O.aiI 1931 kmt,____
Naročnino mesečno 25 Din, zu inozemstvo +0 Din — ne-deliska izikija celoletno 46 Din, zn inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.h/Iil
Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. J994 m 2050
Ћ nedeljsko -prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.149 га inserate; Saraievo štv. 7563, Zagreb šiv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku
Dr. Franc VVindischer:
Po zbeganem svetu
Za širši svet kar nepričakovano začenja prelom visoke konjunkture v Ameriki jeseni leta 1929. Ogromna potreba denarja za investicije in kratkoročno posle, ponajveč spekulativne, je zvabila prej-.šnja leta mobilni kapital čez morje v Ameriko. Mnogo tega denarja se vrača v Evropo, v Anglijo in v Nemčijo, ko začno padati vode visokih obresti. Zlato zaloge v Ameriki so se tisti čas kopičile. V teh uabirkili zlata so mnogi iskali poglaviten razlog za neugoden položaj na starem kontinentu. Po prelomu konjunkture v Ameriki začenja hitro padanje obrestno mere. Že leta 1930 narašča razpo-ložnina v Evropi. Na denarnem trgu preobilje, na kapitalnem trgu stiska. Tekom leta 1930 začenja stresati gospodarstvo depresija v deželah 7. veliko industrialnostjo. Blago zastaja, obratovanje omejujejo. Posledice se kažejo v naraščanju brezposelnosti v Nemčiji, Ameriki, Italiji in tudi v severnih državah. Rusija se tekom lota 1930 mogočno oglaša s surovinami, fabrikati in agrarnimi produkti. Njene ponudbe pritiskajo na cene in vznemirjajo blagovne trge po vsem svetu. Kreditno preobilje, pre-lirana izpolnitev in prenagla dopolnitev fabriških naprav rodi ogromne ponudbe, ki segajo preko konsumne sile. Nasilno zadrževanje konsuma v Rusiji tako glede živil kakor glede oblačilnih predmetov, na drugi strani pa nemiri v Aziji, predvsem na Kitajskem, nadalje bojkotno gibanje v Indiji srdito učinkuje na prodajo blaga. So to usodne zapornice in strašne ograje za produkcijo in kupčijo. Dosti ugodna letina leta 1930 v žitu naleti na močno skrčen konsum. Hitro padajo cene, pa padajoča nagibnost v pomnoženi meri prehaja v leto 1931. Od jeseni leta 1930 preko zimo se položaj ostri, delo krčijo, obrestna mera pada, cene efektov drče hitro navzdol. Kritičen položaj, ki je nastal prvotno v najjačjih industrialnih državah. se širi jk> vsem svetu.
Prehod v leto 1931 je že močno v znarneajii splošne svetovne krize, vendar se sme zapisati, da je tekom leta 1930 in neko dobo po novem letu jx>ložaj v nekaterih državah relativno dosti ugoden. Taka omeniba velja zlasti za Francijo, pa tudi za Češkoslovaško in za našo državo. Francoz je varčen, skrben gospodar, previden in preudaren v nalaganju, še bolj pa, kadar posoja. Vse premalo ga poznamo. »Drugod zidajo palače, pri nas mesece preudarjamo, ali naj prebelimo šolo,« piše francoski kroničar. Razen v Ameriki opažamo oso-bito v Franciji zadnja leta dosledno prizadevanje, da zbira zlata Potlačenost v gospodarstvu se jasno Izraža v prometu tako na železnicah kakor v morski in rečni plovbi. Dejansko so ob začetku spomladi leta 1931 že dani v zametku momenti, ki pozneje proti sredi leta 1931 privedejo do očitnega izbruha svetovne krize v produkciji, kupčiji, v transportu vseh vrst in končno v denarstvu. Hnni-mnnje za efekte stalno pada. Gotovina in razpo-ložnina jc ndut. Kadar pa imajo zbeganci gotovino, se mučijo s preudarjanjem, kam ž njo. Denar in kapital se umikata vezem. Prodajajo vrednostne papirje j)rodukcijskih obratov in transportnih, ljubezen do substančnih vrednostni ginevn. Zaradi slabih izgledov v bližnji bodočnosti prodajajo za slepo ceno delnice in zadolžnice. Kaj bi rekli o kmetu, ki bi zavrgel grunt zaradi ene slabe letine? Optimističnega naziranja, podjetniške energije je vedno manj. Tupatam se pokaže še kak poskus in nalet, da se oživi zanimanje zn efekte, toda kratki dvigi hitro končajo; skoraj dosledno gre pot navzdol. Razdorni proces rahlja celo gospodarsko ogrodje. Nemir in cagavost je v podjetniškem svetu, vera in zaupanje peša, novih podjetij skoraj ni, dočim obstoječa omejujejo, ker ni naročil in kupcev, pritisk na trgu surovin je silno močen, zaloge se nabirajo, prodaj je malo. pa hitro napreduje rušenje cen v toliki meri, da za mnoge obrale produkcija ni več izplačljiva. Povezanost celokupnega gospodarstva je vedno očitnejša, redke so stroke, ki še kljubujejo depresiji. Na efektnih trgih nastaja padanje cen državnih in drugih javnih obligacij. Vidimo preobremenitev efektnega trga p« razbesneli podjetnosti, ki je užugnna. Silne množine zndolžnic, ki so nastale, no najdejo več ku-povalcev. Položaj v gospodarstvu sigurno slabša okolnost. da se po čudovito razviti poročevalni službi, ki objavlja gosjiodarske nesreče, jačn že itak pesimistično razpoloženje. Sredi teh dogodkov stoji Nemčija, kjer se je po bankrotu valute leta 1923 začelo ne samo po privatnih podjetjih, ampak tudi po javni roki v premogočni meri investirati ne samo v Industriji, ampak tudi za ceste, železnice, pomožne naprave in zn olepšavo.
Razen dolga, ki 'ga nalaga vojna odškodnina fn reparacije, prihajajo v Nemčiji v poštev tudi druge vrste krediti, ki gredo v mogočne milijarde. So to na eni strani dolgoročna posojila, ki so bila dana raznim javnim rokam, razen tega pa mogočno število kratkoročnih kreditov, ki ko bili dani Nemčiji od iazuih slrani predvsem od Amerike in Л11-rr I i jc tekom zadnjih let. Čez morje so je vrnilo po losredovanju mnogo denarja v Nemčijo. Bila so to (oHojila, dana sicer na kratke roke, pa so bila vedno zopet podaljšana, lako da so se strdiln vin incli. Ta denar, zaupan na kratke roke, pa vsled podaljševanja za debele obresli zadrževan v Nemčiji, se ni samo porabil za kupčijske kredite kratko-dobno, marveč so se s takim denarjem zidale naprave, ki so bile včasih donosne, včasih mrtve. Na ia način se je denar seveda zabil in ga ua poziv ni bilo kar tako mogoče vračati. Kaj leži v leni: ali premiSljenn namera in sistem, ali pa predrzno zaupanje v stalnost kratkih kreditov? O tem so mnenja različna. Dejstvo je, da jo bilo v Nemčijo zadnjih šest let tnko v industrijah kakor v drugih napravah zazidano silno veliko denarja in dn je
Delo na sporazumu meti Francijo in Anglijo
Reparacijska konferenca se ne začne, preden se Francija in Anglija
popolnoma ne zedinila
Pariz, 29. dec. tg. Francosko-angleški razgovori za reparacijsko konferenco so se včeraj nadaljevali. Sestala sta so francoski poslanik v Londonu iu angleški zunanji minister Simon. Kakor so čujo v Parizu, sta so pogovarjala predvsem za termin reparacijske konference. Francoski ministrski predsednik Laval jo sporočil željo, uaj bi se /. ozirom na sestanek francosko zbornice odgodila konferenca vlad za reparacijo za par dni, ker bi sicer no mogel zapustiti Pariza. Če bodo ustregli francoski želji, potem so konferenca no bo začela med 15. in IS. januarjem, temveč med 23. in 25. januarjem. Kje so bo konferenca sestala, pa Se ni dogovorjeno. Razen Haaga se večkrat imenuje tudi mesto Lausanne.
London, 29. dec. tg. Gledo pariškega deruan-lija o sestanku Mac Donalda z Lavalom se čuje, da je Mac Donald povabil Lavala s privatnim pismom nekoliko pred božičnimi prazniki. Sestanek obeh državnikov bo najbrže šele neposredno pred začetkom konferenco vlad. V Londonu predlagajo sedaj za kraj konference Lausanne, ker je blizu Ženeve, kjer so bo takoj potem začela mednarodna reparacijska konferenca. Francoski poslanik se je včeraj dopoldne zglasil v Foreign Officeu radi te konference. Tudi Mac Donald l>o svoj dopust, ki ga je nameraval imeti do 12. januarja, radi nujnih poslov skrajšal.
Pariz, 29. dec. Ig. : Eeho de Pariš javlja, da je Mac Donnldovo pismo, ki ga je pisal Lavalu, dolgo dve strani in četrt, pisano s strojem. >Petit Parisien« doznava, da Mac Donald v tem pismu razpravlja o potrebi, da se Francija in Anglija sporazumeta radi prosperitotc Evrope. -Matin« pa našteva še celo vrsto tehničnih in političnih tež-koč, radi katerih je dvomljivo, ali bodo v četrtek na seji ministrskega sveta že mogli staviti potrebne predloge. Razen tega se smatra, da so je vlada odločila, da ne bo določila nobenega definitivnega termina za mednarodno konferenco, dokler sc ne konča berlinska konferenca za moratorij. Finančni minister Flandin, ki jo Solo včeraj končal svoje razgovore s francoskim zastopnikom Ristom v Baslu, najbrže 11c bo mogel predložiti ministrskemu svetu predlogov za reparacijsko konferenco prej, kakor prihodnji teden, šele potem, ko bo ministrski svet končal svoje delo, bo mogla Francija sporočiti Angliji svojo odločitev in šele potem bo mogoče govorili o ungleško-francoskem sporazumu. :>Echo de Pariš« govori o tnjinstvenom potovanju finančnega ministra Flandino pred mesecem dni v London in spravlja to v zvezo z Mac Donaldovim pismom, češ da je Mac Donald žo leta 1924., v času, ko je bilo zasedeno Porurje, pisal pismo Poincareju, ki je bilo prvi povod za imenovanje strokovnjaškega odbora, kateri je potem ustvaril novo ureditev Dn\vesovega načrta.
Haag. 29. dec. AA. Nizozemski zastopnik v posvetovalnem odboru mednarodne reparacijsko banke g. Colijn je dal novinarjem izjavo. G. Co-lijn pravi v tej izjavi, da sedanja gospodarska kriza ni posledica Voungovega načrta. Pač pa je nemško vprašanje važno za ves svet in je deloma povzročilo finančno paralizo sedanjosti. Zato je treba ta vprašanja rešiti s širšega stališča. Proti osnovni tezi so bile izneSene kritike. Ta odvojena mnenja so tudi zabeležena v poročilu. Jasno je. j ila so zastopniki raznih držav zagovarjali razna stališča. Kdor prečita poročilo, ho spoznal, da hi utegnila nadaljna nemška plačila reparacij poslabšati finančni položaj sveta. Kdor hi rešil Nemčijo teh plačil, bi opravil polovično delo. ker jc treba olajšati položaj tudi onim državam, ki so napram Nemčiji upnice, napram Združenim državam pa
dolžuice. Najboljša reSitov bi bila v tem, da so uredo meddržavni dolgovi tako, da bi ta ureditev upoštevala sedanji položaj Nemčije. Taka ureditev jo pač nujna žo zaradi izpodkopanega zaupanja v mednarodnih finančnih krogih. Odbor, ki jc proučil položaj Nemčije, zato apelira no ves svet.
naj bi se združil pri skupnem gospodarskem !n finančnem delu.
G. Colijn jo naposled pristavil, da bo morala reparacijska konferenca premostiti hudo težkoče in da bo dolžnost odgovornih vlad, da olajšajo položaj Evrope in s tem vsega sveta.
Vojni dolgovi naj se črtajo!
Berlin. 29. decembra. AA. >Berliner Tageblatt« pravi o poročilu posvetovalnega odbora mednarodne reparacijsko banko tole:
Politične dolgove bo treba prilagoditi sedanjemu položaju tnko, da se črtajo ali da so odlože za nedoločen čas. To poslednje bi pomenilo, da so ti dolgovi popolnoma ukinejo.
V obeh slučajih pa nevarnost, ki preti Nem-
čiji in celemu svetu, še ne bo odstranjena. Ukinitev političnih dolgov bi inorda v drugih časih zadoščala za vzpostavitev stabilnosti. Co hočemo odstraniti katastrofo, ki jo predvideva to poročilo, je treba urediti vprašanje privatnih dolgov, nadalje razna vprašanja mednarodne gospodarsko politike iu pa vprašanje razorožitve.
Povraiek kralja in kraljice iz Pariza
Belgrad, 29. decembra. AA. Nj. Vel. kralj in kraljica sta danes oh 10 dopoldne prispela v spremstvu Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge na pn-vralku iz Pariza v Belgrad.
Belgrad, 20. dec. 1. Danes dopoldne ob 9 se je pripeljal Nj. Vel. kralj s kraljico Marijo iz Pariza, kjor se je mudil 10 dni. Na belgrajskem kolodvoru se je zbrala velika množica, ki je žo v ranili urah napolnila vse prostore, da pozdravi vladarja ob njegovem povratku. V notranjost kolodvora na peron so bile pripuSčene samo oficielne osebnosti, ki so začele prihajati že ob pol 10. Iz prvega vagona je naprej stopila kraljica Marija, vsa sveža in razpoložena kljub dolgotrajnemu in napornemu potovanju. V njenem spremstvu se jc nnhajabi kne-ginjn Olga. Za njo eo je pojavil kralj Aleksander, oblečen v generalsko uniformo. V njegovem spremstvu se je nahaja1, minister dvora general Jeftič
ter generalni inšpektor francoske železniško skupine PLM (PariB-Lion-Mdditeranco). Vladarsko dvojico je prvo pozdravil predsednik vlade Pete.!' Živkovič, za njim pn so prispeli tudi ostali člani vlado ter voščili kralju in kraljici dobrodošlico v prestolico. Dvorno damo z go. SrskiSevo na čelu so obkolile kraljico Marijo ter ji podarile krasen šopek cvetja. Kralj in kraljica sta ostala v daljšem razgovoru 7. odličnimi osebnostmi. Posebno pozornost jo vzbudila prisrčnoet, s katero ee je vladur razgovarjal s prometnim ministrom Radivojevičom ler s svojim prvini ndjutantom Ječmoničem. Občinstvo, ki se jo v gostih vrstah zbralo pred kolo dvorom, je spoštljivo pozdravljalo vladarja in kraljico, ki sta so v odprtem avtomobilu odpeljala v dvor. Popoldne je Nj. Vel. kralj sprejel nekatere odlične osebnosti.
Gandi napoveduje novo vojno
za svobodo
MacDonald svari nocionolisfr
London, 29. dec. ž. Po odhodu Oandhija v Boinbav je ogromna množica Indijcev pozno v noč manifestirala pred njegovim stanovanjem. Ker je bil v ponedeljek dan Oandhijevega molčanja jc pri odhodu Gandhi pozdravljal množico lc z nasmeškom. Vse ulice so bile polne ljudstva, tako. da se je moral promet popolnoma ustaviti. Kakor poročajo listi, je Gandhija pričakovalo najmanj 500.000 mož in žena. Okrog polnoči je Gandhi prekinil molčanje in začel govoriti, ter obrazložil narodu sedanjo situacijo. V svojem govoru jc pozval narod na veliko borbo. Ce bo borba neizbežna, je rekel Gandhi, Vas bom pozval, da se pripravite mi vse. jaz nc bom odstopil od svojega namena, skušal bom rešiti narod od nove velike preizkušnje, toda če bodo izgubljene vse nade, vas bom moral pozvati, da prinesete največje žrtve, kajti od vas bom zahteval velike napore. Dosedaj smo sc obvladovali, toda situacija zahteva, da storimo energične korake. Pri zadnjem sporu smo prenašali udarce palic. 1'ri cventuelneni prihodnjem sporu, pa bomo izpostavljeni streljanju. Pripravljeni moramo biti torej, da zdržiino vojno, in da doprinesemo največje žrtve za blagor domovine. Nato je imel Gandhi sestanek s člani eksekutivnegn odbora vseindijskega kongresa. Na tem sestanku jc navzočim članom podal poročilo o svojem delu v Londonu, ter je med drugim izjavil, da mu njegov ponos ni dopuščal, tla obljubi šc nadaljnje sodelovanje s sedanjo indijsko vlado, ker jc uvedla posebne ukrepe v Bengaliji in v severozapadni Indiji.
malokje država, ki bi bila po svojih novih napravah in zgradbah vseh vrst lako na višku kakor Nemčija. Pohaja vprašanje, ali je mogočo kredite vrniti in istočasno plačevati reparacije ali jia je treba <410 uli drugo plačilo odložiti. Vprašanje je poslalo aktualno letošnje poletje. Nemci so že prej vedno dopovedovali, dn so pri koncu s plačilno zmožnostjo, toda svet jim tega ni verjel, osobito ne. ker so je držala in se drži aktivna trgovinska bilanca Nemčije celo v kritičnem času.
Vozel je presekal Američan Hoover, ko jc dejal, da Nemčija res 110 more plačati. Prišlo je do enoletne odgoditve reparacij, ki so tudi našo jugoslovansko gospodarstvo v živo zadele. Prišlo je po vojni v navado, da so je Ameriki rado verjelo in celo preveč. Tudi občudovanje in sklicevanje na njene prednosti, osobito gledo ljudi, ki služijo, je šlo predaleč. Ob tem ameriškem alarmu jo svet izgubil zaupanje. Kar noj bi dalo mir, je vzbudilo vihar nezaupanja. Naenkrat so upniki izpregledali in je začelo odpovedovanje Nemčiji zaupanega denarja na debelo. Prišle so potem težavo •/. nemškimi velikimi bankami in drugimi denarnimi zavodi. Vlada je v strahu zn nemško valuto posegla vmes. Držala je za vsako ceno ob visoki diskontni meri valuto. Prišlo pa je do trde omejitve plačil v inozemstvo. Stroge so postale gosposko za terjatve iu plačilna sredstva inozemskega izvora. Položaj na Nemškem je slabo vplival nn razmero v Angliji, kjer jc naenkrat nepričakovano nrišlo do
I ukinitve plačil v zlatu in do znižanja mednarodne ! vrednosti funta za kakih 30?«. Nemir se ni začel j samo jio svetu, ki je bil oprt na angleški denar, marveč se je tudi v Ameriki in Franciji začelo beganje kapitala in selitev zlata, iskanje zlata, skrivanje bankovcev, skrivanje kovanega in drugega zlala. Sami slabi slari znanci iz inflacije! Vtis jo bil v prvi jeseni, da je svet izgubit glavo in da jo zašla med ljudi "prava histerija.
Živimo v kreditnem gospodarstvu. Gospodarstvo temelji nn veri in zaupanju, zalo mora nastali zmeda nedoglednih posledic, če ljudje naenkrat sami izpodkopuvajo osnovne temelje denarnega in kreditnega gospodarstva. Zmeda je šla tako daleč, da so celo napovedovali propad dolarju. Nemir je zašel tudi ua Holnudsko in v Švico in vse severne države. Danes pa se že lahko ugotovi, da je nastalo mirnejše presojanje položaja. Na Angleškem vobče ni bilo lislo liolefdno zmedenosti po izgubi skoraj tretjine stare denarne, vrednosti, kakor jo vidimo po svetu pri nezrelih ljudeh, ki jih popadejo srčni krči, eo lasten denar v splošnem valovanju popusti za nekaj točk. Poinirjenjo je nastopilo v Ameriki, odkoder jc odšlo nekaj zlata, ki je bilo povečini itak zaupano zlato. Velika selitev zlate gmole je precej splnhnilo. V lej nemirni dobi se je pojavilo drugo naziranje glede pokritja i>ri bankah, ki izdajajo bankovce, in pokazalo se jc, dn je eden glavnih vzrokov današnjih izrednih razmer kreditno preobilje prezaupanje.
Srtmotno bi bilo za indijski narod, je rekel Gandhi, če bi ftonudili sodelovanje vladi preje, nego bi vsaj en žarek svetlosti razbil današnje strašno stanje. Trudili pa se bomo, da nam vlada da priliko za pogajanja, da preprečimo težke dogodke.
London, 2°. dcc. AA. Ministrski predsednik Mac Donald, ki jc 11a božičnih počitnicah v Los-sieinouthu, sc je včeraj izrazil v razgovoru z novinarji o nemirih v Indiji.
Dejal jc, tla je položaj obžalovanja vreden. Zelo hudo ie, da so v času, ko je sedanja vlada dala več dokazov kakor vse prejšnje vlade, da sporazumno /. indskimi voditelji prizna indiji svobodo, pristaši nasilja in neredov sporazum odklonili.
Ljudje in društva, ki so delala več lel /a osvoboditev Indije, se morajo pridružili umenju vlade, da ti krogi nc zastopajo zapostavljene in zatirane Indije, ki se bori za svojo svobodo, temveč, da predstavljajo škodljivo gibanje, ki ovira napredek Indije.
Vsak indslti prcbivalec, ki je v skrbeli za svojo domovino mora priznati, da zadnji dogodki ne predstavljajo osvobodilnega duha in da so škodljivi.
Avslriia ne dobi posojila
Dunaj, 29. dec. ž. Finančni minister Woideu-hoffer ho po novem letu najbrže odpotoval v Ženevo, kjer bo sodeloval pri razpravah finančnega odbora Zveze narodov. Na dnevnem redu jc vprašanje deviznega prometa avstrijske Narodne banke, katerega bi morala Avstrija odpreti v prvi polovici meseca januarja. Avstrija bo skušala doseči odgoditev, kar jo že Narodna banka zagotovila. Nobenega izgleda ni, da bi Avstrija dobila zahtevano posojilo od mednarodno reparacijske banke v znesku 00 mili. šilingov. Nn to posojilo Avstrija skoraj ne moro računati. Razpravljalo se 1)0 tudi vprašanje državno garancije za Kreditni zavod. Avstrija se bo trudila, da t o garancijo čimbolj omeji.
