P. b. b.
kulturno - politično glasilo
POZOR!
Sedalj cendjSe, Ikldor ždi pravočasno naročiti apno. Dostavljata ga na dom vaSa zastopnika za Podljiumo
brata
lože in Tonej BLAŽ El
LETINA - Pošta: ŠMIHEL pri Pliberku
		
m ui«ul (plovec 2 — Vcrlagspostami klagenfurt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klageiiti>>
LETO XV./ŠTEV1LKA 4	CELOVEC, DNE 24. JANUARJA 1963	CENA 2.- ŠILINGA
Anglija žaluje za Gaitskellom
V tdku rroh lot je angleška »Labour iPairty (Delavska 'stranka) zgubila dve odlični glavi: najprej Aneurina Bevana — in zdaj Huigha Gaildskella, mirnega im dostojanstvenega narodnega ekonoma, ki nikakor ni bil podoba -te težke in s seboj sprte Stranlke. Sociallisti so z njim zgubili svojega voditelja, država pa pomembnega in poštenega politika, politika lojalnosti, ki jo najdemo le težko pri kakšnem človeku.
Slava, ki je je bil deležen mrtvi britanski opozicijski vodja Huigh Gaitskeli, je enkratna im 'kaže, da je postal ta polili til k daleč preko svoje 'Stranke narodni lik. Ministrski predsednik iMac Millan je ukazal, naj se zborovanje v Spodnji hiši preloži, da se tako počasti ime umrlega.
Predsednik vlade je limel po televiziji govor, v katerem je slavni rajnega kot najbolj značajnega človeka. Gailtskell ni poznali sovraštva, paič pa je sovražil krivico. Bil je mož velike humanosti in ne samo visokega razuma, imel je toplo Srce za vse ljudi.
Številni znalki prizadetoisti, ki so se odražali v nešitevilnih telegramih — med njimi telegram kraljice, Wimstona Ohiuirdhilla in pradlsedinika Kenmedyja —, so pokazali stopnjo ganjenosti, ki so je deležni le prizmami narodni heroji. Gaitskeli je umrl v petek, 18. januarja zvečer v bolnici zaradi oslabe-
losti srca. Tik prej je še voščil svoji ženi, ki se te dni mi ganila od njega, lahko noč. Vsa dežela je zadnje dneve vedela, kako trdno se je Gailtskell boril proti zahrbtni 'bolezni.
Vprašanje naslednika
Za prve kandidate za naslednika Gait-ske.ila veljajo sedanji zastopnik strankar-slkeiga predsednika Georg Brown, star 48 let, ter 44 let stari zunanjepolitični govornik v »Labour Party«, Harold VViisom. Prvi je zmerni, desničarski 'politik stranke, dirugi pa je prominentni predstavnik levega krila. Brovm, ki izhaja iz delavskega sindikalnega gibanja, si je ustvaril ime, ko se je leta 1956 ob obisku Hruščeva Anglije Ostro sporekal s Hruščevom. Brown je v delbalti v stranki odločno odklonil enostransko odpoved za uporalbo atomislkega orožja.
Anglija ne žaluje za umrlim Gaitskellom samo kot izvrstnim voditeljem stranke in pomembnim angleškim politikom, temveč tudi za onim možem, ki je iimdl največ iz-glledov, da bo v prihodnjih volitvah sledil Mac Millamu koit ministrski predsednik. Zvedello se je, da hoče Mac Millan predčasno maistaviti volitve, ako bodo bruseljska pogajanja za vstop Anglije v EWG konično iztirila.
OeVP, SPOe pred novimi težavami
Zvezni kancler dr. Gorbach bo še ta mesec poročal zveznemu predsedniku o poteku
pogajanj
HbMt angJUšk^a Lfrifrtdia
Sc vedno je svetovna javnost pod vtisom izjav francoskega državnega precleedniika De Ganila, ki je pretekli teden odklonil pristop Anglije k Evropski gospodarski skupnosti pod pogoji, ki jih je ta predlagala državam članicam EVVG v Bruslju. Sicer se bodo nadaljevali tozadevni pogovori 28. januarja, vendar ni videti na francoski strani doslej nobene pripravljenosti, da postajic Anglija polnopravna članica Evropske gospodarske skupnosti. Izjava De Ganila v zvezi z vprašanji evropske integracije ter mučni položaj, v katerem se •taliaja Anglija pri pogajanjih v Bruslju, kažejo znova, da je ta država svojo vlogo kot velesila odigrala. Nad Anglijo, ki se je v preteklosti krčevito branila združitve Evrope, sc sedaj po več stoletjih njeno zadržanje maščuje. Čim je mogla uekdaj tej združitvi kot imperij uspešno nasprotovati, danes svojim nasprotnikom ne more več ničesar vsiliti, ker je pač medtem angleški imperij razpadel.
Skozi ves stari in srednji vek je igrala Velika Britanija skoraj čisto postransko vlogo v evropski zgodovini. Britanski otoki so vplivali na celinsko Evropo le, v kolikor so irski misijonarji v zgodnjem srednjem veku širili krščansko vero v zahodni in srednji Evropi, šele v času kraljice Elizabete I. v drugi polovici 16. stoletja in v naslednjem stoletju pod Cromvvellom so se Angleži dvignili do položaja pomorske sile. še v prvi polovici 17. stoletja so nizozemske vojne ladje priplule po reki Temzi do samega Londona in ga obstreljevale. JKo so v drugi polovici tega stoletja pognali Angleži s prestola Stuarta Jakoba D. in poklicali v deželo Viljema Oranskega, se je Anglija začela vključevati v evropske koalicijske vojne, da bi preprečila združitev Evrope. Skozi 18. in 19. stol. se je Anglija vezala z Avstrijo in Prusijo proti Franciji, tedaj najmočnejši sili Evrope, in pri tem pridno izgrajevala svojo prekomorsko moč in mednarodno trgovino.
V	evropske vojne zapleteno Francijo so Angleži “rinili iz Prednje Indije in iz Kanade in utrdili huu svojo Lastno oblast in moč. Napoleon je skušal pritisniti Angleže z osvojitvijo Egipta in Sirije, kar naj bi mu odprlo pot v Indijo. Ko 50 Angleži uničili pri Trafaigaru francosko-špan-sko vojno brodovje, je Napoleon prepovedal vsako trgovanje med Evropo in Veliko Britanijo, da bi tako na Angleže gospodarsko pritisnil. Proti Napoleonu sc je končno dvignila vsa Evropa in ga spravila na kolena, ko je ruska zima uničila nje-govc armade. Angleži so ga prijeli in odvedli na samotni otok sv. Helene, kjer je umrl.
Eo je Bismarck združil Nemčijo in jo dvignil prve vojaške sile Evrope, so Angleži spoznali, da je treba menjati zaveznike. V prvi svetovni vojni s° podpirali Francoze proti Nemcem, ]>a jim niso mogli pomagati k zmagi, dokler ni v boj posegla
Amerika.	,
Velika Britanija je dotlej bila prva pomorska sila sveta, vladarica svetovnih morij. Prva svetovna yojna je njene moči izčrpala. Velika Britanija 1® sicer povečala svoj kolonialni imperij, saj je kUa pod njeno oblastjo ena četrtina vse kopne aemeljske površine in nekako četrtina vsega člo-veštva Angleži so trgovali in upravljali svet, slu-*‘li in dobro živeli, London je bil gosp (Klavsko in Politično središče sveta. Pri tem Velika Britanija smita ni imela dosti čez 40 milijonov ljudi, nekaj manj kot Francija, skoraj polovico manj kot Zdru-lena Nemčija pred začetkom druge svetovne vojne.
Angležem se je posrečilo ohraniti kolonialni Imperij med olrema vojnama, čeprav so imeli s tem dosti težav. Dali so svobodo Ircem in j>ri-mali neodvisnost Egijvtu, Indijce, ki jim je Gandi skušal dobiti svobodo s pasivnim odjtorom, in Arabce v Palestini, ki so se upirali doseljevanju Judov, so krotili Angleži z vojaško silo.
Ko je Hitler začel izgrajevati nemško vojaško moč, so se Angleži z njim pogodili v ,gentlemanskem dogovoru”, da ne bo svoje vojne mornarice izgrajeval preko 35 odstotkov angleške pomorske sile, molčali so k zasedbi Avstrije, pristali na uničenje češkoslovaške republike. Zavedali so sc svoje ne. moči in sc skušali izogniti jneskušnji. Ni jim ■spelo.
V	drugi svetovni vojni so Angleži pokazali svojo veliko vztrajnost, voljo in odpornost v obrambi
Ta teden se še vedno naldailljujtjo vladna ipogaljanja med OeVP in SPOe. Pred vsem se 'bo mOraito izlkaizaiti, če 'bo možno ebližanlje, tkaikršno je uspelo v vprašanju delovnega sporazuma, tudi, pri vseh drugih spornih lotlkaih. lajave iz krogov obeh strani daljo Slutiti, da se bodo težave glede podržavljene industrije, radia in televizije še povečale. V 'vprašanju 'zunanjega ministrstva so stališča še vedno ostala nespremenjena.
Ob zadnjem zasedanju sta stranki izmenja vali liste onih strdkovnih področij, ki naj bodo izvzeta od svdbodne večinske odločitve. V krogih OeVP imajo za možno, da se Ibo trdba tudi Ob nekako zadovoljivem pdteku pogajanj posvetovati tudi še naslednje ledine. Vendar je večina mne-
lastnc svoImhIc, toda vojna sama je izčrpala njihove že omejene moči. Matična dežela jc sama utr]K‘la tolikšne izgube, da je morala posvetiti vse sile svbji lastni obnovi, imjrcrij pa ji je medtem naglo razpadal. Biser angleške kolonialne posesti Indija je dobila neodvisnost, za njo Ccylon in Burma, sledile so afriške kolonije, Nasser je zasedel Suez.
Angleško-francoski tunik iz Egipta na ameriško-ruski ]>ritisk je pokazal, da je angleške moči konec, da Anglija ni več sila prvega reda, s katero bi moral svet računati. Macmillan je skušal škodo popraviti in je vzdrževal tesne stike z Združenimi državami, kot atomska sila jc Velika Britanija še vedno nekaj pomenila. Eisenhosver je cenil Veliko Britanijo, kot jo je spoznal v drugi svetovni vojni, vendar pa ima demokratski jtred-sednik Kennedy do nje drug odnos in tega niti ne skriva. Tako je London obvestil o svojem nastopu ]>roti Kubi, ko jc bil že ta sklenjen in v teku, ne da bi se iz [njim prej posvetoval.
Velika Britanija se zaveda predobro svoje šibkosti, zatona svoje moči, zato išče vstop v Evropsko skupnost. Pričakovati je, da bo Anglija storila vse in Šla pri pogajanjih do skrajnih možnosti, samo da bi dosegla sprejem v EWG. Ta je za Evrojto neobhodno potreben. Ob njem se bo odločila nadaljnja usoda našega kontinenta, kajti le ob sodelovanju vseh evropskih držav jc njegova bodočnost zagotovljena.
nlja, da ibo izvozni ikamieier Gorlbach še ta mesec [poiroČa'1 'zveznemu ipredsedmiku o izidu s vol j ih iprizadevanij za sestavo vlade.
V tem smislu se je Gorbach izrazil tudi v svojem govoru ipo televiziji preteklo soboto. Saim se je odločil, tako pravi, da bo uporabil možnost, da bo iporočal zveznemu predsedniku o potdku. Trenutek za to mi več daleč. Od madaljmih pogajanj bo odvisno, če bo mogel informirati zveznega predsednika o usipešnem zakBjuiSku pogajanj, ali pa bo moral poročati o težkočah, ki se nikakor ne dajo odpraviti.
Izrecno je poudaril, da v vprašanju zu-mahljega mimistnstva ni prišlo do nikakega izbližanjia. Predlog SPOe, da bi se ustvaril ndk integracijski mimisterij, OeVP zato ne more sprejeti, ker bi se talko prekrižale kompetence zveznega kanclerja, trgovinskega ministrstva ter zunanjega ministrstva; to pomeni, da bi se tako okrajšalo •poslovanje OeVP.
Gorbach je navedel štiri predpogoje za 'upostavitev nove Vlade: priznanje zadnjega volilnega izida, sprememba delovnih metod na vladi, izasiguranje 'polne zaposlenosti v 'podržavljeni industriji, priznanje načela, da radio in televizija ne unašata enostranskega svetovnega naziranja ali izključno nazora ene stranke med ljudstvo, in konično, 'sporazum o načelih proračunske politike.
Na socialistični strani obstojajo seveda veliki pomisleki proti predstavam, ki jih ima OeVP prav v vprašanju .podržavljene industrije. Če bi upravo teh agend predali v roke socialističnemu ministru in dr-žaivinemu tajniku, ki je pristaš OeVP, im bi tako vse važne kompetence predali zvezni vladi, bi to seveda pomenilo ustvariti ministrstvo brdz podblalstil.
Tudi spremenitev radia im televizije v akcijsko družbo ne prija krogom SPOe. Pravica odločanj a bi tako pripadla gene-rallmamu direktorju Scheidllu. Možno je Objektivizirati program, ni pa mogoče Objektivizirati nekdanjega zastopnika generalnega 'tajnika OeVP.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Uprava lista »Naš tednik - Kronika« se zahvaljuje vsem naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Prosimo vas, da ostanete zvesti tudi v novem letu.
Tej in naslednji številki bomo priložili za tuzemstvo položnice. Kdor ne zmore plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina v letu 1963 znaša za Avstrijo: za celo leto 80.—, za pol leta 40.— šil. in za četrt leta 20.— šil. Posamezna številka stane 2.— šilinga.
Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo.
Uprava
— KRATKE VESTI -
Močan potres iso začetkom tedna čutili v Čilu. Podatki govorijo o hudih posledicah. Tudi pred dvema letoma so strahotni potresi povzročili v Čilu strahovito opustošenje. Pod ruševinami je takrat našlo smrt več tisoč ljudi.
Ofenzivo proti upornikom so pričele Vladne emtoite v Caracaisu južno od Falcona, ki leži kakih 400 kilometrov vzhodno od Caracasa. Uporniki »fronte nacionalne o-jsvoboditive« so močno oboroženi. Z letali in helikopterji 'so vladnim četam poslali okrepitve. Venezuelske oblasti dolskj šc niso objavile, kakšen uspeh je imela ta akcija proti upornikom.
Poljski minister za zunanje zadeve Adam Rapacki, ki je na večdnevnem uradnem , obisku v Indiji, se jle sestal z indijskim min istrskim predlsednikom Nehrujem. Državnika sta se pogovarjala o mednarodnem položaju, s posdbnim poudarkom pa o razorožitvi 'ter razpravljala o znanem načrtu poljskega zunanjega ministra o brezatom-šlki coni v Evropi.
Vzhod in zahod se l>osta sporazumela,
ito upanje izražajo v New Yorku. Član britanskega parlamenta in Nobelov nagrajenec za mir 'Philip Noel Baker ter Američan Arthur Dean, ki je bil do nedavnega šef ameriške delegacije na ženevskih raz-orožitvenih razgovorih, sta izrazila prepričanje, da se bosta vzhod in zahod sporazumela o prepovedi jedrskih poskusov. Oba sta govorila po ameriški televiziji.
V Atene je odpotovala jugoslovanska delegacija, ki bo v okviru jugoslovansko-grške .komisije vodili a razgovore o dvoletnem kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Grčijo. V igršlko glavno mesto sta odpotovala predsednik jugoslovanskega dela komisije Ljubica Stamimirovič in književnik Kole Čašule.
32-letna Tilka Slana iz Les na Dblenji-iskein j;e rodila v Ljubljani trojčke, dve deklici in fanta. Trojčki so se rodili po sedmih mesecih nosečnosti in tehtajo 1725, 1425 in 1060 gramov. Otroci so zdravi in živalhni. Družina Slana ima že dva otroka.
Urednika hamburškega tednika »Der Spiegel« Hansa Sohmelza so po' enajjstih 'tednih izpustili iz zapora. Aretirali so ga v zvezi z znano afero »Spiegel«. Od enajstih članov uredništva, kolikor so jih zaprli oktobra lani zaradi nekega Članka o zahodnem emškem Bumdestvehru, je še vodno zaprt izdajatelj lista Rudolf Augstein.
Indonezijski zunanji minister dr. Suiban-drio je obdolžil Malajo, da vodi politiko »plačancev, neokOlonialistov im neoiimperialistov«. Zato bo morala Indonezija uve-illjaviti politiko »aktivne konfrontacije«. To po Subamdriu ne pomeni, da bo Indonezija začela vojno proti Malaji. Ni pa dal mikakšme Obrazložitve, kakšne bodo konkretne Oblike nove indonezijske politike do pedološke države.
