Stev. 126. POLITIČEN LIST ZB I NAROD. Leto XXXII. iSrtedniitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorišče nad tiskarno). t. » a e d n i k o m je mogoče govoriti le od Iv,—12. ure dopoldne. (»Kopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UtednlSkega telefona Stev. 74. V Lijubljatii, v ponedeljek, 6. junija 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravnlštva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za i mesec i K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. UpravniStvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. -laieratl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 ta, ia trlkral t , 9 fa, za vei kol trikrat 9 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 b. — Pri večkratnem objavljenjn primeren popust UpravnlSkega telefona Stev. 188. n 11 i t. .i Makedonsko vprašanje. (Razgovor našega dopisnika z Borisom Sarafovo m.) Sofija, 3. junija. Zadnji čas tudi vnanje časopisje pogosteje piše o norem vatanku v Makedoniji. Zeleč da se sam prepričam o »stinitosti teh poročil, odpeljal setn se v Scfiio, kjer bi vajo vsi voditelji in du-e lantkega narodnega vstanka. Obiskal sem najprvj prvtgn makedonskega borca in predstavnika notranje makedonske organizacije, Borisa Sara-lova, katerega glas je v tem vprašanju najmerodajniši. Gospod Sarofov Re je rad oda al moji prošnji; sinoči ob 7. uri sva se sešla v elegantni pivnici »Grand hotela«, kjer sem ga čakal v društvu bivšega srbskega konji ktga poročnika Novakoviča, ki je sedaj čian v komitetu tudi Matije Ge-rova Uroševa, kateri je desna roka dira-lova. Sarafova sem spoznal pred meseci v Belgradu, kjer je name napravil utis lju beztiivega in prijetnega človeka v razgovoru. On je toliko navdušen za idejo svobodne Makedonije, da že v razgovoru o tem vprašanju navduši tudi poslusavca. Mlad je še, ima komaj 28 ltt; rojen je v Libjakovu, v solunskem vilajetu. Ko je dovršil šole v Bolgariji in vojno učili&če, postal je častnik; 1. 1895. je kot poročnik odšel k makedonskim vstašem. kjer se je proslavil. Od 1. 1896. do 1900. je bil predsednik makedonskega komiteja, a celo lansko leto je s svojo četo bival v okolici Bitdja. Kot inteligenten človek in dober vojak je Sarafov organizoval narodno gibanje v Makedoniji. Notranja makedonska organizacija je vrlo urejen«, a vse je delo Sarafova, kateremu je pomagal Delčev. Boris Sarafov je s svojim junaštvom, požrtovalnostjo in zaslugami za Makedonijo danes v Makedo niji to, kar je bil srbski kraljevič Marko. On je oseba, kateri Makedonci danes največ zaupajo, dobro vedoč, da hoče s svojimi hra brimi tovariši ali poginiti ali v boju osvo boditi Makedonijo turškega jarma. Toliko v pojasnilo, da znate ceniti to, kar mi je Sarafov prijazno zaupal za bratski narod slovenski. ~~ LISTEK. Japonski pogreb. Ker so listi mnogo pisali o madami Muromahi, dvorni dami japonske cesarice, ki je pred nekoliko dnevi umrla, ter naznanjali, da so bo vršil pogreb ob 1. uri, šli smo še pravočasno k vhodu na dotično pokopališče. Komaj smo prišli tja, že smo videli od daleč prihajati pogrebni sprevod. Ljudstva ni bilo mnogo ter tudi ne kaže posebne radovednosti. Od daleč je videti le polno Iampijonov, bander in šopkov, ko pa se sprevod približa, zapazimo, da jo sestavljen na sledeči način: Spredaj koraka nekoliko policajev v uniformi, ki stopajo po dva in dva v nekolikem presledku ter nosijo na dolgih palicah velike rdeče lampijone. Tem sledi 22 mož z velikanskimi šopki v bambusovih vazah; v vsakem šopku je tablica z darovateljevim imenom. Ti šopki so iz orhidej, dolgih vej s cvetovi in temnimi listi. Prvo vprašanje moje je bilo: Koliko j e i s t i n e n a tem, kar pišejo razni listi, dase skoro zopet prične vstaja v Makedoniji? Js istina, odgovori Sarafov, mi ie pri pravljttmo, dasi smo doslej bili pasivni. Mnoge naše čete so v Makedoniji, a ne de lajo in se ne gibljejo, dokler ni* jasno dokazano. da Turčija ne misli resno z reformami. Mi smo takoj izpočetka dobro vedeli, da reforme ostanejo prazne obljube, in nismo se prevarili. Hoteli pa smo počakati, da se svet sam prepriča o tem. S pasivnostjo nismo hoteli ovirati reform, da nam pozneje tega ne predbacivajo, češ, da je »reformatorje« sam narod oviral. »Reforme« niso uspele in ne bodo. V Makedoniji niso potrebne samo politične, marveč tudi gospodarske reforme. Ako hoče Evropa Makedoncem pomagati, treba je mnogo kapitala. Ali ga more Turčija dati? Ne, ker so njene blagajne prazne; sama nima toliko novcev, da pokrije svoje najnujnejše potrebe. Za razna posojila pa je Turčija zastavila že vse svoje dohodke. Za izvršitev potrebnih reform bi trebalo najmanje 100 milijonov dinarov. Turčija pa ponuia beguncem, ki se vračajo, na mesec po 15 grošev (3 franke) za vso družino, za popravo razrušenih domov pa po 150 gro šev (30 frankov). To je obljubljena »pomoč". Vse to je veter, to so palijativna sredstva. Narodu je torej v prvi vrsti treba de> name pomoči, ker mu je sedaj življenje zagotovljeno pod varstvom vnanjih častnikov. A če je govor o denarni pomoči, ne da je nihče, najmanj pa „relormatorji" Makedo nije. A kako naj dajo, ako sami nimajo. Ker pa nam tega nikakor ne morejo dati, dajo naj nam državo, in država sama dobi posojilo 100 milijonov frankov, s katerimi more zadovoljiti vse potrebe. Tega Turčija nikdar ne stori, ker s&ma zahteva od poda nikov vedno več, Jemlje jim kožo s telesa. Turčija nima trgovine, ne kulture, kako naj pomaga Makedoncem? Kako pa sodite, gospod Sa rafov, o makedonski ž a n d a r -m e r i j i ? O njej? Organiziral jo je Hilmi paša, toda nabral je orožnike iz vrst bivših ogleduhov in zlikovcev. To je največja zmes; tudi židovi so pri orožnikih. Ali mora taka žandarmerija biti narodu v pomoč ? Osem mož s priprostejšimi, le iz listja sestavljenimi šopki. Dva moža z velikanskima, iz papirnatih potonk napravljenima šopkoma v bambusovih vazah. Dva moža noseča bambusovo posodo, napolnjeno z nokotami in drugimi, zelo krasnimi cvetlicami iz srebrnega papirja. Osem mož z nokotami iz belega papirja v bambusovih vaiah. Tem sledi kot duhovnik napravljena oseba, z dolgo palico v roki, na kateri visi snežnobelo, z imeni in naslovi umrle okrašeno bandero. To osebo obdajajo v nekoliki oddaljenosti štiri osebe, katerih vsaka drži eno od bandera visečo srebrn* vrvico. Dvaindvajset mož s šopki kakor zgoraj. Štiri možje z dolgimi palicami, ki se končujejo v zavite gumbe, v katerih so pritrjeni lampijončki. Osem mož s šopki iz belega papirja. Vsi nosilci imajo enoinisto uniformo, namreč široke hlače iz sivobelkaste tančice z dolivisečimi roglji, jopo s širokimi rokavi, na glavi pa majhno okroglo čepico, in sicer vse iz iatega blaga. Korakajo pa počasi, slovesno in popolnoma mehanično. Ali mislite, da se zopet pojavi vstaja? sarafov odgovori: Po Makedoniji se povsod klatijo turške razbojniške čete, ki trpinčijo prebivalstvo. Že zato morajo biti ondi vstaške čete, da branijo narod pred zlikovci in razbojniki. Točno pa Vam ne morem določiti, kdaj se utegne pričeti vstaja. To ni odvisno od mene, od tega ali onega, marveč od razmer samih v Makedoniji in od njihovega daljnega razvoja. Ali pa se ponovi vstaja? To je gotovo Narod se bode moral bra niti z orožjem. Poskusiti hočemo še enkrat, da sebi in svoji nesrečni domovini izvoju-jemo svobodo z mečem in ognjem. In zakaj ne bi poskusili? Izgubiti ne moremo ni česar. Kar smo imeli, to smo izgubili. V novem boju na življenje in smrt moremo izgubiti le še življenje, ki je itak nad vse bedno in nesrečno. Da, stvar bi bila drugačna, ko bi narodu v Makedo niji postavili vsaj nove domove in mu vrnili to, kar so mu uničili. Na to pa Turki niti ne mislijo, a ko bi tudi hoteli, ne mogli bi, ker ljudstvu za davek jemljejo še borni kruh iz r. k ; denar pa, ki ga jemljo narodu, ne trošijo za potrebe naroda, kakor v omikanih deželah, marveč za svoje po-tube v Carigradu. Ali mislite, da bode narod v Makedoniji v bodočem v s ta n -ku še odločnejši v borbi? Narod je pripravljen na skrajno borbo s stoletnim dušmaninom in Be še vedno pri pravlja. Te priprave se bodo vršile tako dolgo, da se ves svet prepriča o ničnosti reform. Sicer je utopija, da bi se reforme izvršile ; a če se to zgodi, potem ni potreba, da se zopet vzdignemo, ker dobri stvari se ne ustavlja pimeten človek. Pokret, vstaja pa mora priti iz naroda samega kct izraz ne volje vsled tulnega in neznosnega stanja. Ko se narod sam prepriča, da mu je stanje v toliki meri ne* znosno, da ga dalje ne more prenašati, te daj se sam vzdigne v obrambo svojih po gaženih človeških pravic. Vstaja mora priti iz sredine Makedonije, a ne, da bi jo zane tili vnanji odbori ter tako kompromitirali sveto in idealno stvar. Ali je komitet generala Cončeva v kaki zvezi z m a k e -donsko organizacijo? Mi nimamo z generalom Cončevom no ' toni — Sedaj pride krsta v podclgasti nc silnici iz mehkega lesa, ki je zelo okrašena z bakrom. Na obeh straneh so zagrinjala iz tr-stenike in svilnati čopi. Nosilnico nosi 40 jednako opravljenih nosačev. Za to korakajo tri japonske bolniške strežnico v evropski opravi z belim križem na prsih, spremljane od neke osebe, ki nosi odlikovanja umrle. V prvem vozu sedita dva stara duhov nika v bogatih dolgih oblekah iz zlatega brokata; v drugem pa sorodniki, vsi belo napravljeni, z nespletenimi, le površno z belim trakom zvezanimi lasmi. Toma dvema vozovoma slede drugi vozovi z Japonci v narodni in evropeiski noši. Pri pokopališkem vhodu zah eva vratar od nas vstopnice, ker jih pa nismo imeli, izročimo mu posetnice, Ko jih je do'go časa opazoval in preobračal, no da bi spoznal, kaj pomenijo, poklone so nam ter nam da z roko znamenje, naj vstopimo. Tu zapazimo, da so jo sprevod razdelil in da Japonci hite iz vozov skozi vrata, ob katerih so v dveh vrstah postavljeni šopki. Pred temi vrati stoji nekoliko duhovnikov v pisanih svilnatih oblekah, okrašenih bene zveze in njegov komitet tudi ne ob" stoji. Ta odbor se je razšel po želji bolgarske vlade. General Gončev je bolgarski uradnik v Makedoniji On je prosto v s'užbi bolgarske vlade; kadar mej kaže, da Be v Make doniji prično meteži, tedaj mu ukaže, da gre tje. Ako pa bolgarska vlada sodi, da je njej na korist, da se vrne mir v Makedonijo, tedaj se Cončev vrne v Bolgarijo. Mi pa ne vprašamo, kaj želi bolgarska vlada, marveč kaj je potrebno in koristno za narod v Makedoniji. Zeli bolgarska vlada tako ali drugače, to nam je vse eno. Cončev m njegovo društvo samo kompromitirajo makedonsko stvar Ako revolucija ne pride iz sredine naroda samega, potem Bodi vnanji svet, da revolucija ni izraz