Notran'e poso:ito v Bolgariji
Belgrad, 2*1. dcc. 1. Iz Sofije poročajo, da sc je bolgarska vlada slednjič vendarle odločila, da apelira 11:1 narod za poapisanjc notranjega posojila. Baje jc ta odločitev postala potrebna radi tega. ker so vsa prizadevanja bolgarske vlade, da bi dobila posojilo, ostala brezuspešna. Posojilo bc razpisano takoj v začetku novega leta in ima na men uravnovesiti državni proračun.
Poplave v Ameriki
Newyork. 29. dec. ž. Iz Memphisa poročajo, da jo reka Missisipi podrla nasipe in poplavil." široka področja v približni izmeri 1000 ha. Ogroženo jo 250.000 oseb. Oblasti so ukrenile vse potrebno in zadržale nasip loliko časa, da so ogrožene! prispeli 11a varno mesto.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno in milo vreme s padavinami (dež)
Snovanje podonavskega
gospodarni
a
Belgrad. 20. ilec. I. V tukajšnjih diploinatičnlh krogih se ue prikriva, da so božične izjave češkoslovaškega zunanjega ministra ilr. Beneša ter bivšega predseii. madjarske vlade dr. Hethteua vzbudile v vsej srednji Evropi živahno zanimanje. Nekatere so celo presenetile. Akoravno se je pričakovalo. du bo prej ali slej prišlo do nekega sporazuma, je vendarle prevladovalo mnenje, da češkoslovaška iu madjarska vlada ne bosta stopili z jasnimi izjavami pred zasedanje Zveze narodov, ker bi se razni državniki o tem vprašanju še posvetovali. Kakor stoji stvar danes, izgleda, da se je obema vladama posrečilo prikriti pogajanja, ki so se vršila v Parizu že deli časa in katera je v imenu Madjarske vodil bivši notranji minister dr. (Iratz. Francija je očividno pristala na to zamisel, katero je v Tempsu oflcioZno pozdravila kot -turo znanko, ler je čestitala državnikom, sicer
malo pozno, vendar ne prepozno, da nuj bi jo uresničili. Ni šo popolnoma jasno, katere države se lioilo udeležile gospodarskega prodiranja, katerega napovedujeta češkoslovaška in Madjarska. Dozdeva se, da bosta za enkrat ustvarili gospodarsko skupnost samo li dve državi in da bodo šele pozneje vabljene tudi druge države srednje Evrope, dn se ji pridružijo.
Prva na vrsti bo baje Avstrija, ki se je ludi že polurudno pogajala v Budimpešti in v Pragi, (ilede Romunije se mora pripomniti, da ui preveč navdušena za podonavsko gospodarsko zvezo, za katero obstojajo v romunski prestolnici zelo močni vplivi in bi Romunija raje videla, da bi se nova grupacija vršila s sodelovanjem Nemčije. Tudi Jugoslavija bo brez dvoma povabljena, da se pridruži naSrtu dr. Beneša. V tem slučaju bi bilo pričoko- j Srednje Evrope, vati, du se bodo v prvih dneh novega leta začela
široka pogajanja z Madjarsko, ki bodo imela namen odstraniti \se sporne točke med obema državama. Po mnenju tukajšnjih krogov bo pa potrebno fe veliko podrobnega dela iu temeljilih pogajanj, preden .lio mogoče mislili nn končno uresničitev podonavskega bloka. Dozdeva se pa splošno, da bo svetovna gospodarska kriza in razne socialne perspektive, katere gospodarsko krizo ravno ustvarjajo, v veliki meri pripomogle k temu, da se gospodarskim problemom posveča večja pozornost, kakor pa političnim. Podonavski gospodarski blok pa je v prvi vrsti gospodarskega značaja. Na Madjarskem poslaništvu so zelo rezervirani, vendar pa ne izključujejo možnosti, da se po novem letu povrne na vlado grof Betlilen, tako, da bo on izvedel politiko zbližanju Madjarske z ostalimi državami
Pred novim klanjem v Mandžuriji
Japonci pripravljajo novo ofenzivo. - Kitajci se bodo branili
Londou. 29. dec. Poročila o razvoju dogodkov V Mandžuriji, ki prihajajo iz Nankinga in Tokiu, si med seboj povsem nasprotujejo. Vesli iz japonskega vira govorijo o mrzličnih pripravah kitajskih generalov v Cinčovu in okolici za napad, medtem ko poročila iz Nankinga prikazujejo Japonce kot napadalce. Gotovo je, da je položaj vnovič silno napet in da je pričakovali v najkrajšem času japonsko ofenzivo proli Cinčovu, kjer so zbrane čete generalov Čansuljana in Junčena.
Da namerava Japonska zasesti vso Mandžurijo. izvzemši (isli del. ki sc smatra zu rusko interesno slero. je razvidno že iz zadnje note. ki sn jo izroeili v nedeljo japonski poslaniki vladam v Parizu. Londonu iu VVushingtonii. Japonska vlada >i-rer zatrjuje, da je bil namen Japonske samo napraviti red v Mandžuriji, toda na drugi strani oli-dolžuje kitajske redne Vojaške tete. ila operirajo -kupno s kitajskimi banditi in da zdaj pripravljajo skupen protinapad iz Oinčova. Očividno se Imče japonska vlada « tu obdolžitvijo diplomatsko zavarovati glede svoje nove ofenzive proti Cinčovu, ki io ima т načrtu; saj zatrjuje nota, da ne more Japonska prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi jih imela nadaljnja japonska obrambna« akcija. Končno izraža japonska vlada upanje, ila bo ves svet priznal dobro voljo Japonske, ki hoče spoštovati obstoječe mednarodne pogodbe .
Japonska izkrcava sveže čele v Mandžuriji, da •krepi svoje postojanke. V mestu Siumiu južno od Mukdena je bilo proglašena obsedno slanje in japonske čete pričakujejo novega ojacenju. Vse japonske postojanke ob železnici Mukden—Anglithg se bodo okrepile. Kitajske tolpe so baje vdrle v mesto Fengvangčiing na progi Mukden—Angiung in vse telefonske iu brzojavne zveze z mestom so
prekinjene.
Japonska \ luda je sklenila odposlali zopet eno brigado - Koreje v Mandžurijo. Japonski listi do-
slavljajo k temu sklepu veslvda so v bližini Tjenč-vautaja (okoli HO km južno od Mukdena) kitajske tolpe napadle japonske čete. Bitka traja že več dni.
Glede taktike kitajske armade so poročila i/. Nankinga prvotno zagotavljala, da se namerava Čansuljan, ki je že pred dnevi v spremstvu generala Junčena odpotoval iz Cinčova v Peking, umaknili s svojimi četami za kitajski zid. General Jun-čen, ki je znan kot liud nasprotnik Japoncev, bi se po prvotnih vesteh niti ne smel več vrniti v činčov. V tem smislu so se prvotno vršila posvetovanja med kitajskimi generali i,i predstavniki nnnkinške vlade v Pekingu. Toda pod pritiskom nacionalističnega gibanja, ki ga vodijo dijaki, iu pud vplivom vesti o najnovejših japonskih pripravah za novo olenzivo se je izvršilni odbor kuoiiiiii-tanga odločil zu ofenzivno o bruni bo proti Japoncem in kitajska vlada je generalu Čaiisuljaagu brzojavno naročila, nuj ukrene vse potrebno zu obratni,u ciiičova. (ansuijanove čete so se postavile v bran prodirajočim Japoncem. Pcsebno ob železnici Mukden—Antung se je razvila prava guerilju. Kitajske tolpe so porušile na več krajih železnico in podrle več mostov, četa tisoč kitajskih vojakov se je pojavila v bližini reke Liao in je prerezala vse teleti ličke in brzojavne žice ler na več krajih razdrla železniško progo. Tako govorijo poročila iz japonskega vira in jih radi tega treba sprejeli s precejšnjo rezervo, ker so Japonci vsakrat, ko so nameravali preiti v ofenr.ivo. vrgli v svet podotuia naročila n divjanju kitajskih bauditov.
Med leni ko se diplomati v Ženevi, Parizu ln \Vushingtonu pogajajo za zeleno mizo, nadaljujejo Japonci svoj osvojevalni pohod v Mandžuriji. Posebno živahno akcijo je razvilo njihovo leialslvo. Japonska letula se spuščajo daleč nad kilajsko ozemlje, ne da bi jih kdo mogel ovirati.
Ameriški protesti pomagajo
AVashiuglon, 21». de.-. Ministrski predsednik japonske vlade Inukaj je na ponovne intervencije ameriškega poslanika glede oviranja ameriške trgovine v Mandžuriji od strani japonskih čet odgovoril, da je okupacija Mandžurije imela nujno za posledico poseg zaponskih vojaških oblnstev v trgovino. Nadalje zatrjuje Inukaj. da nima Japonska nikakor namena obdižati Mandžurijo, njen namen je samo, da napravi red v deželi in lako omogoči gospcdarslvu in trgovini miren razvoj. Japonski generalni konzul v Mukdenu je dal inozemskim konzulom zagotovilo, da bodo japonska okupacijska oblaslva izpolnila vse obveze prejšnje kitajske uprave napram inozemskim tvrdkam. Prav tako bo Japonska tudi phirala škc lo, ki so jo napravile inozemcem njene čete.
V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da si hoče Japonska s temi zagotovili pridobili naklonjenost Amerike, šele zdaj sc namreč 7. gotovostjo doznava, da je ameriški poslanik 1. decembra protestiral pri japonskem ministrskem predsedniku radi zlostavljanja ameriških trgovcev v Mukdenu po japonskih okupacijskih četah. Iz izjave, ki jo je podal ministrski predsednik Inukaj inozemskim časnikarjem, je razvidno, da namenu a japonska vlada izdati v odgovor na to ameriško intervencijo poseben komunike, v katerem bo zavzela svoje stališče napram mandžurskemu
problemu. Inukaj je izjavil, da Japonska nikakor ne bo ostala v Mandžuriji in du bi Mandžurije uiti ne prevzela v evojo posest, ako bi ji jo kdo ponudil. ker bi vzdrževanje reda in njenih meja stalo preveč denarja.
London. 29 dec. Ig. Pri Kjančnvu, severno od Tjenčviingšija, »o japonsko čete premagale in pogrnile v beg več lisoč Kitajcev, ki so se zbirali k proliofen/.ivi.
Tokio. 29. dec. ž. Japonski cesar je odobril, da se pošiljajo nove čele v Mandžurijo. Japonske tete so zavzele mesto Tau, ki je oddaljeno 50 milj od ' iiiiovu. Kitajci so se okušali upreti s protinapadom in so uporabili tudi lahko topništvo, vendar iia so bili /. znatnimi izgubami odbiti. Japonski parlament je odbil načrt spomenice, ki je bila poslana inikadu kot odgovor na prestolno besedo. N'ato je bil parlament odgodeil do 20. januarja. Pri otvoritvi parlamenta se bo razpravljalo o interpelacijah, v katerih se kritizira neodločno stališče bivše vlade v kilajsko-japonskem sporu. Na te interpelacije bo odgovoril novi zunanji minister Joši-zava. ki je zastopal japonsko vlado pri Zvezi narodov in so nahaja sedaj na polu iz Pariza v domovino. Jošizava potuje s transuibirsko železnico preko Moskve ua Japonsko.
„Umiritev" TrspoUsa
Kini, 29. dec. 1 General Graziani, kateremu je bila poverjena naloga, da izvede vojno akcijo proti vstašem v Tripolisu, je poslal italijanskim četam v Tripolisu priznanje za velike napore in ertve, ki so jili doprinesli v borbi z vetnši. V ]№-hvali poudarja general Graziani, da so italijanske čele v Tripolisu v zadnjem letu doživele 58 bitk z vslasi ter 2J0 manjših spopadov. Pri lem jc bilo ubitih H>02 vslaša. Zaplenjenih je bilo 925 pušk, I lopovi. 3 milraljeze, 883 konj, GOOO kamel in 21.550 oviv. Vsi vstoaki voditelji so bili ubili. Na italijanski strani so bili ubiti trije častniki in 135 vojakov, ranjenih pa jc bilo G častnikov in 357 vi jakov. Vse ljudstvo v Tripolisu je danes razoroži-,iu. Pri ruzoroževnnju ljudstva je bilo zaplenjenih 8020 pušk in 805.000 nabojev. General Graziani sporoča nadalje, da akcija proti vstaiem v Tripolisu še vedno ni končana, ker še nekaj veta"-ških čet križari po notranjosti zemlje, vendar pa se bedo morale tudi te čele mlati, če ne bodo hotele od glnilu umreti. Zato sn tem četam ne sme dati miru, dokler se ne doeeže popolna poslušnost iu red v Tripolisu, luko da bo tudi la >italiianska pokrajina mogla napredovali.
' azorožitvena konferenca
Rim, 29. dec. ž. Italijansko delegacijo bodo pri razorožitveni konferenci 2. februarja 1932 pod vodstvom zunanjega ministra Grandija zastopali senator Scialoja, vojni liiinistor Gazze, mornariški minister Siriunu, letalski minister Balbo, general de Marini, knez Ruspoli in poslanik Rocco. Delegaciji bodo dodeljeni potrebni strokovnjaki.
Moskva. 29. dec. ž. Rusko delegacijo bodo zastopali nu razorožitveni konferenci pod vodstvom ljudskega komisarja Litvinova bivši ljudski komisar Lunacarski, vojaški strokovnjak in član revolucionarnega vojnega sveta Putna in nekateri drugi vojaški strokovnjaki.
Velik meteor nad Lizbono
Lizbona, 29. dec. ž. V nedeljo zvečer .se je pojavil nad Lizbono velik meteor, ki je povzročil veliko paniko v mestu. Ljudje so namreč mislili in luko jo tudi kazalo, da se bo ogromni meteor zrušil nad samim mestom, pa je padel v morje. Meteor so gledali celo minuto.
Dunajska vremenska napoved. Hladnejše vreme. Večinoma oblačno. Ponekod padavine. Morda tudi že v dolinah sneg.
Delna amnestija
na Bolgarskem
Soiija, 29. decembra, tg. Sobranje je danes po izredno hudih debatah z veliko večino sprejelo predlog' o amnestiji za politične zločince. Od političnih' emigrantov kmetske slranke ne bedo deležni amnestije njeni voditelji Bodarov, Obov, Atanasov in Stojanov, ki žive v Parizu in Belgradu in sc smatrajo za navadne zločince, odn. za veleizdajalce.
Pasivna rezhteeica
•fev
Dunaj, 29. decembra, tg. V zvezi s predlogi za sanacijo avstrijskih železnic, ki se bodo obravnavali v narodnem svetu in se z njimi predvideva tudi zmanjšanje plač železniških nastavljencev, so nocoj na železniški progi Dunaj—Brcgenz začeli s pasivno resistenco. Od razprav v parlamentu je odvisno, ali se ne bo pasivna reeistenca jutri razširila tudi na druge železniške proge, posebno na južno železnico.
Rušita se pogaja
Helsingfors, 29. decembra. AA. Kakor poroča list Unsi Suoini . se vrše med finskim zunanjim ministrstvom in ruskim poslaništvom v Helsingforsu pogajanja za sklenitev pakta o ne-napadiinju med Finsko iu Rusijo. Pakt bi se sklenil na istem temelju, kakor so se vršila pogajanja leta 192« in 1927.
Bukarešt, 29. dec. tg. Doznav .i se. da bo romunski zunanji minister Ghika 5. januarja prišel v Varšavo. V političnih krogih se smatra, du je la pot v zvezi e pogajanji za poljsko-rusko pogodbo o nenapadanju.
Nesreča na morju
London, 29. decembra. AA. Blizu Woolwieha na reki Temzi je zadel ameriški 7.500 Ionski pttr-nik • American Trader ob neko ladjo in jo raz-klal na dvoje. Pogrešajo 8 mož. Rešen je bil samo eden. Ostali so najbrž utonili.
Kdo je kriv?
Kini, 29.
...V.
Ig. Ker je včeraj nenadoma zase morala ustaviti dela v vatikanski knjižnici, ker je de/, onemogočil smotrena dela. Ruševine so morali pokriti s strešno lepenko, dii obvarujejo oslanke knjig uničenja. Papež je svoje iuženjerje opozoril na io, da se radi vibracij, ki jih povzroča nova električna centralu, opaža mi več krajih nevarnost porugenja, kar se je posebno pokazalo nu nekaterih ineslih sikstin-ske kapele. Nu več krajih so namestili sedaj zelo občutne merilno aparate, da se ugotovi, ali ni radi tresljajev, povzročenih po vatikanski električni centrali, ogrožen ta aH oni del vatikanskih naprav.
Rim, 29. det . Ig. Danes dopoldne se je zopet pokazala nevurmst v vatikanski knjižnici, ker se je nagnil steber, kateri meji ob one tri stebre v siskstinski knjižnici, ki so se porušili. Posebni delavci so takoj začeli potrebna delti, dn se steber nu novo podpre. Do poldneva se je posrečilo, da so dela že tako napredovala, da je sedaj izključena vsaka nevarnost.
„Vardar" so dobre
Belgrad. 29. dec. AA. V zadnjem času krožijo lendencijozne govorice, da sc pri izdelavi cigaret Vardar rabijo izvestne količine žvepla, le govorice so popolnoma samovoljne, lendencijozne m brez vsake podlage. Nasprotno: te cigarete se izdelujejo iz našega prav dobrega lobaka brez vsake tuje primesi. Zato jili lahko našim kadilcem najtopleje priporočamo. Obenem opozarjamo kadilce, da se tudi pri izdelavi drugih
f Dr. Kučera
Zagreli, 29. dec. ž. Danes ob i) zjulraj je umrl v zagrebški bolnišnici miš znani popularni astronom dr. Oton tviičcru.
....	, - ......... —a... vrst
naših cigaret, cigar m krizanega tobaka ne rabijo nobene druge primesi, ker jih naš domači tobak ne potrebuje. (Iz pisarne uprave državnih monopolov.)
Športnim društvom v vednost!
Belgrad, 29. decembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva jc razposlal finančnim direkcijam tole okrožnico: V točki 5., opomba 4 pri tarifni postavki št. 09 a taksne tarife jc predvidena oprostitev taks med drugim tudi za športna društva, vendar samo za njihove športne vaje. 1 oda športna društva se ne ravnajo po lem zakonskem predpisu, nego so to oprostitev razširila na vse svoje prireditve, kakor n. pr. na zabave, matineje in podobno, kar ni v nikakršni zvezi s športom ,s čimer povzročajo škodo državnim interesom Da sc lo v bodoče nc bo več dogajalo, daje dav čni oddelek finančnega ministrstva na podlagi čl. 43 zakona o taksah tole pojasnilo: Predpisi 'točke 5, opombe 4 tarifne poslavke it. 99 a Uiksne tarife, v kolikor se nanašajo na razna športna drušiva, veljajo samo za njihove veje, nikakor pa ne za druge prireditve, kal-or n. pr. zabave, matineje in podobne stvari. To se dostavlja direkciiam, da epo-roče svojim podrejenim finančnim oblastvom in lastnikom lokalov, predvsem pa da opozore na zakonske posledice, ki bi nastale, če bi športnim društvom dovolile prireditve kakor zabave, matineje in podobno, prej nego so te prireditve prijavila in plačala takso.
Drobne vesti
Belgrad. 29. dec. AA. Generalna direkcija železnic je obvestilu gospodarske organizacije in zbornice, dn bo v kratkem proučila in izdelala načrt o direktnih .iugosiovaiisko-poljskih železniških tarifah za blago. Komercialni oddelek direkcije je nu podlagi tega zahteval od gospodarskih organizacij in zbornic podatke in predloge v teh-le točkah: 1. katero blago ss izvaža iz naše države na Poljsko: 2. katero blago se uvaža v našo državo iz Poljske: !!. katere naše ali poljske predajne iu sprejemne železniške postaje pridejo pri tem v poštev. Ti podatki so potrebni samo glede pošiljk po tovornih vlakih.
Belgrad, 29. dec. AA. S sklepom gradbenega ministra je odobren elaborat za gradbo Doma narodnega zdravja v Mostarju po revidiranem prora-čiiiiu 1,100.874.2-1 Din. tako da liniislij uprava v Splitu razpiše in izvede prvo oferlalno licitacijo v zakonitem roku 80 dni.
Franc. posojilo Romuniji in Grčiji
Bukarešta, 29. decembra. Iz Pariza je prispela vest, da je finančnemu ministru Argenioianu uspelo izposlovati od Francije posojilo v znesku 250 milijonov frankov. Posojilo bo dala Francoska banka romunski Narodni banki. Kredit je kratkoročen, in sicer za Iri mesece, vendar pa se po medsebojnem sporazumu lahko podaljša za druge tri
mesece. Zadevna
bila baje že pod-
pogodoa
pisana.
Atene, 29. dec. Ig. Etnos; poročil, da se je guvernerju grške narodne banke v Parizu |iosre-čilo dobili cd francoske narodne bunke nekoliko predujma za posojilo 100 milijonov francoskih frankov v svrho podpore grške drahme. Ker je /.lato kritje drahme v zadnjem času močno padlo.
HomaSije v Španij
Madrid, 29 dec. tg. Politična napetost med Madridom in Barcelono je dovedla do krize katalonske vlade. Potem ko je civilni guverner v Barceloni, najvišji zastopnik centralne oblasti, odstopil o božiču radi stalnega odpora katalonskih oblasti, so sedaj vsi svetovalci katalonskega generalnega sveta, to je ministri postranske vlade, podali svojo demisijo predsedniku Muciji. Polkovnik Muciii, dosedanji uspešni voditelj katalonskih avlonomistov, je v zadnjem času mnogo izgubil na ugledu. Ves poslovni svet in tudi večina listov so nu strani odstopivšega civilnega guvernerja, ki je bil zelo odporen proti vedno višjim zahtevam
sindikatov, no kulere fo imeli anarhisti velik vpliv. Katalonska postranska vlada pa se je pri volitvah opirala ravno na sindikate in jim tudi še nadalje kljub anarhistični agitaciji dajala tajno pomoč. Ta zveza med avtonomisti in anarhisti pa je spravila vlado Macie v neugoden položaj, lako da je poslala nepriljubljena.
Madrid, 29 dec. tg. V Almeiri v južni Španiji so sindikalisii nenadoma proglasili generalno stavko brez določenega roka, ki je revolucionarnega značaju. Guverner je dal zapreti pet voditeljev stavkajočih in zahteval policijsko pomoč iz Madrida. Stavka je popolna.