Politični teden
ROMAN RUS
Leto 1962 v katoliški Cerkvi
Sovjetske zveze m ZDA že sedaj polne roke dola. V New Yorku poskušajo sovjetski im ameriški predstavniki prebiti led medsebojnega nezauipanja tam, kjer je najtanjši — pri. prdblemu glede prepovedi jedrskih povkuisov. Sporazumno je bilo preloženo nadaljevanje ženevske konference o razorožitvi do konca februarja, im to v upanju, da bodo do takrat našli v bilateralnih pogajanjih kompromisni sporazum, kar zadeva kontrolo podzemeljskih eksplozij,. Hru-Ščev je napravil ta dan velik korak, da je načelno privolil k dve- do trikratni letni inšpekciji na licu mosta. To je Amerika zavrnila, češ, da potrebuje za zadostno proučevanje ipoložaja najmanj osem- do desetkratno letno kontrolo.
Hruščov pri govoru delegata kitajske komunistične partije sam niti ni bil navzoč. Drugi člani raznih centralnih komitejev komunističnih partij pa so spremljali izvajanja Kitajca z žvižganjem in razburi enimi klici Prišlo je vendar do jasne opredelitve med pred kratkim naistalim vzhodnim in azijskim komunizmom.
Za časa svojega bivanja v Berlinu je Hru-ščev obiskal tudi berlinski zid. Ob tej priložnosti se je izrazil, da taka ločitev danes ni nič posebnega, ker nismo več v času na-cionaditet, ampak v času ideologij.
DOGODKI OKOLI DE GAUI.LA
Po blesteči zmagi na referendumu in volitvah je De Ganile odvrgel sedaj ves balast taktične nodorečtnosti, prepričan, da mu konsolidirani položaj v Franciji in mednarodna situacija dovoljujeta ofenziven nastop v boju za uveljavitev svojih stališč glede prihodnjih odnosov v zahodni aliansi in glede prihodnje .politike zahodne-
in pri nas v Avstriji
ASOCIACIJA AVSTRIJE K E\VG
ZAMUJENA
Avstrija je pred dvema letoma zamudila važno priložnost, da bi se ob popolni ohranitvi nevtralnosti priključila k Evropski gospodarski skupnosti (EWG). Tako se je ■izrazil odbornik v EWG. Omenjena skupnost, pravi, je bila takrat še mnogo manj konsolidirana, kakor je danes. Takratna priključitev bi pomenila za to udruženje veliko podlporo in utrditev stališča, ki bi tako imela ugodne posledice tudi za druge evropske države.
Krivda je v tem, da Avstrija ni gojila nadaljnih kontaktov s pripravljalnim od-
ga bloka v celoti. Kronika mednarodnih odnosov dolgo ne bo pozabila zadnje tiskovne konference očeta »Pete republike«. Bil je neusmiljeno jasen. Tako jasen im odločen, da je šokiral svoje blokovske zaveznike bolj s tonom kot pa z vsebino svojih izjav. Na konferenci je De Ganile izrekel odločen »ne« ameriški zamisli o multilateralni jedrski sili NATO ter britanski želji za vstop v Skupni trg. Pravzaprav je storil še mnogo več — zavrnil je vvashimgtonsko koncepcijo »atlantske skupnosti«, na kateri gradi Keminedy svojo strategijo trdne blokovske povezave med ZDA im zahodno Evropo. De Ganile je zavrnil ponudbo, da bi delil z Veliko Britanijo krono »ameriškega podkralja« na starem kontinentu. Kaže, da De Gaullova Francija čedalje glasneje terja omkoiprav-mo mesto z ZDA im še nekaj več — enakopraven status za francoskega predsednika v tercetu Kenmedy — De Gaulle — Hru-ščov.
Razjarjeni komentarji zavezniškega tiska govore o globoki krizi v zahodnem bloku in ne varčujejo z ostrimi besedami na De Gaullov račun. Zahodna zveza stoji na usodnem razpotju in je res vprašanje, katero smer bo ubrala. Francoski predsednik jc priznal brez ovinkarjenja, da mu je ljubša »velika Francija« v »mali Evropi,«, kot pa »mala Francija« v »veliki Evropi«, kateri bi poveljevali »tuji« anglosak-sonci. Osupnile so švedska, Danska, Avstrija in druge države EFTA, ki so mislile, da imajo že v žepu vstopnico za EGS. Osupnile so članice Skupnega trga, ki že nekaj časa dvigajo obrvi zaradi De Gaul-lovega arogantnega vedemjia ter njegovega forsiranja osi Pariz—Bonn. Osupnil ie celo bonniski ikanoler. Vsi so izjavili — bolj ali manj glasno ter bolj ali manj iskreno — svoje nesoglasje z vsemi »ne« samozvanega naslednika Karla Velikega.
'borom EWG, kljub temu da so začetna pogajanja potekala zelo dobro in uspešno; celo tako uspešno, da so takratni sklepi im predlogi prišli v prid drugim državam.
UPANJE NA DELOVNO POGODBO
Zastopniki' socialistične stranke so 'poleg predlogov za upostaviltev imitegracijiskega ministrstva predložili vodstvu iljmdske stranke še predloge za novo delovno pogodbo. 'Kompromisni predlog socialistične stranlke k temi »Svobodna večina v parlamentu« predvideva, da bo mogla vsaka koalicijska stranka zase Skleniti zakone s FPOe, pri tem pa bo druga koalicijska stranka seve-
Po svetu ...
HRUŠČEV NA KOMUNISTIČNEM
KONGRESU V BERLINU
»Boj za mir je postal prvi pogoj boja za socializem .. . Celotna praksa mednarodnih odnosov je potrdila velik pomen edino pravilne politike mirne koeksistence ... Končni cilj mirne koeksistence je v tem, da zagotovi najboljše pogoje za zmago socializma v mirnem gospodarskem tekmovanju s kapitalizmom« — to so temeljne misli triurnega govora Nilkite Hruščo-va pred 2500 delegati in gosti iz sedemdesetih komunističnih partij na berlinskem VI. kongresu Enotne socialistične stranke Nemčije. V razpravi o nujnosti miroljubne koeksistence je HruGČov ponovil znane Obsodbe albanskih »in drugih« stališč. Znova je potrdil realno upravičenost različnih poti v socializem in v zvezi s tem omenil Jugoslavijo, ki je »socialistična dežela, čeprav se razlikujemo v nekaterih vprašanjih ideološkega značaja«. Kitajcev ni imenoval v svojem govoru, pač pa so to storili drugi govorniki, ki so vsi .podprli stališče Hruščova. Kitajski predlog za sestanek komunističnih stranlk vsega sveta, ki naj hi odstranil nasprotja med pekinško in moskovsko linijo, je ocenil Hruščov v sedanjem položaju kot nekoristen. Predložil pa je ustavitev vseh neposrednih in posrednih polemik med komunističnimi partijami, »dokler se duhovi ne pomirijo«.
Na kitajski odgovor ni bilo treba dolgo čakati, čez dva dni je kitajski predstavnik napadel v dolgem govoru s standardnimi psovkami iz kitajisko-aIhanskega cvetličnjaka jugoslovanski »revizionizem« in »druge, njemu podobne«. Vu Hsiu čuan je končal svoj konfiteor med splošnimi protesti itn žvižganjem, predsednik kongresne seje pa je v posebni izjavi obsodil kitajsko »ideologijo« psovk in larži.
Tudi v 'poslanici ameriškega predsednika »o stanju unije« zvenijo nekoliko bolj prijazni glasovi. Keninedy sicer ni govoril o miroljubni koeksistenci, pač pa jc dejal, da »piha veter sprememb v svetu komunizma, pa tudi pri nas, močneje kot kdajkoli prej«. Izjavil je pripravljenost na miroljubno tekmovanje s SZ. »Če Sovjetiska zveza izbere pot miru, naj ve, da bomo šli sik upaj z njo 1« je potrdil Kennedy.
Kljub vsej svoji previdnosti v preškuša-n!j|u mediselbojmih stališč imajo diplomati
Bilance o delovanju svete stolice in njenega poglavarja ni lahko napraviti, pa naj bi bila še tako zgoščena in v povzetku, in (sicer zaradi važnosti nalog in pristojnosti, 'kakor tudi zaradi globine obravnanih predmetov, mmogoštevilnosti problemov in vprašanj ter dejanj in dogodkov, do katerih je v tem letu prišlo.
Konzistoriji, škofovske komisije, papež-ke kapele, splošne in posebne avdience, 'imenovanja kardinalov za pokrovitelje raznih redovnih kongregacij, ustanavljanje škofij in obiski svetega očeta bolnikov, (pripornikov in 'svetišč, so samo različni vidiki enega vodila, ki pri papežu Janezu XXIII nadvlada m obsega vse: vodilo dobrote in ljubezni, ki je edino sredstvo za dosego miru srca in večne sreče.
V	luči tega vodila bomo šli skozi leto 1962. in izbrali najvažnejše dogodke:
Med toliko izrazi skrbi v apostolski služili moramo navesti dvoje pričevanj globokega sočutja spričo bridkih dogodkov v Alžiriji in papeževe vneme za mir. Ko je besnela tam krvava, državljanska vojna, je papež izdal nOv ppciv k sporazumevanju, Spoštovanju in bratski ljubezni. Po referendumu 1. julija je sveti oče znova poudaril te pozive z radijsko poslanico alžirskemu prebivalstvu.
Omeniti moramo vse njegove božične nagovore: radijsko poslanico, govor kardinalom, govor diplomatskemu zboru, govor po molitvi angelovega češčenja, govor v 'leku božične svete maše in govor otrokom v bolnici deteta Jezusa,
V	vseh teh ‘govorih sta dve temeljni temi: mir in edinost. V vseh sta tudi dva poudarka: božič in koncil.
Nemogoče je navesti vse govore, ki jih je imel papež Janez XXIII v teku lanskega leta. Stalno je govoril tri- ali štirikrat n,a teden, včasih celo večkrat. Lahko rečemo, da je govoril brez preslan,ka. Vsako sredo je stalno dovolil splošno avdienco, v teku katere je papež Janez XXIII. preprosto razkril svoje srce. Za osnovo je vzel liturgični praznik tistega dne ali pa molitev iz brevirja. To so morda najboljši deli govorov papeža Janeza XXIII. Redno osebno ne govori v več jezikih. Korektno govori francosko in pove kako besedo tudi v španščini. Toda način, kako govori — tudi v italijanskem jeziku — je tako poln življenja in izraza, da ga cesto vsi razumejo.
Dogodek velikega pomena, do katerega ni prišlo več zadnjih sto let, je bilo romanje papeža v Loreto in v Assisi dne
4.	oktobra 1962. Povsod na poti so rimskega škofa pozdravljalli s sinovslkim in vdanim navdušenjem. Njihovim vzklikom je odgovorilo navdušenje vsega sveta. Ta dogodek ostane v vseh srcih. Radio in televizija sta mu dala vesoljni pomen.
Misijonski dan leta 1962, ki smo ga proslavili 21. Oktobra, je dobil poseben značaj zaradi istočasnega poteka koncila. Dejansko so tisti dan, lahko bi rekli, prvikrat v 'Zgodovini Cerkve, koncilski očetje vseh rodov in narodov, Obkrožili Kristusovega namestnika, ki je proslavil ta dan kot običajno med gojenci Zavoda za širjenje vere. Ob pogledu na misijonski svet, ki je bil v tako velikem obsegu zastopan na kondilu, bi lahko prišli do zaključka, da je napor pOkrilstanjenja dosegel svoj višek.
Papež je dovolil v letu 1962 Številne avdience državnim poglavarjem in odlič-
nim osebnostim. Med državnimi poglavarji omenimo predsednika iz Dahomeyja, ki ga je sprejel 25. septemlbra in vladarja iz Burundi, ki ga je sprejel 17. decembra, ker sta to predstavnika dveh držav, ki sta šele nedavno prejeli svojo narodno neodvisnost.
Rekli smo, da bo šlo leto 1962 v zgodovino kot koncilsko leto. Toda gre za zgodovino, ki je še preveč blizu in ki še ni dokončana.
Tolažba v uri tesnobe, je nalslov članka ravnatelja nekega italijanskega časopisa, v katerem se zrcali vse, kar je tisk vsega sveta dejal o papeževem zdravju. Vesti, upanje in zaskrbljenost. »Ko v neki hiši nenadoma nastopi molk in hodimo po prstih, takrat šele doumemo, kaj pomeni, če ne srečamo osdbe, Id nam je nadvse draga. Prav to se je zgodilo v teh urah v zvezi s papeževo boleznijo. Vsi so vedeli, da ga imajo zelo radi, Vsi s'o vedeli, kaj papež predstavlja danes v srcu sveta.« Sedaj so novice bolj opogumljajloče. Papež sam je dejal: »Treba je verjeti zdlravnlikom, ko pravijo, da je bil pajpež le rahlo bolan. Želje vsega sveta spremljajo papeža Janeza XXIiII. pri njegovem ozdravljenju.
Loto 1962. je prineslo ime sv. Jožefa v stalni del svete maše. Papež Janez XXI11. je sprejeli želje številnih in hotel, da s tem ostane za Vselej spomin na koncil. Odlok obredne kongregacije ima datum 13. novembra. Istega dne ga je državni tajnik sporočil na koncilu.
Po več desetletjih, talko je pisalo vatikansko glasilo, je bil božič leta 1962 prvi, v katerem je vladal mir po vsem svetu. Papež je to večkrat omenil v svojih govorih tiste dni. Tudi m1! lahko s članikanjem tega časopisa izrečemo željo za leto 1963, da bi ta božji dar vedno bolj globoko zajel razum in srca in da bi mir še dalje vladal na svetu.
da imela možnost zahtevati, da je ta zakon treba podvreči ljudskemu glasovanju.
Socialistični predlogi 'predvidevajo: predlogi vlade, o katerih sta se obe koalicijski stranki zedinili, morajo biti obvezni tudi za klube poslancev obeh stranlk. Spremembe takih Vladnih predlogov bi naj bile možne samo po obojestranskem sporazumu. Ge ne uspe se zediniti v teku treh mesecev o predlogu, ki ga je stavil kak minister, potem mora obstajati možnost, da ga predložijo kot iniciativni predlog kakšne stranke državnemu zboru.
če tukaj v teku petih mesecev ne uspe priti med strankami do Sklepa, potem naj vsaka stranka zase odloča v svojih odborih in v plenumu državnega zbora. In slednjič se morata obe stranki od vsega začetka obvezati, da bosta v državnem Zboru glasovali za ljudsko glasovanje, če to zahteva podlegla stranka.
Tile socialistični predlogi v neki meri res odgovarjajo temu, kar si predstavljamo pod »splošno metodo za rahljanje otrdele koalicije«. Na eni strani imajo ministri in tudi druge osebnosti strank dovolj možnosti, da ‘zakonske osnutke uresničijo tudi proti stališču svatovnonazornega nasprotnika tudi takrat, kadar je večina za to. Na drugi strani pa je tako zaisiguramo, da drug drugega ne preglasita brezobzirno. Sicer vsebujejo razni predlogi še rešitev, ki nikakor ne more zadovoljiti, kot na primer vprašanje Ijuidiskih glasovanj, vendar (kažejo nastavke za 'bodoči sporazum.
O isti temi so razpravljali tudi odgovorni zastopniki OeVP. Predlogi se sicer niso vrteli okoli parlamentarnega dela, so pa vendar za javnost nič manij zanimivi. Kar se tiče televizije 'in radia so v krogih OeVP mnenja, da se naj ta dva osvobodita neokretnega proporcnega režima. Seveda se to ne bo dalo rešiti od danes na jutri tako zadovoljivo, da bi se osebje v teh institucijah »raizpolitiziralo«. Treba bo bolj razdeliti kompetence, kar pravzaprav pomeni, da bi na eni strani pri radiu odločala tudi SPOe, na drugi strani pri televiziji OeVP. Razen tega zastopa OeVP stališče, da se je treba pri podržavljeni industriji ozirati samo na strOkojuno znanje.
SLOVENCI
(Loma in po smta
Slovenska likovna umetnost v svetu
Razstava del Jugoslovanskih naivnih slikarjev in kiparjev, katero so pred kratkim prenesli iz Leningrada v Moskvo, je le ena od likovnih prireditev v tujini, ki vzbujajo zanimanje za naio umetnost. Že tretje leto na primer potuje razstava kopij jugoslovanskih srednjevcSkih tresk po deželah Latinske Amerike oziroma po Kanadi, odkoder jo bodo verjetno prenesli tudi v ZDA.
Jugoslovanska likovna umetnost se predstavlja inozemstvu v Širokem časovnem okviru od srednjeveških fresk do modernih likovnih smeri. Razstav* jugoslovanskega sodobnega slikarstva so iz pariškega Muzeja modeme umetnosti prenesli Sc v Stockholm, Bari in Rim. Tudi v Indiji je razstava sodobne jugoslovanske likovne umetnosti obiskala Številna mesta, v Havani in v Sofiji pa so priredili razstavi naše grafike.