naroda, marveč izraz šovinizma onih, ki nenaravnim potom izzivajo revolucijo. Kako pa sodite o odborih V svobodnih balkanskih državah? Mi nočemo odborov, ki žele poslati bo-riteljev v Makedonijo. Boritelji se morajo zbirati v Makedoniji iz naroda samega, ki čuti potrebo, da stopi v boj za svoje pravice in rešitev iz nesreče. Mi hočemo v Bolgariji in Srbiji samo dobrodelne odbore, ki materijelno podpirajo boritelje za svobodo. Mi potrebujemo sredstva za borbo, a nočemo takih, ki bi nas še ovirali. Ali utegne najnovejši bolgarsko - t u r š k i sporazum vplivati na notranjo organizacijo in njeno delo? Niti najmanje! V Makedoniji so Srbi in Bolgari edini in složni proti Turkom, ki so obojim neprijatelji. Sicer pa mi Makedonci sodimo, da pogodbe Bolgarije, oziroma Srbije s Turiijo niso resne in tudi ne bodo uspele brez sporazuma z Makedonci. Ali je istina, da so se Grujev, Lozenčev in S u g a -rov hoteli udati H i 1 m i - p a š i ? To ni res. Turki so to razglasili v svet v nadi, da bode to v Evropi napravilo dober utisek, kako je vse dobro in v redu v Turčiji, ker se znani voditelji umikajo z bojišča. Skoda le, da tega nihče ne veruje. Ali sodite, da sta se Bolgarija in Srbija sporazumeli glede avtonomije v Makedoniji in da je v Nišu podpisana bogato z zlatom. Toda resen vtis celega prizora izgine, ko so nosilci porinili nosilnico skozi vrata. Tedaj namreč prično ti duhovni igrati na piščalke, katere drže v rokah. To so glasovi! Ti glasovi bi mogli s svojo odur-nostjo vzbuditi mrtve, ako bi jih dosegli. To je prava muka za ušesa. Poleg njih stoji stari duhovnik s pergamentno knjigo kot priča prešernosti, s katero se v tej deželi izlorablja nauk o harmoniji. Po tem pozdravu odnesejo truplo v svetišče, kjer naj se vrši pogrebna slovesnpst. Priklopimo se torej bližnjim sorodnikom umrle ter tako dobimo dober prostor, namreč popolnoma spredaj v svetišču. Tu moremo zopet natančno videti, kako zelo prevladujejo na dvoru evropske šege. Tu vidimo komisarje v suknjah, stole, peči in evropsko opravljene dame. Za svetiščem stoji omara z božanstvom, katero tu častijo. Vhodu nasproti je napravljen oltar in tja so postavili nosilnico. Sredina svetišča je prazna; tam stoji le visok, rdeče pobarvan stol, okrašen z zlatom. Ko so se vsi sedli, prikoraka v svetišče star duhovnik, držeč z obema rokama veliko pahljačo. Njemu sledi onih deset du- vojna pogodba med Bolgarijo in Srbijo? Tega ne vem. Mi Makedonci pa že-limo tako zbližanje med Bolgarijo in Srbijo, ker nam daje več upanja, ki naa jači in krepi v boju. čim dalje se odlaša taka tveza, tem slabše za nas. Dočim Srbi in Bolgari križem drže roke in igubljajo čas, drugi marljiro delajo, da zgine samostojna Makedonija z evropskega zemljevida. Danes so v Makedoniji tuji častniki, ali ni mogoče, da za njimi pridejo armade. Javno pa izpovem, da največji neprijatelj svobodi Makedonije ni ne Turčija, ne Avstrija, marveč sebične zahteve Srbije in Bol g a r i j e, proti katerim ae moramo boriti. Ako je bolgarsko srbski sporazum za osvo bojenjo Makedonije iskren in odkrit, potem se Dam ni treba bati vnanje nevarnosti, ker v tem slučaju bi bile edine Srbija, Bolgarija, Črnagora, avtonomna Makedonija in Turčija sama. Dokler je Turčija osamljena in sta a Bolgarija in Srbija nasprotni, tako dolgo je odprta pot do Soluna, kar je stara avstrijska želja. Srbi sodijo, da je deviza »Makedonija Makedoncem« le krinka in da oni komiteti hočejo Makedonijo spraviti pod bolgarsko vlado. Ta strah je prazen. Mi se borimo za idejo ^Makedonija Makedoncem*. Zakaj naj je ta deviza le krinka? Združenje Makedo nije z Bolgarijo je utopija, ker temu bi se uprle velesile, pa tudi Makedonci sami, ker v Makedoniji žive tudi Srbi, Grki, Kuco vlahi in drugi, ki se nočejo združiti z Bolgarijo. Tega Bolgarija nikdar ne doživi in se jako moti, ako to upa. Bolgari delajo račun brez krčmarja. O tem ni govora. Avtonomna Makedonija more biti le bazis (podlaga) za konfederacijo Srbov in Bolgarov. Kako pa sodite o mogoč' razdelitvi Makedonije med Srbi in Bolgari? To je nemogoča stvar. A ko bi se zgodilo, potem bi se vedno pisano gledali. Ali je vredno, če dobi Bolgarija morda pol milijona, Srbija pa do 300 000 sedanjih Ma kedoncev, da sta si vedno ena druga nasprotni? Sami bi se uničili, ne glede na to, kaj store prijatelji okrog, ki preže na Balkan. Kako mislite o aneksiji Makedonije od strani Avstro-Ogrske? Aneksija Makedonije od strani AvBtro-Ogrske )e absolutno nemogoča (?!) ako ste združeni Bolgarija in Srbija; a če Srbija dobi novopazarski sandžak, zapre Avstriji pot v Makedonijo. (Gospod Boris Sarafov pač ne pozna naše vojne sile. Sicer pa to vprašanje danes ni na dnevnem redu. Op. ured.) Aii more avtonomna Makedonija zagotoviti slovanskemu prebivalstvu narodni obstane k ? Srbija, Bolgarija in Makedonija bi v zvezi tvorile silo, kateri bi Rumunija in Grška ne mogli biti nevarni. Imelo bi izhod na morje in, ko bi določile carinsko mejo, bi vse tri države imele lepo bodočnost. Kako misli Vaša organizacija za bodoče? Mi od Srbije in od Bolgarije ne zahtevamo ničesar, nego da nas podpirati, kadar se zopet dvignemo, in to je v njih korist. Mi dobro vemo, da Avstrija ne bode nikdar dovolila, da bi se srbska meja razširila le za dlako, kakor tudi Rusi tega ne bodo nikdar dovolili Bolgariji. V Srbiji je sicer neki »makedonski odbor«, a ta ni z našo organiza hovnikov s piščalkami in še deset drugih. Stari duhovnik se usede na rdeči stol, na obeh straneh pa se postavijo ostali duhovniki, tvorec dve vrsti med oltarjem in stolom. Nato vstane starček ter prične, držeč pahljačo vodoravno pred sabo, peti z zamolklim glasom ter poje toliko časa, da smo se že pričeli bati za njegova pluča. V naše veselje smo končno zapazili, da je zmučen. Toda veselili smo se prekmalu. Sedaj pa je pričel peti zbor desetih pevcev, spremljala ga je pa „nebeška" godba onih desetih piskačev. Tu ne gledajo toliko na kvaliteto, kakor na kvantiteto glasov. Japonski duhovniki se namreč kar skušajo, kdo bo bolj kričal. Kdor ima dobro čuteče uho, bi moral poslušaje to godbo znoreti. Ko pogledamo poleg nas sedeče, vidimo popolnoma mirne obraze, ki se naslajajo na teh glasovih, kakor da bi poslušali nebeško godbo, tako da smo morali sklepati, da morajo Japonci gotovo imeti drugačno ušesno mrenico ko mi Evropejci. Reklo se nam je, da je to mrtvaški spev, s katerim objokujejo preostali umrlega, in da jo ta skladba zelo stara. i cijo v nobeni zvesi, kakor tudi ne odbor ge-nerala Čončeva, ki nima zaslombe v narodu in sa obrača po vetru Makedonci imajo enake simpatije do Srbov in Bilgarov, zato pa hočejo biti avtonomni, samisvoji. Sicer pa nas Srbi ne podpirajo, ker vse čete, ki prehajajo v Makedonijo, ao bolgarske. Srbski učitelji v Makedoniji poznajo samo abecedo, ne pa pušk. Tudi gmotne podpore od Srbov nismo dobili. Mi pa se borimo za svoboda svoje domovine. Zato pričnem) krvavo borbo, ker druge rešitve ni. A to storimo, ko pride čas, ker zelenega, nezrelega sadja ne obiramo. Nismo bogati, a tudi ne tako siromašni, da ne bi dobili sredstev za boj. Upateli, da vstaja zmaga? Trdno upam. Imeli bodemo močnega zaveznika. Ta naš zaveznik je lakot a , ki zavlada to leto v Makedoniji. Te lakote pa ne utolažijo male podpore, ki zadoščajo morda za tri dni. Ko je bil razgovor končan, prosil me je g. Sarafov v imenu nesrečnih Makedoncev, naj se zahvalim slovenskim bratom na ljubezni, kijo izkazujejo bednim makedonskim revežem. Rusko - japonska vojska. Razni listi poročajo o sporu med Kuro-patkinom in Aleksejevem, o katerem hite ruska poročila zatrjevati, da ne odstopi in da je „nenadomestljiv". Aleksejev se je zavzel za v Rusiji jako popularno idejo, da se mora takoj hiteti Port Arturju na pomoč, dočim je treznejši Kuropatkin za sedaj se še temu upiral in svaril pred takim korakom. Zmagal je vsaj deloma baje Aleksejev. Stakelbergove proti jugu prodirajoče čete so že na polovico pota med Liaojanom in Port Arturjem. Središče Stakelbergove armade je sedaj Kaipin, od koder njegove čete nadlegujejo sovražnika do Vafangtiena. Listu „Ekspres" poročajo iz Lifu, da ima ondi Stakelberg dve diviziji in eno konjeniško brigado, kateri poveljuje polkovnik Gešenko. Druga poročila trdijo, da se vrše veliki transporti proti jugu na Dašičao in Kaipin, kamor vozijo vlaki redno. Dne 31. maja so peljali 300, neko drugo poročilo celo pravi 3000 voz krme in municije skozi Dašičao proti Kaičovu. Istega dne sta se peljala dva vlaka ranjen-cev proti Mukdenu. Zadnje dni meseca maja je bilo skozi Dašičao poslanih 15.000 Rusov proti jugu. Dne 29. maja je prišla prva brigada prve divizije s 124. polkom, eno stotnijo kozakov in eno baterijo topništva pod poveljstvom Stakelberga v Kaičov, in ena brigada ji je sledila za pomoč. O namenu teh južnih ruskih čet poročajo listu „Ekspres" iz Čifu: Te čete so dobile povelje kriti železnico in s konje-ništvom nadlegovati komunikacijo in hrbet armade generala Oka. Ta načrt naj bi imel za posledico, da bi Oku moral del svoje Port Artur oblegajoče armade izpred Port Arturja odpoklicati, da si zavaruje hrbet in to oslab-ljenje armade generala Oku bi bilo na dobro Port Arturju. Vojna moč ruska v Kaipinu obstoji iz niučvanskih in hajčenskih ruskih čet. Na ta način, da se pošlje večji ruski oddelek proti jugu nadlegovat Oka, se je baje dosegel kompromis med Aleksejem in Kuropatkinom pri zadnjem njujinem sestanku. Glavno vprašanje, ako se z večjo armado udere Port Arturju na pomoč, je predloženo carju v odločitev. Vojni svet je baje odobril Aleksejevo stališče, vendar se bodo za sedaj Ravno ko smo mislili zapustiti svetišče, ker nismo megli več poslušati tega petja, je bilo petis konec. Neki mlajši duhovnik stopi pred oltar, se trikrat prikloni, natrese kadila na žrjavico ter blagoslovi božanstvu darovana živila. Zaporedoma pokadi darovane palice, držsč skledice z rižem in čajem v vzdiga jočem se dimu. Nato pojejo, ne kriče zopet, spremljaje petje z udarci na medene plošče. Nato pride neki drugi duhovnik z zvitim papirjem v roki, stopi pred oltar ter bere, odvijaje papir od desne proti levi, imena, starost in dan smrti, nekar odide. Na njegovo mesto stopi stari duhovnik, ki zopet pokadi darove. Potem vzame dva zvita papirja, ju pritisne na čelo ter vrže nato na tla spremljaje ta svoj čin s tihim, toda zelo neharmoničnim glasom, ko neki drugi dahovnik raztresa pisane papirčke, na katerih so natisnjeni razni pregovori. Ko je dokončal, odide, nakar ljudstvo vstane. Najprvo se približa umrle Bin, vzame papir s kadilom iz svojega „kimcna", strese ga na ogenj ter se