Angleški imperializem se vnovič
oglasu
London. 29. dec. AA. I vcning News« poročajo iz verodostojnega vira, da bo angleška vlada mi razorožitveni Konferneci stavila predlog za odpravo podmornic. Ce pu bodo druge države vztrajale pn tem orožju, bo Anglija prisiljena, da po-spesi gradnjo podmornic lako, tla bo prekosila vse druge pomorske sile na tem področju ...
London. 29. dec. AA. List Dally 'J'elegraph piše v daljšem članku o nevarnostih, ki se odpirajo zastopnikom Britanije nn Kitajskem, odkar so lam ukinjene vse' eksloritorialnostne pravice. In ukinitev pomeni kršitev pogodb.
Lisi nato opisuje zgodovinsko ozadje leh pravic iu njihove prednosti ter pravi: Kitajska vlada čul i, (bi krši privilegirano stališče tujerodcev njen prc.-'iž in lii zalo rada lo odpravila. Kitajsko stališče j • sicer razumljivo, toda zavedati sc jc treba,
du ju eksteritorijalnosl danes bolj potrebna kakor kdajkoii prej. Navzlic vsem naporom, da se izboljšajo razmere v kitajskem pravosodju, so sodniki še vedno odvisni od vojaških in političnih klubov i'i morajo delati kakor oni hočejo, zato pač ne morejo nikomur zagotoviti zadostne zaščite. List nato mila britanski vladi, da so je pokazala preslabotna, ko se je pogajala s Kitajsko zaslran teli stvari, in obžaluje, da se je Anglija odrekla teli privilegijev.
Po pogodili med Kitajsko in Anglijo, naglasa list, nam je eksterilorljalnostno pravica ohranjena le v ftnnghaju, iu še lam samo za dobo 1(1 lel, kar pomeni dejansko lako rekoč takojšnjo ukinitev. To pomeni nezani	škodo od lega nezaupanja pa
bo v prvi vrel lu trgovina
Naloge kat slovenskega učitelja
Božično zborovanje Slomškove družbe
Ljubljana, 20. decembra.
Kako r vsako lelo v božičnih počitnicah, se jo r.bralo tudi danes častno število članov in članic ler prijateljev Slomškove družbo lako, da jo bila prostorna bela dvorana v Unionu do zadnjega količka napolnjena in je moralo veliko število šo slati v pTedprostorju prav do stopnic. Čeludi jc bil program današnjega zborovanja zelo obširen, so vztrajali vsi prav do zadnjega.
Uvodno je predsednik Štrukelj prav iskreno pozdravil predvsem vse goste iz duhovniških in profesorskih vrst. dalje čč. s. redovnice, vse tovariše in tovarišice zlasti pa predavatelje, ki so se tako radi odzvali vabilu Slomškove družbe. Zaradi bogatega programa se jo takoj začelo z dnevnim redom, katerega prva točka je bilo predavanje mestnega župnika in pisatelja F. S. Finžgarja, ki je je govoril
o bistvu nacionalne misli.
Uvodoma je poudaril, da ne smatra tega predn-vanja kot posebue naloge, dane mu od odbora Slomškove družbe, ampak si je ohranil za svoja izvajanja popolnoma svobodno roko, kakor mu to narekuje vsakdanja skušnja in bogati doživljaji. Svojo predavanje je opredelil na troje: 1. Praktično katoličanstvo, 2. liesničnn narodnost, 3. I)clo uied narodom. Naše življenje sestoji iz dveh komponent: iz teorijo in prakse. Sama teorija pomeni za življenje popolno ničlo, sama praksa brez teorijo pa jo v življenju nemogoča. Za vsako delo, katerokoli je treba izvršiti, je najprej potrebna zamisel, to je teorija. Iz svojega praktičnega življenja je opisal listo dobo, ko je bil kot duhovni pastir obenem tudi zasilni učitelj. Nikdar prej se ni buvil s teorijo, t. j metodiko pouka, zato jo v dobrih šestih tednih dozdevno naučil pisati in čitati. Čez čas pa ko je poskušal njih resnično znanje, jo opazil, da noben otrok nobeno črko ne pozna. Tedaj se je lotil metodičnih in didaktičnih knjig in je potem tudi uspešno učil. — Teorija katoličana jo katekizem. Toda nič ne pomaga, čo to, o čemer govori katekizem, no pride v življenje. Nikdar niso nasprotniki katoličanslva napadali teorije ampak le prakso katoličnnstva, t. j. nosi-lelje katoliške ideje. Navedel je na to izjavo nedavno umrlega berlinskega ljudskega voditelja Sonnenscheina, ki je rekel, da se ljudje spotikajo nad tem, kako ljudje žive po praksi katekizma. Kakor čo organizacija nima pravil,« tako je za katoličana, če ne pozna katekizma ter s tem. da se nujno udeležuje nedeljskih dolžnosti in evha-ristične večerje. V nadaljnem jo bičal današnje lahkomiselno zapravljanje nedeljske dolžnosti in žalostno dejstvo, da nekaterim celo najsvetejši prazniki niso dovolj sveti, da jih ne bi zapravljali v gorah in po izletih, četudi niso zadostili nedeljski dolžnosti. Katoliško u čiteljstvo mora enkrat za vselej spodbiti z življenjem in delom ono moralno prijenljivost, ki se zdi človeku dovolj močna, da zanemarja svoje dolžnosti. Naše katoličanstvo mora stopiti iz rezerve. V tem oziru tudi šola mnogo stori, če med poukom raznih predmetov mimogrede prižge lučko v otrokovem srcu, ko ga opozori na lepoto praznikov, kar mu potem ostane celo življenje.
Vsaka ideja pa zahteva tudi borbo. Katoličan nikoli ne pusti smešiti svoja načela. Kavna se po principu svobode vesti, ki velja zanj prav tako, kakor za nasprotnika. Na nekaterih drobnih. Iz življenja vzetih dogodivščinah, je pokazal, kako se to v praksi lahko izvrši. V nedopovedljivih besedah je potem označil drugi del svojega predavanja: Resnično narodnost. Narodnost pomeni skupno vsebino vseh svojskih lastnosti, ki jih ima kak narod kot tak. Jezik, pesem, povest, slika, način kako kmet dela itd vse to tvori narodnost in narod je na podlagi tega postavil svojo kulturo. Naša državna nacija je jueoslnvanstvo. Hodimo ponosni Jugoslovani, pa tudi ponosni Slovenci. Velika dolžnost učiteljstva je, da v šoli uči in vzgaja državno misel in slovenstvo. Treba pa je otroke tudi učiti, da znajo kaj žrtvovati za to. Pn tudi zunaj šole mora učiteljstvo kot tnko samo vzljubiti jezik in kulturo. Izobraziti si mora uho.
j lahko izvažamo v Južno Afriko
Zanimivo predavanje našega konzula g. Danila Sireklja
da zna prisluškovati živi narodovi besedi. Njegova naloga jo tudi, da reši narodno blago s svojimi zapiski. Ko jc obravnaval tretjo točko delo med narodom, jo govoril o poklicu vsakega posameznika. Poudarjal je, da pri malem narodu, kakor jo naš, noben človek, zlasti inteligent ne sme delati samo to in toliko, kar mu veleva poklic. Tak človek jo na ničli, ni gorak ni mrzel. Izobražencu no sme biti nikoli dolgčas. V jasnih in prepričevalnih besedah jo potem nazorno nasve-toval kaj in koliko naj učileljstvo v prvi vrsti stori za svojo nadaljno izobrazbo, da more potem mnogo in koristno delati v šoli in izven nje.
Kot drugi predavatelj je govoril prosvetni inšpektor dr. Kotnik
o narodni zavesti in gojitvi narodne iu državne misli.
Posegel je daleč nazaj, ko je naše ljudstvo še živelo na patrijarhalni način, seveda pod tujim go-spodstvom in se ni moglo in ne smelo zavedati i svoje narodnosti. Zdaj pa, ko živimo v jugoslovan- I ski narodni državi, smo se oprostili in smemo in moramo poudarjati svojo narodnost. Zelo lepo je opisal čase okoli Slomška, ko so .ie začel narod probujali. Res, da je danes v marsičem drugače, toda z ouo, v nas vraslo tradicijo ne smemo prelomiti. Po večini smo izšli iz kmetskih domov. Zavedati so moramo tega in biti ponosni na to. V tej zavesti bomo tudi lažje vzgajali otroko v jugoslovanskem duhu, ko jih naučimo ljubiti rodno grudo in rodni dom. šola naj bi bila država v malem. To pa bo, ako bo slovenska družina idealna; kajti brez idealno družine, ki pomeni prvotno celico države, je tudi država nemogoča. Knkor se v družini najbolj nazorno pokaže in doživlja avtoriteta, sočutje, bratstvo, religioznost, prav tako jo to v veliki družini — državi. Treba pa je šolo spraviti v sklad z domom. Državljanski čut mora biti vsidran v rodnem kraju v rodni grudi. Učitelj mora zbirati material iz ljudstva, da lahko dela med njim. Iz domovinske občine stopa učitelj s svojimi učenci v srez, banovino in državo. Gojenje pokrajinskih samobitnosti je gojenje državljanskega čuta. Za to pn jo treba porabiti tako priliko, ker morajo otroci vedeli, da rastejo nn zgodovinskih tleh.
Kot tretji predavatelj jc govoril o problemu
izvenšolskega dela
učitelj Vaclav Winklor. V svojem zelo obsežnem predavanju, ki ga bo prinesel »Slovenski učitelje so je dotaknil vseh sodobnih vprašanj, s poslušalci si ogledal dobre in slabo lastnosti slovenskega učitelja in njegovega dela, ter jo svoje predavanje razvrstil v tri dele: razmerje med šolo in izven šolskim delom, koncentracijo izvenšolskega dela in vzgojo v izvenšolskem delu. Iz lastne izkušnje jo podal nekaj misli v tnko samobitni obliki, da so vsem segle do srca in je poslušalstvo večkrat z dolgotrajnim aplavzom prekinilo ujegov govor. Po tem predavanju je bila daljša debata, katere so se zlasti udeleževali podeželski učitelji in učiteljice, katerim je mladi tovariš govoril prav iz srca.
četrti predavatelj, Alfonz Kopriva, je govori!
o reformi redovanju v osnovni goli.
Posegel je nekoliko v zgodovino redovunja sploh, pomudil se pri sedanjem načinu redovanja in poudarjal, da nepopolno in z golimi Številkami označeno redovanjo lahko vtisne otroku pečat za celo življenje in ga lahko onesreči, ker no poudarja njegove individualnosti. Tudi to predavanje bo prinesel »Slovenski učitelj:.
Zaradi pozno uro se načeti razgovor o vseh bogatih temah zborovanja ni mogel razvnetl v obširnejšo debato.
Predsednik je z najboljšimi voščili za novo leto zaključil zborovanje ob 12.45 z vzklikom: Na-svidenje o Veliki noči.
Popoldno ob treh je zboroval Misijonski odsek, kjer je predaval univ. prof. dr. Ehrlirh in se je vršil razgovor o nadaljnjem udejstvovanju učiteljstva v prid katoliškim misijonom.
Ljubljana, 29, decembra.
Davi je ob 10 dopoldne predaval na povabilo Zbornice za TOI v knjižnični dvorani nuš honorarni konzul za južnoafriško Unijo g. Danilo Štrekelj, ki je prišel iz Johannisburga v Južni Afriki v domovino, z namenom, da poživi trgovske stike svoje domovine z Južno Afriko. Izredno zanimivega predavanja so se udeležili številni odborniki Zbornice za TOI, industrijci, zastopniki denarnih zavodov in trgovci.
V začetku svojega predavanja jc g. predavatelj poudaril, da bo skušal podati in orisati Afriko in njene razmere, zlasti z vidika našega trgovca, ki jc bolj ko kdaj prej navezan na rcelen izvoz. Izvoznik, ki hoče dobiti dobre zvezo z Južno Afriko, mora najprej poznati tamošnjc razmere in zalo je g. predavatelj na kratko orisal gospodarske in kulturne razmere Južnoafriške Unije. Južnoafriška Unija jc zveza štirih držav, in sicer Kap, Transval, Oranije in Na t al. Obsegajo površino, ki ie tako velika, kakor vsa Evropa. Na tej ogromni površini pa živi le 10 milijonov ljudi. Jc torej izredno redko naseljena, saj so v notranjščini posamezne farme skoro tako velike kakor male dežele. V štirih glavnih mestih Dornu Cape-to\vnu, Pretoriji in Johannisburgu pa je pravi kontrast zapuščeni deželi. Johannisburg ima na pr. 400.000 prcbivalccv in leži 2000 m nad morjem, torej ima najbolj globoke zlatokope sveta, ki so hkrati tudi najbolj globoki rudniki. Zlato rudo kopljejo 3000 m pod površino, tako da segajo rovi celih 1000 m pod morsko gladino. V mestih si je osvojila moderna civilizacija in kultura vse pridobitve evropskega zapada in ameriškega tempa. Tako ima Južnoafriška Unija 4 univerze in v Jo-hanisburgu je pred kratkim pogorela dragocena knjižnica, ki je bila vredna 30 milj. Din.
Kljub modernemu stanju pa južnoafriška Unija še nima stare zgodovine in tradicij. Glavni razvoj sc je začel šele po burski vojni. Takrat so odkrili ogromna najdišča dijamantov in bogata ležišča zlate rude. Želja po bogastvu je zvabila nešteto pustolovcev in drznih ljudi v Južno Afriko. Od burske vojne pa so ostali v Južni Afriki premnogi angleški vojaški najemniki, ki so jih z vseh strani sveta spravili v Južno Afriko Angleži, da so se bojevali proti Burotn. Iz te mešanice je zrastlo novo belo prebivalstvo Južne Afrike, ki je, izkoriščajoč bogato zaklade, hitro doseglo pravcato ameriško blagostanje. Seveda delajo po večini le črnci, posebno v rudnikih, Evropci pa jih samo nadzirajo. Delavci imajo razmeroma zelo visoke plače, okrog 3 in pol šilinga dnevno, šc boljše pa so zaslužili med svetovno vojno, ko je znašal njihov mesečni zaslužek čestokrat 70 do 80 tisoč Din. Seveda so od tega porabili za življenje in druge potrebe okrog 10—20 tisoč Din na mesec. Industrija se je v tem kratkem času močno razvila in Južnoafriška Unija ima danes lastno težko železno industrijo, lastne avtomobilske tovarne, cementarne itd. Južna Afrika ima danes že 400.000 avtomobilov, kar jc za 10 milijonov prebivalcev ekoro neverjetno veliko število. Izvažajo zlasti južno sadje. Tako so zadnja leta izvozili samo pomaranč celih 3 milj. zabojev. In ta številka raste vsako leto naravnost neverjetno.
V trgovini so južni Afričani izredno solidni, prav tako tudi v obsežnem in močnem poljedelstvu. Poljedelstvo jc doseglo tako visoko stopnjo kulture, dn hodijo k njim v Solo cclo Holandci,
Majsperšha tovarna ni ustavljena
Ptuj, 29. dec. Naše včerajšnje poročilo, da je tovarna v , Majšperku ustavila obrat, je v toliko popraviti, da j je obrat ustavljen le za nekaj dni radi čiščenja j strojev, nakar bo podjetje zopet v polni meri i obratovalo.
Za 40 kil premoga ~ 3 mesece
Težha socialna slika
Ljubljana, 20. dec.
Najnovejša kazenska praksa uvaja tudi za malenkostne tatvine, ki so bile izvršeno na javno-prometnem prostoru (železniški kolodvori itd.), prav stroge kazni, tako za par kg ukradenega premoga najmanj 3 mesece strogega zapora. Tako-zvani »štokglajz< na ljubljanskem glavnem kolodvoru je torišče, kjer se dnevno odigravajo prnv težke in žalostne socijalne drame. Tam so v hudi zimi tatvine premoga na dnevnem redu. Mnoge revno ženice pobirajo koščke premoga po tirih in izpod vagonov. Tudi brezposelni, priložnostni delavci segajo dostikrat po premogu, eni iz dobička-željnosti, drugi, da bi si zakurili skromen, a hladen stan. Navadno so te male tatvine doslej sodili kazenski sodniki okrajnega sodišča, a po novem mora sedaj sodili o njih mali senat deželnega sodišča.
Do dna dušo se je marsikomu zasmilil 26-V-lni samski delavec Dominik. Začetkom novembru
Zgrešena pot mladega voznika
Ljubljana, 20. decembra.
Redkokedaj so pred sodniki pripeti, dn bi obtoženec lako odkrito, a apatično priznaval svoj zločin, kakor je lo danes pred malini senatom storil 22-letni mladenič Jože, svoječasno voznik pri lesnem industrijalcu Dolencu v Stari Loki. Obtožen jc bil poskušenega umora in zločlnstva tatvine. Jože je imel stike z marljivo in solidno tovarniško delavko Marijo, ki je hodila delat v neko tovarno v Kranj. Sprva jo bila Marija do njega ravnodušna. Ko pa ji jc začel govoriti, da bo sprejet v državno službo in da jo potem poroči, jo postala ljubezni-vojšn.
Da bi mogel dajati darila in voditi jo v kino, jc Jože segel po tujem denarju in okradel svoja 'ovnriSa za večji znesek. Pozneje so prišli leni tatvinam na sled in Jože je bil odpuščen. Ker se jo tudi Marija ohladila, je Jože postni razburjen. Proti večeru 30 nov. je Jožo s sekirico v roki počakal Marijo na samoti pri Pfeiferjevi hiši. Ko je Ijn prišla v spremstvu svojo sestre, jo je 2-krat z ušesom sekire udaril po glavi lako, da se je iz strahu onesvestila. Slučajno jc bila poškodba nn glavi lažjega značaja.
»Vse priznavam.« je dejal obtoženi Jože.
letos jo nn glavnem kolodvoru nabral kakih 10 kg premoga, ki ga je strokovnjak cenil na 15 Din. Prišel je danes pred sodnike malega senata, kjer je prostodušno i>ovedal svojo zgodbo:
•Vse je res. Nekaj premoga sem pobral po tleh, kepico kakih 10 kg pa sem vzel z vagona. Stalnega dela nimam. Stanujem na nekem kegljišču. Z gospodarjem sem se za to stanovanje zmenil, da mu plačam 100 Din mesečno. Na zaprtem kegljišču imam gašperček. Ker me je zeblo, sem pobral premog.-
Sodba: 3 mesece strogega zapora in 1 lelo izgubo častnih državljanskih pravic.
In predsednik senata je po sodbi pripomnil: ■Pod 3 mesece strogega zapora -ploh ne moremo iti za take tatvine na kolodvoru. Povejte to tudi drugimi« Obsojenec je sodbo sprejel brez ugovora.
Dva druga delavca, Jože V. in France Ž. pit sla bila obsojena na 5 mesecev strogega zapor;:, ker sta bolj Iz dobičkaželjnosti vzela nu glavnem kolodvoru okoli 72 kg premogu.
dajal sem ji darila. Res sem denar ukradel. Ko sem bil odpuščen, me je lo tako razburilo, .ia sem sklenil ubiti njo in še sebe. Pri Pfeiferjti sem jo brez besede dvakrat udaril po glavi. Sloni »eni vse v razburjenosti. Priznam ludi. da sem juliji na Bistriški planini ukradel majerci 550 Din.
Zaslišani priči sla v podrobnostih opisali, knko je prišlo do žalostnega dogodka. Mladi ~ožo je bil obsojen na 2 in pol leti robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za tri let,a. Jože je sodbo sprejel.
Smrt pod ko'esi
Maribor, 29. dec.
Josip Repič, posestnik v Oblakih pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah, jc vozil drva iz gozda, ki leži na hribu. Ker na vozu ni bilo nobene zavore, ic voz zaviral z verigo, katero je zapel na levo kolo. Radi silne teže pa sc je veriga pretrgala in voz jc s konji vred zdrknil po strmini. Repič je iirišel |K>d voz, ki ga je vlekel s seboj kakih 30 korakov, kjer jc zaradi hudih j>oškodb omedlel.
Nesreča se je pripetila pozno v noč in šele naslednje jutro so našli domači Repiča žc mrzlega in mrtvega. Sodna komisija, ki je truplo raztelesila, je ugotovila smrtnonevarne poškodbe na glavi.
Skladatelj Emil Hochrciter. ki je 27. decembra 1 praznoval svojo 00 letnico. Vzgojen med Slovenci j jc marsikatero skladbo posvetil Slovencem. Sedaj vpokojeni vladni svetnik živi v Kalksburgu pri Dunaju, kjer je glasbeni ravnatelj. Bog živi še i mnogo let razboritega iu plodovitega skladatelja!
Pred litijskim sodnihom
Litija, 20. dec.
Pred litijskim sodnikom dr. Novakom so je j včeraj zagovarjal trgovec Roberl V i d nt u r iz i Sv. Križa, ker se je okrog začetka novembra dejansko lotil svetokriškega kaplana g. Goršeta ; Franca, mu preiskal vse žepe za nekimi listinami in iiiu ua koncu zabrusil v obraz žaljivko izda-j jalec . Po kratkem zasliševanju, pri katerem je i Vidmar zahtevni ustavitev kazenskega postopanja ! proti njemu, češ' dn mora duhovnik preje prositi j za dovoljenje tožbe pri škof. ordlnarijatu, je raz-; glasil sodnik sodbo, s katero so obsoja Robert i Vidmar na 2100 Din denarno kazni ali 35 dni zu-' poru. Napadenega kaplanu je zastopal dr. Marko Natlačen. Proti izrečeni sodbi sta obe stranki I vložili pritožbo. — Na sodnikovo vprašanje, če g. Vidmar obžaluje svoje dejanje, jo odločno izjavil, du ne.
Nevarno ožgan „božiček"
Litija, 20. dec.
Kakor je .Slovenec že poročal, se jo pri bo-žičnici predilniško mladino opekel sinček ključavničarju Pelerce. Prvi trenutek so izgledale opekline nedolžne, sedaj nam pa poročajo, da se je bati, da nesrečni fantek izgubi vid in da se mu rano inficirajo. lina visoko temperaturo in zdravnik dvomi o popolnem ozdravljenju.
ki so vendar najboljši kmetovalci Evrope. Ivdino knr jim primanjkuje jc gradbeni les. Saj je vsa Južna Afrika skoro brez drevesa. Zato so t>e nekatere države, zlasti Kanada in Švedska žo zdavnaj naravnost osvojile lesni trg v Južni Afriki, ki ga vodijo Ivjgate prckupčevalsko družbe. Nadaljnji uvozniki so šc Nemčija, Anglija (tekstilna industrija) in Japonska ter Amerika. Pred kratkim je odpovedala Južnoafriška Unija trgovsko pogodbo z Nemčijo, kar jc Nemcc izredno bridko«zadelo. V zadnjem času jc poskusila ludi Rusija e svojim dumpingom, vendar južni Afričani odklanjajo rusko blago. Hhrati pa nimajo Rusi dobrih trgovskih agentov, ki bi si znali poiskati primernih zvez.