V	Komisiji za kulturne zveze s tujino so te dni zaposleni s pripravami za razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti v Grčiji. Dela naših naivnih slikarjev bodo razstavili na Madžarskem, grafiko pa v Boliviji. Letošnje leto bodo razstave jugoslovanske umetnosti odprli tudi v Belgiji, NorveSki, DR Nemčiji, Mongoliji, Avstriji, ZAR in v drugih arabskih državah. Petar Lubarda bo predvidoma razstavljal v Indiji in v Indoneziji, Pcdja Milosavljevič pa v ZAR. Naši likovni umetniki se bodo udeležili tudi bienala mladih v Parizu, trienala uporabne umetnosti v Milanu ter bienalov v Sao Paolu in Aleksandriji.
Načrti za kulturno sodelovanje s tujino pa obsegajo tudi več zanimivih razstav inozemske likovne umetnosti v Jugoslaviji. Kmalu bo odprla razstava sodobne francoske likovne umetnosti, napovedana je tudi razstava južnoameriškega slikarstva in še posebej mehiške umetnosti. Komisija za kulturne stike s tujino se dogovarja še o organiziranju razstav zahodnonemške, grške in norveške likovne umetnosti.
Paliil! v ..Cavani"
V	galeriji „Cavana” razstavlja Klavdij Palčič, ki izhaja iz šole prof. Avgusta Črnigoja. Mladi slovenski slikar je že razstavljal v raznih tržaških galerijah-barih, vendar pa je sedanja razstava najvažnejša med vsemi.
Tržaška kritika se je o njegovih delih zelo pohvalno izrekla.
Ob Frinkovi stolefnici
JiulUtli, v ,potek, 25. jama arija, bo preteklo sto lat, od kar se je irodiil beneški Slovenec, narcldini	buidlitelj,	ipesniilk, glalslboniik in
umatiniik Ivan Tri n'ko Zame j siki. Preiti dosetiimi 'letli je Slavini molž prazinovail svojo deveitdeiseltlotin.ito. Ob telj priliki je glatvilo beneških Slovencev »Mataljur« oblja-vlilo o svojem buditelijiu in voditelju več dlanlkoiv, iz kateilih polsniemainio nelkaj misli.
Na Trčmunu
Ivam Tillnlko se je roid';ll 25. januarja 1863 v gonJkum sdlii Trtonuin'u vahodno od Čedada. Temu svoj dimu plamilniskemu raju je Oltai mnogo bolj avept kalkar nljiegov ipod-'kriDlki rojak svojemu. Gregorčič je v dolina
Msgr. prof. Ivan Trinko
Mftoval krasoto svojilh iplanin in umrl v ne-uteSeneni brdpononlju ;po njjih. Trimko se J c vt-a lota vračal v ipOletn ilh mesecih v svoj matajurski svet in se je v zadnjih letih vtse do smrti leta 1954, stalllno odtrgail od mesita, limrl je v svojetm rojisitnem Trčmunu, kjer je tuidi jx)lkoipan. Domači gonJkii časi so kot 'biiuri uvezeni! v mnoge nljegove pesmi in črtice. V domači zemlji je njegov duh tako trdno zakoreninjen, da je vse njegovo delo predvsem posvečeno tuidi njej.
Njegova beseda
rrimlkovo umetniško iizžiivljanje se naj-^•ropkeje zrcalii v besedi. Kalko se je na gim-
^Mcr jn la ctje si bo odslej prizadeval v vsaki drajn-Ai senom npriaoriLi sodobno slovensko dramo, da tako seznani (koroško publiko z najnovejšimi slo-'■onskiimi literamimii deli in idejnimi tokovi v so-^bni slovenski literaturi.
Itakor smo že ob uprizoritvi Mrtvega oznanila na. nnamili, se člani odra že dalj časa pripravljajo na uprizoritev Antigone Dominika Smoleta:, ki sodi po urn on ju nekaterih osrednjih slovenskih kritikov 'noti najboljše slovenske drame sploh in je leta 19G1 dobila nagrado kot najboljša jugoslovanska dranta.
S .posameznima članki o avtorju in o problema-^ki njegove Antigone, kakor tudi o problemih sodobne slovenske drame sploh, hočemo pripraviti gledalce na to uprizoritev. Obenem prosimo za sodelovanje vse, ki bi mogli n lastnimi prispevki po. Pestrtti ta naš razgovor.
Osebne želje glede vsebine in problematike teh člankov, kakor tudi kritične pripombe o njih in 0 našem delu aploh, pošljite prosim na naslov: ■■oder mladje”, Celovec, poštni predaj 307 (Klagen-furt, Postfadh 307).
Erik Prunč:
KRITIKA
Nujini ipredjpogoj ra zdirav in usjpešen raiz-^°|J 'kulture j:e strolkolvlnia, ueprisItraTiska in konistrulktivna 'kritika. iKTiitilk je ustvarjalcu 1,1 kulllturnemu ddlavcu sipodlbuidnJk, tkažd-pat, a 'včasih tudi kruito, a irosiniiiono in zdra-v,i|lno -ogledallo.
Vendair ise ikirlitilka ne da ulstvadiii na ukaz niti ti a samo 'žeiljo ali postulat. Predvsem Potom, če iprimau[jlkulje djovdllj (kvalitetne in Napredne kulitmine i tradicij e, je treba ikiu-Uko _ odmoisno ikriiltike — vizigoljdlti, izšolata.
Za nas koroške Slovence pa, ki še na kul-'-jrrnem (lin izdi se včasih Ituidi orgauikaoijr k°m) področjlu iiiiiisimo našli poiti iz devetnajstega stoletlja, je taka kritika postlala na-ra|viniost žavlljienljska nujnost; žiivljenjlska nuj-
naeiiji klUjiulb nougodnim raameram s strastno vnemo dokopal do svojega izraznega sredstva — do jezika — je bilio že mansikod omdn(jleno, a je zmeraj znova vredno, da se (poudari. UtalLijalnlsiki izraz mu je pozneje če-sto služil za to, da j,e zalhodne sosede seznanjal z našim, ruškim in pollljistkiim slovstvom v prqvodlith in razipravah. Prevajali je Prešerna, Gregorčiča, Tavčarja in Stritarja, iz m GogOlja, iz Sienkievvilcza in Chlumecke-ga. Pisal je o beneških Slovcinoh in njiih je-Pilsal je O' ‘beneških Sloveimdiih in njiiih jte-zilku, s Osi ta vil je šlovoniSko Slovniico za ItaLi-jane in knjigo o Jugoslaviji. Tudi fiilo-zofilka viprašanja je obravnaval v italijanščini, predaval in pisali o njiih in obj a vil daljše poglavlje o išlovanški filozofiji.
Za umetniško ustvarjanje pa mu je služila materina 'betsdda. Stritar, Gregorčič in Janlko so prebudili dremajoče akorde Trin-kove lire. Gregorčič je tihega pesnika spodbudil, da je svoje Štihe izdal v maju leta 1897 v igoriElki Slovenski knjižici z naslo-ivom »Poezije«. Jenkova zmOžnolst, da se pesnik poglobi v naravo in mu njene podobe dramijo v srcu sorodne ali nasprotne slike in čustva, je mOčno poudarjena tudi v TniinlkOvih pelsmiih. Blagoglasje, nežnost itn milima iso osnovni znaki v njegovem »Razpršenem listju«. Rahlo namigoivamje mu je lljubše kakor odločno in jairfko izražanje gloibdkih oibčultij.
Uimerj onosit, skladnost im resnoba iso glaiv-ni znalki Trinlkove poezije. Bolj razgibana in pestra je Včasih njegova proza, ki ena biti tudi Segava m hudomušna, kakor dokazuje knjiga »Naši paglavci«, ki ima svojo ceno v mladinskem in pokrajinskem slovsltvu. V teh »črticah in slikah iiz bene-dtkoHsliovenskega pogorja« je pisatelj postavil dostojen spomenik svOji lepi sončni domačiji in rešil kopico pristnih domačih izrazov z naljzahodndjšega roba našega o-zamllja.
Skladatelj
Trinlko se je rad ipdsvečal cerkvenim skladbam, ustvarjal po svOjih težnjah in močeh, iskali v glasbi plemenitega udejstvovanja in razpravljal o petju in napevih. Pisal je v italijanščini o starih cerkveniih napevih med Slovani v Italiji, o zgodovini oratorija »Odrešenikovo rojstva« in ponovno o Jakobu Tomadimiju in cerkveni glasbi na Fuirlanltkem.
Upodabljajoči umetnik
Tretja plat umetniškega izživljanja Tmin-kovega je upodabljajoča umetnost. Tu se
nosit predvsem potem, če hočemo ujed korak s sadobmo slovensko in evropsko kulturo, če hočemo ita naš kulturni miimimum-dms vsaj do ndke mere približati tokovom sodobnega duha. Le podrobna in ikridčna analiza našega položaja nam bo (pomagala odstraniti ovire ‘in popraviti napake. 'Predvsem pa si moramo pri tej 'analizi, ki je predpogoj vsake kritike, predočid posebnosti naše problematike in situacije.
Pii kritiki naše 'kulturne dejavnosti ne smemo pozabiti, da 'je tudi najlpreprostejša prireditev in predstava na vasi do gotove mere že samia po sebi manifestaoija slovenskega jezika, ne smemo ipazUbM1, da je včasih prav v teh preprostih in na videz enostavnih prireditvah vdliko itruda in ljubezni.
Poleg te notranje ovire, ki je predvsem psihološkega značaja in je pogojena v človečnosti vsakega kulturnega delavca, pa obstajajo še izulnanjii faktorji, Iki otežkoča-j'o kritiko, dejstvo namreč, da smo kot na-roidna manjšina iizpolstavljenli kritičnemu o-pazovanju 'gotovih krogov, ki 'skušajo v vsaki mašii akciji najti napako, da bi jo mogli irazlkričati na svojem propagandističnem bobnu.
Vendar nam ne eno ne drugo ne odvzame dolžnosti dokititike. Treba je najti preko vseh tdh ovir poti do pazljive, analitične in konstruktivne krilkite, kajti brez nje bomo izavozlilli v Škodljivo in neplodno samoprevaro, ki je bila morda poglavitni notranji vzrok našega kulturnega zastdja. Videti moramo, da nas sto let kajenja malikom našega jaza, sto let hvalisanja, neke vrste steklanjaškega in bolnega ohranjevanja 'za vsako ceno, ni dovedlo nikamor ali Vsaj ne do soddbne narodne ustvarjalnosti, ki bi jo kljub težkemu zgodovinskemu ipdložaju 'lahko dosegli.
Najiti je trdba torej Oblike kritike, ki ne bodo rušilne (a včasih se tudi temu ne bo
je posvetil predvsem risbi s peresom. Gojil jo je zllalsiti v mlajši dobi, ko so se njegove risbe pojavile na razstavah in so jih poročila Često 'pohvalimo omenjala. Tudi ta vrsta Trinlkove tvornosti je značilna zanj kot utmetinlika im človeka. Večino njegovih risb je uničila prva svetovna vdjma. Kolikor jih je ostalo, pričajo vse o 'tisti notranji skladnosti in Ubranosti, ki jo poznamo iz pesmi. Rad riše go/tl, košato grmovje, skalovito ‘s|tirugo s šumečim patdkom ali z umerj eno rdko, ulico štarlinislkega mdsta s slovesnimi oboki, skromno cerkvico, prelomljeno drevo, skrivnostne kotičke, vabeče k resnobnemu ali vedremu čustvovanju in razmis-
Trinko — človek
Bil je vzoren duhovnik. Visoka, ravna častitljiva Trinlkova postava je spominjala na svetopisemske Očake im obenem na dostojanstvene gospodarje naših kmetij, katerih stopinja je ralzodevala. da se dobro zavedajo svoje veljave, ki vedo, kaj so domu dali iin kaj so od njega prejeli. Njegova beseda je zvendla moško in polno, a poznala je tudi Vse odtenke za izražanje vsakovrstnih čustev.
Ivan Trinlko je z leti' dozordl v najznačilnejšega, v ruajvdčjega beneškega Slovenca v tem stoletju. To zordnje je bilo vselej v tesnem stiku z umetnostjo. Trinlko je ustvaril svojim Ožjiim in širšim rojakom lepo Število vsakovrstnih estetskih vrednot, ki jtim sijaj nli ugasnil z njegovo smrtjo.
Srečanje z DOMINIKOM SMOLETOM
Dominik Smole kot mdto k svojim »Igricam«.
,,Ali je to vse, kar Imate povedati? Je to vse?
To je vse. Kdor več ve, naj govoril
(A. Strindberg: OCE, 3. dej.)
Z ObČUtkom kot pred Odločilnim izpitom sem čakal nanj. iMisM, ki so mi rojile po glavi, nisem magdl nikakor strniti v jasne stavke in vprašanja.
KdSčdk papirja, ki sOm ga bil pripravil za zapiske iin za vprašanja, ki bi mu jih staviil, je še vedno z meusmlilljetno bdimo zrl vame.
Kdaj ste rojeni? — Banalno, kot reporter, ki obišče srečnega dobitnika loterije. Saj lalhko na platnicalh kakršnegakoli Vegovega dela poiščem njegove živlljarijske podatke. (Resda sem kasneje pogledal: rojen 24. avgusta 1929 v Lubljani, piše prozo in tiramo, Objavlja predvsem v Perspektivah, 1960 največ ji uspeh z Antigono, živi v Lj ubij ani kot književnik. Njegova dela: Proza: Novoletna zgodba (črtica), Roman Gize Telkeš (novela), črni dnevi in bdi dan (roman sestavljen iz novdl, objavljenih v Besedi in Reviji 57, zalnj je dobil avtor Prežihovo nagrado). Drame: Igrice, Potovanje v Koromandijo, Antigona. V rokopisu: Grotelska brez odmora. Uprizorjena dela: 1957 iSNG-Drama: Potovanje v Koromaln-dijo, 1960 Oder 57 Antigono, v isti igralski sezoni jo uprizorita SNG-Drama in Mari-boriško gledališče; 1961 je dobil zanjo, kot najboljšo jiugosllovainislko dramo, nagrado Stenj imoga pozorja v Novem Sadu; ob tej priliki prevod v hrvaščino; .izvlečki iz drame uprizorjeni v nemščini na dunajskih eksperimemtaiLniih odrih.)
dalo izogniti, kajti kar je gnilega, naj se izreže, da bo telo zdravo), a bodo vendar nepristranske uvdjaVile tsaj minimalne itn relativno zaostrene kriterije.
V prVi vrsti bi bilo treba uvesti neke vrste osebno kritiko, mdko mentorstvo posameznih skupin in delavcev, ki fbd uveljavljala kortkretni Situaciji posamezne skupine primerne kriterije. Vendar bi bilo treba v vsakem slučaju zastaviti cilji pravilno in dovolj visoko. Dotični mentor bi moral skušati postopoma dvigniti irtivo skupine in vzbuditi v posameznikih samokritičnost in pripravljenost do ktitike.
Z apriorno 'zaostrenimi merili pa bi morala kritika — v tem slučaju tudi časopisna — nastopiti v oceni naših ceUtralnih kulturnih prireditev, kot so bile v zadnjem letu n. pr. Dvajsetletnica izseljevanja ali MllkUava Zala, ter Skupim ki so si stavile same višji cilj, ali pa so ipo svojem položaju ali pOklicu (n. pr. kot alkademiki ali gimnazijci) nekako dolžni in poklicani izvesti ‘kvaliteten program.
Talko bi marala kritika predvsem upoštevati hotenje in relativno napredovanje. Ne sime pa dopustiti 'kvalitetnega padca po-Saimezne skupine, ne da bi ga kritično ocenila. Obenem pa naj bi posameznim skupinam pomagala 'zastavljati in dosegati vodno višje cilje ter talko nialkaizala pot naprej k uspehu iin zrelosti. Le kdor gleda svoj jaz v ljubosumni luči sedanjosti in se ne upa odpreti tudi samemu sebi poti do pravega uspeha in .do prave in pristne stvaritve, se bo zaprl tdj kritiki (P. s. In tega nii škoda).
Komur gre res za stvar, za svoj razvoj, kdor ne išče v konkretnem delu ali akciji svoj trenutni bledi jaz, ampak gleda delo, sebe in žrtev v večjih perspektivah razvoja, ‘bo ‘hvaležen za kakršnokoli kritiko, ki bo utemeljena in konstruktivna, kajti de ob njej se bo mogel res razviti.
Trdba je, da se spomnim nečesa tehtne ga; vprašanje, ki bo segalo do jedra pisateljevega problema in ne bo lahkotno plavalo na površini ...
Pogledal sem na uro. Samo še nekaj minut!
Kaj, kaj kaj naj vprašam! (Skoraj sem se moral smejati samemu sebi. Saj to je vendar njegov stilizem, tipično njegov izraz. Zasačil sem se pri misli na njegove Igrice, živo som si predstavljali Ismeno v Antigoni s tem svojim trikratnim kaj, kaj kaj ...)
