.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
I	>*(iva	<1	e	In v ni on
; cerkven ih posod in orodije.
'	’ Gorica, magistratna ulica št- 8.
i	Podpisani vsoja m naznaniti preč
, duhovščini, ilii je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsa-' kovrstni kovini in v vsakem slogu po t uajnižjih cenah.
Ker še nima ilustrovanih cenikov, j pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje f rabljenih reči, jih zopet posrebri in po-
-	zlati tako, da dobijo prvotno stanje. j* a	Izdeluje strelovode po najboljših iz- \
najdbah ii> popravlja že rabljene.	-i
Vdani	v
Franc Leban jr
srebrar	Y
m
Anton Obidič, 1
čevljar	|j|
v S e m e n i š k i ulici	št. 4	^
v Cjt orici,	l£v
priporočit uo	^
za raznovrstna naročila po meri Šobra gospe in gospode.
X a r o i- 1 1 a se izvršujejo h i 1 ro ij®
1’riporoča dalje (udi *vojo. zalogo	Mgi
ftcszmgcsg
mmm
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
.
Mirodilnica (drogerija)
B. Poniž v Gorici,
Tržna ulica pri sadnemu (briškem) trgu
muli po skromnih cenah BARVE suhe in oljnate (proste in v škatljah), aniline, lmuico, lesna barvila za obleko; pokottti (lak#), zamiisl.o (kit), klej (lini), razne kredo, K ARBOLINEJ, tinto : CEMKNT portlandski in romanskiČOPIČE, šefiti, libate, oterače (za noije), šablone; ZAMAŠKU, i,robe. milo: bencino, sveče, tižigtilice. PETROLEJ; ŠI'IR1T. gelatino, Tinsko kislino, ŽVEPLO VITR1JOL: cevi iz kavčuk«, tfrtlošo; razne soli, olja iu esenc#, jetino ribje olje (STOKF1ZEVO 01..TE'), zdravilna zelišča: čaj, čokolato, kakao, želodovo kavo, med, MI.N ERALNIi VUDE; cedike (gume), cerkveno kadilo, in kot primeso dišeči storaks : razaa čistila, gladila in mazila (kot: imirek, steklen papir, votlič, KOLO 11 A/, i. t. d); prepase za kilo, obveze iu drugo KIEUKG1ČN0 OPRAVO j pogačo za pse. fosfornokisli prah za živino (Futterkalk): lepodiieče blago (parfumerij«): potrebščine za fotografijo i. t. d.
a
Odlikovani fotografski ateiier
u
9.3€UK|č
csenica
(iusposka ulica štev. 1, v li nGuriške ljudske posojilnice",
edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestno urejeni ateiier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15° o rabat.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani
ANTON JERKIČ.
Priporočava svojo
jroflmliiico jestvin. 1
tudi raznovrstne
fi^l
m
V zalogi imava mm raz.iiuvi.Mnc jj^jj
pi pijače, 11. pr.: francoski cugnac, pristni In kranjski brinjevec, domači tropinovec, (f|| kj| fini rum, različna vina, gorušice (Senf) LJn 1'lil ter drugo v to stroko spadajoče blago, (nil1 P-l Postrežba točna in po zmernih cenah, uril
t[Lj	Z odličnim spoštovanjem
wl	Kopač	&	Kutin
JjjTj	trgovca v Seminiški ulici št, 1
(ii'1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadiuga“.
Inlil
Hili
inll
iyrf
m
*
r«AS>';
(grva slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
prej li. I> arbo
GORICA — pred nadškofijo bt. 9. — (i O RI C A  -vf*e----------------------
Priporočata po najnižili cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno!
!?»p-r»
Franc B e v k
ulica Ponte Isonzo St. 15.
priporoča slavnemu občinst vu svojo zalogo opija, premoga in drv po najnižili cenah. Postrežba je točna.
Slavno občinstvo pozor!
Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici.
Jk.nton Breščak
v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetne sobe so po nemškem slogu iz odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovareu. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z /imami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tildi izven Golice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegantnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
FeeplfOi
Vrtim ulica 8 — UOiilCA — Via Giardino 8
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlaiiskib,
priporoča
briskili, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v aodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Cebelno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,
svetal*.
Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici.
tovarnar kisa v stari cukrarni,
kapucinska ulica št 11.
priporoča se svojim sorojakom v mestu in :ia deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega iu komune, po poštenih cenah.
|	1^!	Isililj |
| pekovski mojster na Kornu v Gorici *
J izvršuje naročila vsakovrstnega peciva,
{ tudi najfinejega, za nove maše in godove, y kolače za birmo in poroke itd. i	Vsa	naročila izvršuje točno in na- r
i	taučno po želji gospodov naročnikov. — a j Priporoča se za nje svojim rojakom r JF ^ mestu in na deželi najuljudneje.