Južna Afrika bi prišla zn Jugoslavijo v prvi vrsti v poitev kot odjcmalka vseh vrst etavbnega lesa. Afričani nc vprašajo mnogo, koliko stane. Bolj jih zanima, kakšno jc blago in če zdrži trti-pično k'iaio. Velikanske množine prvovrstnega lesa rabijo zlasti rudniki. V poitev bi prišle za izvoz še slive, ccment in parketi, kakor tudi umetna gnojila. Seveda se radi prepričajo o ka'ovosti izdelkov z vzorci, hkrati pa zahtevajo, da so vse mere angleške, torej v čevljih, palcih in funtih. Izvoz v Južno Afriko so poskusile že nekatere naše izvozniške druž;bc, vendar so mislile, dn je Južno Afriko dobro tudi naislabše blago. Seveda jc za Afričane zadoščala ena sama žalostna skušnja, na kar so takoj prekinili zveze. Kot izredno resni in rcelni trgovci vodijo po svojih trgovskih in industrijskih zbornicah tako zvanc črno bukve, v katere zapisujejo vse neresne in nesolidne dobavitelje. Zato jc dobro, da se pri izvoznem blagu za Južno Afriko vedno upošteva, da mora biti prvovrstno in da mora odgovarjati zahtevanim meram, teži in posebnim določilom, ki jih prepisujejo bodisi kupci sami nli pa država.
Kar sc tiče plačevanja, eo Afričani nekoliko razvajeni. Američani, ki uvažajo dobro, a drago blago, sc zadovoljujejo s plačilnimi roki od 30, 60 ali 90 dni. Angleži, ki so nekoliko cencjSi, zahtevajo takoj. Za plačevanje se poslužujejo tako zvanih šiprov. Je to poseben sistem, po katerem za nakupljeno blago jamčijo, plačajo ali urede vso kupčijo močne finančne skupine, ki hkrati prevzamejo jamstvo, oziroma plačilo kupne vsoto. Našim izvoznikom sc torej ni treba brigati za gmotno stanje kupca, ker je vsa zadeva že urejena s šiprom. Tekstilna industrija nc prihaja v poštev, pač pa bi se dalo zainteresirati iužne Afričane še za našo pšenico in semenski krompir v zabojih po 75 funtov brutto, 66 netto. Veliko zanimanje vlada za čipke, verige, etole in sirk, ki ga uporabljajo za metle. Pogoj pa je in mora ostati solidna trgovina. Južni Afričan ne mara ničesar zastonj, niti za poskušnjo ne. Plača v redu, zahteva pa, da sc mu dobavi tako, kakor zahteva, pa najsi bodo pogoji za nas celo smešni ali kapriciozni. Točno razumevanje afriških razmer bo lahko lepo pospešilo jugoslovanski izvoz v Južno Afriko, kar bi zlasti v sedanjih časih bilo v domovini v veliko korist.
Predavatelju so sc poslusalci za njegovo izvirno in poučno poročilo navdušeno zahvalili in upamo, da njegova izvaianja ne bodo brezuspešna in bodo rodila lepe sadove, ki se bodo poznali tudi v našem narodnem gospodarstvu G. konzulu pa naša najlepša zahvala, da se jc lako zanima* za naš izvoz.
Božičnica v bofnišnici
Slovenjgradec, 27. dec.
Kakor vsuko leto, lako je tudi letos priredila uprava bolnišnice lopo uspelo božičnico bolnikom, ki so jc vršila nn sv. večer. V posebni, nalašč zn lo pripravljeni sobi so se okrog božičnega drevesca zbrali bolniki, vsi trije zdravniki, .lsmiljcnkc in strežniško osobje. Vodja bolnišnice pr.marij dr. Železnikar jo imel na navzoče primeren nagovor, nakar so jo pričela delitev daril. Obdarovani so bili vsi bolniki in sicor ženske z nogav'cam< robci in perilom, otroci večji tlel z oblekam:i, moški pn tudi z nogavicami, perilom in slično.
Omeniti tudi moramo, tla so se larovi delili upoštevajoč imovinsko stanje bolnikov, dn so dobili revnejši razmeroma večji dar, kakor pa premožnejši. Darove so nabrale za vdove usmiljenke pri raznih trgovcih in drugih dobrotnikih v Slo-venjgradcu, Dravogradu, Guštanju in drugod. Vodstvu bolnišnico in sestram usmlljenknm чпо prav hvaležni zn njihovo pozornost do naših trpečih bolnikov, ter jim pripravile primerno sv. noč.
Puško mu je razneslo
Litija, 21) dec.
23-letui posestnik Dolar Jožef iz Polšnika it v nedeljo hotel ustreliti mačka, ki mu je ubil krož/ nik. Pri tem jo snel z zida staro puško in sprožil proti mačku. Pri tem pa jo Dolarju puško raz neslo, in ga ranilo nn obrazu. V levo oko pn mv jo pri tem prišlo nekaj, dn je nanj oslepel. Lilijsk zdravnik dr. Ukmnr mu jo rano na .brazu izpral iu ranjenca napotil v ljubljansko bolnišnico rndi oči. —
Krvav o Steianje
M. Sobota, 28. dec.
Kakor prejšnja letu. pruznik sv. stolnim žal tudi letos ni minul brez pretepov iu prelivanju krvi. Do manjših pretepov je prišlo nn več krniih večja pa sta bila dva.
V Turnišču je prišlo do večjega prepira v Knrdoševi gostilni. Vzlie veliki gospodarski kriz so bili vsi gostilniški prostori tnko natlačeni, da so morali ljudje stojo piti. Častno- jo biln zastopana seveda mladina. Med funti jo kmalu zavrelo. Začelo se je zmerjanje, potem pn je prišlo celo d obračuna s pestmi, koli in noži. V prelep so nosi gali fantje iz Gomilic. iz. Nedelice, od Lipe itd Največ je dobil Ignacijev fant iz Nedelice. Uojišče je zapustil ves krvav.
Kri jo tekla tudi v Kuzmi na Goričkem Žrtev jiretepn jo postal 20-Ietni dninar Zrim Franc. Imenovani Jo bil v družbi drugih potili funtov in ti veli deklet. Kmalu je prišlo do prerekanju. Peto-rica fantov jo nastopila zoper njega. Ko jo zn hip odšel iz sobe. so ostali fantje šli za njim. Zunaj so ga napadli in so ga začeli pretopavati in zb;; dati z noži. Dobil jo 11 bodljajev. Spraviti so gn morali v tukajšnjo bolnišnico.
Pretepi so vedno žalostni pojavi in jih tudi na tem inestu obsojamo. Oblast pa ponovno prosimo, naj ob večjih praznikih vedno ukrene vse mogoče, da sn taki izgredi preprečijo. Sicer pa je edini izhod: Fanle v katoliška mladinska tiru
šiva. pa ho kmalu miri
Dnevna kronika
Uravnava mestnih cest in ulic v letu 1931
Гаш, kjer sc steka Masarykova ccsta v Šmar-tineko cesto, ki bo zaradi nove carinarnice postala zelo prometna, je nevarno križišče, ki bi se dalo omiliti tako, da se sedaj pravokotni vogali izpeljejo v lahnem loku čez vrtiček na levi strani, na desni strani pa da se ves še uporabljiv prostor porabi za cesto.
Šmartineka cesta, ki so jo pred letom kanalizirali, je bila letos tlakovana do podvoza pod železnico, odnosno s tem podvozom vred do mestne mitnice na drugi strani železnice. S tlakovanjem podvoza jc odpravljen obenem velik nedo-statek, da je bil podvoz vedno vlažen in blaten. Želeti bi bilo še, da se podvoz, ki je precej temačen, z napravo steklenih plošč na železniškem prevozu primerno razsvetli. V zvezi z uravnavo Smartinske cesle se jc začela uravnavati ludi J e -gličeva cesta, ki se cepi proli Ma«arykovi cesti. Zdi se nam, da sc je levi pločnik projektiral malce preširoko, na škodo širokosti cestišča, po katerem bo, kakor se zatrjuje, že prihodnje leto potekla krožna proga cestne železnice.
Ker se je Šmartinska cesla pred že omenjenim podvozom znižala, sc je dosegla prav zadovoljiva regulacija Bolgarske ulice, ki se ondod cepi od Šmartinske ceste v vzhodni smeri, tako da je klanec skoro neznaten, Žal, da se isto ni moglo doseči tudi pri Jenkovi ulici, ki se steka v Šmartinsko cesto ravno nasproti Masarykovi cesti.
Ob Šmartinski cesti je zrasla na odcepu Bol. garske ulice letos lepa dvonadstropna K r e g a r -jeva hiša, ki jo krasi umetniško dovršen kip Matere božje, delo akad, kiparja Dolinarja. V tej hiši je nameščena tudi moderna kavarna »Viadukt«, ki se bo po izgradbi carinskih poslopij šele prav razvila.
Od ostalih cest je omeniti še Gradišče, ki se je lelos ob priliki izgradbe cestne železnice na Vič dotlakovalo od Erjavčeve do Rimske ceste. Ko bo stala nova Luckmanova hiša, bo Gradišče izgubilo svoj predmestni značaj, ki ga ie imelo še ob prevratu. Že eedaj so ondi lepše in razkošno urejene prodajalne in trgovski lokali. Gotovo pa je, da se bodo v kratkem vsi pritlični prostori ob tej prometni žili izpremenili v prodajlne. Razvoj je isli ko pred leti na Sv. Petra cesti. (Konec prih.)
ski zbori in sicer dva Premrlova »Pojdimo spal in »Tri kaplje krvi , nato trije najnovejši Sattnerjevi - Dedek Krim -, »Gorska pripovedka in ? Kapelica . Drugi oddelek koncerta zaključuje Pavčič s svojimi / Žabami« za ženski zbor in alt solo s sprem-ljevanjem klavirja iu harmonija, ki so bile prvič pete na Matičnem koncertu med svetovno vojno. All-solo poje naša izvrstna pevka gospa Bernol-Golobova. O tretjem, četrtem in petem delu pa jutri. Koncert se vrši v Unionski dvorani v ponedeljek 4. januarja ob osmih zvečer. Vstopnice so že na razpolago v Matični knjigarni.
Q Šišensko prosvetno društvo naznanja svojim članom, da običajnega Silvestrovega večera letos radi sedanjih težkih razmer ne priredi. Zato pa vsem članom tem polom želi srečno, blagoslovljeno novo leto. — Odbor.
0 »Arizona ozemlje Indijancev, veliki kanjon in drugo tajne« je naslov predavanja, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v soboto, dne 2. januarja 1982, ob 20 v veliki dvorani Kazine (in 'ne v Delavski zbornici, kot je bilo prvotno javljeno). Predavatelj g. Scherer je amerikanski državljan, delegat trgovske zbornice v Los Angelesu, novinar in sekcijski šef banke. Je že več nego dve Ieli na potovanju in je dosedaj žel že po celi Aziji, Afriki in Evropi velike uspehe s svojimi skioptičnimi predavanji. G. Scherer govori perfektno nemški, angleški, francoski, italijanski in esperuntski jezik in bo pri nas predaval v nemškem jeziku ter pojasnjeval svoje predavanje z zelo zanimivimi skioptičnimi slikami. Vstopnice so na razpolago v predprodaji v Slovenskem planinskem društvu, palača Grafike, Masarykova cesta 14-1 (telefon 2903) in na dan predavanja 2. januarja 1932 od 19 in pol dalje pri blagajni v Zvezdi. Cena sedežev po 6 Din, stojišča po 3 Din.
© Espcrantski tečaj za začetnike se bo otvoril mcseca januarja 1932. Interesenti naj javijo svojo naslove in želje »Klubu esperanlislov v Ljubljani: (Narodna kavarna). Kraj in čas olvoritve se bo sporoči) interesentom pismeno in bo objavljen v dnevnem časopisju.
0 Gostilna in kavarna pri »Tičku ua gričku« želi cenj. gostom veselo novo leto. Na svidenje na Silvestrov večer.
0 Načelstvo zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev sporoča, da bodo brivnice na praznik novega leta ves dan zaprte.
0 Češkoslovaška obec v Ljubljani. Silvestrovanje s programom in godbo bo v četrtek ob osmih zvečer v Zvezdi. Vabimo vse članstvo in po njih vpeljane gosle.
Uniorska klet cene znatno znižala! Kupite dobra vina za praznike za dom.
Treznosini sestanek
Ljubljana, 20. dec.
Danes popoldne se je vršil v brezalkoholni unionski restavraciji sestanek pristašev in propa-gatorjev protialkoholnega gibanja, na katerem so razpravljali o pripravah za veliki treznosini kongres, ki se bo vršil dne 21. februarja v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo lepo število pristašev in kulturnih delavcev, zastopana jc bila duhovščina in redovnišlvo, v večjem številu so se zborovanja udeležili tudi člani Slomškove družbe, ki je imela danes tudi svoje zborovanje, zastopani pa so bili tudi ostali poklici, zlasti delavstvo in tudi kmetje. Sklicatelj sestanka g. Janez Kalan je poročal o kongresu, ki bo zelo velik in bo rta njem govorilo IS govornikov, ki bodo imeli kratke in jedrnate govore in ki bodo zastopali vse stanove. V nadalnji debati, v katero so posegli minister n. r. Gostinčar, prior Učak, prof. Pavlic, p. Prislov S. J., g. Li-kovič, Langus, Podjavoršek iz Ptujskega polja, ravnatelj Humek in drugi, so govorili o potrebi organiziranega treznostnega gibanja in so bili skoraj vsi govorniki zato, da se to gibanje nasloni ua razne dosedanje prosvetne in druge organizacije, dalje so govorili o vzgoji, ki naj se usmeri tako, da bo imela čim več uspeha v treznostnem gibanju in k čemur morata istočasno prispevati Cerkev, šola in vsi drugi vzgojiti činilejli. Mladino moramo rešiti alkoholizma! Udeleženci so nato podpisali (udi prošnjo na bansko upravo, naj spričo sedanje bede prepove v predpustnem času vsaj na deželi vse veselice, dalje naj teh veselic gasilska in druga društva ne prirejajo, naj se prepove ali vsaj obdavči prosta žganjekuha itd Glede kongresa je bilo sklenjeno, da naj se vrši v takem obsegu, kakor je predlagal sklicatelj. Ravnateli Humek pa bo še referiral o vprašanju alkohola in sodobne prehrane, o pravilnem konzerviranju sadja in izdelovanju brezalkoholnih pijač. Ostali govorniki bodo v ,imenu vseh stanov govorili o drugih vprašanjih. ki so v zvezi z alkoholizmom in o treznost-nem gibanju.
K nlednr
Sreda, 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij,
škof.
Nov i grobovi
-}- V Žužemberku je umrl včeraj g. Anion Žlajpali, hišni posestnik in bivši usnjar. Poznan je bil po bližnji in daljni okolici kot dobre usnjar in dolgoletni starešina usnjarskih »bratov«. Pokojniku blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
-J- V Vojniku je umrla 72 letna Neža Preložil i k, prevžitkarica v Bezovici. Ob grobu se je od nje poslovil z ginljivimi besedami g. kaplan Ocvirk. Cerkveni pevski zbor, pri katerem sla sodelovala dva sinova in ena hčerka, je pn zapel dve žalostinki. Istega dne popoldne se je vršil pogreb g. Franca S e n i t z e, 75 letnega posestnika in usnjarskega mojstra v Vojniku. Naj v miru počivata! Žalujočim naše sožalje!
Osefene uesii
Premestitev v soilni službi. Z odlokom pravosodnega ministrstva je z novim letom po službeni potrebi dodeljen okrajnemu sodišču na Vrhniki sodnik dr. Branko Goslar iz Ljubljane.
_ Izvojaške službe. Odrejeni so: za vršilca dolžnosti komandanta 6. čete 3li. pp. rjelačiča« p. podpor, šušmelj F. Mirko, desedaj vodnik 40. pp.; za vršilca dolžnosti adjulanla 1. pl. pp. peh. poroč. Vodeb M. Leopold; za vodniku 39. čete obmejne trupe peh. podporočnik Žerjal A. Dragotin; za vršilca dolžnosti adjutanta inž. parka 2. pion. polka iuž. poporočnik Zaje I. Franjo.
Ostale ves!i
—	Vsem zadrugam! Tc dni bomo razposlali vsem zadrugam poseben zavoj koledarjev, ki ga blagovolite sprejeti, četudi jih niste naročili, V posebnem pismu, ki bo priloženo, Vam bomo vse razložili. Toliko v vednost že vnaprej, da ne bo kdo pošiljke brez potrebe zavrnil. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	Duhovne vaje za žene so bodo vršile v dnevih od 0. do 13. januarja 1932 v Mali Loki pri Domžalah. Pišite čimpreljo na naslov: Predstoj-ništvo usmiljenih sester sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
— Prihodnji živinski sejeiu v Ljubljani se radi praznika sv. Treh kraljev vrši v torek 5. januarja.
—	Z lovsko puško proti človeku. Na Štefanovo se je vršit v gozdovih nad Slražo pri Novem mestu večji lov. Lovci so se zvečer vračali s plenom domov in so se mimogrede ustavili v gostilni
MATrCNA IOOGARNA
Liubliana Kcng esni trg MUZIKALIJE VSEH VEST
To leto je zaznamovati velik napredek v tem, da oc je odprla in tlakovala nova široka Vil-h a r j e v a ulica, ki bo vezala Dunajsko cesto s carinarnico in da izgine grda in ozka dosedanja Dovozna cesla za kurilnico glavnega kolodvora. Nadaljna posledica nove Viiharjeve ccste je ta, da se je zasula globeka jama ined njo in staro Dovodno ccsto, ki je bila v neposredni bližini razvijajočega se Bežigrajskega koteža leglo smrdečih in zdrav ju škodljivih odpadkov in smeti, a ponoči zaradi nezadostne razsvetljave za človeka, ki ni poznal le okolice, celo nevarna, ker je bilo na dnu vedno dovolj globoko vode, izginile bodo, upamo, kmalu tudi tiste grde barake ob nji in napravile prostor ličnejšim poslopjem. Tu bi morda ne bilo prav, če sc preveč fonsira odprt sistem, ker bo na tej cesti zaradi carinarnice nastala potreba po trgovskih lokalih.
Velik napredek za olepšavo mesta pomeni dokončna uravnava in tlakovanje M a s a r y k o v e ceste od Resljeve do Šmartinske ceste. Cesta sc je neverjetno olepšala in uravnala. Zlasti je pozdraviti odpravo prometne ovire, ki jo je predstavljal del obratovalnice Šiškovc parne žage na križišču Metelkove ulice. Hiše ob tem podaljšanem delu Masarykovc ceste 30 z uravnavo tega dela mnogo pridobile. Tudi tu opazujemo razveseljivo dejstvo, da se privatna inietjativa takr>- odzove pobudi, ki jo daje mestna občina, kn . uravna ali olepša kako cesto ali ulico. To sc vidi zlasti na A ž m a nov i hiši, ki jo jc arhitekt inž. Glanz izpremenil, rekli bi, v majhen gradič. Posebno posrečena jc vrhnja ograja, ki nam nazorno kaže, koliko lepši in estetsko priporačljivejši je zid, seveda če je izvršen po umetniških načelih, kakor pa one dolgočasne železne ograje na kamenitem podstavku, ki jih je predpisoval stari stavbeni red za Ljubljano.
Želeti bi bilo, da tudi drugi privatniki (Ran-zinger, Salonit) ob podaljšani Masarykovi cesti slede navedenemu vzgledu in da poskrbe zlasti za asfaltirane pločnike ob svojih poslopjih. Na vsak način pa bodo morale v kratkem izginiti grde barake v bližini Ažmanove hiše, ki danes še kaze sicer ugoden vtis regulirane ceste.
Kaj bo danes
Drama: *Dve nevesti«. Red B.
Opera: Zaprto.
Nočno službo imata lekarni: nir. SušrJik,
Mestni tr£ 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. *
0 Božičnica poštarjev. Osrednje društvo poštnih in telegrafskih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, je priredila na Štefanovo v prostorih hotela Miklič svojo božičnico. Ko je bila dvorana popolnoma zasedena, je predsednik Sojer s kratkim nagovorom pozdravil vse navzoče, nakar je pevsko društvo poštnih uslužbencev zapelo nekaj pesmi ter s leni še bolj povzdignilo svečanost prireditve. Zelo ginljivc so bile deklamacije nekaterih deklic: za lem pa je sledila razdelitev daril. Obdarovanlh je bilo nad 80 otrok, ki so s hvaležnostjo sprejemali darila. Prireditev je potekla kar najbolj prisrčno ter v popolno zadovoljstvo vseh udeležencev. Ta humanitarna prireditev zasluži vse priznanje.
0 Naval »a bolnišnico. Zadnje dni vlada na ljubljansko bolnišnico izreden naval. V ponedeljek je bolnišnica sprejela 95 bolnikov, včeraj pa 90. Do sedaj je bolnišnica sprejela letos 19.645 bolnikov, okoli 3000 več kakor lani. Iz te številke lasno govori potreba, kako nujno je, da sc bolnišnica poveča.
© Nova obrt. V Gregorčičevi ulici št. 11. je začelo obratovati novo podjetje za umetno obrt in izdeluje vsa brizgratiskarska dela na blagu, svili, lesu, steklu in papirju. Podjetje je edino te vrste v Sloveniji in bo s svojimi res umetniškimi izdelki, zavesami, blazinami, rutami itd. lahko izpodrinilo po umetniški izvedbi in kvaliteti manj vredno in bolj drago importirano blago.