Nisem se mogel zbrati. Misli so mi »frčale k malemu šepetalcu iz njegovega (Smoletovega) romana: »Črni dnevi in beli elan« in se nehote primerjal z njim: »Skozi možgane je predirajo tisoč misli, toda nobene ni mogel ujeti im zadržati. Zdelo se mu je, da z neznansko silovitositjo prebijajo ček), znotraj dvakrat, trikrat bliskovito premertijo smer ter nato spot planejo ven. Kljub temu je vedel, da bo moral nelkaj ukreniti...«
Tudi jaz bdm moral končno nekaj ukreniti. Misli so mi bile Se vedno neurejene im prehitre, da bi jih mogel ujeti. Mehanično sem vrgel nekaj čiik, besed in stavkov na papir. Banalno, banalno, banalno. (Spet Smoletov stillilzam, sem pomislil.)
Vrata so se odprla. Poznal sam ga že od prvega najinega srečanja (to je bilo tretje, če vštejiOm srečanje db uprizoritvi njegovih Igric v odru 57). Prijazen in preprost, vljnden in odkrit.
Najprej se je najin pogovor sqveda osredotočil na ptijprave za našo uprizoritev Antigone, govorila sva o pojimovanjiu tega ah onega lika, o tej aili dnii i podrobnosti, ki je bila važna za režijski koncept. Vendar se je iz podzavesti vedno in vedno splazilo vame vprašanje: ali naj res zastavim ta vsakdar nja, talko banalna vprašiamjia?
KoUčno sdm se le odločil!
»Kdaj ste pravzaprav začeli pisati?« (Takoj mi je bilo žal vprašanja.)
Nasmehnil se je, šaljoivo, skoraj malce prešerno je dejal: »Pravzaprav že kot fant... tako, saj vešte ...«
To me je mdkdlilko opogumilo. Tdda ko maj sem zalstavlil naslednje vprašanje: »Kdaj ste začeli pravzaprav objavljati?«
»54. leta, takrat v Besedi, Perspektiv še ni bilo.«
Zavedal sem se, da bo vprašanje, ki ga bom 'še zastavil, še 'bolj praizno iin jalovo, rutinsko. »Vaši pisateljski zgledi?«
Zresnil se je. — »iNorodno mi je ob takih vprašanjih in biografijah. — Vso slovensko literaturo sčveda, predvsem Cankarja... Drugače pa Dostojevskega, Kafko...«
(Meni je bilo Ob tOm »seveda« seveda še bolj nerodno. Le podzavestno sem se zavedal, da take pogovore navadno zaključi vprašanje:)
»Pripravljate trenutno kako novo delo?«
»Daljši prozni tekst in dramo ...«
Dovolj mi je bilo teh Vprašanj, ki So, mislim, bila za Oba zelo mučna. Vendar sem čutil, da bi moral še marsikaj vprašati — ali sploh mUčesar ne bi smel vprašati — moral bi brati, predvsem brati... Kako naj vendar zajamem olsdbnost v nekaj vprašanj, kako naj zajamem v teh nekaj stavkov umetnika? — A vendar, vprašanje, ki bi ujelo vsaj odsev tega človeka, podobo, sliko, čeravno mrtvo, fiksiramo sliko... nekaj globljega, ndkaj resničnejšega...
A bogme, bal sem se tega globljega, resničnejšega (in si Obenem mislil, da sem že preveč v Antigoni), kajti čutil sem se prelahkega in preplitvega pred težo njegove Osebnosti.
—dn—
n ms nalicmkem
PRIBL A VES
(Skrb za našo vas)
Neiznama je brla doslej naša vas šmieonu svetu, in le malokdaj je bila kije Lmenova-ua. šele z zgradbo eljktrarne v Kazazah e.mo stopjli nekoliko v ospredje svetovne javnosti in vdliki gospodje, ki so bili pri delu v Kazazah ob Dravi zaposleni, so se radi tudi ustavili v naši vasici in si ogledali našo vašiko cerkvico in njene starodavne oitarje.
Zadnji čas pa so se začele zanimati za našo podružnico tudi visoke cerkvene o-blaisiti. šušljalo se je, da bo Pribla ves priključena sosedni kazaški župniji. Vas se je 'koj opredelila v dva tabora: eni za to, drugi proti. Tisti pa, ki nič ne hodijo v cerkev, ne v Bobri o ves in ne v Kazaze, so bili najbolj glasni in so se najhuje razburjali.
Bilo je v predbožičnem času, menda v prvi polovici decembra, ko so se pripeljali sami goupod prošt iz Dobrle vesi k nam. Ker se to ne zgodi zlahka, smo vedeli, da gre za izredno reč! Pri Kancijanu so poklicali sikupaj vse cerkvene može, sedanje in prejšnje tja do cesarja Franca Jožefa nazaj. Tam smo iiz ust gospoda prošta slišali, da hočejo Priblo ves vključiti v kazaško župnijo. Zaupali so nam tudi, od kod ta veter piha.
Mi Prihilci,, četudi smo bolj počasni v mislih, smo jo pa koj pogruntali, da nas imajo g. prošt le zelo radi in bi nas radi na vsak način ohranili še tudi naprej pod svojo prošt o Vilko palico. Zato smo jim pa tudi povedali, da nam naj vsako nedeljo pošljejo enega izmed svojih marljivih kaplanov.
G. prošt so nas lopo uslišali, zato smo jim pa tudi iz srca hvaležni! Od te zgodovinske seje pri Kancijanu naprej imamo redno skoraj vsako nedeljo v Pribli vesi božjo službo, tako da so postale ostale podružnice že naravnost ljubosumne na nas.
Pa še en napredek beležimo od onega dne, ko so nas obiskali milostni g. prošt: vsako nedeljo prevaža avtopodjetje Sienč-nik Prilbilce v Dobrlo ves in pa nazaj. Kdor preveč dolgo posedi pri Kolariču pri vinski kapljici, pa avto zamudi in mora potem peš kolovratiti čez lovanško polje in Skozi Dobrovo.
Po vsem tem napredku imamo pri številčnem narastku naše vasi še upanje, da dobimo tudi še svojo lastno šolo m svoj farovžl Potem pa: adijo, Kazaze!
ROŽEK
(Smrtna žetev v letu 1962)
V minu-kini letu smo enajst faranov spremili na pokopališče, da tam čakajo vstajenja. Naštevamo samo tiste rajne, o katerih še nismo poročali.
Koncem junija nas je zapustili Janez Gabriel, pd. Šuštar na Bregu. Zdrav in močan se je vedno zdeti, a zahrbtna bolezen je zahtevala operacijo, po kateri se je vrnil še domov, se najprej mailo popravil, a končno je podlegel bolezni. Dosegel je 65 let.
Začetkom julija je umri a Angela Torkcr, roj. Hafner. V belljaški bolniki je iskala zdravja, a ji niso mogli pomagati, zato je bila prepeljana domov, kjer se je mogla lepo na smrt pripraviti. Bila je pobožna duša, ki je rada hodila v cerkev tudi ob delavnikih. Vseh let njenega zemeljskega življenja je bilo 74.
Dne 18. julija je bil tukaj pol kopan železo iški upokojenec Georg Winklbauer. Doma je bil v Salzburgu. V šmartmu je imel znance in je hotel biti tukaj pokopan.
Dne 12. avgusta je zadet od srčne kapi nagloma umrli lesni delavec Johann Kull-nig, šele 52 let star. Človek res ne ve ne ure ne dneva.
Z veliko žalostijo je napolnila nas vise, pobebno pa starše, sestro in brate, tragična smrt 24-iletne Poldije Widmann, pd. Tru-pejeve v Puhlim. Nekaj dni so se zdrav-niilkti v Beljaku trudili, rešiti njeno življenje, a se jim nli posrečilo. Dne 29. avgusta smo jo ob številni udeležbi — posebno tudi mladine — izročili materi zemlji.
Dva dmi nato je Bog rešil dolgoletne bolezni Ano Wuzella, pd. Lukcevo mater na Bregu. Zadnja leta je preživela v novi hiši svojega sina Toneja v Rožeku.
Začetkom sqptembra je bila tukaj pokopana Johana Kraintschan. Dolga leta je živela in delovala pri pd. Mitscheju v Rožeku. Pred par leti se je preselila v Beljak, kjer je tudi umrla.
Nagloma je umrla v 78. letu starosti Frančiška Novak na Ravnah. Rojena j,e bila v Dobravi pri Kropi na Kranjskem. Od leta 1907 je bila tukaj poročena. Rada je brala Mohorjeve kujige in Nedeljo. Pogreb je bil 28. novembra.
Kot zadnji v starem letu nas je zapustil Valentin Kropfitsch, pd. Štrekar v Brezjah, 66 iet star. Bil je skozi dolga leta zvest cerkveni pevec, zato mu je pri pogrebu, 17. decmlbra, pel roždški cerkveni zbor.
#
Komaj smo začeli novo leto, se je že pri-pi avljal na odhod v večnost Tomaž Egart-ner, pd. Mihornik na Mali gori. Rojen je bil leta 1884 pri Jančiču v Dolinčičah. Leta 1909 se je priženil k Mihom,iku. Služil je še cesarju Francu Jožefu in bil v prvi vojski na Ruskem ujet. Bil je priden kmet in veren katoličan. Skozi 36 iet je bil cerkveni ključar pri farni cerkvi. Bil je naročen na Mohorjeve knjige, Nedeljo ter Vero in dom in jih rad prebiral. Dne 16. decembra smo ga ob Obilni udeležbi faranov, posebno moških, spremljali na njegovi zadnji pori v cerkev in nato na pokopališče.
Bog daj vsom naišiim rajnim večni mir in pokoj. Žalujočim zaostalim pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje!
METLOVA
(Smrt Žmavcarjevega očeta)
V nedeljo, 13. januarja 1963, smo ob veliki udeležbi pogrebcev pokopali Žmavcarjevega očeta. Bili so že čez osemdeset let, mnogo so prestali v življenju. Naj počivajo v miru na domačem pokopališču v Kazazah.
PODGORJE
(Zapustila sta nas dva gospodarja-sosetla)
Izredno veliko zvestih in dobrih faranov je izgubila naša fara v minulem lotu im tri že v prvem mesecu tega leta.
Zadnji dan meseca novembra nas je zapustil ugleden gospodar Suharjeve kmetije na Rutah Valentin Miiller. Rajni Suhar je bil mož-koremina, velikan tudi po telesu. Bil je delaven, priden in pošten. Imel je sijajen spornim. Kdor je hotel kaj vedeti iz zgodovine kraja, o mejah, o legi in velikosti parcel in posestev, je šel vprašat Suharja. Sosedje in kmetje so radi poslušali njegov nasvet. Kar je rekel, je veljalo. Dolga leta je na svojem domu pridno gospodaril in marsikaj izboljšal in to v težjih časih, Ikoit so danes. Ob strani mu je bila zvesta žena in pridni otroci, katere je vse oskrbel pred svojo smrtjo. Rajni Suhar je imel tudi srce za farno cerkev in je zanjo rad žrtvoval, kadar je bilo treba. »Cerkev je naša, ne vaša«, je rekel župniku, »mi moramo skrbeti zanjo!« Zlate besede v času, ko je tako zelo razširjeno mnenje, naj župnik sam skrbi za cerkev in jo 'popravlja. Rajni Suhar je ime! mo&ko vero, tki se ni dala omajati od krivih naukov modernega časa. Otroško pobožno in vdano j c zaispal v Gospodu, komaj pol ure po prejemu sv. obhajila. Bil je tudi vse življenje itn v 'težkih časih zvest svojemu narodu in domači besedi. Pogreb njegov je bil veličasten. Sosedje in možje v fari ga pogrešajo. Skrbi nas, ker je vedno manj talko Knaičajniih mož, kot je bil rajni Valentin Miilller.
Ko smo hodili molit k Suharju, smo se spomnili, da sta oba soseda-kmeta na Rutah odšla od nas v istem letu. Na Novo teto smo pokopali Sobarjevega soseda rajnega Antona Klemenjak, pd. Hutarja. Bil je priden kmet, priden gospodar. Vse svoje moči in vse svoje zdravje je posvetil svojemu domu in 'svoji družini. Dolga leta že je hiral in bolehal. Kako so včasih ljubili ljudje zemljo in svoje kmetije, kako so bili srečni kljub težkemu dolu! On je zgled ljubezni gospodarja in kmeta do domačije in do zemlje. Lepo in domače je bite po naših domovih, ko je gospodaril ta rod, ki se sedaj poslavlja od nas im zapušča domove
mlajšim. Zdi se nam, da so bili ti kmetje, vajeni težkega dela, večkrat bolj srečni in zadovoljni, kot je današnji človek, kateremu se v resnici veliko bolje godi. Rajni Hutar je zapustil na hiši rod, ki tudi sedaj pridno Skrbi za Rutarjev dom in obdeluje domačo zemljo, ki jo je rajni tako zelo Ljubil.
Naj počivata v božjem miru oba blaga soseda! Drug ob drugem sta živela, drug za drugim sta odšla v večnost.
LIBUGE
(Zakasneli »Miklavž«)
No, tudi našo vas je obiskal »sveti Miklavž«. Sicer malo pozno, tako da bi ga lahko imenovali za božiček. Pa saj se ne čudimo, saj je prišel z Dunaja, kar pove že njegovo krasno ime: Libertas. To pomeni svoboda, a njegov nastop je izrazil ■nekaj drugega. Spoznali smo nekaj, kar do sedaj še nobeden ni vedel. Po jesenskih volitvah v Avstriji so, kakor se zdi. tudi Miklavži ustanovili svoje stranke. Ta Miklavž je pripadal k takozvanim »svobodne-žem«. To se je videlo že v tem, da je bil pri obdarovanju izredno »svoboden«, to je enostranski. Da bi mogel bolj vestno vršiti svoje poslaništvo, je pred svojim pribo-
PROŠNJA UPRAVE Nujno potrebujemo nekaj izvodov Našega tednika — Kronike štev. 14 in 45 iz leta 1962. Kdor more, ga lepo prosimo, da jih odstopi upravi.
dom poslal v vas posebne odposlance, ki so — pomislite — poizvedovali, kater^ otroci so prijavljeni k slovenskemu pouku.
Navada je, da Miklavž obdaruje dobre in pridne otroke. Naš libuški Miklavž pa je vse bolj napreden. Ravnal se je po informacijah svojih odposlancev. Slovenske otroke je obdaroval zelo skromno. Ni obdaroval otrok po njih pridnosti in poštenosti, temveč — lahko rečemo — po lenobi in inarodnostni mlačnosti.
Ljudje, kaj pravite? Ali se tako obdarovanje more imenovati »dobrodelnost«, kot so se z njo ponašali poznaj e po časo-pisah? Smo mnenja da je to grda zloraba dobrodelnosti, ki je toliko grša, ker ni nič drugega kot navadna narodna nestrpnost in miržnja.
SLlišal! smo tudi, da se ta »Miklavž« ni ponujal, pač pa da so ga najeli libuški »svobodneži«. Pozabili so, da se šola ne sme zlorabiti za talke strankarske namene. Želeli bi, da bi v stvar posegla višja šolska oblast in napravila red. Našim malim, ki so zvesti materini besedi, pa kličemo: Ne jezite se, če vas je »Miklavž« zapostavil. Bodite ponosni na to, kar ste; kajti obleko, ki so jo dobili vasi tovariši, bodo kmalu obnosili in jo vrgli stran, vi pa boste bogatejši stopili v življenje, ker boste znali dva jezika. In dve je še 'vedno več kot ena. To vedo tudi naši najmlajši.
RINKOLE (Razne novice)
Ob začetlku novega leta se hočemo oglasiti tudi mi z n cikaj novicami preteklega teta. Naša vas je dobila telefon, ki nam pride zelo prav. Saj smo najbolj oddaljena vaš 'v občini, v Pliberk imamo čez osem kilometrov.
Nekateri kmeti so si postavili nove silose, nekateri jih še bodo. Pri Lipniku je umrla hčerka Travdi, z veliko žalostjo smo jo pokopali v Šmihelu. Tako mlado, pridno in prijazno jo je po dolgi hudi bolezni rešila smrt. /daj je šla po plačilo.
Našt d r i r e d 11 v e
Prosvetno društvo »Danica« iz Št. Vida v Podjuni priredi v nedeljo, 27. januarja 1963, ob pol 3. uri pri Pušniku v GrabaIji vesi veseloigro
»TRIJE TIČKI«.
Za veselo povezavo bo skrbel instrumentalni trio »Korotan«, pela bosta Micka Kap in Šimej Wrulich.
Vse od blizu in daleč prisrčno vabijo
igralci.
Vabilo
Bilčovščani gostujejo z igro
VERDNIKA DESENIŠKA
v soboto, dne 2. februarja 1963 ob 19,30 uri pri Tišlarjiu v Št. Janžu v Rožu.