trikrat globoko prikloni. Temu slede ostali sorodniki. Ker smo tudi Rusi skoro gotovo zadovoljili le z nadlegovanjem Okove armade za njenim hrbtom, kar je za sedaj skoro gotovo tudi edino pametno. Prav umestno bi bilo nadlegovati hrbet armade generala Oka, ako se niso Japonci s svojimi pri Takušanu izkrcanimi četami in z oddelki svojih čet od Fenvančena zavarovali tudi za ta slučaj. Kuropatkin se je menda sam izrazil, da so Japonci veliki strategi. Stakelberg se menda zanaša na veliki teren ter upa, da se bo vsled tega mogel pravočasno izogniti japonskim pastem. Kuropatkin ostane v Liaojanu, kjer pripravlja taborišče za poletno in deževno dobo ter obrača tudi veliko skrb na zdravstvene razmere. Iz Petrograda je mnogo zdravnikov-profesorjev odpotovalo v Liaojan. Kaj posebnega o svojih na jugu se nahaja-jočih četah menda Rusi sami ne mislijo, ker velikanske množice živil spravljajo proti severu. Sedem tisoč vozov municije in druzega materijala so Rusi spravili proti severu od Mukdena. Londonska »Morning Post« pravi, da ena japonska divizija v bližini Kaipina opazuje gibanje Ruaov. Japonsko konjeniStvo opetovano napada kozake. O treh praskah ao govorila poročila zadnjih dni. S temi napadi hočejo Japonci varovati svoj hrbet pred Rusi. General Oku bo moral radi tega imeti tudi eno divizijo v nedavno zavzetem Kinčovu, vsled česar se število Port Artur oble-gajočih divizij skrči od treh na dve. Tako bi Stakelbergovo prodiranje imelo vendarle nekoliko uspeha, in general St8^sl, ki ima v Port Arturju tudi dve diviziji, bi imel lažjo nalogo. Tako bo general Stossl s pogumnimi napadi iz trdnjave tudi lahko zadrževal enako močnega nasprotnika pri prodiranju proti Port Arturju, in res poroča neka brzojavka, da je btossl te dni s precsj srečnim uspehom zopet udri iz trdnjave na prodira joče Japonce. S tega Btališča bodo btakel-bergove čete vendarle nekoliko koristile Port Arturju, dokler ne bodo prisiljene, da se umaknejo. Poročevalec >Daily Mail« poroča iz Mukdena, da se vsak dan vrše na poluotoku Liaotunu boji, a odločilnega boja baje ne bo, dokler se japonske čete ne strnejo v novo armado. Iz Niučvana poročajo : Vsi poizkusi, da bi Be priilo v zvezo z južnim delom poluotoka Liaotun, so bili brezuspešni, ker imajo Japonci vsa prometna sredstva v obla sti. Mlini v Harbinu meljejo noč in dan pšenico iz Mandžurije. Japonski načrt je baje naslednji : Sedaj Japonci s tremi divizijami okupirajo ožino med Nangalinom ali Nankvanlinom in Va fangtienom, medtem ko vzdržujejo ob obrežju zvezo s Fenvančenom. Japonske čete imajo dalje okupirano vso črto odFen-vančena do Kaipina. Ena japonska divizija stoji v Kiantienu, po ena divizija v Siujanu, v Čenglinu, in na nekem 30 kilometrov od Kaipina oddaljenem kraju, dve diviziji stojita v Fenvančenu in ena v Ta-ItuSanu. Skupno štejejo te čete 150 000 mož. V Tokiu so mnenja, da sedaj to število zadošča proti vsakemu ofenzivnemu poizkusu Kuropatkinovemu. Število zadnji čas v Takušanu izkrcanih Japoncev cenijo v Tokiu na 25 000 mož. Ea oddelek teh čet je pri čel s 60 topovi v četrtek prodirati proti Sinjanu. Japonska poročila trdijo, da so danes teden se vršile praske med japonskimi in ruskimi oddelki med Pulantienom in Kaipinom in da so se v teh bojih morali Rusi umakniti. Japonci so izkrcavanje tretje armade preložili sedaj od Takučana v L,intaitse, ki mi sedeli med njimi, sledimo jim tudi mi, ker pa nimamo nič kadila pri sebi, vzamemo ga z oltarja, kjer ga je ljudstvu mnogo na razpolago. Zunaj je velik šotor, kjer se nato zberejo in pokrepflajo z jedili in pijačami. S tem je pogrebna slovesnost končana. Razven bližnjih sorodnikov odhiti vso domov. Mi pa Bledimo sprevodu, ki je sestavljen zelo neredno, v drugi del pokopališča, kjer je iz kopan grob. Cela stvar nima več resnega značaja. Vse leta in hodi v največjem neredu. Krsto vzamejo z nosilnice tor jo spuste po verigah v grob. Nato položo podolgast zaboj in zvitek papirja na pregrinjalo izbo lega brokata, ki obdaja krsto. Prostor na desni in lovi napolnijo z ogljem. Nato za vale tri podolgasto kamne. Potem šele pride prst, na njo pa djlg, ozek, pokonci stoječ kamen, v katerem je udolbeno ime. Budistiški pogreb se razlikuje od tega pogreba le v temnomodrih oblekah nosačov in v krsti, ki je manjša in Stirioglata. Truple mrličevo v krsti sedi z glavo nagnjeno na prša in z upognjenimi koleni, ker se človek baje tako drži, ako kaj premišljuje. A. pl. S. je bližje Pičeva. Tu izkrcani Japonci bodo pomnožili armado generala Oka, ki je pri Kinčovu izgubil znatno število mož in je torej njegova armada znatno oslabljena. Ko bo ta armada pomnožena, se bo Stakelberg skoro gotovo umaknil, ker bodo pri Takušanu izkrcane čete preko Sinjana prodirale v južno zahodni smeri in spravljale v nevarnost njegove zveze s Kuropatkinom. Kuropatklnova in Japonska vojna mofi. Berolin, 4. junija. „Berl. Tageblatt" poroča iz Petrograda: Četrti sibirski vojni kor stoji pripravljen v Liaojanu. S tem so se Kuropatkinove vojne čete pomnožile za 48.000 mož ter ima sedaj skoro 200 000 mož. London, 5 junija. „DailyNews« poroča iz Moskve: General Kuropatkin je pisal pred tremi tedni svoji materi pismo, v katerem trdi, da se bodo Japonci sicer polastili poluotoka Kvantuna z Dalnijem, da pa je prepričan, da se bo Port Artur lahko branil eno celo leto. On ne namerava pustiti Liaojana, kamor prihajajo vsak dan pomožne čete, tako da bi imel do konca julija zbranih do 400.000 mož. Praga, 4. junija. Praška »Politik" dokazuje na podlagi številk, da je Kuropatkin imel koncem maja na bojišču skupno 287.750 mož s 598 topovi, do začetka avgusta dobi pa toliko pomoči, da bo imel do tedaj na bojišču 345.850 mož s 646 topovi, Japonci pa bodo imeli v najugodnejšem slučaju 248.276 mož z 846 topovi. Avstrijski bojni ladji v Vzhodni Aziji Avstrija namerava odpoklicati iz Vihodne Aaije svejo križarico „Aspern" in zastopstvo svojih interesov ondi popolnoma prepustiti tamkaj se nahaiajoči večji kriiarici „Cesarioa Elizabeta", ki jo lini mts ca oktubra od-plula iz Pulia. Avstrija menda zaupa, da so izjave kitastih diplomatov o nevtralnosti resnične, ali pa bo potrebovala križarico za kak dru.? namen, o katerem seda) ša ne govori. Križar ca „Aspern" bo zapustila Vzhodno Aiijo začetRom avgusta in bo prišla v domovino koncem oktobra 1.1. Gospodarska kriza na Japonskem. Zdi se, da se bližajo Japoncem težki časi. Vojna blagajna japonska je imela 121 milijonov jenov (en jen je 2 K 41 v,) ob začetku vojske. Ker stane vojska Japonce na dan en milijon, so bili torej samo za štiri mesece preskrbljeni z denarjem. Upali so, da v tem času japonski vojskovodje s svojim izvrstnim orožjem in drznim napadanjem vojsko dokončajo. A četrti mesec vojske se bliža koncu, in ravno tako tudi vsebina japonske blagajne, med tem, ko Rusija zdaj šele začenja pravo vojsko. Japonska je tudi z živežem preslabo preskrbljena. Manjka ji tudi denarja, da bi nakupovala proviant. Za vojsko se pobira po Japonskem riž in natura, ki se pošilja na bojišče. Japonski vojak jč zdaj edino le riž. Zato je pa začelo doma primanjkovati riža, in lakota grozi že glavnemu mestu Tokiu. Trgovina z inozemstvom je prenehala. Ladje, naložene s sirovinami, stoje v pristaniščih, a nihče jih ne odvaža. Nastala je velika draginja. Mnogo tovarn je moralo ustaviti delo. Vsled tega je zastala tudi notranja trgovina, in mnogo tvrdk je že proglasilo konkurz. Največja parobrodna družba japonska „Nipon-Juzen-Kajša" je najhujše udarjena, ker je država skoro vse njene ladje porabila za vojsko. Prebivalstvo japonsko si ni želelo vojske, ampak le plemiška stranka, ki je navdušenje za vojsko umetno netila z velikimi obljubami, da bo vojska z Rusi povzdignila blagostanje japonsko. Pravili so ljudstvu, da bodo vzeli Rusom celo Mandžurijo in Sibirijo daleč čez Bajkal. V Tokiu je bil ljudski shod, na katerem se je zahtevalo, da se zmanjšajo bremena za vojsko. Grof Okuma je pa rekel: „Umevam, da se boje naše banke, ki so šele v povojih, za svoje imetje, ki znaša skupaj komaj 400 milijonov jenov. A če bi mi zdaj štedili za vojsko, bi bil to samoumor. Mi moramo zdaj vojsko nadaljevati z vsemi silami in skrbeti, da se obogatimo z njenimi uspehi." Tako pa špekulirajo samo kapitalisti. Revno ljudstvo se v trumah pridružuje socialnim demokratom, kateri so bili že iz početka proti vojski. Dogovor med Rusijo in Anglijo. Napetost med Rusijo in Anglijo, ki je trajala že več let, se je nekoliko zmanjšala. Kanadski in ruski pooblaščenec sta se dogovarjala v Londonu in dosegla prijateljski dogovor glede vožnje v Beringovem zalivu. Sicer se ta dogovor ne tiče vojske z Japonci, vendar ima to približanje Rusije in Anglije tudi svoj političen pomen v sedanjem položaju. Boji. Petrograd, 4. junija. Generalni poročnik Saharov brzojavlja generalnemu štabu: Transbajkalski kozaki so zadeli dne 31. maja v FenSujlinski soteski na pol poti med Ciančanom in Sajmačijem na japonske vojake, ki so bili vtrjeni na višinah. Kozaki Priloga 1&6. štev. »»Slovenca" dn6 6. junija 1904. ■o napadli Bovrtinika ter ga prepodili ia njegovih vtrdb. Na naši strani je bilo 6 ko rakov mrtvih, polkovni poročnik Sibotkine, neki zdravnik in 22 kozakov pa ranjenih. Petrograd, 4. junija. Iz Liaojana ae poroča: 2. junija tta so na ruskem levem krilu spopadli ruska konjenica in japonska pehota. Izgubo so bile na obeh straneh neznatne. Na ruskem desnem krilu, pri Vafan-gonu je ruska prednja straža zadela na sovražnika. Berolin, 4. junija. Iz Daljnija so poroča, da so Japonci z največjim uspehom uničevali pomorske mine. V praski severno od Poit Adama je bil ubit japonski poročnik, en stotnik in trije poročniki pa ranjeni. Razven tega ao izgubili Japonci 6e 58 moi. London, 3 junija. Reuterjev dopiso-valni urad poroča iz Tokia: Neki japonski konjeniški oddelek je zadel v ponedeljek pri Lišatonu, 9 milj severno od Pulantiena, na neki ruski iz konjenice, topništva in pehote sestoječi oddelek. Prišlo je do dveurnega boja. Japonoi so izgubili 26 mrtvih, med njimi enega častnika, in 37 ranjenih, med njimi 4 častnike, Izgube na ruski strani niBO znane. Is Mukdena. Petrograd, 4. Ruska brz. agentura je poročala danes iz Mukdena: Položaj v južnih pokrajinah je nespremenjen. Uspešne akcije naših oddelkov v severovztečni Koreji vznemirjajo Japonce v veliki meri. Ruai v Koreji. Seul, 4. (Reuterjev birO.) Japonski kenzul v Gensanu je brzojavil, da je došlo dne 2. t. m. 291 Rusov v Amheng. 