© Spored jubilejnega koncerta pevskega zbora »Glasbene Matice« ljuhljan-kc imu prav za prav pet dolov. V prvi del so uvrščeni sami mešani zbori in sicer Gallusov šesteroglasen madrigal Noli lau-dari in csmeroglasna moteta Ave Marin. Po Gallusu pride na vrsto goriški skladatelj Avgust Lcban, zbor izvaja njegov mešani zbor Zadnji večer. Nato sledita dva mešana zbora, ki sla pri nas enako znana in priljubljena, to je Nedvedov Nazaj v planinski raj in pa Foereterjevo Ljubica, ki jo po vsej pravici štejemo med najboljše zbore slovenske literature. Drugi del programa je posvečen moškim in pa ženskim zborom. Z moškimi zbori so zastopani Ipavčev zbor Kaj ne. da čuden sem« in prekrasno Jenkovo »Vabilo-. V tem delu je tudi Emil Adainič s svojim zborom -Scherzando . ki je dane« prav tako moderen kakor je bil pred skoraj 25 leti, io se je prvič izvajal. Za moškimi zbori slede žen-
Kulturni obzornik
»JUGOSLAVISCHE ANTHOLOGIE.«
Pred dobrim tednom je pod gornjim naslovom izšla v založbi Rascher und Cie., A. G. v Ziirichu XXIV in 312 strani obsegajoča antologija iz del jugoslovanskih pesnikov in pisateljev, ki jc bila žc lansko leto obljubljena. Priredila jo jo Katarina A. Jovanovič. Predgovor je knjigi napisal profesor jugoslovanskih književnosti na belgrajski univerzi g. dr. Pavle Popovič, pogovor pa Švicar g. Hermanu Hiltbrunner, ki sc sicer precej zanima za nato lepo be6edo.
Z antologijami jc etari križ. Na omejenem prostoru je treba podali esenco posamezne književnosti ali samo ene njene vrste, pa obenem na-značiti sosledico razvoja in narodu, kateremu je namenjena, to pot nemškemu, nuditi vsaj dober pregled književnega stanja in dogajanj in njih v odgovarjajoči obliki podati.
Antologija Katarine A. Jovanovič je izšla v Švici in je predvsem namenjena švicarskim Nemcem. Zdi se mi, da je to preozek krog, in da je samo škoda, da knjigo ni izdala bolj znana založba in v enem centralnih nemških mest. Z druge strani pa je pogrešena tudi ureditev knjige, ki na nekaj mestih daje dokaza, da se tudi priredi-teljica K. Jovanovič ni zavedala, da pripravlja jugoslovansko antologijo za vse Nemce in ne samo za ozek krog Švice.
Knjiga ima sledečo razdelitev: Volksdichtung, Kunetdichtu-ng, Prosadichtung (iiltere Zeit, Volks-erzShlungen, Marchen), Prosadichtung, neuere und neueste Zeit.
V	oddelku: narodno pesništvo eo podane v prepevu Boj na Kosovem, Smrt vojvode Prijezde, kraljevič Marko in vila, Sv. Sava in pastir (od epskih pesmi) in Riba in dekle, Največja pesem, Izpolnjena želja in še dve ne^nalnejši (od (irskih). Opravičeno se vprašam, ali je to izbor iz jugoslovanske narodne pesmi? V&e pesmi v tem oddelku so namreč srbske narodne. Kaj Hrvatje bi Slovenci nimamo narodne epike in šc prav posebej narodne lirike? To jc mučna konstatacija, ki sc vsiljuje človeku takoj po prvih straneh knjige. Čc prirediteljica iz kateregakoli vzroka ne pozna slovenske narodne Krike, pa če je imela pogum vzeti nase težko nulogp sestavljanja jugoslovanske antologije v nemščini, ji to ostro zamerjam Tu je drastično podana stara napaka; če namreč Srb sestavlja antologijo, jc preveč srnjaka, čc jo Hrvat ali Slovenec, je pomanjkljiva z druge slrani. Preko lega problema bi pa vsaj pred inozemstvom morali žc zdavnaj priti in se pokazati v oni luči, ki nam je svojstvena in prava.' (Čisto vzporedno naj na tem mestu omenim, da nam je bil g. Jaša M. Prodanovič pri sestavljanju srbske antologije »Ženske narodne pesme« pred leti, ki bi jo tudi K. Jovanovič lahko upoštevala, precej bolj pravičen!)
V	oddelku: umetno pesništvo so zastopani z večjo ali manjšo srečo; Njegoš, Ma.žuranič, Pre-radovič, Radičcvič, Jakšič, Jovanovič - Zmaj, Ale.ksa Šantič, Ilič, Presič-Pavičic, Jakšič Mileta, Dučič, Svet. Slefanović, Vidrič, Rakič, Domjanič, Nazor, Danica Markovič, Veljko Petrovič, Sibe Miličič, Korolija, Bojič, Anica Savič - Rebac, Mladenovič, Desanka Maksimovič, Krltlec in Ko-vačevič. Od Slovencev so v tem oddelku: France Prešern, Simon Gregorčič, Aškerc, Kette, Murn-Aleksandrov in Oton Župančič. Karakteristično je, da eo vsi, katerih imena se končujejo na -ič tran-skribirani tudi v nemščini z mehkim č, kar ni nrav.
WHIHHHH MIHIH IIMIEH impiill— HHIIIHHI IfIH IIHHIIH i I IIHIHItIM
France Prešern je zastopan s »Povodnim možem« in s sonetom »Življenje ječa ...« G. Pavle Popovič pravi v svojem suhem uvodu nekje: »Prešel en ist hicr mit seinem »VVassermann« — einer Ballade eeht uhlandscher Pragung — gliinzend vertreter..« Zelo čudno se mi zdi, kako je on, ki kot profesor jugoslovanske književnosti na belgrajski univerzi gotovo dobro pozna Prešerna in njegovo pesem, prišel do te konstatacije. Ponovno trdim, da je ves pravi Prešeren, kakršen bi moral biti tudi v tej antologiji zastopan, v osebnih, doživelih pesmih, v svoji ljubezenski liriki, v sonetih in ne v epski baladi in romanci. Samliaberjev nemški prepev zgoraj imenovanega Prešernovega sonela pa je zelo dober.
Simon Gregorčič jc v antologiji udeležen po odlomku iz pesmi - Soči« in po eni pesmi iz cikla O grobovih«. Aškerčeva »Na Kalemejdanu« sc vleče iz antologije v antologijo, dasi nima nobene ar.tološke vrednosti. Tudi tu je objavljena — in to jc vse, kar jc Aškercu v tej antologiji odmerjenega, Zopet ponovno trdim, da je vse svoje najboljše dal Aškerc v seriji balad in romanc in da bo po leh ludi živel v slovenski književnosti. Zdi ee mi, da merodajni krogi, pa ludi prirejevateljica tc antologije, še niso prišli do prave Aškerčeve vrednosti in ga radi tega tudi tako klavrno predstavljajo pred inozemstvom. Kat. Jovanovič sta, kot sama pravi v uvodni besedi, s sveti pomagala gg. Bogdan in Pavle Popovič in radi tega na njiju pada precejšen del krivice, ki se je Aškercu v tej antologiji zgodila. Ketteju je odmerjeno premalo prostora. Predstavljen je le z eno pesmijo (AVin-terliches Dorfidyll«), Prav tako tudi Župančič, ki jc zastopan z dvema (Prišla si... in Tiho prihaja mrak), ki jih ije sicer malo okorno, pa vendar občuteno prepel g. H. Hiltbrunner. Murn-Alcksan-drov ima dvoje pesmi (Am Abend, Wenn der Wald im Dunkcl sinkt).
Petre v Dol. Straži, kjer jo bilo ludi nekaj domačih fantov. Pa je prišlo nekako do prepira, v katerega se je nevede kako zapletel ludi Anton Zupančič i/. Dolnjo Straže, star 24 let. Prepir su je nadaljeval tudi še zunaj gostilne, kjer je neki J. Š., posestnik na Selili pričel groziti z lovsko puško, katero pa mu je Zupančič vzel, jo prelomil in pogledal, če je nabita. Ugotovil je, da j* puška prazna nakar jo je pustil zuuaj pred hišo. — Pa je Š. kmalu dobil puško v roke. Na vsak način jo je moral zopet na skrivaj nabasali, poleni pa je zopet grozil s streljanjem. Ustrelil je res proli Zupančiču, kateremu jo ves naboj lovskih šiber priletel v desno ramo. Fanta so odpeljali takoj v kandi j-sko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima preslre-ljeno lopatico, vsled česar je nevarnost, da bo ob roko.
— Ob pričenjaječem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Josef« grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ubla-žuje razdraženosit živcev. »Franz-Josei« grenčica se_ dobiva v lekarnah, drogerijah in specerijski1-trgovinah.
—	Nasedli italijanski parnik. Včerajšnji zagrebški : Julnrnji list« poroča iz Splita: Na božični dati okrog poldne je pri otoku PaSman nasedel na sipino italijanski parnik »Brindislr. Parniku je nudila prvo pomoč italijanska motorna ladja »Žara-, ki se je dva dni trudila, da bi izvlekla nasedli parnik s plitvine, toda brez uspeha, še isti dan, ko je nasedel »Brindisi . je plul skozi pašmanski kanal naš parobrod Velebit , ki je po mednarodnem običaju ponudil nasedlemu parniku pomoč, toda italijanski kapitan jc lo odklonil. V nedeljo sla prispela iz Trsta dva remorkerja, ki rešujeta ponesrečeni parnik. Parnik je nasedel za dve tretjini svoje dolžine in je reševanje radi tega zelo otežkočeno.
—	Žaloigra hrvatskega izseljenca. Kmet Nikola Zec iz občine Rakovica na Hrvatskem je pred časom odšel v svet za delom. Delal je precej časa v Franciji, kjer se mu je posrečilo, da je prištedil 10.000 Din. Na povratku domov pa mu je eden njegovih rojakov ves la denar ukradel, kar je Zeca tako potrlo, da je izvršil samouiiior.
Perilo bolnikov razkužimo nnibolje, če ga nniakamo
v raztopini SANOFORM-a.
Sanoform ni strupen in prijetno diši. — Dobi S,o v vseh lekarnah in drogerijah.
—	Srce in denar. Spevoigra v enem dejanju. Spisal Grivški, uglasbil V. Vodopivee, založila iu izdala Pevska zveza v Ljubljani. — Našim zborom najbolj manjka primernih spevoiger. Igre, kar jih imamo, so že zelo preigrane, pa so brez petja večkrat dolgočasne. Vse drugače je igra prepletena s petjem. »Srce in denar«; je zložena za petero samospevov (sopran, alt, tenor, bariton in bas) ler sklepni mešani zbor. Spremljamo jo lahkot s klavirjem, za silo tudi s harmonijem. Koncepcija je priprosta, da jo bo zmogel vsak zbor, melodije so gladke — pač Vodopivčeve. Tisk jasen in pregleden. Cena libretu in partituri 30 Din, včlanjeni zbori PZ imajo znaten popust. Za vprizorilev jo treba naročiti jiet izvodov. Naroča se pri Pevski zvezi v Ljubljani, Komenskega ulica 12. Za pred-pustni čas najprimernejša igrica. Toplo priporočamo !
—	Naš ponos je nesmrtno delo pesnika Prešerna. Hvalimo ga in častimo — a čitamo li ga prav lako pridno, kakor jiridno imenujemo njegovo ime? Naš ponos ne sme biti v puhli hvali, da imamo Slovenci Prešerna, marveč v tem, da ga poznamo! Naš jKinos mora bili, da vemo za sleherno njegovo pesem, da vemo za bistvo njegovo — saj ni pesnil le zn književne zgodovinarje! Pesnil je za vsakogar med nami, za ves naš narod, za kmeta prav tako kakor za meščana. Da je zastarel? Kaj še! Le vzemimo v roke njegovo delo iu ga preČitajmo, od vrste do vrste, od verza do verza na glas: kuko je mlad in svež in domač in lep naš Prešeren! — Doktorju Franceta Prešernu zbrano delo, ki sla ga uredila in izdala v založbi Jugoslovanske knjigarne,- Avgust Pirjevec in Joža Glonar, je najmodernejša izdaja našega velikana. Poleg izčrpnega uvoda v njegovo delo iz peresa Avgusta Pirjevca vsebuje knjiga vse, kar se nam je Prešernovega ohranilo, pisma in pesmi v nemškem jeziku. Oprema knjige je zares žlahtna in čez 300 slrani obsegajoče delo krasila Prešernova slika in posnetek njegovega rokopisa. Ta mojstrovina naše tiskarske in knjigoveške obrti v zunanjem pogledu velja broširana le Din 40, v celo jilalno vezana 55 Din. v celo usnje pa 90 Din.
—	Knjigovodja-bilancist, ki je bil radi bolezni odpuščen, išče mesta za takoj, ludi samo za po-poldan.
Za pesniški del moram reči, da je premalo mlajših pesnikov v njem. Že po logiki razmer smo vedno za desetletje ali več za sodobno evropsko literaturo. Z druge slrani pa bi ee inozemstvo gotovo bolj zanimalo za naša zadnja višja dognanja in bi nas tako vsaj približno v pravi luči soo-znalo. Če je v to antologijo uvrščen Ranko Mladenovič, bi moral biii tudi Božo Vodušek, in če je bilo mesta za Miličiča in Korolijo, bi ga moralo biti tudi za Kosovela in Vodnika.
O proznem delu starejše epohe ne bom govoril.
Pač pa nam jc v oddelku: Prosadichtung, neuere und neueste Zet storjena zopet velika krivica. Zastopani smo samo po Ivanu Cankarju, ki je karakleriziran z dvema sličicama (Sneg, Da-teljni). 0:1 Srbohrvalov so tu: Ljudevit Vuličevič (zakaj?), Laza Lazarevič, Matavulj (?), Gjalski, Sremac, Veselinovič, Šimunovič, Čorovič, Stanko-vič, Milica Jankovič (?), Nenadovič (?), Kne":e-vič (?), Bogdan Popovič (?) in Vclimirovič (?t). Antologija ima podnaslov: Dichter und Erztihler. Ali so zadnji Štirje (Lj. Nenadovič, Kneževič, Bogdan Popovič in posebej VelimiroviC) »Erzahler«, naj presodi vsakdo sam.
Ker jc pa dano mesto imenovanim, ga seveda ni bilo za deset drugih, ga ni bilo (da omenim le Slovence) za Levstika, Tavčarja, Jurčiča, Kersnika, Preglja, Bevka in še tolike druge.
»Jugoslavische Anthologie« je izdana v prikupni obliki in jo krasi vrsta portretov najpomembnejših književnikov (zopet enostransko) in nekaj grafik zagrebških mojstrov.
Facit te antologije je: v nji so zastopani le posamezni pisatelji in pesniki, slabo je zastopana srbska književnost, v docela krivični luči pa smo podani Slovenci in z nami vred tudi Hrvati.
Tone Potokar.
Maribor
Življenje in smrt v letu 1931
Nekaj statistike iz ljudskega gibanja v Mariboru.
Maribor, 29. decembra.
Ob koncu leta napravljena bilanca o življenju in smrti v našem mestu nam izkazuje sledeče številke: Rojstev je bilo v Mariboru letos 1163, od teh 510 dečkov in 553 deklic. Umrlo je 745 C.eb (397 moških, 448 žensk). Poročilo se je 354 parov. Na posamezne župnije se razdele številke sledeče: Stolna župnija: rojstev 711 (379 dečkov in 335 deklic), umrlo 115 (54 moških in 61 žensk), porok 69. Župnija Matere Milosti (frančiškanska): rojstev 110 (53 dečtkov, 57 deklic), umrlo 110 (55 moških, 54 žensk), porok IGO. Magdalenaka župnija: rojstev 339 (178 dečkov in 161 deklic), umrlo je 520 oseb (287 moških in 333 žensk), porok je bilo 185,
□	Prijatelji prijetnega in dostojnega razve-
diila bodo šli na Silvetirovo v dvorano Zadružne gospodarske banke, kjer nastopajo: »Maribor«, omladinska godba in Ljudski oder. Začetek ob 8. Na svidenje!
□	Silvestrovanje Maratona, SSK Maraton priredi Silvestrov večer v Rimskem vrelcu pri Guštanju, kjer se vrši klubov smuški tečaj. Iz Maribora pohite številni klubovi člani in prijatelji v Rimski vrelec v četrtek popoldne z vlakom, ki odhaja ob 13.18 z glavnega kolodvora.
□	Novo leto v gledališču, Na novega leta dan se vprizoriia v Narodnem gledališču dve operetni predstavi. Popoldne se bo predvajala Lehar-jeva »Zemlja smehljaja«, zvečer pa se ponovi Abrahamov šlager »Viktorija in njen huzar«. —
V	soboito sledi peslednjič v sezoni vprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«.
□	100.000 Din za pomožno akcijo v Mariboru namerava podariii mariborska tekstilna industrija. Ta geota mariborskih tekstilnih podjetij zasluži vso pohvalo ter je želeti, da bi našla odmeva tudi v drugih industrijskih panogah našega mesta.
□	Naše cenjene inserente opozarjamo, da sprejema uprava »Slovenca« inserate za novoletno številko še danes dopoldne.
□	Mrtvaški zvon. V Magdalcnski ulici 19 je umri v visoki starosti 88 let upokojeni progov-ni mojster Peter Langer. Pogreb se vrši v četrtek ob 3 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. —
V	Strmi ulici 11 jb ugrabila smrt 671etnega upokojenega koznilniškega paznika Primoža Puclja. Pokopan bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. — Naj počivata blaga moža _v miru, žalujočim naše iskreno sožalje!
□	Umetniška razstava Frasa in Sojča. Omenjena razstava predstavlja colo galerijo raznih zanimivih slik, portretov, študij, kipov, rezbarij itd., vsega gotovo nad 1C0 predmetov. V tem številu
fa še ni upoštevana cela zakladnica zanimivih del rasa, ki jih najdeš v posebnih mapah. Čeprav je Fras eden umetnikov »stare garde« je vendar po svojih delili še vedno mlad, kar se jasno izraža v virtttozni barvni tehniki in umetniški vrednosti portretov. Zastopan je v različnih tehnikah: olju, pa-stelu, tetnperi, akvarelu, retlu itd. Posebno pozornost vzbujajo njegovi mojstrski portrciti. Psihološko točno prinesene observacije poedinih glav govore o tem,i da je Fras rojen za portretista, dasi se bavi po večini s cerkveno slikarijo. Vsa njegova dela izražajo neko posebno solidnost in temeljitost. — Pa tudi Sojčeva dela zaslužijo vso pozornosit. Predvsem njegove jaslice, relief Srca Jezusovega žalujočega mladeniča, kipa deklic, zrnimiva sita pa posebno osnutka za Pieta in spomenik Slomšeku. Trenutno dela na modelu za neki večji spomenik.
Rod mariborski se je torej v tem letu pomnožil za 418 mladih meščanov, kar pomeni pri celokupnem številu prebivalstva lep prirastek. Prevladuje pa letos izjemoma moški spol, ker znaša prirastek pri novorojenih 213 dečkov napram 205 deklicam. Za ženski spol gotovo razveseljivo dejstvo, ker 60 do sedaj dosledno prevladovale tudi na polju prirastka ler je število žensk v mestu od leta do leta napredovalo. Po posameznih župnijah pa prednjači po številu rojstev stolna, po številu smrti pa magdalenskaj za poslednjo pa je tolažilno, da prednjači tudi v številu porok. Zanimivo je, da si v frančiškanski župniji drži število smrtnih slučajev in rojstev ravnovesje, namreč točno 110. Tudi število porok v tej župniji dosega točno okroglo število 100,
Vse to izkazuje visoke cilje njegove umetniške volje, njegova šola je trdna, plastična forma dobro pojmovana, tehnika mehka pa brez mehkužnosti. Da je Sojč zelo podjeten in pa tudi vsestransko vpoštevan, epričuje cela vršita že izvršenih del, katere izkazujejo na razstavi izložene sliko in skice. Razstava obeh naših umetnikov vzbuja v obiskovalcu res lepe vtise ter zasluži najboljši obisk.
□	Tri opasne lisice pred sodniki. Okrožni senat je imel včeraj opravka s tremi prevejanimi lisicami, ki so se zagovarjale radi številnih tatvin in prevar, zagrešenih v okolici Maribora in v mestu. Zagovarjale so se Magdalena Ferk, Marija Nemec in Marija Verdnik; vse tri so že stare znanke sodišča. Saj je bila Ferkova doslej nič manj kot 40 krat predkaznovana ter je odsedela že petkrat težko ječo radi tatvin. Nemčeva ima v kazenskem registru zabeležnih že 23 predkazni, Verdnikova pa devet. To po>t so prišle pred sodnike radi številnih manjših prevar in tatvin. Ferkova ee je specializirala na tatvine kokoši, katere jc prodajala v mesto trgovcem, poleg tega pa je opeharila par oseb za manjše zneske, Nemčeva in Verdnikova sta kradli z vrta v bolnišnici razno zelenjavo ter jo prodajali na trgu. Obsodbe, katere jc to pot izreklo sodišče, so bile stroge pa umestne; Ferkova je dobila dve leti in pol robije, 4 leta prisilne delavnice ter pet let izgube častnih pravic. — Nemčeva je bila obsojena na eno leto in pol robije,
2	leti prisilne delavnice in 3 leta izgube častnih pravic; Verdnikova jc dobila eno leto in pol strogega zapora, 3 letni pridržek po prestani kazni in
3	leta izgube častnih pravic.
□	Suknje v nevarnosti. Z zimo se običajno pojavljajo tatuni zimskih sukenj. Včeraj jc izginil iz stanovanja Marije M. v Cankarjevi ulici kratek moški kožuh, vreden 2500 Din. 0 tatu ni nobenega sledu.
□	Posledica poledice. Na zledenelem tlaku je zdrsnilo 721etnemu upokojencu Ivanu Krcpku s Pobrežja. Starček je padel s tako silo, da se mu je zdrobila kost na desni nogi nad kolenom. Prepeljali 60 ga v bolnišnico.
П Poceni meso. Danes od 8 naprej se bo prodajalo na stojnici za »lorečeno meso 200 kg govejega mesa po 4 Din, in sicer na osebo do 3 kg.
□	Nesreča pri smučanju. Na Pohorju se jc ponesrečil pri smrčanju uradnik Spodnješlajerske posojilnice g. Adolf Dostal. Zlomil si je nogo ter se zdravi v mariborski bolnišnici. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
□	Radio aparate in sestavne dele, zvočnike, žarnice, drobni materijal, po nizkih cenah dobite v zadrugi Radio-Marihor, Miklošičeva 2.
П Rnhite nageljne, vence, šopke, kličite telefon 27-66. Vrtnarstvo — Jcinec — Maribor.