Vsebina igre je povzeta iz dobe srednjega voka, časa, ko so bili celjski grofje na višku svoje moči in slave ter so tudi na grmadah sežigali razne čarovnice. Igra je zelo zanimiva in nam vsaj delno predoouje življenje v toj davno minuli dobi.
Igra je bila z velikim uspehom že letos igrana v Bilčovsu in Št. liju.
Pridite številno, ne bo vam žal !
Igralci
Občina nam je popravila občinsko pot. Vendar imamo že dolga leta eno željo, da bi popravila pot čez goro v Vogrče. Otroci in šolarji morajo zelo trpeti pozimi.
DJEKŠE - HUDI KRAJ (Umrl je Blaž Karner, pd. Vrhovnik)
Zopet eden, ki ga bomo težko pogrešali. Umrl je Blaž Karner, pd. Vrhovnik v Hudem kraju. Pokopan je bil v petek, 11. januarja, v Šmihelu, dješka podružnica, komaj 51 let star, torej še v najlepših letih. Že prod dvajsetimi leti je Zbolel pri vojakih na visokem severu. Zdravil se je tedaj v bolnici. Dvajset let je kljuboval bolezni na jetrih. Že se je zdelo, da je popolnoma zdrav. Bolezen se je umaknila, a je zopet pritisnila. Ves čas smo še upali, da se bo zdravnikom posrečilo, da ga bodo ozdravili. Ni se posrečite.
Hudi kraj spada v Občino Vobre. Govoril je rajnemu Blažu na grobu župan vovbr-ske občine. Omenjal je beg z dežele.. Vse beiži z gora in z dežele. A temu begu se more odpomoči s sposobnostjo, s pridnostjo, marljivostjo poljedelcev. Tudi v gorah se da živeti. Kako meščani v poletnem času hodijo v gorske kraje, da ondi preživijo svoje proste tedne in mesece. Kaj išreio rne-Sžami na gorah? Gorski mir, planinski zrak, sonce, razgled v nižave.
Da, tudi na gorah se da zadovoljno živeti. To nam kaže zgled rajnega Blaža, pd. Vrhovnika. Ni poslušal siranskih glasov, da bi pustil gore; da bi vse skupaj prodal in odšel v .nižave. Vztrajal je; skrbel je s svojimi za domačijo in živel mimo in zado-voljno. Kakor slavimo vojake, ki vztrajajo na svojih postojankah v boju, tako moramo vse priznanje izreči kmetu, ki vztraja v gorah alti sploh na deželi v težkem bojni za obstanek; kmetu, ki ne vrže puške v koruzo, kakor pravimo, in ne zbeži v ravnino ali v mesto.
Slava junaku! Ne samo vojak je junak, če vztraja v boju, marveč tudi kmet, ki ne posluša siremskih glasov, da bi zbežal z rodne grude!
Pri tem se Vrbovnikovi poslužujejo vseh (Datlje na 5. strani)
Pozor! Izredno nizke cene!
Flanelaste srajce za moške Poplinasfe srajce za moške Puloverji za ženske
vse to v priznano dobri kvaliteti pri
S 59,- 49,- 39.-S 19.- 69.-S 89,- 69,- 39.-
Te*ti£ hnukttfo
■= DAS HAUS OER GUTEN OUALITAT =
K1AGENFURT VOlKERMARkTERPLATZ 1
Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
naprednih pripomočkov v gospodarstvu im gospodinjstvu, 'kolikor je to v gorah mogoče.
Rajni Blaž je 'bil tudi lovec, in zato mu je govoril ob grobu tudi zastopnik lovcev. Na domu im ob grobu so 'peli ipevci lupe 'žalostinke.
Rajni Blaž, ipd. Vrhovnik, je tudi rad bral. Bil je zvest naročnik »Našega tednika« im še zdaj v 'bolezni je z velikim zami-mamjem prebiral Mohorjevo 'knjigo »Strahote kitajskih ječ«. Z enako laihkoto je •bral liste m knjige v obeh deželnih jezikih. Katko nespametni so starši, 'ki ne skrbijo, tla bi se otroci v šoli naučili obeh jrzilkovl Katko škodo delajo svojim otrokom, če ni-naaijo skrbi, da bi se otroci dobro izobrazili tudi v materinščini 1
Blaž, pd. Vrhovnik je odšel. Odšel je dobro pripravljen. Mnogo se je 'trudil tudi za podružno cerkev v Šmihelu. Počivaj v miru! Žalujočim naše sožalje!
DOBRLA VES
(Razno)
Novo leto smo začeli s petjem treh kna-'ijcv. Imeli smo kar pet skupin treh kraljev. Peli so po celi fari 'božične in novoletne pesmi. Kralje so spremljali častiti gospod kaplan Adamič, 'kaplan David in dva študenta. Nabrali so 'lep znesek denarija (nad 10.000 M.), čc jie bil uspeh po 'Vseh farah enako lep, bodo 'bogoslovje v Haidaraibadu labko zgradili. Vsem pev.cem m dobrotnikom še enkrat Bog plačaj.
Naša farna mladima je priredila v mede-Ijo, 6. januarja, igro »Gašper gre na božjo
pot«. Videli smo mnogo igralcev, ki so nastopali prvikrat. Lahko rečemo, da smo ■bili presenečeni. Vsak od nas se je vprašal, kako je danes v Dobrli vesi mogoče spravit toliko mladine na oder.
Ob tej priliki smo videli, da imajo naši fantje in dekleta še mnogo idealizma. Vsaka mati in vsak oče se veseli, če vidli sina alli hčerko na domačem odru. Naj bi se število aktivnih igralcev nikoli ne zmanjšalo, ampak da bi vsak od njih čutil: jaz stojim v Skupini, ki je močna in je pripravljena se posvetiti koristnemu delu. In me smemo pozabiti na režiserja, kaplana Adamiča. Saj smo jih videli vsak dan s kralji hoditi, in zvečer so jih 'čakale mučne vaje.
Lep uspeh je navdušil igralce tako, da so igro ponovili v nedeljo, dne 15. januarja pri Pušniku v Grabalji vesi.
Vsem tistim, ki pa niso imeli prilike priti na to lepo igro, pa povemo, ela Gašper ni šdl na 'božjo pot, temveč je bil veliki nepridiprav in prav strasten lovec, ter je celo hotel igrati vlogo princa Johana. A vendar ista ga njegova žena in natakarica ob višku slave razkrinkali.
Pred igro smo čast it alli gospodu proštu, ki so v ponedeljek navrh praznovali god. Najprej so jim zapeli igralci na odru. Potem pa vsi Skupaj kitico: »Vse duhovne o Marija mati, sprejmi v milostno srce...« In mi želimo, da 'bi Vas, gospod prošt, Ona ohranila še mnogo let med nami.
Ker je pust že pred vrati, pričakujemo od naše farne mladine še kaj veselega. Nočemo pozabiti se jii zahvaliti za trud in požrtvovalnost, zato: prisrčna hvala!
ŠPORTNE NOVICE
SMUČANJE:
Grandiozen uspeh Pristovnika in Oitzla
V Gradecu (Motniški dolini) so *se 19. ib 20. tega meseca vršile prvenstvene tekme koroških društev, ki so vključena v UNION. DSG-UNION Sele je bilo zastopano s tekmeci: Pristovnik Maksi, Oraže Maksi in Toni, Užnig Hermi in Oitzl Hans, 'iti so poželi presenečene uspehe.
Pri sobotnem VELESLALOMU je Pristovnik suvereno z m a g a 1 v mladinski skupini II; Oraže M. je v izredno močni konkurenci splošne skupine s svojo odlič-n'> vožnjo dominiral 2. mesto (kot leta 1^61 na Goldeku), sledila sta mu Selana na 3. in 4. mestu Oitzl in Užnig. V splošne zaporedju je zasedel Pristovnik za Mar-linjakoma 3., Oraže 6., Oitzl 7. in Hermi mesto.
. Veleslalom kot tudi oba kurza slalom;; Je zakoličil znani ing. Armitter. K prav demonstraciji športnega znanja pa je prišk posebno v SLALOMU. S štartno številko 1
Je mladi Maksi, ki je kazal že pri zadnjih d'k mah svojo polno formo, bil L v mladinski skupini II in bil celo 2. v prvem tflk'U, ne glede na skupine. Naravnost revolucionaren je bil njegov drugi tok, pri katerem je šel na vse: premagal je z naj-ooljšim časom konkurente iz vseh drugih skupin, torej tudi favorita Kspomika, oba Martinjaka... Žal pa mu je primanjkalo Z;i popolno zmago v slalomu splošne sku-pine pičlih 5 desetink sekunde. Tudi Oraže je v prvem teku vozil »s polno paro« in bil brez divoma najboljši v kombinaciji Pd svoji skupini, če ne bi padel (bil pa Je še vseeno 6. v kombinaciji!); dobre iz-Slede za kombinacijo je imel tudi Hermi. j1 tudi pri njem ni bila sreča mila. Preosta-lo nam je zadnje upanje: Oitzl, ki je s si-
gurno vožnjo res bil še L v kombinaciji, kajti tudi Oraže Toni je Odpovedal in se ni mogel uvrstiti na vidnejše mesto.
Z idealno številko v kombinaciji slaloma iln veleslaloma je s 1. mestom mladine II postal Pristovnik prvak koroškega UNI-ONa in kar je še več: drugi najboljši v splošnem zaporedju; Oitzl pa prvak v splošni skupini. Kot nagradno darilo sta dobila pokale, Oraže pa plaketo.
Vsa prva mesta — Avstrijkam
Boljšega uspeha, kot so ga dosegle naše smučarke amaconke v Schruns/Tschag-gues-u v Montafonu, si skoraj ne moremo predstavljati. Takoj prvi dan tekem smo zabeležili lepo zmago v SLALOMU: Ma-rianme Jahn si je osvojila prvo, Erika Netzer ipa drugo mesto pred zmagovalko tekem v Grmdehvaldu Zaihodno Nemko Barbi Henneberger, kar je lepa revanža Avstrijk nad Nemlko. Predsednik avstrijskega smučarskega, društva OeSV, dr. Sulz-berger, pripisuje to nenadno.spremembo svojih varovank posebnemu ritmu vežbanja, 'po katerem naj bi prihodnje leto dosegle 'svojo največjo moč ob olimpiadah. To trditev so (potrdile tekmovalke tudi pri sledečih tekmah, pdsebno pa z uspehom v kombinaciji, kjer so odnesle devet mest med' prvimi petnajist. V VELESLALOMU je dosegla Marianne Jahn podoben uspeh ikot v slalomu, Čeprav je bila le za 0,12 sek. 'boljša kot francoska »zvezda« Marielle Goitschel, ki je pustila Avstrijko Traudl Hecher za celi dve sekundi presledka za seboj. Naslednji dan pri SMUKU si je Hodher, ki se je od kapitanega padca v veleslalomu že dobro opomogla, zagotovila po divji, tvegani vožnji prvo mesto pred rojakinjo Netzer in s presledkom petih sekund pred Švicarko Obrecht.
Priklopne vozove vseh vrst Hlevske pregraje za govedo in prašiče K;iIkonske ograje v vsakršni zaželeni obliki in po načrtu izdeluje
Siefa n
GREGORIČ
kovaštvo
Globasnica 66 (v Podjuni) Kvalitetno tlelo — ugodne cene!
Za veliko presenečenje je skrbela smučarka iz naraščaja, Inge Jochum, ki je kljub slabi štartni številki (251) dosegla v veleslalomu 10. mesto. Jochum prihaja iz sedem-najstčlanske družine s Predarlske.
Zmagoslavje v številkah:
SLALOM: L Jahn, 2. Netzer (obe Atstrijki), 3. Henneberger (Zah. Nemčija). VELESLALOM: L Jahn, 2. Goitschel (Fr.), 3. Hecher (Avstrija). SMUK: 1. Hecher, 2. Netzer, 3. Obrecht (Švica). KOMBINACIJA: 1. Netzer, 2. Hecher, 3. Jahn, 6. BrSuer, 7. Staffner, 9. Edith Zimmermann, 9. Kainz, 12. Roth, 15. Jochum.
Avstrijska zmaga na Hahncnkanimu
Smučarsko 'tekmovanje na Hahnenkam-mu pri Kitzbuhelu, ki je v soboto vzelo talko lep začetek, se je končalo v nedeljo s totalnim 'porazom Avstrijcev v slalomu.
Po treh letih 'smo končno doživeli spet avstrijsko zimago v SMUKU na strminah Haihncmkaimma, potem ko sta odnesla v letih 1960 in 1961 framcoza Duvillard in PeriHait prva mesta v svojo domovino. Lani
Vsi smučarji v Št. Janž!
Športno društvo St. Janž bo priredilo v nedeljo, dne 27. januarja, ob dveh popoldne veleslalom na Sentjanških Rutah ob priliki vsakoletnih tekem. — Tekme se more udeležiti vsakdo vsake starosti.
Prijave sprejema telefonično gostilna Tišler (Gabriel) ali pismeno Mihi Hafner, St. Janž. Vabimo vse športnike od blizu in daleč.
Šjrortno društvo St. Janž
pa je bil uspešen Švicar Willy Forrer. Pri letošnji konkurenci je posebno dobro odrezal Avstrijec Egon Zimmermann, ki je odnesel poleg prvega mesta v smuku tudi kombinacijo. V SLALOMU smo bili po prvem teku prepričani, da bosta odnesla zmago Avstrijca Pepi Stiegler, ki je vozil najboljši čas ali pa Nenning, ki se je plasiral na drugo mesto; toda v drugem teku jima usoda ni bila naklonjena. Pepi Stiegler je po kratki, lepi vožnji moral »izstopiti«, medtem ko je Nenning padel radi slabe proge kljub dobri vožnji daleč nazaj.
Zaporedje: SMUK: 1. Zimmermann (A.), 2. Nindl (A.), 3. Bartcls (DBR). Korošca Muckcn-schnabl in Sodat sta zabeležila 16. in 22. mesto v smuku, v slalomu pa bila diskvalificirana, kot tudi Slovenec Zakola. SLALOM:	L Ludvvig Leitner
(DBK), 2. Guy Perillat (Fr.), 3. Mathis (Švica). KOMBINACIJA: 1. Zimmermann, 2. Bartcls, 3. Lacroix (Fr.).
HOKEJ NA LEDU:
IEV — skoraj že avstrijski prvak KAC — na 3. mestu
V zvezni ligi avstrijskega hokeja pa so po vsej verjetnosti kooke že padle. V soboto in nedeljo so Tirolci premagali oba koroška zastopnika v zvezni ligi (KAC je odpravil s 5:2, boljaški SV pa z visokim rezultatom 11:01) iln s tem so se zopet za korak približali naslovu astrijskega prvaka 1963.
Celovško moštvo KAC-ja pa se je po visoki zmagi nad tirolskim klubom EC Ebr-vvaldom (11:1!) pomaknil s 5. na 3. mesto.
Izidi:
KAC - IEV 2:5 (1:3, 1:1, 0:1)
KAC — Ehnvald 11:1 (3:0, 1:0,7:1) VSV - IEV 0:11 (0:1, 0:5, 0:5) VSV — Ehrvvald 1:7 (0:3, 1:1, 0:3)
Lestvica zvezne lige:
8 8 0 0
L IEV
2.	WEV
3.	KAC
4.	Kitzbuhel
5.	Ehnvald
6.	VSV
7.	Zeli
8 7 0 1
6	3 0 3
7	3 0 4 7 3 0 4 7 10 6 7 0 0 7
63:7	16
63:11	14
32:18	6
29:27	6
25:47	6
17:83	2
20:57	0
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 27. L: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. L: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Mladina za mladino. — 10 minut za naše športnike. — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. - TOREK, 29. L: 14.15 Poročila, objave. - Iz življenja živali. - SREDA, 30. L: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 31. 1.: 14.15 Poročila, objave. — To in ono.
—	PETEK, 1. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh.
—	Danes igra za vas akondeon-orkester. — Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem. — SOBOTA, 2. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Srečka
»Kupite srečko! Glavni dobitek sto petdeset milijonov lir.«
»Ne potrebujem srečke, ne maram ničesar zadeti.«
»O, prosim, saj imam tudi take, ki nič ne zadenejo.«
Egon Zimmermann (Au>.r.a;, zi je v smuku sicer suvereno zmagal pred svojim rojakom NincL lom, a je imel s svojim padcem takorekoč srečo v nesreči, da si je osvojil naslov letošnjega zmagovalca na Hahncnkanimu.
Ludvvig Leitner, bivši Avstrijec iz doline Walliser na Predarlsikem, zdaj vozi zn Zap. Nemčijo, zabeležil je po totalnem padcu Koroško-Vzhodnotirolca Stieglerja v drugem spustu slaloma najboljši čas in tako odnesel tudi zmago slaloma.
VVolfgang Bar te Is (Zah. Nemčija) je bil za Zimmermannom 2. v kombinaciji smuka in slaloma.