300 Rusov prodira baje od vztočnega obrežja v Pinjan. Seul, 4. (Reuterjev biro.) Carinski komisar v Gensanu je brzojavil: Pričakuje se v najbližjem času napad ruske vojske Delajo se priprave, da se spravijo žene in otroci v neki samostan v gorah, ki je oddaljen od Gensana 20 milj. Petrograd, 4. Iz Vladivostoka so poročali, da je uničil ruski oddelek, ki se nahaja v Koreji za hrbtom japonske armade, japonske zaloge živil in krme ter transporte. Rusi so prodrli do Gensana, do Andšu in do Pinjana. V severni Koreji je ljudstvo navdušeno za vojno proti Japonski. Od tam je odšlo mnogo Korejcev v Mandžurijo. Rusi kupujejo ladje Berolin, 4. junija. Najmočnejši nemški prevozni paznik „Roland", ki je bil zgrajen šele vlani ter vzbudil obče občudovanje, je kupil Rusija. S tem bo ruska mornarica znatno okrepljena. Japonski Šimosev smodnik. Nasproti izjavam evropskih tovarn za razstrelivo amerikanski veščaki še vedno trdijo, da je Simosev smodnik, katerega Japonci uporabljajo, močnejši ko dinamit ali strelni bombaž Pred vsem je sestavljanje razstrelnih priprav skrivnost japonske vojne uprave. Ruski car in nemiki cesar. London, 4. junija. »Standardu" se poroča iz Petrograda: KnezUrusov je odšel iz Petrograda z nekim carjevim pismom na cesarja Viljema. V tem pozivlje car nemškega cesarja, naj izpolnisvoje obljube. Port Artur. Obleganje P^rt Arturja bo vodil japonski maršal Jamagata, ki je imenovan glavnim poveljnikom japonske armade. MarSal Jamagata je eden najodličnejših državnikov moderne Japonske Jamagata baje takoj od potuje na poluotok Liaotun To imenovanje kaže, kako važnost pripisujejo Japonci za vzetju Port Arturja. Maršal Jamagata Aritomo jo bil rojen 1838 leta v Cian Ohošu, kjer je ro;en tudi za Japonsko velezaslužni marki Ito. Japonski prestolonaslednik pred Port Arturjem. „Daiy Chronicle" je prejel iz Tokia poročilo, da ko so se izkrcavati japonski častniki in vojaki na polu itoku Liaotunu, so morali prebresti morje popolnoma goli. L? japonskega prestolonaslednika so na ro kah prenesli iz ladje na kopno, Iz t ga se dd posneti, da se hočo udeleiiti obleganja Port Arturja tudi japonski prestolonaslednik. Poročilo generala Stossla o bitki pri Kinčovu. Petrograd, 4. junija. (Uradno.) Generalni poročnik G.linski jo brzojavil\oj. ministru dne 2. t m.: General S uial je sporočil dno 28 maja sledeče: Die 26. ma a zvečer sem zapovedal po hudem boju, ki jo trajal dva dni, naj zapuate čete pozicije pri Kinčovu, ker so stale nam nasproti najminje tri divizije s 120 topovi. S»reljanjo sovražnika, ziaati ono Štirih topničark in šestih torpedovk, je popolnoma uničilo naše baterije t poziciji v Kinčovu. Peti polk, ki ae je nahajal v samem Kinčovu, je hrabro vstra.al mod streljanjem Japonoev. Tudi naie baterije in topničarka „Bobr" so prizadele Japoncem velike izgube. Vse topo/e, katere niso razdejale japonske kroglje, smo raz-btrelili, oziroma poškodovali. Gotovo ne bi bilo umestno, spraviti topove z mesta med silnim bojem; to bi se bilo moralo zgoditi ie tri dni prej. Boj dno 26. maja je pričel zjutraj ob 5. uri ter trajal do 8. ure kvefier. Ob tem času sem ukazal zapustiti pozicije. Del navadnih in privršnih min nismo mogli razstreljati z ozirom na to, ker so Japonci krenili na stran in stali do pasa v vodi ter bili zavarovani po svojih ladjah. Navdušenje naših čet je veliko. Domiiljavi Japonci. Japonski list „Nipon" pravi, da trdno zaupa v bodočo delitev Rusije med velevlasti. (I) K predstoječim japonskim operacijam Berolin, 4. junija. »Lokal Anteiger« je prejel poročilo iz Tokia: Odkar je izbruh nila vojna do poslednjih dni je zapustilo Ja ponsko približno 100 000 vojakov. V Koreji in severno od reke Jalu so le tri divizije Kurokijeve in nekoliko deželne brambe. Sadaj je na potu več vojaških transportov. — Druga armada bo obstojala, ko ae spopolni, iz prve, tretje, četrte, peto in enajste divi zije ter novoosnovane brigade poljskega topništva Obče prodiranje obeh armad v no tranjo Mandžurijo bo bo vršilo po deievni dobi koccam junija. V glavnem stanu trdijo: »Prej mora pasti Port Artur!« Topovi za obleganje stoje pripravljeni v No-jiskem zalivu. — Za 20. junija se pričakuje koncentriran napad na Port Artur. Glavni štab je predlaga), naj se vzame trdnjavo z naskokom od kopne stram; mikado ni pa tega dovolil, ko so mu povedali, da bo pri tem padlo najmanie 5000 mož. Vendar za hteva mnogo višjih Častnikov, da se vzame trdnjavo z naskokom, ker bi izstradanje dolgo trajalo. Tretja armada obstoja iz mobilnih di vizij št. 9. in 10. ter dveh novoosnovanih brigad poljskega topn štva V Japonski se že prav živo občutjo nasledki vojne. Mnogo tr govin je zaprt h, tujci izostajajo in tudi ni umestno potovati po Japonski, ker zasledujejo povsod vehunstvo. Odločreat in nade se niste zmanjšali. Daljni so Japonci že popravili. Mnogo ni bil poškodovan. Rusi v Port Arturju popravljajo dalje svoje poškodovano bojne ladje. Dvomi delegacij ski obed je bil v soboto, dne 4. junija na budimpe-štanskem dvoru. Cesar se je gibal jako živahno. Obed je trajal eno uro. Po obedu se je cesar dolgo razgovarjal z delegati. I.eški delegati in italijanski delegat Bartoli so stali v ozadju in od cesarja niso bili nagovorjeni. Dr. E b e n h o c h u se je cesar zahvalil za njegov domoljubni govor — delegaciji. Med baronom Bergerjem in cesarjem se je razvil pogover o potrebi notranjega državnega miru. Cesar je dejal: „Mnogo se govori o dobri volji, da bi se le to tudi uresničilo." Dalje je govoril z baronom. Parishem, dr. T a 11 i n g e r j e m, baronom, Wasilkom Peške, Novakom in dr. Lic h tom. Ogrska delegacija. V sobotni javni seji ogrsko delegacije je bil z vsemi glasovi proti trem sprejet proračun skupnega finančnega ministra. Delegacija je nato obravnavala proračun vojnega ministrstva. Govorili sd Liszkary, Rako\sky in 0'iolizsany proti, delegat Franc Bolgar za proračun. — Delegat R»kovsky graja vojno upravo, ker ne izvrši narodnih koncesij. Tudi dvomi, da je sedanja delegacija upravičena dovoliti izdatke za prihodnjost. Ker jo driava z ostalimi državami v prijateljskem razmerju, se mu zahteva vojne uprave ne zdi dovolj upravičena. — Delegat Bolgar je mnenja, da onemu, ki je natančno zasledoval te razpravo v prejšnjih zasedanjih delegaci', mora biti znano, da je vojna uprava zahtevala za armado 40 in za mornarico 60 milijonov več, kakor je bilo pričakovati. Delegat Okolizsany izjavf, da bi ne na sprotoval rednemu proračunu vojne uprave, ko bi v armadi prišla do veljave suvereni tota Ogrske. S samo dif c plino ni mogoče doseči uspehov, to doseže armada le z narodnim navdušonjem, kar dokazuje rusko-japonska vojska. Prihodnja soja ogrske de iogacijo jo danes. Gospodarsko stanje Avstro-Ogrske. Nedavno je gospod R. Vrba v Pragi priobčil delo pod imenom: »0:sterr. Bed ;ii-gor«, v katerem opisuje sedanji gospodarski položaj v Avstro Ogrski. Iz tega dela poda-jemo sledeče podatke. L"ta 1850 so znašali državni troški Avstro-O^rske skupno le okolo 315 245 810 kron, 1.1903. so pa znašali ti stroški do 1.921,456 569 kron. V 50. let h so se torej povečali stroški za sedemkrat. Leta 1868. ie znašal državni dolg 5 353.881 198 kron, a 1. 1892. je narastel na II,939 milijonov, za kateri je treba plačati letnih obresti 500 miljonov. Tekom 42 let so sa davki na nepremičnine povečali za petkrat. Sedaj ima samo deseti del prebivalstva v Avstro- Ogrski letnega prihoda nad 1200 K. In zopet sta delegaciji te dni dovolili 400 milijonov kron za vojne potrebe! Italijanski delegati In „Piccolo". Tržaški „Piccolo" graja nastop štirih italijanskih delegatov pri glasovanju o izrednih vojaških potrebščinah, ker so se odtegnili glasovanju. Vsled razmerja, katero je sedaj med vlade in italijanskimi poslanci, bi morali italijanski delegati glasovati proti zahtevam vojne uprave in zlasti še zato, ker se je šlo pri glasovanju za nove davke. Italijanska javnost pričakuje pojasnila, zakaj so tako nastopili v delegaciji. Deželni zbori. Odlok, s katerim je sklican češki deželni zbor, je bil razglašen včeraj. Se OBtali deželni zbori bodo sklicani jeseni k daljšim zasedanjem. Včeraj je uradna »Wiener Zeitung« priobčila tudi razglas, s katerim je razpušien bukovinski deželni zbor. »Bohe-mia« piše, da bodo nemške stranke v češkem deželnem zboru takoj v prvi seji pričele z obstrukcijo. Ogrska osebna trabantna garda. Ko ogrski državni zbor odobri zvišanje civilne liate, bodo ustanovili posebno ogrsko trabantno osebno gardo, ki bode izvrševala službo pri cesarja, kadar bode na Ogrskem. Za gardnega kapitana bode imenovan baje prejšnji honvedni minister Fejervary. Garda bode štela 50 mož in 5 častnikov. Izurili jo bodo za službo na Dunaju. Demonstracije v Zagrebu. Zagreb. Ko so odpotovali člani hrvaške regnikolarne deputacije v Budimpešto je prišlo tu do manifestacij za financijelno samostojnost Hrvaške. Dr. Korber bolan. Dunaj. Potovanje ministrskega predsednika dr. pl. Kiirberja v Budimpešto je moralo včeraj izostati, ker je lahko obolel. Na povratku od Semeringa se je namreč prehladih Upa se, da pride dr. Korber že danes. Nemški narodni kolek. Nemški narodni svet je sklenil ustanoviti nemški narodni kolek po 2 in 5 vinar jev. Dohodek kolka bo namenjen narodnim zadevam. Razgovor o trgovskih pogodbah. V Barolinu je bila 3. t m. seja med avstrijskimi in nemškimi zastopniki o sklepanju trgovsko pogodbe med obema drža vama. O načinu razpravo in o vrsti posameznih postavk jo prišlo do sporazumljenja. Razprave o trgovski pogodbi med Belgijo in Nemčijo eo končane. Razprave o trgovski pogodbi med Avstro Ogrsko in Italijo se prično zopet dne 15. junija. Kakor menijo merodajni kregi, bodo pogajanja končana tekom 14 dni ; še ne rešena zadeva o uvozu vina ne bode ovirala hitrega razvoja razprave, ker stojita oba dela na stališču, južnoitalijanskim kmetovalcem dovoliti prednosti pri uvozu južnega sadja in olja, nasprotno pa tudi dovoliti, da bodo imeli izdelki avstrijske industrijo v volni in bombaževinab, pri strojih in eni dunajske industrije znatno prednosti. Če bi se vpeljal avtonomni carinski tarif, bi prišlo brez dvojbe do carinskega boja med obema državama, ki bi gotovo vplival tudi na poli-tiške odnošajo obeh držav. V italijanski zbornici jo predložil minister Tittoni zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da dokler ne bodo sklenjene trgovske pogodbe z Avstrijo in Švico, vlada trgovsko carinske zadeve vredi s kraljevimi dekreti z ozirom na določila generalnega tarifa. Banffyjeva izvolitev in njena po-litiška važnost. Kakor smo poročali, je bil Banffy v Szegedinu izvoljen s 117 glasovi večine državnim poslancem. Njegova izvolitev je velike politiške važnosti, ker bode najbrže zasnul v ogrskem državnem zboru novo stranko. Kakor