Celje
'<& Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in /ndustrijo za Celje in za celjsko okolico se bo vršil, kakor sporoča Oremij trgovcev v torek, dne 5. januarja od 8 do 12 prcdpoldne v posvetovalnici Greinija trgovcev v Celju. Razlagova ulica št. 8. pritličje levo.
Drsališče SK Celje. SK Celje ima drsališče na tenis igrišču v Mestnem parku, ki je otvorjeno ves dan od "8 zjutraj do 9 zvečer. Drsališče je na zelo pripravnem kraju, led je prav fin za drsanje in zvečer je drsališče lepo razsvetljeno, tako da se more občinstvu lepo priporočati obisk drsališča. Za zabavo pa še skrbi posebej gramofon, ki igra ves dan najrazličnejše komade.
& Smrtna kesa. V javni bolnišnici je umrla v j)onedeljel< 28. I. m. popoldne v starosti 63 let Selič Jožefa iz Gaberja. — Isti dan je umrl prav tako v javni bolnišnici v starosti 23 let na Ostro-ženein stanujoči kurjač pri Metki Pliberšek Ivan. — Kot tretja pa jc umrla v ponedeljek 28. t. ni. v javni bolnišnici v 57 letu starosti dmnarica Marija Žniderjeva iz Stranic pri Konjicah. — Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje, dušam i»kojnih pa naj da Bog večni mir in pokoj.
Št. Vid nad Ljubimno
Blaž Poiočnikova čitalnica se v letošnji zimski »czoni — Iako se zdi — hočo udejstvovali na dramatičnem' polju. Njen dramatični odsek jo v nedeljo dne 13. decembra vprizori I krasno pod učno Igro »Ljubezen do revežev in zapuščenih velja in Jo več nego pohlep po Gasli in visokih službah . Preteklo nedeljo pa so nas vrli igralci jireseneliii a Goljevo »Triglavsko bajko . Presenetili so nas, moramo priznati: tako dovršeno in gladko so nam v tej pravljični igri prcdočili resnico, da nad vsakim nasiljem iu sovraštvom, nad vsako krivico, zlobo in prevaro slednjič zmaga pravica, poštenje in ljubezen. Vse igralce moramo zelo pohvaliti, zato ne moremo vsakega jiosebej imenovati. Tudi režiser, godba in pevci so svojo nalogo častno redili. Na splošno željo in pa ker mnogi preteklo nedeljo vsled velikega navala niso mogli dobiti vstopnic, se ho »Triglavska bajka ponovila prihodnjo nedeljo dno 3. januarja ob pol 10. za otroke se bo jm vprizoriia. tako se nam je reklo, najbrže nu praznik sv. Treh kraljev ali pa v nedeljo 10. januarja, kar se bo še povedalo. Kdor hoče videti kaj lepega in slišati kaj podučnega, naj v nedeljo dne 3. januarja uo zamudi prilike jiriti v Ljudski dom k > Triglavski hajki r. Začetek točno ob pol 16. — Vstopnice se dobe v soboto in v nedeljo dopoldne v trafiki Zakolnik; kdor more, uaj vstopnico kupi v predprodaji, da pri blagajni no bo prevelike gnečo in da se bo moglo zigro točno pričeti.
Dev. Mama v Po&ju
Dramatični odsek prosvete Polje igra nn Silvestrov večer ob 8 v domu »Rokovnjačec. — Kiuo »Polje« pa predvaja na Novega lela ob 4 in 8 zvočni film Наггу Piela . Vstopnice v j>redprodaji v konsumu.
Ura za električno javno razsvetljavo se je nekaj pokvarila in so ceste v temi, zalo ni čudno, dn jo neka delavka na opolzki cesli padla, da so jo morali odnesli domov.
Jezica
Za Silvestrov večer pripravlja naše Prosvetno društvo, kakor smo slišali, prijetna iznenndenje. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Na sporedu so operete, kupleti, zborovo petje, živa sjikn itd. Prijatelji poštenega veselja, pridite!
Кгеш?
Silvcstrovo. Prosvetno društvo 1)0 priredilo Silvestrov večer v četrtek 31 dec. v Ljudskem domu. Vsi prijatelji društva vabljeni!
»Cvrček za pečjo«. Za prihodnjo soboto 2. jan. zvečer in nedeljo 3. jan. jiopoldnc pripravlja dramatični odsek veseloigro »Cvrček za jiečjo;.
Kočev*e
Ravnatelj lli-kupsky odhaja. Dosedanji ravnatelj na kočevskem premogokopu gospod Vitold Biskuj;sky je prestavljen na novo službeno mesto v Zagorje. Ravnatelj Biskuj>»ky jo bil nad deset let vodja kočevskega premogokopu. Naše delavstvo je pod njim doživelo največji razmah našega rudokopa v prvih povojnih letih, pa tudi najhujšo omejitev deia v rudniku, ki šteje sedaj komaj okrog 120 delavcev. Na njegovo moslo pride ing. Persoglio iz Hrastnika.
SSoveni&radec
Prava cena. Le redko se sedaj pripeti, da bi kmetovalci prodali svojo žival za ceno, kakor gre. Posestnik I. Pečolar pa jo izjemoma pretekli teden prodal svojo prvovrstno plemensko kravo po 5 dinarjev za kg. Krava jo tehtala čez 650 kg. kar je zneslo 3250 Din. Tako je prav! Da bi vsi kmetovalci mogli jirodati svojo živino za tako ceno, i>o-tem bi jim v sedanjih težkih časih še za silo bilo mogočo izhajati in bi se jim splačalo rediti lepo živino, dočim imajo pri nižjih cenah le samo izgubo.
Rečica ob Savinji
Proračun občine Rečica ob Savinji za I. 1032. je sestavljen tako-le: Izdatki znašajo 97.171.27 Din, ki se pokrijejo izvečine z občinsko trošarino na vino, mošt, pivo, žgiuijo itd. Doklade k direktnim davkom znašajo 10%. Naša občina je menda edina v banovini, ki ima tako nizke občinske doklade. Občinskim odbornikom vsa čast, da tako ščitijo kmetsko ljudstvo.
Obdaritev najrevnejšo šolske decn tukajšnje osnovno šole se je izvršila dne 23. decembra. Razdelilo se je precej perila, oblek in obutve. Da je te obdaritve bilo deležnih precejšnje število otrok, so imamo zahvaliti občinskemu odboru, banski upravi in tukajšnji hranilnici, ki so v ta namen prispevale po par sto dinarjev.
Poizcedovan}«
Zlat uhan se je našel na sveti dan v Vošnja-kovi ulici. Naslov najditelja se izve v upravi.
Izgubila se je mala črna torbica z rožnim vencem. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne pri upravi »Slovenca«,
Na poti nd Jarš pri Mengšu do Črnuč se jo izgubilo rezervno kolo za tovorni avto »Chevrolol-. Odda naj so proti nagradi pri opekarnarju Jerko-tu na C'ruučalL
Gospodarstvo
Za znižanje zemljarine
Davčna uprava Ljubljana ine.«(o opozarja davčne zavezance, ki imajo jirnvico do znižanja dopolnilnega davka zemljarine, dn predložijo zadevno prijave do 81. januarju 1932. Prijave, ki so jired-lože jio odrejenem roku odnosno, ki so prodlože po členu 4 zakona o neposrednih davkih v naslednjih 15 dneh, pa sc prekoračitev roku ne opraviči s tehtnimi razlogi, so za znižanje dopolnilnegu davka ne upoštevajo. Dopolnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1. da se davčni zavezanec izključno bavi samo s kmetijstvom, 2. da obdeluje svoje posestvo samo s člani svoje družine, 3. da ima v domačem skupnem gospodarstvu več kakor jiet rodbinskih članov. 4. da dopolnilni davek k zemljarini ne presega SOOO Din, 5. da vloži prijavo v odrejenem roku na predpisanem obrazcu. V smislu omenjenega zakona so za člane skujmegn domačega gospodarstva po tem zakonu no morejo smatrati: 1. osebe, ki so stalno odsotno. Za stalno odsotne se. ne smatrajo osebe, ki bivajo izven domu zaradi odslužitve kaderskega roku, šolanja, zdravljenja itd., 2. osebe, ki se bavijo ali polog kmetijstva ali izključno z obrtom, industrijo ali drugim ])ridobitnim poslovanjem ali s snmostalniiu pokli-cem, ki jo zavezan pridobnini, 3. osebe, ki so v razmerju stalne javne nli privatne službe, 4. ženo in otroci oseb omenjenih v točkah 2 in 3, 5. hišno sjužabništvo in nameščenci. Prijave se morajo vložiti pri pristojnem občinskem oblastvu, v Ljubljani lorej pri mestnem nnčelstvu na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri pravkar omenjenem oblastvu.
Naš izvoz pada
V mesecu novembru je Jugoslavija izvozila blaga za 263.852 ton v vrednosti 349.433.213 Din; v istem mesecu lanskega leta pa je znašal izvoz 397.574 ton v vrednosti 619,661.122 Din. Po teži je torej izvoz v letošnjem novembru nazadoval za 133.722 ton, to jo 33.63%, po vreduosti pa za 270,227.889 Din, to je 43.61%. V teku prvih enajstih mesecev tekočega lota smo izvozili blaga v vrednosti 3,086.757 ton v vrednosti 4.418,916.934 Din; v istem času lanskega lota je znašal naš izvoz 4,426.331 Ion v vrednosti 0.286,594.409 Din. Letos je torej izvoz jiadel za 1,339.574 ton. to je 80.26%, j)o vrednosti pa za 1.867,677.465 Din ali 29.70%.
V	primeri z lanskim lotom smo torej letos nazadovali toliko v pogledu množine izvoza kolikor gledo vrednosti.
*
Država vrača dolgove narodni banki. I/, bilanco Narodne banke od 22. t. m. jo razvidno, da je vlada vrnila v drugi jiolovici decembra Narodni banki 180 milijonov na račun posojil, ki jih je najela pri banki v tekočem letu, predvsem jio razglasitvi Hoover,jevega moratorija. Preostali državni dolg, ki izvira iz kratkoročnih jiosojil, znaša še 95 milijonov. V smislu zakona o Narodni banki j mora država plačati ta dolg šo v teku toga leta. Do s. julija si je državna blagajna izposodila 100 milijonov, do 31. julija nadaljnjih 230, do 8. avgusta 70, do 81. avgusta 70, do 8. oktobra nadaljnjih 20, do 15. oktobra 10 milijonov, skupno 500 milijonov. Od lega je država vrnila do 15. novembra 150 milijonov, do 22. novembra 75 in zdaj 180 milijonov Din. — V primeri s stanjem od 15. decembra 1931 se je do 22. decembra denarni obtok znižal za 81.7 milj., zaloga deviz je padla za 23.9 milj. in posojila so so jx>večala za 33.8 milj.; von-danr je zmanjšanje denarnega obtoka ugodno vplivalo na višino skupnega kritja, ki je jioskočilo od 36,899.'. na 37.42%.
Belgraj-ika obrtna zbornica je na svoji zadnji jilenarni seji sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se z zakonom izvede v vsej državi ločitev zbornic in da se obrtne zbornice osamosvojijo. Resolucija je bila jioslann ludi ministrskemu predsedniku.
Italijanska brodarska družba »Navigazione generale Italiana« jo na občnem zboru, ki se jo vršil v Genovi v ponedeljek, sklenila, izplačat i za letošnje poslovno leto, ki se ji? zaključilo s septembrom, 25 lir za vsako delnico, to je 5%. Dobiček družbe je padel od 36.62 lir v lanskem letu na 24.05 lir letos. Družba se je posebno zadolžila z graditvijo velikega paruika »Res*.
Rusko-nvmška trgovinska pogajanja, ki se že dolgo času vršijo v Berlinu, se bližajo zaključku. Vse kaže, da so Rusi v glavnem uspeli. Nekateri nemški listi poročajo, da je bilo nn berlinski borzi te dni kupljenih 200.000 ton ruskega žila. Z izkupičkom iz le prodaje bodo boljševiki delno krili svoje dolgove za industrijska naročilu v Nemčiji.
V	prvih devetih mesecih lega lela jo znašal ruski izvoz v Nemčijo 220, lansko lelo pa 369 milijonov mark. Boljševiki hočejo na vsak način svoj izvoz dvigniti, ker bi sicer ne mogli več jdačali strojev in drugih tehničnih izdelkov, ki so jih naročili v Nemčiji. Del nemškega javnega mnenja svari vlado, naj ne gro v pogajanjih z boljševiki predaleč";
! saj se je že zdaj pokazalo, da jo Nemčija prisiljena kupiti rusko žito, ker bi srcr ne prišla do I plačila za svoje dobavo Rusiji.
Dobave. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave 400 m3 jamskega lesa. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 14 januarja 1932 ponudbe glede dobave naprave proti prenapetosti ier glede dobave 2000 kilogramov masti za jamske vozačke. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 15 januarja 1932 ponudbe glede dobave ca. 30.000 kg pšenične moke, 4000 kg svinjske masti. 2000 kg namiznega oljn, 2500 kg kave. 5000 kg riža in 2000 kg mila. — I)no 15. januarja 1932 sc bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Belgradu ofertal-na licitacija gledo dobave motvoza.
Prodaja zabojev. Dne 12. januarja 1932 so bo vršila pri dravskem intendnntskem skladišču v Ljubljani prodaja 512 komadov starih sodov. — Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.
Borza
Ljubljana, 29. decembra.
Denar
Funt in lira sla kazala tendenco navzdol, mod tem, ko sla se češkoslovaška kronn iu helga učvrstila, dočim so ostali tečaji Ne\vyork, Amsterdam in Curih ostali nespremenjeni.
Ljubljana. Amsterdam 2256.05-2262.89, Bruselj 783.86—786.22, Curih 1097.85—1101.15, London 189.21—196.71, Newyork 6604.48 -5621.48, Pariz 220.72—221.38, Pruga 166.65—167.15, Trst 283.14 do 289.14.
Zagreb. Amsterdam 2256.05—2262.89, Bruselj 783.86-786.22, London 189.21-196.71, Milan 283.14 do 289.14, Nevvvork kabel 6626.43—5643.48, ček 5601.43—5621.43," Pariz 220.72—221.88, 1'raua 166.06 do 167.15, Curih 1097.85-1101.15.
Belgrad. Amsterdam 2260.05-2262.89, Berlin 1345.95-1372.95, Bruselj 783.86-786.22, Ne\vyork 5604.48—6621.43. Curih 1097.85—1101.15, London 189,21—196.21, Pariz 220.72—221.38. Praga 166.65 do 167.15, Milan 283.14 - 289.14, Stockholm 1002.51 do 1092.51.
Curih. Belgrad 9.10. Pariz 29.10, I.ondoa 17.60, Ne\vyork 512.50, Bruselj 71.60, Milan 211, Madrid 43.40, Amsterdam 208.76, Berlin 21.60, Stockholm 97.75, Oslo 96.28, Koponhagen 97.25, Sofija 3.71, Praga 15.18, Varšava ,">7.oi>,' Atene 6.65, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.30.
Vrednostni papirji
Zagreb. 7% inv. |>os. 60 hI., vojna škoda ar. 252).-254, kasa 252'.-254, «57, 254, 4' agrar. obv. 30 bl„ 7'.'i Bler. pos. ar. 17S—18, kasa -17,4 do 48, 474, 49, 8% Bler. pos. ar. 54 - 55, kasa 54—55, 88, 57, (>•; begi. obv. 89 bi.
Zagrebški promet, 7"i, Bler. 8000, 8% Bler. 2000, vojna škoda 200. — Skupni |>romet brez kompenzacij 9,718.000 Din.
Belgrad. Tli, drž. inv. pos. 61 bi., 4% agrar. obv. 30,'.. bi., 294 »len., G% bogi. obv. 38 bi., 37 den., vojna škoda prompt 250 bi., 249 den., 12 a 254, 254, 252':, 251, 250, Narodna banka 6000 bi.. 5000 den. — Promet v agrar. obveznicah je znašal 52.000 nom. in v vojni škodi 2500 kom.
Dunaj. Don. sav. jadr. 88, \Vieuer Bankveroin 12, Escom|)teges. 113, Aussiger Chemische 181. Al-pine 13.50, Trboveljska 82.
/itm frsf
Novi Sad. Rž: bučka 150—155. Oves: bč., srein., slav. 1274—1824. Koruza: bč., garant, kvaliteta 58—60, bč., srem. za jauuar 61—68, bč., srem., za nmrec, april in maj 75—774, bč., garant, kvalit. 54—56, sram., garant, kvalit.. okolica šid 63—65, bč. za marec, april in maj 77 4— 80, bnčka. sušena 72—74, srem., sušena 74—70, srem., okolica Šid 76—78. Ječmen: srem. 68/64 kg 1224—1274, l)č„ srem. pomladni 67/68 kg 160—170. — Moka: 0 g" bč. bn. stanica 360—380, št. 2 340 360, št. 5 305 do 310, št. 6 255—265, št. 7 190- 200, št. 8 1224 do 127K-. — Fižol: bč., srem. beli 2% brez vreč 1874—1924. — Otrobi: bč., srem. v jutu vrečah 85—90, bn. v juta vrečah 80 -85. — Promet: 31 vagonov. — Tendenca: nespremenjena.
Sonibor. Koruza: bč. za dec. in jan. GO—024. Tendenca: nespremenjena. - Promet: 71 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: slaba: Promet: miren. Pšenica: marec 13.52—13.80, zaklj. 13.50 do 13.52; maj 14.40—14.70, zaklj. 14.40—14.42. Rž: marec 15.25—15.45, zaklj. 15.25-15.26. Koruza: maj 14.20-14.45, zaklj. 14.20—14.22.
Živina
Mariborski živinski sejem, dno 29. decembra. Na današnji živinski sejem jo bilo prignanih: 4 konji, 12 bikov, 54 volov, 183 krav in eno telo, skupaj 254 glav. Ceno so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 3.25—3.55, poldebeli voli 2.25—2.75, plemenski voli 3—1, biki za klanje 3—4, klavne krave debele 2—4, plemensko krave 2.50—3, krave za klobasarje 0 75—1.25, molzno krave 3—3.25, breje kravo 3—3.25, mlada živina 2.50 4.25, teleta 4—6 Din. Prodanih je bilo 116 glav. Mesne cene so sledeče: volovsko la 10—12, Ila 7—8, ineso od bikov, krav in telet 4—6, telečje meso la 12—14, Ila 8—10. svinjsko meso, sveže 8—14 Din za 1 kg.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 8994 pršutarjev in 9609 špeharjov. I/. Jugoslavijo 2606. Ceno: špeharji najboljši 1.57, 1. 1.50—1.55. II. 1.45 do 1.48, kmečki 1.48—1.55. najboljši 1.65, pršutarji 1.40—12, najboljši 2.05. Tendenca: I. špelnirji so bili za 5 grošev, pršutarji pa za 10 <;rošov dražji, sicer pa so ostalo cono nespremenjene. Neprodanih je ostalo 60 pršutarjev iu 13 špeharjov.
Met. ika
Slava Bogu na višavi. Dobro so jo zadeli metliški godci. Ko se je narod vsul od polnočnice se je naenkrat oglasila godba. Začudeno so se ogledovali ljudje, od kod. Proštijki Marko jc star možak, tako star, da niti sam ne ve, koliko jih nosi že na svojem upognjenem hrbtu. Gotovo ga je norčavost že davno minila, če je sploh kdaj plesati znal. Dvakrat se je začuden zavrtel, da bi videl od kod godba, pa kot da išče v skrivalnici: nikjer godcev! Potem šele jc zapazil da vse gleda na stolp in tedaj je šele doumel: pa je res na višavi ta slava. Iako se jc čudovito prelivala božična pesem tja v prelepo jasno tiho noč in spremljala narod na potu domov vse tja v tiho nočno daljo. Mala Vladka pa je klicala mamo: počakaj mama, da bom videla, kako bodo angelci šli nazaj v nebo.
Lep božič smo imeli. Lepo -~o nam i/ višavc-zaigrali godci, enako pa so iej-oto praznikov jx>-višali tudi z lepim petjem v cerkvi. Oglasil sc je tudi mestni moški zbor. lci jc vse tri praznične dneve pel, da je j>o cerkvi kar donelo. Prav tako je tudi cerkveni /bor razvil vso svojo moč in bogastvo. Prelepe božične pesmi, nekatere stare, a večno lepe, bi človek šc iu še jmslušal, ko so že davno izzvenele.
Smrt dela po svoje. Junija meseca je umrla hčerka, pripravljala se jc na prvo sv. obhajilo, Prejela ga je na postelji in pol ure pozneje ic bila že v večnosti. Pol leta pozneje je obležala mati, bila je previdena in šc isti večer umrla. 14 dni |io/nejc je /bolel oče, iioklical si je gospoda, čeprav m it ine/uar tii nič kaj verjel, da mu jc sila, ker je sedel ua zapečku in si umival noge. Pa bile so mu že minute štete. Komaj je bil še na vso hitrico previden, že je ugasnil. Od vse družine jc ostala le še drobna 12 letna deklica, da bo plakaja po svojcih, ki so ji vsi odbežali tja doli k Trem i aram. Tako je naredila smrt pri Vraničarjevih v Slanini vasi št. 19.
Zima pa (udi |io svoje. 1'ukaj nismo lake vajeni, pa se je bomo morali /e privaditi. Snega nam jc prinesla dovolj /a lep božič. Toliko, da jc belo. Mraza pa nam jc dala žc toliko, da mora biti njen meh že prazen, če ni pripravila večje zaloge kot pretekli dve zimi. Na badnjak zjutraj je bilo 16 stopinj C v Metliki in po nekaterih vaseh ob Kolni. Tudi na bo/ič je bilo kar dosti zime za lo. da je iskal zajec svojo inater. Bila jc 12 C. Po višje ležečih krajih ni nili od daleč tako huda /ima. Tako se Zumberčani čudijo in od mraza trepečejo, ko prihajajo »čatat (prosit božičnih darov) doli v ta naš mraz.
Ptw
Iz profesorske služhe. Za honorarnega vero-učitelja nn tukajšnji gimnaziji jo imenovan mest-i i vikar g. Ignac Grobljar. Nadalje sta dodeljena loj gimnaziji prolcsorica ga. Zora Djermanovič za fiziko in jirofesor Fran Sajovic za matematiko.