Samomori
Blagostanje je danels dblsagilo IStopnjo, ka-tor je ipreprašlt dlovdk 5e mi doživel. O rov-Sčtiinu, ibrezdellljiu dn stradanju vedo povedati dan ds le 5e iv ‘manij, iraizvitih deželah Azije in Afrike, tlidčim je revSoina iz Iddždl go^po^ idardkega raamaha izapadinega s veta pregnana. 'Sadilli hi, da se je 's iJpioSniim blaigosta-nljcim na izemllljli 'Ustvaril 'tudi 'raji in 'ljudje so dosegllli inialjlvdčljo imero izadoivtoljistva iin srclče.
Kdor ibi. 'takio mislil, Ibi se moftmo zmotil. Materialno iblaigostanlje nikakor ne more ipavSem osrečiti 'čiavclka; nalsprcitno, pogosto mu prav preveliko razkošje postane vir ni ezaldot voljls t v a, provizeltnosti in razočaranlj. Statistike iddkiaiziijdjo, da je pri vsem udobju duhovne revSčine, moralne pokvarjenosti lin žiiviljenljlslke 'zagrenjenosti vedno ivdč.
Zaneislijav ipdjarv meureljienelga pojmovanja žiivdijein j a je samomor. 'Človek, Iki seže po svojem lastnem Iživljonju, je advomM nad pomenom in vrednostjo lastnega življenja. Zasovražil je isvelt dn .samega sebe. Od življenja ničesar vdč ne pričakuje, zato nima zanj vdč 'pomena, še dalje živeti. Vsa bodočnost mu ničesar ne mudi lin je vsa nego-tova...
Zdravnlilkd na siploSnlo označujejo Samomor 'kot dejanje duševne izinodomosti, patološki 'pojav, 'ki izhaja dz melanlhdli j e. Mo ilanlboliono bolinlih ljudi je rzello veliko; o-anaouje jih iživljanjlskd pesimlizem alit črno-glledmOst, agulbild so vesdlje do življenja, slilt.i so živiljienjia.
Ob 'talkam duševnem raapodoželnju sodobnega dolbičlka je trelba le še izunanijega vzroka, kolt je neuspeh, neozdravljiva bolezen, razočaranje lin 'že pride do samomora. Nasprotno pa je človdk pri Vedrem razpoloženju pelin hatenja do žilvljietnja. Tega hotenja mu ne 'uniči niti najhujiše tripljenje. To potrjiuljejlo statistlike Samomoirov v vojnih taboriščih. čeprav Ije bilo tam življenje najbolj obupno, so bili samomori izelo redki. Nagon po Življenju jie tem itipinom dajal nesIliUtono imOč dn hotenje do življenja.
Zaraimlivo din 'poučno jie dejlstvo, da je samomor 'pogostejši mdd moškdimli kot med žemsikami iin da je vdč samomorikev med bogatimi Ikdt med revnimi. Najivečjd odsto-tdk na is ve tu pripada Švedski, Ikjer pravijo, da je najtvdčje blagOstamje, in v zapad-nom Berlinu. Znaliro je, da je Ituldt na Ja-ipomskeim mmogo samomorlikev, prav talko pa tudi v Avstriji in na Danskem. Z nalj-niilžjdm Stevilldm samomorilcev se more 'ponašati mala lin vdma Irska, Na sredi pa je Anglija din Severmai Amerika z desetimi sa-niemon na iVsaklih sito itdisoč oisdb.
Posebno vznemirljivo je dejstvo, da je mfld saimoimorildi najivečj i odstotek mladr ne. V An|glld!j;L jie število samomorov trikrat večje med dijaki Ox'C0rda din Catmbridgdja kOt med ostalim prdbivalstvom. Tudi v 'Zldruženiih državah pride vsako lato do 290 samomorov med mladino v letih od 15 do
JANEZ JALEN:	15
CVETKOVA @iUza
Lažota drug drugemu ravno še ne. Zares odkrito se pa tudi nikoli ne pogovorita. Pa bi bilo 'prav, če bi se kdaj,. Mož in žena sta si, pa sta si od dne do dne bdlj tuja.
Naj sc nikar ne loteva kupčije z lesOm, mu je svetovala spomladi. Že zavoljo ata ne. Pa jd, je naravnost povedal, da ga bo od samega dolgega časa konec na Koprivniku. Da mora spet malo med ‘ljudi, je rekel. Kaj pa je tiščal v hribe, Če ni zanje. Im še to je pogodrnjal, da prej ne bo ostajial doma, dokler se ne bodo ‘igrali otroci okrog njega •
Otroci! Kdo si jih bolj ždi kakor sama. Morebiti bi bil res potem Viktor drugačen. Če bi pa ostal stari, je pa 'bolj prav, da jih ni. Kakšni bi odrasli, če bi ne čutili, da se imata mama in ata rada.
Pri Robarju so pa že lani za svetega Ma tevža kupili Matevžka in ne bo dolgo, ko spet ponesp h krstu. In kako dobro se razumejo! Blagor Rozalki! —
Da poišče tudi najdrobnejše vejice trnja, se je Cilka sklonila prav nad štoriclje posekanega grma. Teloh se je bil pritisnil v zavetje. Iz srede zelenih listov je pogledala Cilko ukrivljena glavica nerazvitega belega cveta.
Na Cvetkov Laz je prilezla senca. Oče si je pomel roke in stisnil sekiro pod pazdu
-a mladino in prosveto
„Deseti braf"
iPdžrtvovallna in ddlaVnia igrailslka družina Katoliškega prosvetnega društva v (št. Jakobu v Rožu Ije po zelo uspelem nastopu v CelovSkdm mdsitntlm gledališču z »Mn-kloVo Zalo« zopet piiilpravila zahtevno igro po Jurčičevem romanu '»'Deseti brat«. Igrali so Ijo z tldpim uspehom izaidnjo nedeljo v farni dvorani kar dvakrat ob veliki udeležbi.
'Pisatelj »Desdtaga brata« je Josip Jurčič, dama iz Muljave pri 'SltilSnli na Dolenjskem. Živel lj,e v lldtih 1844 do 1881, največ na Dunaju, v Mariboru in v Ljubljani. Bil je pravi IjUdUki pisatelj; njegove povesti (Jurij Kozjak, Domen, Lepa Vlida, Deiseti brat,
■v
v St. Jakobu
po vatlkem beraču Lulikom Martincu, katerega j c JurlSiČ tri idnii napajal v očetovi krčmi, tla mu je pravili svoje zgodbe o vragu, Urški iltkl.
PazorlSče igre je tro(j|no: Slemenice, Po-lesek in vas. Na gradu SLeimeniice se zbira podeželska goisjKUda lin bdlljši kmetije; tam cvete tudi lepa ljubezen Okrog prikupne Manice. V gradu Pdlesdk pa Samotarita Stari Piškav v izaivesltii starega Zločinca in v strahu prod razkritjem, s sinom Marijanom, katerega Ije 'Ma,niča zavmiila. Med obema gradovoma pa leži vals, kraljestvo desetega brata iin originala Krjavlja.
Senjtljaikobslkl Igralidi so Igro zelo lepo po-
Vizkai a ^aldiU"
Pravijo, da se mladina v naših dneh odvrača od uma in se vdaja nagonskim silam. Ta pojav bi bil umljiv kot odpor proti enostranskemu razumarstvu, ki mu je bil tun vse. Do nedavnega so proslavljali le to, do česar jih 'je privedel zgolj razum.
Pa četudi bi ta odpor bil razumljiv, bi zato še ne bil opravičljiv. Nasprotno! Če bi bilo res tako, bi mladina le zašla iz ene skrajnosti v drugo, iz ene zablode v drugo, še večjo zablodo.
Toda, hvala Bogu! Vsaj velik del mladine se zaveda da ima človek um in srce, oboje a da mora biti vendarle v spoznanju vodilen um!
Tej mladini velja nekaj smernic o vo-
dilnih umskih resnicah, ki jih imenujemo načela!
Načela se imenujejo vodilne misli, ki uravnavajo ali vodijo naše spoznanje in delovanje.
N a č e 1 a pa so p r a v a ali k r i v a; prava so, če se v njih izražajo resnice, kriva pa, če vsebujejo zmoto. Prava načela, ki oznanjajo resnico, vodijo k poštenemu, plemenitemu življenju, dočim pa kriva načela vodijo v nove zmote in blodna dejanja.
Načela se kratko izražajo v obliki ukazov, ko velevajo, kako naj ravnamo. Če pravi načelo, da moramo spoštovati starše, se to načelo glasi kot ukaz: Spoštuj starše! Tudi logično načelo, da dve nasprotni trditvi ne moreta biti resnični, je izraženo: Odloči se za eno ali drugo, ali — ali!
Rbkoivnljiači 'itd.) še 'danes veljaljo kot najboljše slojvenislke ptavetsti1.
Ko je Jurčič Hdta 1865 prišel na Dunap se je lotil pisanja »Detseltcga brata«, kii j(e pr vir slOvenlsIki ulomain. Zgodbo je nosili v srcu že ilz dijaških llel, ko je opazoval življenje v domači vasi In na bližnjih gradovih. Na ite ijudii ga je vezalo 'toliko Spominov in ituldi lastnih doživetij ‘(ljubezen med Kvasom in Mamico); pa 'tudi lepših originalov ne ibi mogel najti drugje, zato jih je Ovekovečil v »Desetem bratu«. Znano je, da je maljivdčji. !t)i|p zgodbe, 'Krjavelj, povzet
20 let. Večina teli mladih izhaja ilz ločemih 'in nesrečnih družin.
Po življenju si seže človek, iki nima več vere v življenje in upanja v bodočnost. To pa mu more daltli ILe 'Bog, ki je vir in cilij Življenja.
dali. Dejanje je brezhibno sledilo dejanju, razvoj 'igre 'je postopoma izajiomalL tudi gledalke, Idi so z velikim zanimanjem doživljali dogajanje na odru. Glavna noskelja dejanja Sta bila Martin ek Spalk — deseti brat, ,Iin svojevrsten Krjavelj:. Najboljša igralca te družine sta svoje vilOge dovršeno podala in 'težko je presoditi, katerega bi bolj pohvalili. Tudi gostilničar Obrščak j,e bil posrečen v 'svojem iposlu. Druga dvojica od-igravanlja sta Kvas in Manica, kli sta bula krikupno podana; posebej pa so bili dobro zadeti in podani značaji kmetov. Talko je celotna režija igre prikazala v zelo izvirni podobi življenje našega človeka pred sto leti.
Če Izvzamemo nekaj besednih spodrsljajev in režijskih pomanjlkljajiev, moremo na celi črti pohvaliti režiserja in 'igralce in jim za padamo prireditev prisoditi oceno: prav doihro!
Jz {JlnisloLija SLaeta
Obračun katoliške filmske komisije
Po avstrijskih 'fillmislkih dvoranah so v minulem 'letu predvajali manj slabih fil-mtov kot prejšnja leta. Razveseljivo je, da je mogoče zaznamovati precejšen porast filmov, ki nolsiijo oznako, da so dobri dn priporočljivi. Vendar pa do idealnega stanja je še daleč; saj Ije še vedno Vsak peti v Av-sitriji predvajani film Slab ali celo zelo slalb.
Tako poroča v svojem letnem poročilu ausltrljislka Katoliška 'finimska komisijia, 'ki že dvanajst Idt uspešno deluje v ismiisllu navodil papeške okrožnice o filmu. V svojem tedenskem poročilu '»Filmsohau« prinaša podrobne ocene filmov, ki jih predvajiajp v Avstriji. V letu 1961 je 'talko ocenila 487, lansko loto pa 450 filmov, polog 'tega pa je podala Ikraltlko Vsebino ocenjenih filmov.
Izmed lanskih 450 ocenjenih filmov je bilo 53 takih, ki 'so prejeli najboljšo oceno »(priporočljiv«, kar ipdmenli skoraj 12 odst. Ti dobri filmi 'so bili izdelani: v Združenih državah 19 filmov, v Nemčiji 7 filmov, v Franciji in Angliji po 6 filmov, v Italiji 3 filmi, v Avstriji, v Švedski, v Rusiji po 2 filma, v Izraelu, v 'Norveški, na Danskem pa po 1 filllm.
Filmi pa, Iki so bili po Kat. filmski 'komisiji ocenjeni kot slabi in jih odsvetuje, so pa upadli! skoraj za 2 odst. Od 36 slabih filmov lanskega leta je bilo izdelanih v Združenih 'državah 10, v Franciji 9, v Angliji in Nemčiji po 4, tor v Avstriji, Mehiki, Italiji iin Norveški po 1. Pet slabih filmov, ki so bili predvajani: v Avstriji, je 'bilo'izddlalnih v skupni režiji Italije in Francije.
Rekord italijanskega filma
Se nikdar ni v Italiji filmska industrija dosegla itofllikšne Uspehe kot lansko leto. Dosegla je rekord v Številu izdelanih filmov in pri tem prekosila celo Združene države. V promet je postavila Italija 270 noVih filmov, kaltere iso Izdelala domača filmska podjetja v pol vsem lastni režiji. Poleg 'tega so pa še nadaljnjih 200 filmov »prekrojili« ali sinhronizirali z 'italijanskimi filmskimi ligralci, kar prav talko predstavlja' znaten delež italijanske filmske dejavnosti.
Pa tudi italijansko ljudstvo je za film zelo 'dovzetno. Tudi v tem imajo Italijani rekord v lanskem letu, ko so 'prodali v ta-mošnjiih kinodvoranah nad 70 milijonov kino-visitopnlic. Ko zaznamuje Ikino v večini držav močno nazadovanje, še italijanska kiL mo-podjetija ne kažejo prav nobene bajaznti> da bi jim v 'doglednem času grozila filmska kriza. Židi se, da fiimSka umetnost prav dobro Odgovarljia italijanskemu temperamentu iti povprečni kulturni ravni italijanskega naroda.
Pri zdravniku
»Gospod zdravnik, pred petimi leti ste mi prepovedali zaradi revme stik z vodo. Kaj pravite, ali bi se sedaj lahko okopala?«
bo: »Zebe. Domov pdjdiva. Pa kar brž!«
»Le,« se je Cilka prebudila iz svojih misli.
Ozrla se je in obstala. Zagledala je spodaj na poti tri prazne voze, 'ki so se vračali z Bistrice. Zadnji je vozil Bajitnikov Janez. Saj se nista drug drugemu izogibala. Poče-mu? Danes ibi ji bilo pa pretežko, da bi se srečala z njim.
In kakor bi oče razumel' njeno bridkost, se tudi njemu ni več mudilo. Premrle roke je v taknil v žepe. Gledal' je za Janezom, dokler ni zavil za cerkev, ki je zakrila njega in njegovega ikon j,a.
Oče se je .prestopil počasi in na kratko. Cilka ni utegnila hoditi z njim. Se ji je preveč mudilo. Pustila ga je zadaj in Skoraj pritekla domov.
Pred pragom so jo čakale kokoši. Rade bi bile šle že spat, pa so bile še lačne. Cilka je vzela pehar iz omare in jim vrgla nekaj perišč slabega žita. »Kokokoko,« je poklical petelin svojo jato k jedi.
V hlevu je Mlinca pokladala živini in grede prepevala pesem o rožici, v božji vrtec vsajeni.
S Skednja je pritekel pes, pomahljal z repom, dvignil glavo in prosil gospodinjo, naj mu kaj da.
»Tiger! Zate nimam še nič. Malo potrpi!« Cilka je psa prijazno počohala med ušesi.
Postavila je pehar nazaj na omaro in že hitela v prašičjo kuhinjo, da pogleda, če je v kotlu že kuhano. Gorka sqpara, pre-
napolnjena s sladkim vonjem kuhane repe, pese in korenja ji je buhnila v glavo. Pohvalila je v mislih Minco, ki je dobro pazila na ogertj. Nabrskala je izpod kotla na železno lopatico žerjiavice, da čimprej zakuri za večerjo.
Naglo ije pristavila krompir in nalila krope. Nasula je iz platnene vreče dokajš-no leseno posodo otrobov, zadela na glavo 'škaf pomij in oboje hkrati odnesla v prašičjo kuhinjo. Privihala si je rokave visoko nald komdlce in zajela iz vročega kotla. Zamolklo je zabobnelo tolkalo po pomij-niku, zašumdla je prelivajoča se voda in že so zacvilili prašiči in požrešno planili h koritom. Kaj skoraj je cviljenje potihnilo. Čofotaje so hlastali prašiči v vseh treh svinjakih.
»V kot, kot, kot,« je Cilka uganjala 'kokoši v kurnilk in si grede odvihala rokave. Zazeblo jo je bilo v razgaljene lakti.
V kuhinji je vzkipel krop.