sodijo poznavatelji razmer, se bode Banffvju pridružilo 6 pristašev. Svoj politiški načrt je baron Banffy razvil o priliki, ko ga je prišla prosit depatacija szege-dinskih volivcev, naj prevzame s programom od njega ustanovljene stranke mandat mesta Szegedina. Baron BanlVy je odgovoril deputaciji, da je pripravljen prevzeti poslaniški mandat, ako je mesto Szegedin pripravno za njegovo stranko. Banffy je nato razložil svoj program ter povdarjal, da je pred vsem potrebno, deželo v gospodarskem oziru osvoboditi od Avstrije. Banffv je prepričan, da je ta cilj mogoče doseči. Tudi je v narodnem interesu, da postane dežela v gospodarskem oziru samosvoja. Kajti dokler sc to ne zgedi, be Avstrija imela Ogrsko za svojo kolonijo. Mogoče se bo treba dolgo časa boriti za samostojno carinsko ozemlje. Koristi pa, ki jih bo imela dežela od samosvojega carinskega ozemlja, bodo popolnoma izplačale dolgotrajnost boja. Novi topovi za Bolgarsko. Sofija. „Mir", glasilo nar. stranke, poroča, da je ministrski svet sklenil, zahte vati od sobranja naknadni kredit v znesku 30 milijonov levov za nabavo novih topov, ki so imajo naročiti v Franciji. Odpotovanje vojnega ministra Savora in generala Bala-banou je v zvezi s tem naročilom.T Nemci v južni Afriki. V soboto sta cesar Viljem in cesarica si oglodala pri Potsdamu vojaštvo, namenjeno v juinozahodno Afriko. Po defi iranju je rekel cesar vojakom: »Predno odpotu-jete, sem vas hotel še enkrat pozdraviti. Skažite četi, iz katero sto izšli, čast, in spominjajte se, da greste na vojsko zato, da mašiujete kri svojih bratov. Ne pozabite, da bodeto imeli opraviti s hrabrim, previdnim, energičnim in z zvitim sovražnikom. Pri Okovvakuatjuri in Qutjo so bile zadnje dni male prasko s Hereri, v katerih so bili Herero uporniki prisiljeni se umakniti proti vzhodu. Ileliografiška zveza med Omaruro in Qutjo je zopet v redu. Guverner Leutwein se pripravlja napasti Ilerere pri Waterški gori in meni, da bode 9. junija že v Osisi. Večji boj bodo 12. 13. ali 14 junija. Hereri so zbirajo ob Waterški gori. Vodstvo nemške armade namerava uporne Herere obkoliti in tako zatreti upor. Combes italijanskim framasonom. Francoski ministrski predsednik Combes je velikemu mojstru italijanskega velikega orienta odposlal sledečo brzojavko: Ganjen sem po plemenitih čuvstvih, ki Bte jih izrazili napram meni v svojem, kakor tudi v imenu italijanskih prostozidarjev, kateri bo dali toliko dokazov o svoji ljubezni do svobode in tako prispevali za osvobojenje človeške osebnosti. Srečen som, da so mojo besede našle simpatičen odmov onsitran Alp v srcih Italije, ki bode v prihodnjo neoma-jeno ostala zvezana s Francijo z vezmi pravega prijateljstva. Mi zasledujemo isti ideal napredka in iuči in brez strahu gledamo v bližnjo prihodnjost, v kateri ne bodo človeška inteligenca, osvobojena vsakega hlapčevstva, imela druzega voditelja, kakor vedo in ne drugega smotra, kakor srečo narodov. — V Irazah je torej Combes enak liboralcem drugih narodof. Samo „znanosti" in »sreče narodov« so v istini dobi kaj malo v delovanju to nokrščanske družbe. Posledice angleške ekspedfeHe v Tibet. Angleška ekspedicija v Tibet bodo imela lahko posledico, o katerih ae Angležem niti sanjalo ni, ko so so napotili v Tibet. N e -mogoče ni, da so proti zemljo lačnim Angležem dvigne vse mongolsko plomo. Dopisnik „Nov. Vrem.", llozilov, ki potuje žo nad ono leto po Aziji, poroča o položaju stvari, ki bodo brez dvombe na Angleškem vzbudilo cb 5no pozornost. Med Mongolci, kateri so budhovske vere, vlada žo dolgo časa veliko razburjenje. Rud dolgo niso vedeli, kaj je povzročilo razburjenje med Mongolci, in so menili, da so Mongolci razburjeni vsled rusko japonske vojske. A po*neje so kljub molčečnosti rumenega plemena izvedeli vzrok razburjenja. Mongolski rodovi, ki so jako bojeviti in hrabri, bo razburjeni vsled poročil, katera razširjajo njihovi duhovniki, lame. Ti potujejo med mongolskimi rodovi in jih navdušujejo za boj proti Angležem. V mestu Kobdi, kjer bivam sedaj, pravi dopisnik, no govori nihče o vojski med Japonci in Ruši, marveč vso govori o vojsk', ki bode vzbruh nila med Kitajci in Angleži. Mogočna du ševna voz veže mongolsko rodove na mesto Lhaso, in mongolski rodovi so pripravljeni se odzvati klicu, ki jim veleva, braniti nj m sveti kraj. O napredovanju angleške ekspodicije v Tibetu so vsi Mongolci hitro in natančno poučeni, tako da se čudimo, kako da je to mogoče v krajih, kjer ni ne pošte, no brzo-java. Brezdvojbeno je, da bode angleška ekspedicija v Tibetu povzročila splošno vstajo Mongolcev proti Angležem. Vstaja bode do ruskih moj, a Rusiji so ni troba bati, ker Mongolci niso sovražni Rusiji. Vatikan in Portugalska. Portugalska vlada naznanja, da je pred letom portugalski kralj moral opustiti nameravan obisk pri laškem kralju, ker jc apostolska stolica zažugala pretrgati s Portugalsko diplomatiško občevanje, ako prestopi portugalski kralj palačo laškega kralja v Rimu. Prej ali slej bode pa moral portugalski kralj iz politiških vzrokov obiskati laškega kralja. Rusija in Turčija. Kakor poroča „Frankfurtcr Zeitung" iz Carigrada, bode namestnik ruskega guver- nerja na Kavkazu, poveljnik Dahkov, z dovoljenjem turške vlade popotoval v vija-letih Van in Erzerum, da se pouči o položaju. Zlasti bode popotoval po onih krajih, kjer so armenski in kurdiški uporniki. Turška vlada je naročila svojim oblastim, da ga morajo sprejeti na najuljudnejši način in mu preskrbeti na potu vse olajšave. Prejfiissovii afera zopet ua dnevnem redu. Svetnik kasacijskega sodišča Athalin je dobil nalog, o krivem pričevanju Czernus-kega vršiti poizvedbe. Ker je bil Alhalin prepričan, da bode zasledil sledove podkup-ljenja v vojnem ministrstvu, obiskal jo dotični oddelek v ministrstvu kjer je našel vojaškega uradnika d' Autricha ravno pri popravljanju in radiranju knjig. Ko ga je Athalin vprašal, kaj da dela, mu jed'Autri che v zadregi odgovoril, da bode pred kasa cijskim sodiščem v Dreyfussovi zadevi zaslišan in da hoče spraviti v soglasje svoje knjige s svojimi izpovedbami. Na mestu, kjer je d' Autriche pričel radirati, je bilo zapisano: Za potne stroške G25 Irankov oddal 5000 Irankov, Austerlitzu 25.000 frankov. Dnevi soglašajo z onimi, ko je bila preiskava o Dreyfussovi aferi 1. 1898 v Rennesu. Na Athalinovo vprašanje, ali je bilo teh 25.000 Irankov porabljenih za krivo pričanje Ozer nuskega v Rennesu, je odgovoril d' Autriche, da ne more dati odgovora. Pri preiskavi so našli pismo stotnika Franc oisa, v katerem je odgovoril na d' Autrichov opomin, da naj bode pri zaslišanju kasacijskega sodišča v zadevi Czernuskega jako previden, ker bode kasaoijsko sodišče i so stvar natančno preiskovalo tako, da ne bode izpovedal ni česar. D' Aulricha so nato zaprli. Na cionalno časopisje zagovarja z v-to odločnostjo d' Autricha in trdi, da je d' Autriche žrtev spletke. Sprememb v registru d' Au tiiche ni storil z namenom goljufije. O porabi tajnih sredstev vojnega ministrstva je le predsednik francoske ljud vlade opravičen zahtevati pojasnila in nihče drugi. Preiskava kasacijska sodišča irru lahko zelo nevarne posledice, ker je pod imenom »Aust;rl.tz« skrit neki A strijeo, kateri je podal francoskemu ministrstvu zelo važno poročilo o vojaških zadevah. Z'.govornik d' Autrichov je izjavil, da je poročilo lista »Ilumanite« o tej zadevi izmišljeno. Vaa zadeva bede v najkrajšem čaau rešena. U brzojavk. Berolin. Angleški kralj in nemški cos&r bodeta v dneh 23 do 29 t. m. bivala tu. Temu sestanku pripisujejo veliko politično važnost. Kutnagora. Dr. Pacak javlja, da je ustanovitev cenenega mladočeškega dnevnika sklenjena Btvar. Brno. Moravski deželni zbor se snide v drugi polovici meseca septembra. Z a d e r. Urednik dr. T r e s i č • P a v i č i č kandidira pri današnji dopolnilni volitvi za dalmatinski deželni zbor v okraju Mari grad. AnrOiliio gospodarstvo. Ječmena so n a ž e 1 i lansko leto na celem svetu 264,900.000 stotov. (Leta 1902. 272,100.000 stotov.) Od te množine odpado na E.ropo 206,170.000 stotov, na druge dele sveta pa 58,120 000 stotov. Na Rusiio odpade 70 mi lijonov, na Nemčijo 30 miliionov, na Z3di-njeno države v Ameriki 30 do 31 milijonov, na Angleško 16,050.000, na A v str o -O gr s k o 2 8,6 1 0.0 0 0 , na Špansko 13 500.000, na Francosko 11 milijonov in na Turčijo 10 milijonov stotov. Štajerske novice. š Nesreča. Nedeljo teden jo vihrala čez Št. Lenart huda nevihta z gosto točo, ki pa ni napravila nobene škode. 01 vseh strani so drli hudourniki v Mišji dol, ki je bil podoben jezeru. Tedaj pa gre pridna in vzgledna Ilrastnikova deklica od sv. Trojice čez brv. V glavi se ji zaviti, pade v vodo in valovi jo zakrijejo. Mrtvo truplo je voda zanesla na suho. Mati se jo žalosti zgrudila, ko je zvedela grozno nesrečo. š Porotne obravnave v Mariboru bo se danes začele. Na obtožni klopi sedi Antonija V i d o v i c , ebtožena detomora. š Strela ubila je na dvorišču kemične tovarne v Hrastniku, dela\ca Filipiča. š Ljutomer. Z« župana v Ljutemeru jo zopet izvoljen notar T h u r n. Dnevne novice. V Ljubljani, 6 junija Liberalci naskakujejo „Slovensko Matico"- V Bredo, 8. junija,' je ob šestih popoldne občni zbor .Slov. Matice«. Pri tem občnem zboru hočo liberalna stranka uvesti politiko Tavčar - SohwegeI ■ Hjinovo tudi v „Slov. Matico«. Liberalni mogočnež je v soboto na smrt obsodil sledeče odbornike »Slovenske Matice": Dr. Lena Janežiča, dr. Jo- žefa Lesarja, dr. Ant. Gregorčiča, dr. Aleša Ušeničnika in dr. Mihaela Opeko. Same akademično izobražene, veljavne može heče torej izbacniti Sahvveglov oproda. A ker letos izstopita od teh samo d r. I. J a n e ž i č in d r. M. O p o k a , je mogoče samo ta dva odpraviti, in sicer priporoča glasilo sloven sko nemške zveze, da se naj volita dr. Gre gorij Krek in Anton Aškerc. Dr. Janežiču očita »Slov. Narod«, da »ni še ničečar spisal in o gospodarstvu ničesar ne razume.