Smrtna nezgoda. Alojz Gaver, 18 letni fant iz Zavrča, so jo igral z nabilo lovsko puško iu j>ii tem v šali nameril prol! lovskemu pazniku Ivanu Pohorcu. Puška so je sprožila in 1'ohorca jo bil zadet v glavo s polnim izstrelkom. Učinek jo bil ta, da jo Pohorc v nokaj minutah izdihnil. Sodišče jo uvedlo preiskavo, Gaveza pa so zaprli.
In zopet fantovski pretep z noži. Na Božič so se zbrali pantjo iz Velovleku in Podvine v neki gostilni na Minoritskem trgu. Bilo jih je nad 10 — dva si sovražna tabora. I/, prepira jo nastal prelep z noži. Prišlo bi do splošnega j>okolja, ako ne bi pravočasno posegla vmes policija in orožni-Stvo, ki je napravilo mir in red. Bilo je že več ranjenih, med temi Anion Bobnar iz Velovleka, ki ima 4 lahke in 1 težko rano na glavi. Morali so ga spravili v bolnišnico. Ostali lahko ranjeni bo odšli na svojo domove. Aretirano so 4 o-^h.i
Verske razprtije med muslimani
Angleški tisk je pozorno zasledoval potek mednarodnega pauislamskega kongresa, ki je zboroval od T. do 22. decembra v Jeruzalemu. Neugodno deževno vreme je preprečilo predvidene svečane obhode in zaključno službo božjo na prostem ter povzročilo predčasen zaključek zborovanja. Razen tega uradno navedene«;! vzroka pa so potek kongresa motili stalni medsebojni spori udeležencev.
Splošen pretep je zaključil že otvoritveno kongresno sejo. Neki poslanec, ki je govoril o potrebi socijalne reforme v islamu, je srečal ogorčenje konservativnejših udeležencev. Planili so nanj s palicami in bi ga nedvomno ludi ubili, če ga ne bi osebno ščitili navzoči muftije (visoki muslimanski svečeniki). Kongres se je sestal v Palestini, da bi poudaril edinstvo muslimanskega sveta z ozirom nn arabsko-židovski boj. A palestinski muslimani t. jeruzalemskim županom ua čelu so odklonih udeležbo pri kongresu, češ, da ne izraža pravega mnenja ljudstva, šaukat Aliju, voditelju indskih muslimanov, ki jili je zaman hotel pridobiti, so očitali preveliko prijateljstvo z Angleži. Bivši kralj Ali Ibn Husejn se
Arnaldo Mussolini,
brat italijanskega diktatorja, je umrl v Milanu zadet od srčne kapi. Arnaldo Mussolini je bil časnikar in publicist ter je vodil osrednje glasilo fašistične stranke »Popolo 1'Italia«.
Skesani lat
Francoski 1 i sli poročajo: Starinska cerkev sv. Nikolaja v Nancyju na Francoskom je doživela letos na dan svojega patrona 6. decembra izreden dogodek. Pred 26 leti, 6. decembra, je bila cerkev oropana. Vlomilci so odnesli več zgodovinskih dragocenosti. Cerkovniki, ki so prišli zgodaj letošnjega 6. decembra v cerkev, da bi pripravili potrebno za svečano sv. mašo, so nepričakovano zagledali vse ukradene predmete na oltarju, kjer so stal i nekdaj. Poklicali so kanonika Guillauiiinla Ta ni bil niti najmanj presenečen. Dejal je samo: >Vedel sem že precej dolgo, da bomo dobili naše premoženje nazaj.«
Novica se je razširila po mestu in policija se je obrnila na župnijo sv. Nikolaja za pojasnila. Kanonik je odklonil vsako iziavo, češ, da ne sme izdati, kar je zvedel pri spovedi. — Zločinci morajo bili vendar kaznovani!« jc vztrajal policijski nadzornik.
»Zakaj pa jih niste našli?« se je nasmehnil kanonik. -Sveti Nikolaj se je sam zavzel za svojo cerkev in ne mara nobenega maščevanja nad skesanim grešnikom. Le prečitajte njegovo življenje!«
Mesto Nancy šteje ukradene in zdaj v nepoškodovanem stanju povrnjene starine med svoje največje zgodovinske zaklade. Največjo vrednost med njimi ima zlati, z briljanti posejani svečnik, darilo Lotarinškega vojvodo iz, leta 1635. Omeniti je še srebrno poprsje sv. Nikolaja, darilo kralja Ludvika XIV., in dve dragoceni ladji iz pozlačenega srebra, umetniško delo iz X\ I. stoletja. Srednjeveški zlatarji so z brezmejno potrpežljivostjo izdelali vse podrobnosti ladijske opreme: vrvovje, jambore, jadra in vse moštvo na krovu. Ti ladji sta bili večkrat razstavljeni v Parizu.
»Strašna stvar — neverjetno — gospod nata-tar! Gumb v juhi! Kaj naj to pomeni? 1<
Kaj naj to pomeni? — Nieem prerok nili ve-dež — sem samo natakaric
'Gospod zdravnik, zakaj pa vprašate vsakega pacljenta. kaj je večerjal? Morda radi diete?,
»Ne — radi računa.'	'
Prijatelj lista nam piše: Jeseni sem gledal množico, ki se je zbrala na vogalu Miklošičeve ceste. Mlad vrabec je padel iz gnezda. Ljudje so se smejali obupani vrabici. Nekdo je pripeljal psa in je bil hudo razočaran, ko je ta samo povohal skakajoče malo bitje: :Ne diši mu! Sit je!«
Usmiljenje do živali je zanesljiv dokaz srčne izobrazbe. Spomnil sem se neštevilnih Berlinčanov, ki so pred kratkim opazovali dve, v okenski mreži neke banke ujeti lastovki. Poklicali so ognjegasce, ki so z lestvo rešili jetnici in jima obvezali ranjene nožice, preden so ju spustili na prosto.
Kanadska vlada je letos nakupila na Nemškem 4600 slavčkov, ki so jih pripeljali s posebnim parnikom v novo domovino, da bi poživili s svojim življenjem gozdove.
Nasprotno smatrajo romanski narodi ptice selivke samo za meso. Znana je žalostna usoda, ki doleti jate izmučenih lastavic v Južni
Trnjeva pot ruskega begunca
Artur Henderscn.
bivši angleški zunanji minister in vo-iitelj delavske opo-'.icionalne stranke, je bil na jesenskem zasedanju Sveta Društva narodov, kjer je kot aktivni minister zastopal Anglijo, izvoljen za predsednika velike razorožilvene konference, ki prične 2. febr. v Ženevi.
Italiji. Tudi na Francoskem so izdali letos 21.699 uradnih dovolil za lov na ptice. A pred kratkim ustanovljena francoska Zveza za zaščito ptic je pričela s smotreno šolsko propagando in zdaj zgradila posebno krasno zavetišče v bližini kraja Sainte Marie sur Mer. Lepa vila nosi na pročelju latinski napis Doniinus eustediat introitum et exituin . Velik park je opremljen z neštevilnimi hišicami za ptice pevke. Poseben živinozdravnik skrbi za poškodovane goste.
Gramofon in radio
Nemški konzorcij založnikov gramofonskih plošč je tožil Radioupravo (Reichsrundfunk). ker je mnenja, da je občutno zmanjšal radio-njegove dohodke. Založniki Irdijo, da naredi j.' slabo kupčijo, odkar predvaja radio gramofonske plošče, iu zahtevajo popolno prepoved tako zvane reproducirane glasbe. Kakor je zns no, tvorijo gramofonske plošče izdate.) del vseh radio sporedov. Ce bo konzorcij dobil pravdo, bodo zašle vse nemške radio postaje v velike gmoine težkoče. Ni nobenega dvoma, da bi postala v tem primeru zahtevani prepove/l kmalu mednarodno veljavna.
I. Demidov, ki redno priobčuje v pari- • škem ruskem tisku zanimive življenjepise po- i sebno nadnrjenih zastopnikov mlade ruske [ emigracije, popisuje v eni poslednjih številk desetletni križev pot življenja, ki se je pričel v mali ruski vasi in končal v Vatikanu. Bogat, a skoraj nepismen kmet v trgu Zagradovka na Hersonskem je zelo skrbel za otroke in je njegov starejši sin postal celo inženjer, kar je pomenilo senzacijo za ves okraj Mlajši, junak te povesti, je dovršil učiteljišče pomladi nesrečnega leta 1914. Namesto v šolo je moral na bojišče; gledal je smrti v oči, odnesel tri rane: v glavo, prsa in nogo, okreval in postal medtem poročnik. Po prevratu 1918 je prišel med bele in po hudih bojih z rdečimi na Pe-rekopu z ostalo Wrauglovo vojsko dospel v obupen Galipoli pri Carigradu. »Golo polje« so krstili begunci to pribežališče. Posrečilo se mu je uiti iz taborišča, dasi ni bilo tako lahko posloviti se od bodeče žice. Postal je kurjač na »Rionu«, ruskem parniku, ki so ga najeli Grki. Gledal je, kako odhajajo tovariši na Bolgarsko in v Jugoslavijo, na Francosko in v Ameriko, ter sklenil poiskati sreče v Braziliji. Z nekim rojakom sta šla kot kurjača na francoski parnik »Provcnce«, a brazilske oblasti niso marale beguncev brez denarja in vizumov. sProvence« se je povrnil v Carigrad.
Kmečki sin je ostal sam: njegov sopotnik je podlegel pljučnici, ki jo je dobil na prepihu ob razbeljenih kotlih. Ponesrečeni učitelj in nekdanji poročnik je v letih 1921—22 sekal Turkom drva, snažil železniške vagone, se izučil za pleskarja. Naposled je dospel kot poljedelski delavec na Francosko, pospravljal
Največji konj na -vedi. zrejen na posestvih angleškega prestolonaslednika, ki je velik ljubitelj ži-; vali. Konj je star šele lri leta in je bil na nedavno i prirejeni razstavi proglašen zn največjega konji nn svetu.
Koliko potrebujemo hrane
Motiakovski obrtni muzej je dobil novo ! privlačnost. Razstavil je avtomat, ki točno zra-i čuna /.a vsakega posameznika potrebno števi-j lo kalorij Nti la nučin se ugotovi sestava kosila. ki nasiti, ne da bi bilo po nepotrebnem preobilno. Avtomat ima obliko navadne javne tehtnice, ('itn stopi kosila potreben človek na i vznožje avtomata, ki ugotovi njegovo težo. mora potegniti še tri vzvode, ki zabeležijo starost, visokost in poklic. Avtomat sešteva te podatke. jih zviša za 30 odstotkov pri delu v pisarni, za 50 odstotkov pri napornejšem telesnem delu, odšteje pri različnih poklicih večji ali manjši količnik počitka , doda »športni količnik«, če je potreben, itd. Naposled dobimo listič s točno številko organizmu potrebnih kalorij. Zraven visi razpredelnica, ki kaže, koliko kalorij vsebuje obložen kruh s kosom klobase, zrezek, prikuha, juha, jabolko itd. Avtomat je tako priljubljen, da bo kmalu otvorilo vodstvo muzeja gostilno, kjer bo prodajalo na kalorije ločno preračunane jedi.
letino v okolici Lyona in po končanem deln dobil pravico ostati v deželi. Našel je zaslužek, se povrnil k ljubljenim knjigam in se vpisal na lyonsko bogosiovsko fakulteto. Profesorji so spoznali njegovo nadarjenost. Leto dni pozneje, ko se je vrnil v katoliško vero, so mu ponudili na izbiro štiri univerze za nadaljevanje izobrazbe: Lille, Lovven, Strasburg in Rim. Izbral si je Rim, ker tja ga je vodila določena pot. Koncem leta 1923 je prišel nekdanji kurjač v Collegio Pontifice Greco. Med njegovimi tovariši so bili Jugoslovani, Nizozemci, Italijani. Arabci, Grki. Kmalu je postal prefekt v internatu, dovršil z odliko fakulteto in leta 1927 predložil doktorsko disertacijo Še poprej je bil imenovan za člana Apostolskega kolegija za ruske zadeve« pod vodstvom monsig-nora D Herbignyja in postal profesor primer-jevalne (latinske in grške) patroiogije v grškem kolegiju. Mladenič, ki leta 1922 še ni poznal razen ruščine nobenega drutjega jezika, obvlada sedaj latinščino in grščino, ne da bi govorili o cerkveni slovanščini, in čita. piše, govori še francosko, italijansko, novogrško. V latinščini je tudi spisal doktorsko disertacijo. A še vedno ni bil zadovoljen. Obiskoval je bo-goslovski tečaj in dovršil vse štiri semestre Vzhodnega oddelka Gregorijanske univerze jn koncem lanskega leta predložil drugo,- zopet latinsko disertacijo. Dovršil je svojo strmo dijaško pot in je srečen, da ga je poklical Gospod za delovanje na Svoji njivi. Brez posebne naklonjenosti Previdnosti nikoli ne bi dospel preko vseh neštevilnih težav iz ruske vasi v središče vesoljnega kristjanstva.
Smešnice
Na slikarski razstavi
»Sijajno, divno! Poglej ta kubietični umotvor: Pokrajina!«
»Ah, kako strašno mora biti na Kubi!«
Iz starih časov ...
Dobrovoljček z dežele se prvič vozi v železniškem vagonu. Videč zasilno zavoro, vpraša soseda, kaj je to.
»Zvonček za restavracijski voz!« se glasi odgo. vor in dobrovoljček takoj »pozvoni«.
Vlak se takoj ustavi in sprevodnik ves preplašen vpraša: »Kaj je, kaj želite?«
»Pol litra cvička in dravsko klobaso!«
»Vi, gospod urednik, ste torej mnenja, naj bi dal več ognja v svoje šale in pesmi?«
»Ravno obratno, dragi gospodi« *
V novi občinski hiši je nedavno prišel k samostojni starejši dami uglaševalec glasovirjev.
Dama: »Jaz vas vendar nisem klicala.
Uglaševalec: Vi ne. ampak vaši sosedje! ■i
Žena (ponosno): Samo meni sc imaš zahvaliti za to. kar si postal!
Mož (ponižno): Ali sein ti kdaj lo očital?!
Pokončevanje min. Kljub temu, da je minulo že trinajst let, odkar je končala strašna vojna, plavajo posebno po severnem morju še vedno mine. S posebnimi parniki in železnimi mrežami jih
lovijo in potem daleč v morju uničujejo.
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno tepn in poceni napravi
fotoodd. Jugoslovanske knjigarne
»Pošta prihaja.« Kljub napredovanju tehnike, kljub avtomobilom in letalom vidimo ponekod še prav,), starinsko poštno kočijo. Pogled na dobrodušnega voznika, upehana konja in zbito kočijo nam obudi prijetne spomine nn dobre, stare čase
ni odzval vabilu prireditvonega odbora in ji opozoril, da so na kongresu zastopani samo muslimani iz Afganistana, Hedžasa, Egipta, Iraka, Nedžda, Perzije, Sirije in Turčije, ki so predstavljali samo »skupine zavednih muslimanov v domači državi«. Vodja egiptovskih levičarjev (vafdistov), Mahmud Paša, je zahteval, da bi se preselil kongres v Kairo, češ, da »nima pomena zborovati na iiesvobodnih tleh . To je izzvalo nove prepire. Zmernejši egiptski poslanci, ki so tvorili največjo skupino, so naposled zagrozili, da bodo zapustili kongres, če resno skupno delo ne bi bilo možno. Šele to je nekoliko pomirilo duhove. Zastopniki tatarskega sovjetskega prebivalstva (emigranti) so poročali o preganjanju muslimanov ob Volgi in na Uralu in prosili, da bi se pritoži) kongres pri Zvezi narodov. Kongres je končal, ne da bi prišlo do kakih pozitivnih sklepov in so se nade Angležev izjalovile. Edini uspeli lega kongresa so krvavi nemiri v Siriji, ki so ji Angleži holeli s pomočjo na zborovanju zaslopanih muslimanov imenovati novega kralja.
Ptice selivke
Odiis prsta. Na pismenih pogodbah potrjujejo svojo soglasnost ljudje, ki ne znajo pisali, s tem, da pritisnejo namesto podpisa s črnilom namazan palec. Poteze na prstih so vsakemu človeku tako lnetne, da jih med tisoči in tisoči po malenkostnih razlikah lahko ločimo. To razliko so izkoristili pri ugotovitvah zločincev. Kakor v šolah zemljepisne karte, tako rnora znati dober kriminalist razlikovati posebnost tega ali onega odtisa med neštetimi drugimi.
Spremembe v tekmovanja za srednjeevropski pokat
2e več let vlada športna vojna med našimi in italijanskimi nogometaši. Največjo škodo imamo od tega ravno mi, ker so najugodnejše železniške zveze ravno z Italijo iu bi gostovanja italijanskih klubov bila za nas dobra šola. Ko eo je sedež Zveze preselil v Belgrad, so gledali, da so dosegli najpreje niir z Madjari, kur je najbolj koristilo klubom v bližini madjarske meje. Govorilo se je tudi, du bodo kmalu obnovili etiko z i tal i jan sitimi klubi. Celo predsednik Češko nogometno Zveze Pelikan se je ponudil, da bo posredoval. To so bile seveda samo besede. Iz madjnrskih športnih časopisov pn sedaj posnemamo vest, ki dokazuje, da so tudi ofieijelni italijanski športni forumi bavijo z mislijo, da je Ireba doseči sporazum z nami.
Ob priliki meddržavne tekme Italija : Madjarska, ki se jo vršila v Turinu, je predložil tajnik italijansko nogometne zveze, Zanetti, madjarskim zastopnikom predlog, kako naj se reorganizira tekmovanje za srednjeevropski pokal. Do sedaj so sodelovali v tem tekmovanju samo klubi, zmagovalci v prvenstvenem in pokalnem tekmovanju; in sicer iz Avstrjie, Češke, Madjarske in Italije. Igrali bo po dvojnem cup sistemu. Zanetti pa predlaga, naj bi se pritegnilo šo Jugoslavijo in Švico. Predlog je zanimiv radi tega, ker ne sodelujeta več po dva kluba, pač pa tekmuje pet klubov po dvojnem cup sistemu. Zmagovalec v pokalnem tekmovanju bi bila ona Zveza, katere klubi bi priborili skupno uajveč točk.
Za prihodnjo leto jo Zanetli izdelal predlog, kateri klubi bi igrali v tekmah za srednje evropski pokal. Češkoslovaška: Slavija, Šparta, Viktorija Žižkov, Tetplitzer, Bohemians. Jugoslavija: BSK, Jugoslavija, Gradjanski, Hajduk, Hašk. Avstrija: Admira, Viena, Rapid, W. A. C., Wacker. Italija: Juventus, Turino, Roma, Bologna, Ambrosiana. Madjarska: Ferencvaroš, Ujpcst, Ilungarija, Bose-кау, III. Okraj. Švica: Curih, Grasshoper, Cervette, Bazel, Jungboys. Toda g. Zanetti ni o.stal samo pri tem, določil je že tudi, kateri klubi igrajo med seboj. Nas najbolj zanima seveda, s katerimi moštvi se srečajo naši zastopniki. BSK : F. C. Curih, Jugoslavija : Ujpest, Gradjanski : Rapid, Hajduk : Bologna, llašk : Bohemians.
Iz tega predloga je jasno, da Italijani računajo, da bodo v najkrajšem času obnovljeni stiki y. nami. Ne samo s tega stališča je predlog Zanelti-ja zanimiv. Dosedaj so tekmovali za srednjeevropski pokal klubi, vsak premagan jo izpadel, in zmagovalec je postalo nepremagano moštvo. Po novem načinu pa ne bo zmagovalec klub, pač pa nogometna zveza, katere klubi bodo osvojili največ točk. Torej! Zmagala bo zveza, katera pošlje v boj približno pet enako močnih klubov. To sta samo dve, in sicer Italija sama ali mogočo tudi Avstrija! Vso ostale zveze imajo dva močna kluba, vee ostalo je precej slabše in nima izgledov. Mogočo ne rečemo preveč ako Irdimo, da je ludi naša zveza med tistimi, ki bo poslala v boj pet približno enako močnih klubov! Na vsak način jo pa predlog zelo zanimiv. Kakšno stališče bo seveda zavzela naša zveza, jc še vprašanje, skoro gotovo je pa, da
mm
ne bo odbila sodelovanja v tem tekmovanju. Treba bo samo najti način, da tekmovanje za srednjeevropski pokal ne bo oviralo tekmovanja za državno prvenstvo. Teh pet klubov so ne moro izločili iz domačega prvenstva! Zanetti namreč predlaga, da tekmuje prvih pet klubov, to jo pa mogoče ugotoviti samo polom domačega tekmovanja po sistemu lig.
Iz Šport Hirlapa posnemamo, dn bo predlog Zanetlijn uspel. Madjari in nnjbrže tudi Čehi s'o gotovo sporazumni, saj jo Pelikan prevzel posredovanje med nami in Italijani, zatorej je gotovo dobro informiran o namerah Italijanov. Ker bo konferenca odbora srednjeevropskegn pokala v najkrajšem času, bomo kaj kmalu vedeli kako in kaj.
Hadio
Programi Radio-Llubllana i
Sreda, 30. decembra; Opoldanski program odpade — 17.00 Leo ličar: Novi vek v svetovni politični areni — 18.30 Dr. Reya: Morje — 19.00 Plošče — 19.30 Literarna ura: 50-letnica dr. Iv. Laha (Fr. Vodnik) — 20.00 Samospevi ge. Štefanije Vukove; pri klavirju g. Josip Grbec — 20.45 Samospevi g. Mirka Puglja, člana nar. gled. — 21.30 Plošče — 22.00 Cas in poročila.
Četrtek, 31. decembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Ing. Ferdo Lupša: Problem naših trgovskih stikov z Zapadno Indijo. — 19.00 Strauss: Cigan baron (prenos z Dunaja). — 22.00 Zabavno čtivo. — 22.30 Imitiranje jazz-in-etrumentov. — 23.00 Prenos silvestrovanja iz uni-onske dvorane,
Drugi programi i
Četrtek, 31, decembra.
Beigrad: 12.35 Radio orkester. 19.00 >Cigan baron«, opereta, prenos z Dunaja. Silvestrovanje.
—	Zagreb: 12.30 Plošče. 19.00 »Cigan baron«. Kabaretni večer. — Budapest: 12.05 Operni koncert. 19.00 Večerni koncert. 20.45 Radio gledališče. — Dunaj: 19.00 »Cigan baron«, opereta. 24.00 Novoletno voščilo dunajske radio postaje. 1.45 Zabavni koncert. — Rim: 13.40 Radio kvintet. 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. 21.00 Operni prenos.