Ves osopel je prišel Oče. Zasadil je sekirico v tnalico in zavil naravnost v hlev. Postavil je kobili rezanico v žleb in nametal z vilami v parne sena: »Kdo ve, kdaj pride Viktor. Pred nočjo gotovo ne.«
Mlinca ni več pela. Pa ne zavoljo očeta. Molzla je. V močnih curkih ji je štrcalo mleko izpod drobnih pesti v golido in se visoko penilo.
Meti vrata je stopila Cilka: »Ata! Čaj vas čaka na mizi. Brž pojdite, da se segrejete. Pa ti tudi koj pridi. Mlinca!«
»Sem se že bala,« je Minca vstajala iz-
pod krave, »da je ukazal gospodar malice odpraviti, odkar je lesni trgovec. Se le pre-rado zgodi, da čim več kdo ima, tem bolj lakoti.«
»Ne prisekuj, Minca!«
»Saj ne tebe, ljuba naša Cilka,« se je dobrikala sestri in hkrati snovala naklepe proti njenemu možu. »Tistemu, ki se ga tiče, pa Ob priložnosti že povem.«
»Molči rajši!«
»Bom, dokler bom.«
Na pragu je stala teta Jera. Že od daleč jim je voščila dober večer. Cilka jo je povabila v kuhinjo in zavrela še njej čaja, preden ga je natočila sebi.
Mlinci se je mudilo nazaj v hlev, oče je imel pa še na Skednju opraviti. Jeri sta kar ustregla. Že dolgo je iskala priložnosti, da bi se s Cilko na samem pogovorila.
Cilka je prižgala luč. Okrog nog se ji je prismukala mačka. Cilka ji je Vlila v čre- i pinjiico mleka.
»K Robarju grem,« je pričela teta. »Oče me je prišel prosit. Je res nerodno, ko ni odrasle ženske pri hiši. Anček je šolarica. Za 'pestunjo je dobra, za drugo je pa deklič premajhen. Rozalki je pa prišel njen čas. Vsako uro lahko leže.«
»Da bi le ne bilo kaj narobe!« je poskrbela Cilka in pridejala na ogenj.
»Bom na vse natančno ‘pazila. Se mi dobro zeli, da se Rozailka name spomni. Saj sem vam bila kar skoraj mama. Ne vem, če boš tudi ti imela toliko uvidevnosti.«
»Jaz?« Cilka se je ugriznila v ustnico.
P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
Mirko:
Terezija Neumann
(N adaljovanje)
PoTočiillo o stiigroatizirani Tereziji Neumann se je hitro razširilo. Mednarodni tisk je o tem na dolgo in široko poročal. Že leta 1926 so ljudje prihajali v Konners-reuth. Prišli so peš ali z vozovi, da bi videih Terezijo ali celo še njene rane. Neko nedelj o so n. pr. našteli 4000 voz, ki so stali na cesti v Konnersreuith, Vsakega bi fflamimalo, kakšno stališče je k temu zavzela Cerkov.
Ko je vedno več ljudi prihajalo v Kon-nensreuth, so bavarski škofje 1927 izdali pismo, v katerem so opozorili vso javnoet, posebno pa tisk, naj se previdno izražajo o 'tej zadevi, dokler ne bo prišlo od Cerkve posebno navodilo. Razen tega so prosili, naj ‘se ljudje odpovedo romanju.
K tej. stvari je zavzel posebno stališče kardinal FauHraber. V svoji pridigi dne 6. novembra 1927 se je dotaknil tega vprašanja. Opozoril je ljudi na Kristusove besede, ki pravijo, da se moramo varovati krivih prerokov in krivih čudežev. Poudaril je, da bo Cerkev to zadevo temeljito preiskala, preden bo proglasila za čudež, kajti pripeti se, da je včasih to le navidezni čudež.
Ponovil je sklep 'bavarskih škofov in prosil vse ljudi, naj ostanejo doma. Ta pridiga je zelo učinkovala, vendar ljudje so romali tja in mnogo se jih je spreobrnilo.
Cerkev je zahtevala od Terezije, da se 'podvrže 'medicinski preiskavi, ki se je vršila od 14. do 28. julija 1927.
Od avgusta 1926 naprej ni uživala Terezija nobene hrane! Po prvem videnju 'je mogla piti samo nekaj kapljic vode ter 'vsakdanje sv. Obhajilo. Od božiča naprej, Pa niti ni mogla zaužiti cele hostije, ampak samo majhen delec, kakor namreč poročajo Priče. 20. septembra 1927 je Terezija razodela, da je v nekem prividu zadobila zagotovilo, da odslej ne potrebuje več nobene zemeljske hrane.
Od tega časa naprej je bila njena hrana edino vsakdanje sv. obliajilo. Niti kapljice vode ni več potrebovala. Župnik Nabor in Neumannovi niso dvomili, da je to čudež, čeprav so mnogi trdili, da Terezija skrivaj 'Uživa hrano.
Poleti 1. -1927 se je škofijski ordinariat v Regensburgu odločil, da bo raziskal to gadovo. Ordinariat se je trudil, da bi ta raz-ukava prinesla zanesljive podatke. Zato je 'Pritegnil namenoma brezvernega raziskovalca — profesorja Evvalda iz univerze Er-'lamgen. Celotna medicinska fakulteta te univerze je z vsemi sredstvi dokazovala goljufijo, kakor hitro se je pisalo o Konners-feuthskih dogodkih. Profesor Etvald je pripravil natančen načrt, po katerem se bo
raziskovanje vršilo in ta načrt je ordinariat odobril.
Trinajst dni naj bi se torej preiskovalo Terezijo, kajti znanstveniki menijo, da človek ne more ostati 15 dni brez hrane pri življenju. Določili so preislkavo od 14. do 28. julija 1927.
Štiri dobro izšolane sestre so pod vodstvom dr. Seidla izvršile to preiskavo. Med tem časom Terezija nikoli ni bila sama,
ampak vedno ob nadzorstvu dveh sester.
Kakšna pa so bila navodila prof. Evvalda? Dobesedno se glasijo:
1.	Sestre naj se razdelijo v dve skupini, ki se bosta menjali. Vsaka skupina mora sproti zapisovati.
2.	Terezija naj nikoli ne bo sama, ne podnevi ne ponoči in ne v cetikvi. (Niti k sv. spovedi je niso pripustili.)
3.	Sestre morajo umivati Terezijo.
4.	Voda za umivanje zob se mora prej zmeriti in po uporabi spet.
5.	Tudi voda, s pomočjo katere je Terezija zaužila sv. hostijo se je izmerila.
(Dalje prihodnjič)
Jltmelui
»Aloj Bog!« je z vzdihom sedla Logarica za javorovo mizo. Baš jie pomila posodo od jožine in zdaj bo treba na polje. Žanjejo danes — pšenico na Osojmici. Čudno lepa in težka da je, je pravil mož sam, ko je prišel po južino. Pa ga je komaj slišala. Ko otrclk ml bilo zraven. So kar na njivi ostali, da jim ni treba biti pri njej.
Da, otroci! S kolikim veseljem in ljubeznijo do teh živahnih otrok je že v jeseni privolila v zakon; in spomladi je prišla na ponosno Logarjevo kmetijo. Ne prazna, čeprav doma niso tako košati. A več ko denar se ji je zdela vredna ljubezen, ki jo je vso zimo gojila do otrok: Jožeta desetletnega, Marice, ki že v prvi razretl hodi in Lojzka, štiriletnega paglavca, a bistrega, da je veselje. Še setlaj goji to ljubezen, a otroci je ne morejo. Razločno čuti to. Boli jo. Vsak dan bolj. Da se včasih že komaj premaguje, da ne udari.
»Ne, raje potrpim!« se tudi sedaj odloči in vzame košaro z malico. Mimogrede vzame iz pehara še pest žita in zvabi kokoši za seboj,, ki so medtem brskale po veži in kuhinji. Da ne bodo vsega umazale in na-šarile.
Sosedova ravno perilo razobeša. Seveda, ta! Globok vzdih s pri taljeno miržmjo. Da, tudi sosedova; komaj jo ugleda, že zagrabi na pol prazen jerbas in odhiti na drugo , stran obešat, še videti je ne more. Seveda, rada bi bila sama Logarjeva gospodinja. A Tone jo je predobro poznal. In sedaj ščuva otroke. Kdo drugi, če ne ona? Tudi on sam čuti to, a ne vč natančnega, zato se premaguje. S težavo seveda. Ko je predvčerajšnjim Jožetu rekla, naj drva prinese in ji je drzno zabrusil v obraz: »Kar sami jih prinesite, jaz vas ne 'bom ubogal, saj niste naši,« ga je hotel nabiti. Ubranila mu je, naj ga nikar. Otroci niso krivi; s tapenjem postanejo le še bolj trmasti.
Takrat se je Jože prvič oprijel njenega krila In z odprtimi očmi prestrašen strmel v razburjenega očeta in žalostno mačeho. Pa ni pomagalo. Le malo 'bolj tih je po-
stal. Še teta ji ne rek6, kaj šele mama. »Vi«, če z njo govore, »ona«, če z drugimi o n j ej ...
*
Krasen popoldan je sipal bogastvo in zlato barvo v polje in gozd. Težak, opojen duh soparice in zrelega žita je v lahnem vetru vel ob poti.
Skozi topole že vidi domače polje. Otroci se love po strnišču. Sam smeh in pesem jih je. Če bi bili tudi ob njej taki...
»Malicat!« pokliče s konca njive.
»Koji, samota vogel še poižamjemo; ni vredno, da bi še enkrat sem hodili.«
»Kakor hočete.« Še sama vzame srp in jim gre pomagat.
'»Marica, mene bode strnlišče, pojdimo na ozare!« sili Jože.
»Oh ne, saj je tu tudi lepo,« moleduje Marica.
»Pa je prevroče; na ozarah je pa senca.« In že vleče LojiZka za roko, ki se z Marico vred obotavlja. Mater imata rada, a brata se bojita. In strah zmaga.
Logarico to boli. Še bolj ko prst, v katerega se je vžela, ko je namesto pod snop gledala za otroki. Med kri se ji mešajo solze.
•
»Ali se ti ne zdi, da je Jože bolan?« vpraša moža v nedeljo. Od večernic so prišli in zdaj je prinesla malo južino pod košato tepko.
»Nel Kaj pa mu manjka?«
'»'Sama ne vem. čudno tih in potrt je zadnji čas. Zares! Kar nič ne govori. Tudi če mene zraven hi,« trpko dodd.
»Ah, kaj hudega ne bo. Ne verjamem. Sicer bi pa povedal.« Na licih mu zaigra nagajiv smeh. O, saj pozna Jožetovo 'bolezen. Sam mu je pred nekaj dnevi pošteno povedal, ko ga je s sosedovo skupaj dobil. In zvečer, ko sta sama vozila žito s polja, še enkrat, kakšno krivico dela mačehi. Pa da naj jo popravi, mu je zabičal.
'»Malo po polju stopim. In na Kalužnik
'pogledam, če ni morda že oves zre'1. Vroče je bilo ta teden in prisojno je gori, pa peščena zemlja. Bi ga potem ta teden poželi.«
Sama ostane na klopi pod hruško. Prijetno se dremlje v senci s knjigo v roki. Brati se ji ne ljubi, le od skrbi bi se rada odpočila. Rahlo zadremlje.
Marica in Lojzek se igrata pred hišo. Njiun krik jo zbudi, šele zdaj opazi, da Jožeta ni zraven.
»Marica, kje je Joža?«
»K mlinu je šel. Da bo kmalu nazaj, je rekdl.«
®Že gre, že gre, Jožaaa!« mu hiti Lojzek naproti.
»Kaj pa imaš? Rože? Daj mi jih!« se ga oklene mali bratec.
»Ne, so za mamo!«
»'Za mamo?« Že ima prst v ustlih, kot vselej, če česar ne razume.
»Da! Ali je nimaš rad?« Jože obstane in se vprašujoče zazre v brata; ta pa sesa prst, a odgovora ne vč. Seveda jo ima rad, samo pokazati si tega ni upal. Pa tudi Jožetu ne povedati.
K hruški grešita. Jožetu je nerodno, ko stoji pred mačeho z rožami v rokah. Ne vč, 'kako bi začel. Še Marica ga v zadregi opazuje. Ne razume, kaj naj to pomeni; Jožetova skrivnost je. Le oče in soseda bi vedela. Po razgovoru prejšnji teden, ko je oče slišal, kako ga je soseda ščuvala.
Fant 'je spoznal krivico, ki jo je delal mačehi, im njegovo dobro srce, ki se je skrivalo pod raskavo skorjo, pa še očetov ukaz mu nista dala miru, dokler se ni domislil, kako bi mačeho odpuščanja 'prosi'!. Rož ji prinese, pa bo dobro, si je z mislil med mašo v cerkvi. Zdaj stoji pred njo, .a ne ve, kaj 'bi rekel.
»No, kaj 'boš z rožami?« mu pomaga mačeha.
iPa Jože ne zna Odgovora.
»Za vas, za mamo — je rekel,« potegne Lojzek prst iz ust.
»Res?« Vsa ljubezen in veselje je prežeHa to njeno besedo.
»Dd, za vas, mama. Saj niste hudi?« upre Jože vanjo temne oči.
'»Jože!« Že ima rože v naročju in Jože se je oklene. Težak kam on se mu odvali od srca. Tedaj oče ne bo več hud lin »nova« mama nič več žalostna.
Tudi Marica je vsa vesela, saj se je le brata bala, da ni pokazala vse ljubezni do mačehe; Lojzek je pa še premlad, da bi umel, a čuti, da je spet našel mamo, da bo spet vse dobro... Zadovoljen teka po dvorišču in prevaža prevrnjen voziček, ki ima samo še eno kok). Marica z rokami sloni mami v naročju, Jože pa se ji nasloni na r amo...
Tako jih najde oče, ki pride mimo sto-ga. V nedeljski popoldan plane vesela pesem.	J. P.
»Kaj se čudiš. Dovolj dolgo si že poročena. čas bi že bil.«
»Sama vem.«	%
»Pa še nič ne kaže?« je ipozvedovala teta.
»Skušena žena ste in slepi tudi niste.« Otlka je zardela.
»Kakega zdravnika bi vprašala,« je vede-
svetovati Jera.
»Sem ga že,« Cilka je z vilicami dregnila v krompir, če bo skoraj kuhan.
*;Kaj t'i je povedal?« Teta ni mogla pri-kriti radovednosti.
»Da jc pri meni Vse prav in da naj kar ^akam.«
»Takooo,« je zategnila Jera. In kakor sa-ttta zase je še pristavila: »čuden je.«
»Kdo?« Cilka je zaslutila, da teti nekaj
prav.
»I, kdo! Viktor. Kdo pa?« Jera je spila še *adnji požirek čaja.
»Teta! Vi nekaj veste.« Cilka je prišla ognjišča k mizi.
»Ko sva že začeli govoriti, naj ti pa po-''-0nt. Boš vsaj vedela.« Šepetaje je nada-'jeValla: »Sem slišala praviti, da so v sobo-l° zvečer vozniki v Koritih Viktorja podražili zavoljo otrok, ki jih ni. In Viktor Se je nate Izgovoril.«
Cilka je jezno zaiblisnila z očmi: »Še to! ^veda. Otroci. Morebiti bi naju spravili.
;i je najbrž že prepozno, če tako govori.« ^dka je kar čutila, da sta se z Viktorjem sPet za dolg korak razmaknila.
»Da boš vedela, sem rekla,« je mirila Jora, »Nič min ne omenjaj din nikar ne
kaži, da veš. Je že iz vseh precej žganje govorilo. Pazi pa! Če se še kdaj spozabi, se pa že dogovoriva, kako ga primeva.«
»Oh, no!« Cilki so stopile solze v oči. »Vsak dan je huje. Le kaj bo še prišlo nadme. Dolgo ne vzdržim več. Nekaj se mora spremeniti.«
»Za zdaj potrpi!« je vstajala teta. »Če zrasteš, bo še slabše. Morebiti se pa le kaj preobrne.«
»Skoraj ne maram več.« Iiz Cilke je spregovorila trma.
»Cilka! Kako govoriš? Žal mi je, da sem ti povedala.«
»Samo, da ste!«
Voščili sta si lahko noč. Teta Jera je zamišljeno odšla v temo. V Cvetkovi kuhinji pa so glasno zaropotale pokrovke.
Cilka je dolgo očakovala z večerjo, še vedno je upala, da se Viktor skoraj vrne. Ni si želela biti z možem sama. Trikrat je že stopila na prag in poslušala, ali že ropota od Pokrovca sem voz. Zastonj je napenjala ušesa. Vse naokrog je bilo tiho. še psi so se zavlekli pred mraizom v zatišje itn niso lajali. Ura v zvoniku je udarila sedem. Cilka ni mogla več čakati. Postavila je večerjo na piizo.