« Dr. Tavčar menda nič drugega ne bere več, kakor le svoj neumni .Narod", drugače bi nam moral priznati, da je dr. Janežiča igo-dovinska povest »Gospa s pristave« več vredna, kakor vse čenčarije, kar jih je napisal Emil Leon, in o gospodarstvu ima dr. Janežič veliko bolj pametne pojme, kakor pa marsikateri Tavčarjev varovanec v odboru »Slov. Matice". O dr. Gfegoriju Kreku vemo sicer, da je pred mnogo, mnogo leti izdal uvod v slovstveno zgodovino slovansko, a ravno tako je znano, da dr. Gregorij Krek ni napredoval, ampak je zaostal za razvojem slavistike in je že dolgo časa popolnoma neploden. — O Antonu Aškercu je izrekel dr. Tavčar sam hudo sodbo, ko ga je odstavil od uredništva „Ljubljanskega Zvona", češ, da ni sposoben za to. Zakaj ga zdaj silijo v »Maticc« ? Najbolj boie liberalce dr. Opeka t oči. A če pomislimo, da dr. Opeka kot urednik takega lista, kakršen je »Dom in Svet«, stoji v prvi vrsti naših najboljših li-teratov, in pozna tehnično stran književnosti kakor malokdo drugi, se moramo čuditi le predrznosti, s katero izkušajo liberalci »Slo vensko Matico* potegniti v svoje naročje. Mi ne bi imeli nič proti temu, ako bi liberalci namestu kakega drugega svojega izvolili Aškerca in dr. Kreka v odbor „S.ov. Matice«, a da bi se to zgodilo na ta način, da se n^ši somišljeniki izpodrivajo, tega ne moremo trpeti. Upamo, da bedo oni člani »Slovensko Matice", katerim je društveni prospeh pri srcu, to upi šte vali. Ako ne, pade »Slovenska Matica" na stališče s t r a n k a r skega liberalnega društva — in to bi pomenilo za njo najhujši udarec. — Liberalci 3gitirajo zdaj za svojo listo. Mi nismo razvili nobone agitacije. Svoje somišljenike pa pozivljemo, da pošljejo nemudoma na cdbor „S!ov. Matica« glasovnice, na ka terih naj volijo sedaj izstopivše člane, in sicer gg.: Bartel Anton, dr. Glaaer Karol, dr Janežič Ivan, Majcigerlvan, dr. Opeka Mihael, Pleteršnik Maks, dr. Sket Jakob in Zupančič Vili-b a 1 d. V interesu „SloveDs'£e Matice« nujno svetujemo, da vsi to store, in s csr naj odpošljejo glasovnice takoj, čo Ie mogoče, že v torek dopoldne. K bohinjski slavnosti. O tem smo še dobili naslednje poročilo: B r e z t a k t ■ nost. Slavnost je pri kraju, torej nič ne pokvarimo, če sedaj »post festum" zapi šemo resno besedo. Treba je z a b o -d o č e z a p r e 5 i t i b r e z t a k t n o s t, kakoršna se je žalibrg prigodila to pot. K slavnosti se namreč ni vabil n i j e d e n slovenski državni poslanec Kranjske. Šopiril se je tam edini S c h w e g e 1 kot reprezentant kranjske de želo v državnem zboru. Poleg njega je bil še vabljen nemške nacionalni poslanec Solnograške, dr. S y 1 -v e s t e r. Tak affront zoper naše slovenske poslance je kratkomalo nedopusten. Kranjska je, hvala Bogu, slovenska zemlja, in prispodobi se, da pri taki slavnosti prisoutrnjejo slo venski poslanci. Ali so bili menda samo za to dobri, da so v državnem zboru glasovali za stroške ta železnice ? Vii slovenski po alanci brez izjeme so z vso odločnostjo podpirali detično predlogo. Libko se še celo reče, da bi bs železnica nikd r ne bila zidala, če se ne bi bili baš slovenski poslanci zanjo vnemali, kajti ravno ozir na želje slovenskih poslancev je bil merodejen, da so Mladočehi detično predlogo izločili iz obstrukcije. In sedaj to brez taktno obnašanje njim nasproti! Ugovarjalo sa bodr, da sta bila Schvvegei in Syl v o s t e r vabljena, prvi kot načelnik želez niškega odseka, a drugi kct referent za bohinjsko želoznico. Nimamo nič proti temu, da sta so ta dva gospoda vabila, — trdimo celo, da bi ne bilo taktno, če bi se bila izključila. A to nikakor ne odpravi b r e z -t.a k t n o a t i, da st zastopniki ljudstva naše dežele n i b o vabili. To breztaktnoBt si bodemo d o • bro zapomnili. Če se ponovi, bodemo pa vse drugače udarili vmes! Buddhisti pri »Gorenjcu" pihajo o „l'irovških verigah, sleparijah in goljufijah", češ, da naša duhovščina vabi ljudi k romanju k .sveti krvi" na Laškem. No, mi smo že večkrat ljudi svarili in smo že ožigosali tamošnje početje, s katerim nima cerkvena oblast nič opraviti. Liberalna nesramnost. Ker goriški „Solski dom" ni na razpolago liberalcem za njihove umazane namene, je liber. stranka napovedala boj temu velevažnemu šolskemu narodnemu društvu in proglasila, da noben liberalec ne sme dajati nič zanj. To je uprav nesramno, ako isti liberalci, ki imajo vedno na jeziku svojo ljubezen do šolstva, izkušajo ubiti društvo, katero je neobhodno potrebno za narodno šolstvo na Goriškem. Se več: Nekaj vnetih mladih narodnjakov je vpeljalo takozvani „Narodni kolek", ki bi do-našal »Soltkemu domu" precej dohodka. Kdo je tisti, ki z loparjem p«bija to lepo misel? Liberalec A. G*bršček v svoji »Soči" pljuje ogenj in žveplo na narodni kolek! Take ljudi proč iz javnesti! Razpisana je z okrožnico kn. šk. or dioariata z dne 28. maja t. 1. župnija Brezovica v ljubljanski dekaniji. Prcsivci naj naslone svoje prošnje na kn. šk. ordinariat v L ubljani. Zadnji rok za vlaganje prišonj ;e 25. junij. — Umeten mlin S S u h o r a pri Metliki se nam poroča: Dne 15. maja po poldne 83 je na Luži vršila redka sloves nost D.mači župnik g. Jak. Pavlovi« je namreč slovesno blagoslovil novi mlin, 1 i ga goni motor na bencin. ;Mlin je bil isti da a z m ji, venci in zastavami lepo okrasen. Po bleg siovu je g. župnik zbranemu ob činshu, med kojim je bilo tudi več u n i -a t o v iz župnije Draga, v jedrnatih besedah pojasnil pomen blagoslova ter toplo zahvalil posestnika Nikota Popoviča in Jožefa Klemenčiča za novo podjetje, ki j a velika dobrota za celo žup nijo. Slovesnost se je končala z lepim, ubra nim petjem pod vodstvom vrlega g. nadučitelja F r. K e n d e. Mlin ali malenca, k*ker pravijo B.lokranjci, b tremi kamni je kupljen ra Dunaju od tirdke Alojzija Jan Ilolzschuhia 16 000 K. Svota ta ni prevelika, če se pomisli, kako lepa je vsa Bt>v!-a in kako urno in litro kamni mel.eji ; dva zmeljeta v 12 urah 100 mer nikov žita. Ljudje so tega jako veseli, ker jim je s to malecco močno ustreženo. Poprej so morali svoja žita nositi v mline, ki so oddaljeni po eno in dve uri ter so morali dolgo čakati ra moko. — S Suhora se nam piše: Na praznik presv. Trojice je preč. g. kanonik T. K a j d i ž v spremstvu preč. g. p r o š t a F r. D o v g a n a iz Metlike, veleč, gospoda župnika M. Novaka iz Radovice in domačega g. župnika slovesno blagoslovil novo zastavo dekliške Marijine družbe. Zistava je višnjeve barve s slovensko trobojnico iz svile in noii podobi brezmadežnega spo čet,a Device Marije in sv. Alojzija. Okrog podob so z zktom vezani okraski. Vse del J tudi nap;s nad podobama, je ročno in res umetniško izvršeno. Dekleta so lahko ponosna na to zaBtivc, ki je obenem tudi kras naše žu{.na cerkve. Vse delo so izdelale č č šolske sestre v&mi h e 1 u pri Rudolfovem, katerim izrekamo srčno hvalo. — Umrl je pred kratkim ▼ Selih št. 1 Marko Stariha, star 59 let. Bil jo miren in blag mež; pred 3. leti se je udeležil skupnega romanja v Rim in lansko leto tudi romanja v 0,renj-skem. Rev. Zalokar biva v Zedinjenih dr žavah že 17 let, a ni še prekoračil njenih mej. — Iz Jolieta, III, se poroča, da je tamkaj umrla rojakinja E izabeta Grčarjeva v starosti 37 let. D. ma je iz Rečice na Gorenjskem. Ostavlja soprogo in dve hčerki. — V Kenoshi, Wia, je umrla Mar. Turkova, soproga Joaipa Turka. Pokojnica je tako nesrečno padla po stopnjicah, da je nekaj času bolehala in potem umrla. — Nesreča pri streljanju proti toči V Lndaru pri Paiinu sta hotela streljati proti toči 38 etni Avgust Baka in 33 letni Anton Jedrejčič. Strela je udarila v top in raznesla njega vsebino. Oba sta nevarno ranjena. — Pri razBtreljevanju ponesrečil je pri zgradbi nekega vodnjaka 17letni posestnikov sin Jakob Sepec iz Dane, okraj Lož. M na se je predčasno vžgala in Sepec je dobil take poškodbe, da je bil takoj mrtev. — Strela in ogenj. Iz Stare Oselice se nam poroča: Dne 1. t. m. je strela proti večeru udarila v hlev posestnika Blaža Debelaka, domače Jezerška. V trenotku je bilo vse v ognju. Kljub najgostejšemu dimu, ki se je valil po hlevu, je gospodar brez znatne poškodbe izgnal vso živino na prosto. Zgoreli sta le dve teleti, en prašič se je precej opekel. Velik plamen je naznanjal grozno nesreče po širni okolici. Sosedje so prihiteli na pomoč, da se ogenj ni prijel hiše, ki je komaj šest metrov oddaljena od hleva. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje, nad 300 stotov sena, mnogo slame in stelje, pet vozov, mlatilnina, slamoreznica in drugo orodje. Nesrečni gospodar je jako blaga duša; pomagal je rad vsakemu, ako je imel bolno živino itd. Zato upamo, da ga bodo hvaležna in dobra srca v nesreči gmetno podpirala. —- Binkoštni ponedeljek dopoludne pa je v Leskovici treščilo v drevo poleg hiše, kjer je mnogo suhih butaric. Velika sreča, da se ni unelo. — Pogreb g. Jakoba Pokorna, duh. pomočnika v Horjulu, se je vršil 31. maja prav slovesno; pogreba se je udeležila devet duhovnikov in mnogo ljudstva, šolska mladina, ki je svojemu katehetu podarila lep venec v znak hvaležnosti, dekliška in mla-deniška Marijina družba. Obč. zastop se je udeležil pogreba z gorečimi svečami. Pevci so zapeli pred župniščem in na pokopališču pod vodstvom g. organista Zdešarja. Prijatelji pokojnikovi so darovali več vencev. — Cesta od Jugorja do Hrasta. Dne 16., 17., in 18. maja se je vršil na licu mesta komisijski ogled zaradi razlastitve zemljišč, kjer se bode gradila cesta od Jugorja do Hrasta. Novo cesto bodo začeli, kakor se čuje, delati vže letos. Prav, saj nam je nujno potrebna radi mnogih in velikih klancev. — — Podtajnikom goriike trgovske zbornice je bil imenovan v zadnji seji Alojzij B o s c h i n, ki je bil dosedaj pod-tajnik trgovske zbornice v Roveredu. Slovenskega jezika ta človek najbrže nič ne pozna, kar je pri sedanji večini trgovske zbornice goriške, ki ima dolžnost zastopati tudi koristi slovenskega prebivalstva goriške dežele, in ki je po veliki večini slovenska, največje priporočilo pri oddajanju služb. — Legar v Kranju je popolnoma ponehal. — Osebne vesti. Pclkovn k Jožef Paur je od 42. pešpolka premeščen k pešpolku št. 27. — G Lovro Kavčič, vpoko-jeni c. kr. poštar v Medvodah, je dobil kolajno za 401etno s'užbovanje. — V pokoj je stopi major Frane P u š n i k. — Železniški čuvaji pri železniškem ministru. D ie 4 junija so izročili odposlanci že'einiških čuvajev državnih že leznic železniškemu ministru W i 11 e k u prošnjo za zboljšanje plač. M.niiter je prošnjo prijazno vsprejel, obljubil, da bo celo Btvar preiBkal ter pripomnil, da se železniška uprava trudi, zboljšati kolikor mogoče svojim uslužbencem materijelno stališče. — Tihotapstvo na vojni ladji. Na vojni ledji »Arpad«, ki se je vrnila s potovanja po Sredozemskem morju, je fiaar.čna straža zf plenila tobaka za 3500 kron. — Nezgoda pri prooesiji. Pri procesiji sv. 11 šajega Telesa v Gorici je prišel kcvim sti drog nekega bandera v dotiko z električnimi žicami. Nosilec bandera je dobil znaten udireo. — Premeščen je okraj r i komisar v Krškem, gosp. Franc Lazzarini, v Kamnik. — Poročil se je v Kamniku gospod Franc R e g a 11 y, sodni pristav istotam, z gdč. Minko K o n d a. — Samomor ali nesreča ? Predvče rajšnjim opoldne bi našli v vodnjaku na zemljišču gospod* Farluge pri Sv. Mar. M. spodnji utopljenega 62 letnega I M Majerja. Pokojnik |e zipustil štiri hčere in enega sina, katurih najmlajšemu je 16, najst.rej-še mu pa 25 let. Stanoval je pa ž n|imi na št. 80 pri S/. M. M. spodnji. Ni znanr, ali je starec padal v vodnjak po neareč', ali je s samomorilnim namenom sam skočil vanj. — Nesreče. Anton Rua iz Praproč, ob čina Polhov Gradec, je v soboto vozil voz detelje. Padel je tako nesrečno pod voz, da si je roko zdrobil. — I»an Franko iz Stare Loke je nadel s črešnje in si zlomil nogo. — Draginja mesa Tržaški magistrat bo vprašal veoje občine, ali bi ne bilo umestno storiti pri ministrstvu korake, da se dovoli uvoz prekomorskega mesa in da se odpravi zaprtje moje, oziroma, da se prepove izvoz živine. — Nova pristaniična dela. „Piccoloa je prejel po telefonu z Dunaja vest, da je druga skupina tržaških pristaniščnih del poverjena v izvršenje konsorciju tvrdek Go-rup, Antonelli in Dreossi, Gairinger in Ko-chel. Ta dela predstavljajo vrednost 25 milijonov. — Vegov spomenik V sredo smo objavili poročilo, da se nekateri vojaški krogi premalo zanimajo za Vegov spomenik. Dobili pa smo pojasnilo, da dotično poročilo ni bilo povsem istinito. Za Vegov spomenik so namreč poslali izdatne doneske častniški zbori tržaškega pehotnega polka št. 97 in dragonskega polka št. 5; tudi sta poslala svoje doneske mariborski domobranski polk št. 26 in ljubljanski št. 27. Konstatujemo, da je bilo v našem poročilu le slučajna pomota. Sicer pa tudi nihče ni primoran, ker doneski so prostovoljni. Pač pa izražamo željo, naj bi se čimpreje nabrala potrebna svota. Ljubljanske novice. V Lurd sta včeraj odpotovala g g. župnik K a r 1 i n iz Smlednika in mestni župnik Šinkovec iz Škofje Loke. V Inomostu se pridružita dunajskemu romarskemu vlaku. Na oklicih 80: Urban Rink, hlapec, in Marija P r a š n i k Karol H a j e k , bančni sluga, in Marija H o r-mich. Alojzij Dežman, slaščičar, in Marija Reš. Aleksander Joo in Marija M i g 1 a u t s c h. Jožef Hribar, čevljarski mojster, in Marija B i z i a k. Poročil se je danes dopoldne v stolnici g. Alojzij Godec, trgovec in gostilničar v Iški vasi z gdč. Fani T e 1 b a n. 20letnica pevskega društva »Slavec" je zbrala vCerai n« Kozlerjevem vrtu okolu 2000 ljudij. Slavnost se je vršila ob najlepšem vremenu po določenem vsporedu in s sodelovanjem pevskega društva „L;ubljane", Zrovnikosega zbora iz St. Vida in zbora Šišenske čitalnice. Imenom MGlaabene !Ma tiče" je .Slavcu" deputacija „M,ti3arjev' izročila čestitke. Nastope pevskih društev je otvoril „cilavec" c efektnim zborom „Naša zas.ava", nakar je sledil zbor pevskega društva „L ubijane" „Slava Prešernu". „L>ub Ijana je moral« pridodati ša mogočen zbor „Ob 401etniee Kola", ki je zopet pokazal izboren pevski materija! in je torej zbor prišel do polne veljave. — Nadaljnji vspored se je razvijal, kakor smo ga naznanili, zboru »Svoji k svojim pa ao združeni zbori morali pridodati še »Morje adrijansko«. Društvena godba je izborno svirala. Godba na preduje z vsakim dnero. Tekom veselice je prišlo do malega konil kta, ker so med raznimi malimi zastavicami bilo razobešene tudi madjarske zastavice. Obžalovati je, da se pravočasno ne pogleda, kaj se v taki priliki razobesi. Navzoči Hrvatje so burno zahtevali, naj so madj»rake zastavico odstra-nij o, občinstvo pa potegnilo ž njimi in a k o r o je bilo parmadjarskih zastavic na tleh. Končno je pa še tudi ostale madiarske zastave nekdo potegnil raz drevesa. Neki odbornik je pri tem prav neumestno pričel zagovarjati* madjarske zastave s stališča .mednarodnosti', kar je vzbudilo le ogorčenje. Pravilno bi bilo, da bi odbor takoj, ko je videl nejevoljo sam odstranil madjarske zastave, ne pa čakal, da jih od-stranjajo drugi. Sicer pa je bilo občinstvo jako zadovoljno. Končno izražamo še željo, da bi ob vsaki slovenski slavnosti se poleg slovenskih zastav vile tudi hrvaške troboj-nice v znak naše skupnosti. V Ljubljanici utonil jo včeraj popoludne nasproti vo|aško pUvalnice sedemletni učenec E m a n u e 1 B a r a n , sin c. kr. uči tolja na obrtni Soli, p. Jožefa Barana. De3ek je po procesiji prišel domov, vzel košček kruha in dejal, da gre metat kruh ribam. Truplo ponesrečenega dečka so dobili šele včerai zvečer. Poizkusena tatvina. Neka brezposelna dekla jo prišla včeraj v neko spocerijsko trgovino ter je hotela, naj se ji da 12 kron posojila na ime njenega gospodarja. Ko jo trgovec rekel, da bo poprašal, je dekla pobegnila. Pogumna deklica. V soboto zvečer je padel neki dveletni otrok, ki se je ob bregu Gradaščice igral brez nadzorstva, v vodo. Desetletna hči odvetniškega uradnika gosp. V e r č i č a Marija je skočila za otrokom v vodo ter otroka toliko časa držala na rokah, da je prišla pomoč. Vabilo k shodu ljubljanskega krščanskega ženstva, ki bodb v sredo, dne 8. j u n i j a i b 6. uri zvečer v prostorih slovenske krščansko socialne zveze, Salen-burgave ulice št 6, II. nadstropje. Spored : Draginja v Ljubljani, poroča g. dr. E v g o n L a m p e. Politifike pravice indolžnosti krščanskega ženstva, poroča g. d r. Jan. Ev. Krek. — Z ozirom na važnost shoda prosimo za obilno vdeložbo. Sklicatelji. Včerajšnji procesiji pri frančiškanih in fri sv. Jakobu je spremljala ogromna mno-ica občinstva. Posebno slovesni so bili pri frančiškanski procesiji blagoslovi, katere so poveličevali zbori s spremljevanjem orkestra. Pri sv. Jikobu je vzbujala posebno pozornost dolga vrsta brhkih Slovenk v pečah. Iz trgovskih krogov nam pišejo: Družabnik tvrdke Miklauc, gospod Drofenik, sili vsako nedeljo svoje nastavljence v trgovino in se ne pokorava določb', ki veleva popolni nedeljski počitek. Tudi opoldanskega odmora ne dovoli ta tvrdka svojim uslužbencem. Kakor smo se prepričali imajo vse ljubljanske tvrdke opoldne zaprte trgovino od 12. do '/,2. ure, le tvrdka Miklauc dela izjemo, ki niti trgovine opoldne ne zapre ter poleg tega, da jemlje svojim uslužbencem opoldanski odmor, dela umazano konkurenco. Za sedaj naj to zadošča. Ako ne bo pravična proti trgovskim nastavljencem, nastopimo drugače. — O tej priliki moramo še omeniti, da je o Binkoštih tudi tvrdka I, C. Holzer imela v nedeljo odprto. Taka stara tvrdka se takega dejanja lahko sramuje. Veselica veterancev v Klečah pri Jakobu Anžiču, po domače pn Francetu, se je vče raj izborno izvršila. Udeležba ie bila velika. Iz Ljubljane je prišlo nad 80 veterancev, katerim je prišla godba do Urbančka nasproti. Bilo je mnogo navdušenih govorov. Umrli so v Ljubljani: Gospa Apolonija G n j e z d a , m&ti čast. gosp. prof. Janeza G n j e z d a , stara 87 let. — Marija Vizjak, lončarjeva vdova, 69 let, Radeckega cesta, St. 11. — Margareta bomnitz, urarjeva hči, stara 5 mes., av. Petra cesta, št 16. — Emilija Som, hSerka pr fesorjeva, stara 7 in pol leta. — Amalija Habič, postreščekova hči, stara 3 leta, Florjanske ulice, t. 16. — Rudolf Eggenberger, zasebnik, star 42 let. — Jakob Zaleznik, železniški uslužbenec, stir 47 let, Holzapfbve ulice, št. 5. — V bolnici: Ana Zupan, dekla, stara 20 let; Marjeta Vodnik, mestna uboga, stara 66 let. roči brez dovoljenja njene matere in strica. Preteklo leto se je 321etna Julija res poročila z generalom Sir Alfredom Turner, dasiravno se je njen stric zoperstavljal tej poroki. General Turner je sicer uložil pritožbo proti temu razlogu, toda izgubil tožbo v vseh instancah. Za gospo Julijo je to zelo neprijetno, ker je obče znano, da jo je general le zato poročil, ker je mislil, da dobi ž njo tako velikansko doto. Kazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Velika povodenj v A m e r i - k i. Iz Kansas Cityia poročajo : Velika povodenj je v državi Kansas, posebno v južnih pokrajinah, kjer že reke 20 let niso stale tako visoko. Voda ie odnesla mnogo moBtov ter uničila set/e. Nekoliko oseb je utonilo, mnogo se jih je pa rešilo ie z največjim tru dom. V jnžnozahodnih pokrajinah je želez niški promet aaprt. Tudi mnogo naselbin je pokvar)enih. V južnozahodoem delu Misao-urskega ozemlja je železnica pokvarjena. — 3200 glav živine zgorelo. Iz Peona (Illinois) poročajo: V tukajšnji kuhal-nici žganja se je 4. t. m. zgodila eksplozi|a, vsled katere se je ponesrečilo 10 oseb. Nato jo nastal požar, ki je uničil tovarno in štiri druga poslopja Vnel sa je tudi neki velikanski hlev ter je zgorelo 3 200 glav razne živine. — Stavka pekovskih p o m o č n i -kovvLincuja končana, ker so mojstri nekaterim zahtevam stavkujočih delavcev ugodili. — Borbe zbiki bodo v B u -d i m p e š t i. Borilci pridejo s Španskega. — Brata iz usmiljenja ustrelil. V Veliki Kaniži je iz usmiljenja ustrelil Maks Deutsch svojega bolnega brata ter jo potem poizkušal ustreliti tudi samega sebe. Porotniki so ga oprostili. — Krvoločna d o k 1 a. V Krakovem ie 191etna dekla Bslko napadla s kuhinjskim nožem svojo gospodinjo Ano B gneku, soprogo gimnazijskega profesorja, k«r ji gospodinja ni pu stila, da takoj izstopi jz službo. Gospodinja ie v par urah vsled dobljenih ran umrla. Dekla jo pobegnila. Stavka stradajočih. „Naprzodu" se poroča iz Kališa: V Sodski jetnišnici je zaprtih 127 političnih jetnikov. Da se zavarujejo pred brutalnim ravnanjem, niso hoteli zavžiti nobene hrane. Stavka je trajala štiri dni tor so konča-a s popolno zmago jetnikov. Dovolilo se jim jo vporabljati luč, kupiti si tobaka ter se oskrbovati na svoje stroške. Kljub temu razpori s pazniki šo niso ponehali. Nepričakovana dedščina. Pomožni zaklad londonske policije je pred kratkim nepričakovano podedoval 650.000 mark. Leta 1894 je umrl v Londonu Whiting ter zapustil svoji hčeri Juliji 650.000 mark z določbo, da vsa svota pripade pomožnemu zakladu londonske policije, ako se hči po- Društva. (Odbor druStva slovenskih dijakov upodob. umetnosti •Vesne« na Dunaju, opozarja vse one dijake srednješolce, ki želijo v letu 1904-5 vstopiti v katerosibodi umetniško Solo ali visoko šolo, da daje v tem obziru po § 2. dru štvenih pravil brezplačno vsakovrstne infor macije. Kdor želi tedaj bodisi glede časa ali pogojev vstopa it 1. kakoršnegasibodi pojasnila, naj se obrne pismenim potom na odbor »Vesne«. Društveni naslov so glasi: Dunaj, III/l, Thongasse 10 Telefonska In brso)avn« poročila. Japonsko-ruska vojska. London, 6 junija. V Parizu so razšir jene vesti, da so Rusi vjeli generala K u r o k i j a. V koliko so resnične te vest1, še ni bilo mogoče kontrolirati. London, 6. junija. Pri Liaotešanu grome topovi. Skoro gotovo Japonci bombardirajo Port Artur. London, 6 junija. Iz Tokia poroča Reuterjev urad z dne 6. t. m. Ruska topničarica po obliki »Gi-ljaka« je bila pri Port Arturju zadeta od torpede in uničena. (Topničark, ki imajo to obliko, je pat. Dolge so 57 do 64 m. in 11 m. Si roke, gazijo v vodo 2 6—3 4 m , držijo 1134 do 1437 ton in imaio 1280 do 1724 konjskih sil. Oborožene so s 14 do 15 topo\i razne vrste in teže, preplovejo 16—18 milj. Imajo do 240 ton zaloge premoga ter posadke 170 do 179 mož, zgrajene so vse iz jekla od 1884. do 1896. leta. »Korejca«, ki je spadal tudi v to vrsto, so Rusi sami raz strelili.) London 6 junija. Listi pravijo, da jo res, da ima general Stčhsel navodilo, da pod gotovimi pogoji ▼ Port Arturju lahko kapitulira. (Naš dunajski poročevalec pravi, da duna.ski listi izražajo dvom, da bi bila ta vest resnična.) Niučvan. 