Oče in Cilka sta molčala. Minca pa je hitela pripovedovati, da je bilo nekdaj na Koprivniku jezero, tam, kjer so sedaj Ravne njive, in še tam, kjer Stoji cerkev. Pa to je bilo že davno, davno. Jezero se je odteklo proti Nomenju in še naprej po
Savi skozi Sotesko. Zaželela si je jezera nazaj. Zamrzlo bi bilo v tem času in ona bi se drsala zdaj po eni, potem po drugi nogi, kakor je videla, da se prepeljujejo fantje in dekleta na Bledu. Zrrnnk, zrnnnk, bi pele drsalke.
»Jezero. Seveda bi bilo lepo. Samo Koprivnik Ibi bil Ob najlboljše ipolje,« je menil oče.
In še to je povedala Minca, da pojde poleti prav gotovo gledat Triglavska jezera.
Po večerji je oče kaj pokleknil in molil rožni venec. Pogodrnjal je na Viktorja, ker se molitvi tolikokrat ogne. Ne bo sreče pri hiši. Nejevoljen je odšel spat.
Mlinca je pa pomila in sedla še h knjigi. Pa ji branje ni bilo nič posebno všeč. Zde-hailo se ji je. Spravila je knjigo na polico in voščila lahko noč.
Cilka je Ostala sama. Slutila je, da si bo Viktor zaželel kaj kislega za večerjo. Olupila je nelkaj še gorkih krompirjev in jih polila z oljem. V iklet pa je stopila po zeljnato glavo, da nareže še solate.
Lotila se je šivanja in zakrpala Viktorju srajco.
Na dvor je priropotal voz.
Že je vstala, da bi možu posvetila, pa kar ni zmogla.
»Če je v temi videli priti, naj pa še v temi 'kobilo i/preže, ali pa naj si sam posveti. Kar luč naj prižge, saj ve, kje visi v hlevu.«
Žerjavica je že pošla. Cilka je morala
znova podkuriti. Ni ji hotelo koj zagoreti. Pokleknila je na koleno in podpihovala ogenj.
V težko okovanih čevljih je vstopil Viktor. Želel si je, da bi mu žena kaj rekla, pa je molčala. Sam je moral spregovoriti: »Kajne, dolgo hodim.«
»Dolgo!« Cilka je zajela za poln meh sape.
»Opravki,« se je izgovarjal mož.
Cilka ni nič odgovorila. Ogenj je oživel. Priložila je.
Viktor je stopil k omari in si natočil kozarček žganja. Cilka pa je pripravila mlačno vodo, milo in brisačo: »Se boš umil?«
»Seveda se bom.« Viktor je slačil že suknjič. »Boš jedel solato s krompirjem? Mi smo že davno povečerjali,« je narahlo poočitala Cilka.
»Bom.« Začofotalla je voda.
»In kaj naj ti zavrem? Kavo ali čaj?«
»Rajši bi čaj.« Viktor si je brisal roke.
Meti jedjo je pripovedoval, da se pogaja za nekako sto kubikov lesa in je glasno računal, koliko bi zaslužili. Cilka ga je poslušala samo z enim ušesom. Odgovarjala mu je le redko in še takrat tako, kakor bi mu prav ne verjela. Po večerji je potožil, da je truden.
»Kar spat pojdi! Kobilo že jaz napojim. Saj ti moram še nogavice zašiti.«
Kakor bi ga bilo sram Cilkine dobrote, je počasi odšel v zgornjico.
•	(Dalje prihodnjič)
Modni nasvet za zimske večere:
Same si pletemo, kar narekuje moda
To, da so letos aeilio v modi pletenine, ni j^raiviaaipraiv noibena novost, ker imajo te tako relkioč prvo mesto že v našili ziimskih gairderoibah viseli zadnjih let. Toda novost so do neke mere prav gotovo jopice, puloverji, kape, Šali in biuize, ki jih same opletemo aiii skvaidkamo po naivodiklh in nasvetih, ki so jih polne 'vse mioidne reiviljt.
Na dan torej vsa naša pridnost in zina-njie, ki smo si ga pridobile še v šoli a smo ga po tollilkam času že (pozabile. Poišči-mo kivačlko ali ipleitilijlke m začnimo z delom.
Moda je tudi tukaj 'na naši strarti; modeme so namreč jopice, puloverji iz zelo debete volne, ki hitro raste in ki ne dela preglavic pri pletenjn oziroma kvačkanju.
Zapomnimo si le to, da so leltos v modi vsi mogoči vzorci in Vbodi in da bo zato potrebno tudi nekaj potrpljenja, štetja in dolbre volje, če bomo hotele, da bosta naša nova jopica ali pulover takšna, kot jih kažejo modne revije.
Gladko pletenje, ki je bilo v modu vsa zadnja leta, se je tako umaknilo raznim vzorcem, ki spominjajo na čipke m predstavlja jo 'že isami okras, ki ga (pravilna izbira vrste in 'barve volne samo še izpopolnita. Ti vzorci prihajajo do veljave še v ik|pi Mriri krojev, ki gredo od športnih, pa tudi 'do n:jlbclj zahtevnih večernih krojev.
Govorile ©mo o pletenju, todla bolje' bi bilo, če tl omenile takoj kvačkanje, ker je prav to na prvem mestu raznih novih Muz in ipulcr/erjev. Ros je, da je kvačkanj e ■nekoliko ibcCIj zapleteno in da se bo marsikatera pirc-jtroliila koimiplidiranih navodil za Izvajanje kvačkanih pletenin. Toda strah tukaj ni na mestu. Lalhlko zagotovimo, da je prav te vrste ročnega dela zelo hvaležno in ko se ga enkrat priučimo, nam bo še tako fcanoplciram vzorec lahko izvedljiv.
Tud! čais za pletenje in kvačkanje je sedaj najlbdilj primeren. Zime še ni konec in obetajo se nam še mrzili dnevu, ko nam lxiido tople jopice in puloverji dobro slu-
hii\n$Ua betna
«aiiBis!SHaBflaBuauua
■anKHBUHHnna
Miklavčevo. — Nedelja, 27. 1.: Schloss Hulvertus
(II)	. — Film po znanem Ganghnfcnjevom romanu
Sinča ves. — Potek in sobota, 25. in 20. 1.: Ant
starki der Clajdiatoren (IV). — Potvorjen zgodovin Uki Film o vstaji gladiatorjev. — Nedelja, 27. 1. Gehn Sie nioht aiLlein nach Hanse (IVa). — Muzi kaililčna veseloigra. — Sreda, 30. 1.: ]>ie Liebesnachu der Lucretia IVorgia (IVh). — Pustolovska zgodba moralnimi zadržki!
Bistrica v Rožu. — S(;ibota, 20. 1.: Zek zu leben — Zeit zu stevben (IV). — Ljubezenska zgodba izza časa druge svetovne vojne, v nekem l>ombajixlLra-nom mestu. — Nedelja 27. 1.: Kauf dir oknen bunten Luftballon (Ila). — Nežna in naivna ljubezenska zgodba. — Sreda, 30. L: I.odkvogel der Nacht (V'). — Umazana zgodba, ki jo je treba odklanjati.
Borovlje. — Sobota, 20. L: Idi kanu niclit langer schweigen (IV). — Nemoralen film, ki ga odsvetujemo. — Nedelja, 27. L: Unsere tollcn Tanten
(III)	. — Veseloigra z mnogimi popevkami. -- Torek 29. L: Die gnadenlosen Viiar (IV). — Film iz divjega zapada. Ubegli zaporniku terorizirajo neko mesto in morijo. — Četrtek, 31. L: Mord (III). — Ameriški reporter odkrije tik pral vojno v Evropi nek vohunski kug in se po težkih pustolovščinah reši na varno.
Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 26. in 27. 1.: Die Fischetnn mom Bodenscc (IVa). — Ubogo ribiško dekle najde ivogalega ženina in preko njega svojega še bogatejšega očeta. Sentimentalen domovinski film. — Sreda, 30. 1.: Die unsicbtbaren K,ral. len des Dr. Mabuse (IV). — Krimšinalni film za odrasle s premislekom.
žili. Raizen tega pa ‘tudi spomlad arnika moda napoved ulj e povraitdk k pletemim japi-cam obkikam in Ikostumom, ki bodo tokrat ;iiz bombaža, isvlille, rafilje ifd.
Ge ste se taraj odločile za novo jopico, ali ipulovor, ali sjiloih za njoivo olblafiite iz volne, potom bilk ar ne izberite .tov a miških izdelkov, Ti so, če so seveda oudginaikiii, zolf> dragi in bi isi jih mnoge ne mogle iprivoščitii. Nalbavite si ralje prilmertno volno, ipletilke, ali kivalfiko 'in začnite iz delom. V ■nekalj dneh bo nova jiojpica lahko že gotova in če se boste držale navodil, bo takšna 'kot ste si jo zamišljale, oziroma kot jo kaže slika v mOcinli ravlljd.
S ttdklšno pletelno, ali kvačkamo jopico,
bo lahko marsilkaitara rc3Jla tuldli viprttša-mijie prlmenne obleke za bodoče (predpustne plese in zabave. Tudi idbira 'takšnih mode-'Iciv je zelo vdlilka in bogata. Seveda boido taikšme jopice, bluze allii celo obleke im kostumi iz ipoisefone volne aili celo svile, ki j|ilh bcumo delale v za 'to primicuinuh vzorcih.
Nikar ne izgubite poguma, če bo začetek ndkolilko 'težaven, ali če mam novi vzorec takoj me bo uqpel. Lepa bluza, ali jio-pica, ki vam jo bodo vse zinanlke zavidale, bo lepo plačilo za vaš trud im potrpljenje.
Im še nekaj. Znamo je, da pletenje im kvačkami] e 'pominjeJta živce. Izkoristite torej vsak prosti trenutek in se Lotite pletenja. Polog tega da boste 'talko obogatile svojo garderobo z niaviimi, lepimi oblaičili, boste še pamlirile živce im končno še prištedlille na donauijti.
tsSi&v&tisUL okUl"	i/ Ctio-v.m
Najreprezentativnejši slovenski pevski ansambel »Slovenski oktet« bo v ponedeljek, dne 28. januarja 1963, ob osmih zvečer gostoval v Domu glasbe (Konzerthau.s) v Celovcu.
V celovečernem programu bo oktet izvajal dela starih mojstrov, pesmi raznih narodov ter slovenske in jugoslovanske narodne in umetne pesmi.
Na prireditev vsi prisrčno vabljeni!
\
Tisoč sanj na Žeto
Elektronski aparati zbirajo podatke o sanjah, ki se časovno ujemajo z dolžino ustreznih dogodkov v budnem stanju
Značilinioot mnogih lijudli med razmišljanj em iso samogovori, ki jih isevelda sliši le 'njihovo »'notranje uho«. Na tem znanem dejistvu 'snujeijo znam'stveniiki načrte, po katerih bodo skušali ugoitovuti, kolliko je med raznimi ljudmi talkih, ki se tudi v spanju oziroma takrat, kadar sanjajo, za dkdlico neslišno pogoivaijaljio sam! s seboj. V ta namen bodo imeli pod nadzorstvom ©peči prostovoljci na glavah »elekcromska grla«, močne ojačevalce vseh zvokov zaradi tresljajev človeških glasilk im drugih mišic, ki sodelujejo pri Oblikovamjai glasov, pa čeprav bodo samo ,nakazani.
Upajo, da bodo tako dobili magneto-fonske zapiske, ki bodo hkrati 'tudi komentar k sanjam. Nedvomno bodo ti zapiski natančnejši in mnogo bolj verodOstojmii kot sleherni osebni opis sanj po prebuditvi. V »'prisluškovalce sanj« se bodo torej spremenili ti znanstveniki, ki so že dokazali, da se tudi druge mišice spečega 'telesa gibljejo v Skladu s potekom im z vsebino sanj.
brž ko se začno sanje, se premika tudi d ko pod zaprtimi vekami, im sicer v vse 'smeri, bržkone v skladu s samjlsklimi doživetji spečega. Po vzorcih »možganskih valov«, ki jih je tudi med sanjami mogoče meriti in začrtati z električnimi aparati, lahko znanstveniki čalsovno opredelijo začetek im konec sanj.
Kakor je zapisal Edwtin Diamond v 264
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
IIHII
I
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulifschgasse (Prosenhof)
'strani dolgem poročilu »The Science ol Dreaims« (Znanost o sanjah), so najmovej-še raziskave povsem ovrgle prejšnje mnenje, da trajajo sanje le nekaj trenutkov ali kvečjemu ndkaj minut, ker dokazujejo merilni aparati, da se sanjski prikazi časovno povsem ujemajo z ustreznimi dogodki v resničnem živijenjm. Sanjskih qpizod je v normalnem spanjn več — štiri do šest — sanjamo na primer med osenrunoim spanj em nad poldrugo uro.
Proučevalci sanj zbirajo dokaze za dozdevno tvegano 'trditev, da je izguba pri-ložnOSti za sanje najhujša posledica kronične nespečnosti. Pravijo, da potrebujte odrasli človek povprečno tisoč sanlj na leto, če naj ostane duševno zdrav in svež. Prostovoljci, kli iso jim zavezali oči dm jih zaprli v prostore, popolnoma izolirane od 'zunanjih šumov, so kazali čez čas sledove miočnih duševnih motenj, ker so bili njihovi možgani, prikrajšani za zaznave iz zunanjega sveta.
PoidmeVi dobivajo človeški možgani signale od oči in drugih čutil, ponoči pa bržkone sanje prevzemajo to nalogo. Na prosto1 Voljčih, ki so jih budili, brž ko so se začenjale sanje, so čez čas ugotavljali razen Skrajne razdražljivosti tudi hude duševne 'motnje. 'Nekateri zdravniki sodijo, da nam sanje ohranjajo duševno zdravje, ker »odvijejo tisto, kar se je zavozlalo pod učinkom dnevnih .zaznav.« Ljudje, ki pravijo, da se jim nikoli nič ne sanlj,a, so bržkone v zmoti: sanjajo že, le ne zapomnijo si 'podob iz sanlj .
WeiBe Woche sowie WinterschiuBverkauf
vom 26. I. - 16, II. 1963
im Kaufhaus
fmsUaet, Ferlach
IZREDNO ZNIŽANE CENE!
Edinstvena priložnost nakupa pri	«
ZIMSKI
INVENTURNI RAZPRODAJI! Prepričajte se sami!
L Mmim
Klagenfurt-Celovec Alter Platz 35
gLEDALlSCE V CELOVCU
Petek, 25. januar, ob 19.30: Ein Masken-ball. — Sobota, 26. januar, ob 19.30: Die Blume von Hawaii. — Nedelja, 27. januar, oh 15.00: Die Blume von Hawaii (zadnjikrat). — Torek, 29. januar, oh 19.30: Der Zarcvvitsch. — Sreda, 30. januar, ob 19.30: Minna von BamheLm. — Četrtek, 31. januar, ob 19.30: Der wahre Jakob (zadnjikrat).
— Petek, L februar, oh 19.30: Der fidele Bauer {krstna predstava). — Sobota, 2. februar, olb 15.00: Treffpunst Magie, igra Charii Trebusdh, prvi avstrijiski čarovnik, izvrstna predstava za mladino, in ob 19.30: Ein Maskenball. — Nedelja, 3. februar, olb 15.00: Der Zarevvitsch.
Jezušček na rolerju
V neki vasi na Westfal,skem je v farm cerkvi zmanjkal v jaslicah Jezušček. že so hoteli verniki obvestiti potočijo, kat pride v cerkev mlad fant, ki nosi iv rpkah Jezu-Stka, nese ga naravnost v jaslice.
Ljudje so ga vprašalli, kje je bil z 'božjim Detetom, pa je fant prostodušno odgovoril: »Tolikokrat sem že prosil Jezu- j ščka, da mi prinese za božični dar nov »roller«. Letos me je pa uslišal. V zahvalo | sem naredil z njim niallo krožno vožnjo; saj. mora tudi on vedeti, kako je na vožnji z motorjem.«
Ljudje so ®e nasmehnili in so molčali'... ]
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
KMETJE!
Za prihodnjo pomlad si gotovo želite počeni strojev, zato ne zamudite ugodne prilike in naročite takoj, ker se vam sedaj nudi ugodnost, doseči najvišji zimski popust pri tvrdki
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves - Eberndorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil
Ford-Kasten FK 1000, v dobrem stanjh; motor obnovljen.
Ford-Bus, po ugodni' ceni,
BMVV 700, zelo ugodno,
Renault Gordini, v zelo dobrem stanju, Puch 700, zcilo dobro ohranjen, l*uch 500 D, v 'dobrem stanju,
Puch 500 DL, po zčlo lugodni ceni, Mercedes 180 D, v dobrem Stanju.
VVV-avtomobili po raznih cenah od 10.000,— S naprej naprodaj!
Rabljena vozila od VW-trgovca — rabljena vozila iz zanesljive roke!
-Avtozasfopstvo
R. Knoch & Co.
KLAGENFURT, VillacherStraBs 213
List Izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš talnik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7,— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroškjjj Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelcc. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.