6. junija. Včeraj sta priletela sem iz Port Arturja dva goloba-listonoša s poročili generala Stossla. Rusi pravijo, da so dobili dobre vesti. London, 6. junija. Namen prodiranju ruskih čet iz severa proti jugu je, zadržati prodiranje generala Oka. Stakelberg to vstrajno nadaljuje. Berolin 6 junija. Iz Tokia poročajo, da imajo Japonci zasedeno vso črto od Fenvančena do Kaipina in da imajo vse važne strategične todke v rokah. Japonci pravijo, da bo Kuropatkinu nemogoče prodreti skozi njihove vrste. Oku prodira od Daljnega na prej. Tretja japonska armada stoji koncentrirana v Pulantienu in Pičevu. Višji japonski poveljnik Jamagata je na poti na bojišče. Berolin, 6. junija. Vesti iz Čifu zatrjujejo, da Rusi prodirajo proti jugu. 15.000 mož je šlo skozi Niučvan proti Kaičovu. En polk infanterije in en polk kozakov sta došla v Kaičov. Miščenko prodira s 4000 možmi, da v Pičevo nahajajoče se čete loči od glavne armade. Petrograd, 6. junija. Iz Liaojana poročajo, da so Japonci v bitki pri Vasankovu imeli znatne izgube. Uničeni švadron japonskega 13. polka je štel 160 mož, švadron 14. polka je 8 ruskih salv skoro popolnoma uničilo. Ta švadron je štel 70 mož. Med tretjim japonskim švadronom je bilo vsled ruskega ognja mnogo mrtvih. Posebno kozaške sulice, katerih Japonci ne poznajo, so naredile med Japonci mnogo zmešnjave in škode. Posebno sibirski kozaki so izborno delovali s sulicami. Zmage koroških Slovenoev. Celovec, 6. maja. Pri občinskih volitvah v Galiciji na celi črti zopet Slovenci sijajno zmagali. V L i h u č a h izvoljen slovenski župan. Podravlje, 6. junija. Dane* so Slo venci po hudi borbi zmagali v drugem raz- redu v občini Varnberg Vsled nasprejetega slovenskega protesta v tretjem razredu so Slovenci zapustili volilni prostor ter se pri-ožili. Slovenec gre na dan ! -V- Zagreb, 6 junija. Oboleli nad-por< čnik IvanRamer je skotil v vro-č ci skozi okno in se težko poškodoval. —V— Zagreb, 6 junija. Oprzici|rn*Ini listi javljajo da |e bila včerajšnia seja re-gnikolarno deputacije brezvspešna. Skoro gotovo bodo pogajanja prt kinjena. Solun 6. junija. Ko je sinoči vlak pri-šel v S )luri, se ie dogodila v vozu tretjega r* zre da strašna eksplozija, ki je vse uničila. Ob t»j priliki je bil en železniški uslužbe- o nec usmrčen, a dve osebi sta bili rameni. Sknro gotovo je bil to stentat. ftleteoroiogldno poročilo. 'iSlo» oad morjem 3(162 m, »rednji iračni tlak 736-0 m a CM opaši »TMjl b.ro- n.trft. * *u 1 1 1 Tom^. ! Si H 1 „ f S c „„ VetroTl Nebo J 8 0oW|. 4 9 zveč. | 737-3 | 16-3 | sl. szah. del. jasnol sl 7' zjutr. 2. ooool. 740-1 739 3 14-2 1 sl.jjvzh. | jasno I 2 8 26 0 1 gl. jzah. 1 del. obl. ! 5|a. zveč. | 7402 19-iJ | "brezvetr. j jasno Ia. popol.| 737-9 | 2011 sr. jug' |del. jasnol Srednja temperatura srede 17 2°, norm. 164°. Srednja temperatura četrtka 19'5°, norm. I6f>°. 00 Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob boiezni in smrti naše nepozabne in nenadomestljive soproge, oziroma ma tere, svakinje, gospe Ivane podboj izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečistiti duhovščini kakor tudi slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu za častno spremstvo na zadnjem potu drage nam pokojnice. Žužemberk, 6. rožnika 1904. Žalujoči ostali. Bogu Vsegamogočnemu je dopadlo odpoklicati v Doljše življenje našo iskreno ljubljeno, pobožno hčerko Emilijo ki sc jc danes v nežni dobi 7'/a leta po 3','a letni mučni bolezni preselila iz doline solz v boljše življenje. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v torek, dne 7. junija, ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti, Blciwcisova cesta 1 a, na pokopališče k svetemu Krištofu. Sv. zadušna maša se bo brala v župni cerkvi čč. oo. frančiškanov. Ljubljana, 5. junija 1904. Dr. Josip Šom, c. kr. prof., Klara Som, stariši. Franc in Josip Sorn, brata. Sokolsko obleko je neki postrešček preti par meseci pomotoma oddal na napačni naslov. Kdor je obleko dobil, naj jo blagohotno odda gostilničarju gospodu Kavčiču na llimski cesti. ——————__ 986 -3E 979 3-2 Lepo stanovanje z dvema sobama, kuhinjo itd. v prijaznem in zdravem kraju na deželi blizo Ljubljane se odda s 1. julijem t. I. Več se poizve v upravništvu tega lista. Služba organista je oddati v Polhovem Gradcu. Plača po dogovoru. Več pove župni urad. Anaeljnovo milo -^—si- z znamko Marzeljsko (belo) milo S sta najbolj koristni 616 24-4 S®" za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih jtacunahl Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. Tužnim Bic-m ra?n3n|nmo \s sorodnikom, prijateliem in znan cem žalofctno vest, da «o m>6a iskreno ljubljena mati, gospa Apolonija Gnjezda zasebnica 987 pr< dolgotrajni bolezni, previden! s svetimi z*krairiprni za umirairče, v 89 letu starosti ncooj cb tridetrt na dve irirno v GoBpodu zaspali Truplo predrage r»jnfc- h< v pondeljek, dne 6. junija, popoldne ob 6. uri iz hiše žalrsu Komenskega ulice št. 12, n* pokopališke pri sv. Krištofu preneslo in rndi potepalo. Venci se na željo pokrjmce hvaležno odklanjajo ; priporočamo pa jih v molitev in blair spomin ter prosimo tihega sožalja. V L j u b 1 j a p i , dne 5 junija 1904. Karollna Gnjezda Ana Gnjezda. Janez Gnjezda c. kr. protesor Anton Gnjezda trgovec v Zagrebu sinova. hčeri. Lak za šolske table, goči tako lahko pisanje, kakor na Skrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—5 Vnanja naroči'a proti povzetju. Služba 965 3—2 organista in cerkvenika se odda v Mošnjah, p. Radovljica. Primerna plača v denarju in prosto stanovanje. Nastop službe po dogovoru. Natanč-neja pojasnila daje Župnijski urad v Mošnjah. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino. 949 6 Nastavite povsod amerikansko nastavo za muholov ,TANGLEFOOTi En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EDmilNp KAVČIČ v Ljubljani. ..........................................................................iimiiiiiiiiiim I Že skozi 19 let V\(XxAi, boleham na želodcu. Po = poskušnjah z različnimi | zdravili sem začel leta = 1896. rabiti Vašo • | tinkturo rj za želodec, i i g ki mi je vedno prav = dobro služila kot učin- | kujoče zdravilo, pa ne = le meni, ampak tudi § raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- | daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, i ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—5 | 1 Friderik Repolusk, S župnik ti Št. Vidu nad Valdekom, p. Misslina, = E 16. dec. 1903. Resnici čast! | Vaše „2eleznafo vino" se mi je pri 1 | mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, = = kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav | I posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- | i krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- Š | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato S | morem Vaše res izborno železnato vino iz i | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih | | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! | | Anton Žnidaršič, = župnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko § E 1. marca 1904. | Naročila vsprejema proti povzetju ln točno Izvršuje 1 | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana | S lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni = = založnik Njihove Svetosti papeža. § .....................................................n................n........»n Išče se pod jako ugodnimi pogoji spreten in vsestransko zanesljiv kolportčr ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise itd. Več se poizve pri upravništvu »Slovenca". pr- Zidarji in težaki za dobro plačilo sc takoj sprejmejo pri stavbnem mojstru F. Trumler, Pred Škofijo štev. 3. 969 3-2 ^ompanjon se išee za neko jako dobfo vpeljano trgovino in nove vrste podjetje 959 3-3 s kapitalom od 5000 do 10.000 ki»on. Osebno sodelovanje se želi, ni pa neobhodno po« tt»ebno. — Ponudbe naj se naslovijo na upravništvo tega lista pod šifro „R. B". Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano največja jednonadstropna hiša štev. 51 „pri Kraljiči" ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v liiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe m vprašan a sprejema K Meglič, Ljubljana, Rimska cesta št. 20; ustmene informacije se debu istotam vs^k dan < d 12. do 2 ure popoldan. 813 28—24 ■ registrovana zadruga z neomejenim poroštvom |t lastni liigif v ujubijani Š v lastili lisi* tvvvN/vvva na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—46 41 2 0 t V brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. mr Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske V j a i 8 TA^ni posojilnice znaša A. 4,y40./yU Z/. stavrs hran K 4,703.762-02. K 20,246712-13. ssdraez K 77.979*34- Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 U ■ j y T T T T T^« t^« • v^v^v^v^v^vf^vv^vf^vv^ff^ff^ff^ NfllVPf 1/1 7/llnO/l naibo,iša in najcenejša tvrdka za največja AdlUga, naročevanje ozir. nakupovanje CopiČev z« pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje LakOV, pristnih angleških, za vo aove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po '/», V. 1» in 1 bar. Jantarjeve glazure za pode. Edino tipeino in najlepše, mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega za podo; najcenejše in najboljše. Rapidola, pmravmega n vaako-vrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 60—32 Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Schonfelda. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, »ajamčeuo trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, k e m i 6 n i h, prsta n 1 h in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. X Ustanovljeno 1. 1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1.1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. ===== * ♦f f •f t X t Iid&jatelj ln oden.orm «twdnik: Dr lgn*oi| Žitnik. 4*4*4 4*44*4 4*4*4*'±4'jhjh±4'4 f'-f*-f*4-4'44'4'4'4'-f*4'4'»4 Tink .Katoliško Tiskarne" » Ljubljani.