—	Milan: 21.00 Prenos iz gledališča. 11.15 Plošče.
—	Langenbcrg: 13.C5 Operni koncert. 20.00 Silvestrovanje. 22.00 Večerni koncert. 24.00 Novo leto, pesmi za ples, — London: 21.00 Večerni koncert. 23,35 Plesna glasba. — Berlin: 20.00 Večerni koncert. 20.55 Klavirski koncert v d-mollu. 23.50 Odlomek iz IX. Beethovnove simfonije. — Barcelona: 13.30 Radio sekstet. 21.05 Radio orkester. 22.15 Komorna glasba. — Praga: 21.00 Silvestrov večer. 0.10 Moravska Ostrava. — Toulouse: 19.45 Konccrt vojaške godbe. 20.15 Operna glasba. — Trst: 12.30 Plošče. 13.05 Pestra glasba. 20.35 Plošče. 22.15 Pestra glasba.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš nadvse ljubljeni dobri soprog, oče, sin, brat, stric, svak in zet, gospod
Franc
trgovec, gostilničar in posestnik
dne 28. t. m. po kratki, mukcpolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, na Dunaju, mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnega prepeljemo v Ljubljano. Dan in uro pogreba naznanimo pozneje. Ljubljana-Vrhnika-Kamnik, dne 29. decembra 1931.
Marija Oblak, soproga. — Franc, sinko. Ivana Oblak, mati. — Anica por. Mencinger, Francka por. Dolenc, Mici por. Debelak, Ivan, Ivanka, bratje in sestre, in ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 Sreda, 30. decembra: DVE NEVESTI. Red B Četrtek, 31. decembra, ob 21. uri: TRIJE VAŠKI
SVETNIKI. ZniČanc cene. Petek, 1. januarja ob 15: CVRČEK ZA PEČJO. Izven. Znižane cene. Ob 20: CiOSPA MINISTRICA. Izven. Znižano cene. Sobota, 2. januarja: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Red D.
OPERA
Začetek oh 20
Sreda, 30. decembra: Zaprto. Četrtek, 31. decembra, ob |»1 21. uri: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane operne cene. Izven.	%
Petek, 1. januarja ob 15: GROFICA MARICA. Izven. Znižane cene. Ob 20: CARMEN. Izven. Znižane cene.
*
Silvestrovo v ljubljanski drami. Že par let sem
dajo ljubljanska drama ua Silvestrovo ob 21 predstave veselega značaja, ki so bilo še vodno razprodane. Na letošnji Silvestrov večer v četrtek dno 31. t. m. se bo vprizorila v naši drami po znižanih cenah velezabavna burka »Tr.ijo vaški svetniku v običajni zasedbi z g. Cesarjem kot županom.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča
Bierbaum A. P.. Modiruui. Zw61f Rekollektio —
Tage des Priesters. 104 strani, vez. 37 Diu.
Bierbaum A. I'.. Mit 0nit. Belrachtuiigen fiir Welt-loute nuf alle Tnge des Jnhres im Geiste der katholischcn Aktiou. 050 strani, vez. 08 Diu.
Culinu>z O. S. J., Menscheu. die um Leben leiden. 140 slraui, vezano 45 Din.
Paulhnber K„ Rufende Stimmen ln der Wiiste der (>e«eiiwart. Geanmmelte Roden, Predigten, Iiirteabriele. 180 strani, vezano 117 Din.
Ffedler E,, Allerhnnd Volk im Gottcsreich. Zeit-geniiise Gednnkou zu den Solin- und Fosttngs-evangelion. 234 sir., nevez. 08 Diu, vez. 83 Din.
Hervvcgeu I. l)r., Von christlicheni Sein und Leben. Gosummelte VortrHge. 311 str., vez. 72 D.
Linhnrdt R., Unser Glaubo. Einfillirung in dio Gelstesvvelt des knlholiecheu Dogmns fiir ge-bildete Laien. 340 struni, nevezano 09 Din, vezano 93 Din.
Lippcrt Г., Vom guten Menscheu. 350 strani, nevezano 69 Din, vezano 90 Diu.
Ncpp J. l)r., Einer nur ist euer Meister, Ein Btlch-lein vom sJesus als Lehrerc. 208 strani, vezano 54 Din.
1'arsch 1'., Das Jnhr des lloiles. Klosterueuburger Liturgiekalender. 1. Teil. Fiir immervvfihreu-den Gebrauch. 410 strani, vezano 50 Din.
kLIŠEJI KANSkA RETUŠA
чшпввлашилшнооввпогагшмвха
Zahvala
Za mnogoštevilne ustne in pismene izraze globokega sočutja ob smrti našega dobrega brata
Gustava Smolii
izrekamo našo zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo darovalccm vencev in cvetja, vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poli, kakor tudi vojašivu, ki mu jc kot kapetanu izkazalo zadnjo čast. Naj počiva v miru njegova blaga duša! Ljubljana, dne 29. dccembra 1931.
Žalujoči ostali.
M to ^^
■SsTs^-
»T i o
.S J = <
S.
" t- 5r »»Co
J: ja^N c «(n « > a -^ —• w
IsŠI«
J § ® ^
C jO „
?i S! — ~
oi aj a,
=. £ s »
C ^ — IM
i£ »> O'fi
o
17 c ti
C3
> g T- «
(M
I c : - _-C _
d o
S d
S° o O
su"
gS >
2 i
o cq
■M «
JO *> —
■ 3
IS
o
a
O љ
J«
c M > Л1 •N h N > ■S >
' « — —
ft	C
j
• « » »
.£,6. E .j N -jc P < fl
u .. > л
. <ч S S
e a

H 3 I
2 0»
•H f)
> s
Dr. Joža Lovrenčič:
flnoli izumrlep noroiSo
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
^Prezgodaj bi bilo, prehitro, ptičica moja, kaj, ko mo št> ne poznaš in so nisi 3e izžalostila ... Razumem, razumem ... Da boš videla, kako sem dober in da me je s takimi stvaricami sama ljubezen, počakam za nocoj, ker nočem, da bi v čašo ljubezni vlivala bridki polin ... Sama se boš približala, ko t>oš videla, da ni (ininiičt! iu ti bo dolg čas! jo prenesel Quinctius Enin otljior iti jo pustil.
i''- v En« jti obslonela nopronucno ob steni, srcc ji .jo so voilno vznemirjeno utripalo in v presledkih se je globoko otldibnla, tla so so ji dvigalo roke, katere jo biln »klonilu prrko grudi in so ji krčevito oprijemale linijo pri rninenih.
tiiiiiirlinM jo jo gledal, gledal in nasmilmjoc so tižlvni ob njeni lopi mrkosti in zadregi, dokler se ni sklonil n n 111 - n j Hiini bog Soiniuis in pregnal operute-negii Hlrolrn / lokom in puščico, da so je moral vrniti k svoji lepi ittnteri Veneri in ji potožiti, kako ni uspel, eopt n v nn i jo ubil ob strani razigrani stric Bacchus...
11 vn I n Ii. Ilolell, ki si mi bil v moji stiski dober! so Mnu ItVtiležno zahvalila svojemu bogu v sreti, ki so ji jp umirilo. Vendar se ni gonila. Bala so je, da hI s šo i n U o rnhln stopinjo ali kretnjo vzdromila riin-,-коцц volk ii In bi se vzbudila v njem neukrotl jiva sla, kali 11 lil uiiirnlii jHidloči ali žrtvovati življenje.
Oilueknil je priletela velika vešča in krožila in k roži In nli ni i Hvoliljko, št! zaganjala v plamen, orno-tioiiu otlli'hthi, padala na mizo, lezla brenče v krogu
J po njej, pa spet vzletela, obkrožala plamen, dokler si ni ožgiila pisanih kril in zdrknila omagana v zelenkasto olje, ki ga je bila ladjica skoraj še polna. Vztre-petala je še enkrat, dvakrat, da bi so rešila, a nič ni pomagalo, udati se je morala v svojo usodo, ki jo je iskala in izzivala. Ena jo je gledala, mislila nase in pri srcu ji je bilo tesno, tesno ...
Kraljica! jo jc pritajeno tiho kakor bi dahnil pcklical Oso.
Okrenila je glavo.
Kraljica, upihni luč in pridi ven, če te je strah. Nič ne bo slišal! je šc šepnil Oso, pridržujoč zastor, da bi lila svetloba iz sprednjega prostora v kubikul in bi kraljica videla, ako bi ga poslušala.
Pomislila je, pogledala proli ležišču, sc odločila in opogumila. Tiho je stopila k svetilki, jo upihnila in liho, tiho, pridržujoč dih je zapustila kubikul in Oso jo spustil težki zastor.
r Ali zbeživa? jc vprašala kraljica hlastno.
Nocoj še ne, kraljica. Prepozno jo, čas četrto nočne straže je žo, kmalu so bo začelo zoriti. Počakati boš morala kak dan, preden vse uredim. Najboljše bi bilo, če bi Qtiinctius spet udaril kam in bi sc taborišče izpraznilo. Tako som premišljeval Iti čaš, ko sem so tresel zate, da bi dobil preprosto obleko kake vc-netske žene in bi te preoblečeno spravil iz mesta, kakor sem zadnjič dva Epulova izvidnika. Lahko bi bilo to, samo če bi nc bilo Kvinktija, da tc ne bi pogrešil!
^Poskrbi, poskrbi, Oso, za vse še danes, ker take noči ne prenesem več,: je prosila Ena.
3>Vso bom poskusil, kraljica,*: je obljubil Oso, t zdaj pa počij še tc ure do dneva, da ne boš preveč izmučena!
»Kje? Tukaj? :
»Tukaj, kraljica. Peljal bi tc v svojo celico, a bolje

bo tukaj. Ne boš ležala na krznu, /. mojim pastirskim plaščem se boš morala zadovoljiti nocoj, drugega nisem utegnil pripraviti, ko nisem vedel, kako bok Ne upam si. Oso, čeprav sem potrebna počitka. Kaj, če bi se zbudil oni in opazil, da me ni tam notri?< jo je skrbelo.
Nič se ne boj, kraljica, jnz boni čul ob tebi fm če bi so oni zbudil in klical po tebi, bi te žo opravičil, zakaj si prišla v sprednji jir stor. — Smrčal si, gospod, — mu porečem, — kakor sam Jupiter, ko piv-metava gromonosne oblake, knko hočeš potem, cla bi mogla lepa ugrabijenka, ki je izmučena in potrebna počitka, spnti v tvojem kubikulu! — Res, tako mu porečem in smejal so bo in vstal dobro volje!
In Oso jo razgrnil svoj pastirski plašč in Ena se ni več branila, legla je in /.asj)ala...
XV.
Jasno se jo razlilo jutro nad Akvilejo, n posebnega življenja nI vzbudilo. Posadka je počivala, sam • posamezno skupine izvidnikov so morale iz taboru, da bi ugotovile, če so Istri ob Karusadiju izvedeli, kaj sc jo zgodilo na severu, in se Ii zato no pripravljajo, cla bi znova navalili nu kolonijo, zlasli ako jim jo prišla v tem v pomoč ona vojska i/, gora, o kateri so dobili vest mod Kvinkcije.vim pohodom proti Modemskemu gradišču.
Tribuni, ki so so pozno prikazali iz svojili prostorov, so se sprehajali po ulicah, so ustavljali pred oddelenji te ali one legijske skupine, govorili s con-turioni, nagovorili toga ali onega legionarja, pa so spet vračali proti protoriju, obstali v gručah in si mežikali, češ, da jo je imperator, ki je spal na lovorikah, dolgo potegnil. In so se smejali in zbijali dovtipe, ki so bili pravi odmev neprespane noči.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-50 Din ali vsaka besedo 50 par.
NajnianjSi oglas • 3 Din. Oglasi nad dovot vrstic se računajo višo. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Dekle
se želi naučili kuhati vsaj navadno meščansko hrano. Nastop s 1. januarjem ali pozneje. - Naslov v
upravi SI. pod št. 15.152. Mlado dekle
išče službe kot natakarica ali pomožna moč v kuhinji. Ponudbe na podružnico Slovenca« Trbovlje pod Natakarica«.
Prodajalka
mlajša moč, dobro izvež-bana v manufakturni, modni in konfekcijski stroki, išče službo v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na upravo »S1.« pod Prvovrstna moč« št. 15.178.
ШКШ
Brivskega pomočnika
dobro izvežbanega takoj sprejmem. Doležak Bernard, Št. Vid nad Ljublj.
Kuharico
samostojno, le prvovrstno moč, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, takoj sprejmem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 15.174.
Službo kuharice
dobi samo prvovrstna samostojna moč z večletno hotelsko prakso. Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slov.« pod št. 15.213.
Čameniikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
'Jugo-avtol Prva oblast, koncesionirana Prospekt št 16 zastonj Pišite poni!
Tečaj za strojepisje
nemško stenografijo in nemščino prične na Chri-stofovem zavodu 5. januarja ob 7 event. ob pol 8 zvečer. Vpisovanje vsak dan. — Obipk vsakomur omogočen, ker je šolnina zelo nizka.
Družabnika
poštenega, z ca 200.000 Din gotovine, išče istotak. Podjetje je dobro ter rentabilno. Ponudbe pošljite na upravo »Slovenca« pod »Poštenjak« št. 15.065
Poizvedbe
Zgubil se je
dne 25. t. m. v Skofji Loki bel pes (Seidenpintsch), ki sliši na ime Frači. Komur je kaj znanega o njem, ali da ga je našel, naj blagovoli to sporočiti proti visoki nagradi na R. Thaler, trgovec, Škofja Loka.
Zgubil se je
pes Foxterrier, bele barve s črnorujavo obrobljenimi ušesi, sliši na ime Boby, nosi št. 59, dne 28. t. m. Vmiiev proti nagradi. — Hrovat. Postojnska ulica št. 22 (Stan in Dom).
Stanovanje
dvosobno, lepo, oddam takoj mirni stranki ar 150 Din mesečno. Naslov v upravi Slovenca pod št. 15.193.
Na stanovanje
sprejmem žensko. Naslov v upravi Slovenca« pod _št. 15.194._
Stanovanje
solnčno, dve sobi, kuhinja, pritikline, pralnica, elektrika, vodovod, 4 minute od tramvaja, Udmat, oddam s februarjem za 500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15192.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam v mestu z vso oskrbo ali brez 2 ali 1 osebi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 15.199.
Manjši lokal
se odda s 1. januarjem v Kopitarjevi ulici. Vprašati v Slovenski banki.
Delavnica
za boljšega obrtnika se odda v sredini mesta. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.211.
Pozor!
Kdor želi za kratko dobo 6 tednov zavarovati osebe, ne glede starosti pri Podporni sekciji v Mariboru, naj se zglasi pri zastopniku na Rimski cesti št. 19. dvorišče.
Srečke delnice, obligacije
kupuie Upriva »Merkur«, Liubliana — Selenburgova ulica 6 II. nadstr
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Wertheim blagajna
ognjevarna, se kupi. — Ponudbe na županstvo Žalec.
Cello
dobro ohranjen se proda. Poizve se: Dornigg, fotograf, Kočevje.
Klavir
dobro ohranjen, se po nizki ceni proda. Poizve se Debelak, Ižanska cesta št. 9, Ljubljana.
Perutnina
očiščena, zaklana, purani, kokoši, oskubljeni kg 15 Din, v zavitkih po 5 kg. Ia suhe češplje, zabojček 10 kg 81 Din, 5 kg 41 Din franko vsakemu naročniku razpošilja G. DRECHSLER - Tuzle.
Namizna jabolka
raznovrstna, ima v zalogi Ekonom, Kolodvorska 7.
Šivalni stroj
nov, pogrezljiv, lttos julija kupljen za 4000 Din, najmodernejša oprema, zaradi neoričakovane selitve v Srbiio, prodam za 2600 Din. Zg. Šiška 204, pri novem gasil. domu.
4 cevni radioaparat
z zvočnikom, anodnim aparatom 220 Voltov in akumulatorjem prodam. -Poljanski nasio 12, vrata št. 13.
Pozor!
Kupim dobro ohranjeno, moderno urejeno stanovanjsko hišo v Ljubljani za 1—1,500.000 Din. Čimprejšnje, točne ponudbe zaželjene na upravo »S1.« pod »Posredovalci izključeni« št. 15.129.
jabolka
prodaja Gospodarska
zveza
v Ljubljani
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po ooštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja
Ure, zlalnlnn, optl£ni piedmcll
l.vic-haml tirai
LJUBLJANA
Sv. Pptra cesta 36
Modroce
otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje
Ignacij Narobe
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu).
Hrušno

Premog suha drv«
Pogačnik, Bohoričeva ulica &
Za primeren nakup za novo leto
nogavic in rokavic, pletenin in puloverjev, robcev, kravat, srajc, čipk in vezenin, volne, D. M C. prejice, torbic, aktovk, dežnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, <fevl|arfe in ta-petnike
Na malo	Na veliko
se priporoča
Jot. Peteline, LfubSsans
za vodo
Stroje zet izdelavo
rabljene v dobrem stanju kupujemo. — Ponudbe na PUBLICITAS d. d. Zagreb, Ilica У pod »Keksi«
NatfineiSi rum
IfontaK
Prava slivovha
Nogavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri K A R L PUELOG
LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
Atolz Orebcnc
nakup iu prodaja vreč
Ljubljana
Dunajska cesta št. 36
Zavese, blazine
rute in druge modne potrebščine izdeluje po originalnih osnutkih in v pralnih barvah atelje za umetno obrt T. Inkiostri, Gregorčičeva ulica št. 11, Ljubljana.
Teichertov
Plašče
za zdravnike, laborante, brivce itd., topiče za na-takarie, peke. mesarje, kuharie in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Liubliana Mestni trg 8.
Stroj
si lahko nabavi vsak začetnik, ker ga plača v obrokih do dve leti.
Glavno zastopstvo: Gledališka ulica 12.
Foioamaterji!
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugosiotians«!! knjigarni
V Ljubljani Zahtevajte ceniki
-VODNIKOV TRS ST.es.-
in vst mlevske izdelke vedno yvež« dobite ori
A. Sk M. ZORMAN
I tuhliana Stari trd št 32
Telefon 2059
Najboljše angleško in češko
sukno za obleke in plašče dobite po ceni pri tvrdki
I. N. Soštarlč
Maribor
Aleksandrova c. 13, vogel Cankarjeve ul.
litinene rrnpine
in (Irnca krmile nu<ti naicroe) Veletrgovina fctta 10 moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Re^lieve cesta 24 Najfinejše
VINO VERMUT
liter 20 Din
priporoča za praznike
M. Ravtar, Ljubljana, Stari trg 19.
Fr. Ševčik Ljubljana
Židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah Naivečja izbira. Zahtevajte cenike!
Jn sera ti
v-Slovencu-
imajo največji uspeh ■
Cenjena џтт a - zopomn te si
takole i/n'edajo pravi zavitki lir. Oelkerja
mu Oetko;
pelini preiek
i« )
Dr. A. Oilker-jev
vanlHrtcvstadkor
Naznanilo preselitve!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem sc preselil z Mestnega trga 17 na Mestni trg 5/1.
JOSIP POGAČNIK, fotoatelje, Ljubljana
Cc hočete, da Vam v resnici kolači in pecivo bodo po žel/i, zahtevajte pri trgovcu Dr. Oetker/ev Pecilni prašek „Backin", kakor tudi Dr Oetkerjev vanilinov sladkor in nadomestilo jajc ,,Iiactamid"
Jamči za uspeh svetovna znamka >Dr. Oetker<, iz-najditelj pecilnega praška. — Brezplačne receptno knjižice dobite pri Vašem trgovcu.
Na debelo! VSC USit ННСПСУ 1.1, fl. Nadrobno!
Jakob Pcrhavc - Maribor
Go*posEfa ulica U. $
Tovarno 70 izdelovanje aihergev, оегегшш vin in strupov
CERKVENE ZVONOVE
najcenejše, iz la brona, umetniško izvršene, izdeluje samo
Ing. J. & K. B ii h l, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Specijalne litine
8wan Kacin, Ljubljana
Tabor 6
tvornica harmonijev in pianlnov
po najmodernejši konstrukciji. Ugla-šuje in prenovljuje tudi cerkvene orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene! Na obroke. Društvom popust.
Zahtevajte cenik!
OBVESTILO!
GOSTILNO-KAVARNO »PROMENADA« V MARIBORU
Krčevina, Tomšičev drevored — je kupil gosp. Janžekovič iz Pekla, vodi pa isto nadalje v lastni režiji gosp. Mahajnc, ki toči vina gosp. Janžekoviča iz Pekla. — Za točno in solidno postrežbo jamči in se priporoča za obilen obisk
gostilničar Mahajnc.
A Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčno-' ljubljeni, dobri soprog oziroma sin in brat, gospod
Albert Tttšar
trgovec
v torek, dne 29. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 31. dec. ob 2 pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.


Vse sorodnike, prijatelje in znance obveščam, da mi je 26, t. m. umrl ljubljeni mož
J os;p Poberaj
šolski upravitelj v Šmartnem ob Dreti
in da smo ga 28. t. m. istotam pokopali. Ob tem izrekam vsem, ki so se ga spominjali v bolezni in ob smrti t®r mi bili v tolažbo in pomoč, najtoplejšo
zahvalo
Zlasti se zahvaljujem njegovim najožjim in najmilejšim prijateljem, gg. župniku Štiglicu, Remicu, Zemljiču, Zidarnovim, dalje gg. zdravnikom za vestno brigo, častiti duhovščini, pevskemu zboru, gasilcem, šol. nadzorniku Lužniku, stanovskim tovarišem in tovarišicam, šolski mladini in vsem, ki so ga spremili do preranega groba, se od njega poslovili s tolažilnimi besedami, s cvetjem ali drugače počastili njegov spomin. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Šmartno o b Dreti, dne 29. decembra 1931. Viktorija Poberaj, žena. Miloš, Tatjana, Savo, Nevenka, otroci.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega ljubljenega soproga, očeta in tasta, gospoda
Jakoba Sedeja
šolskega služitelja
se tem potoni najloplejc zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni č. g;', duhovnikom, gg. zastopnikom mestne občine, uči-teljslvu II. mest. deš. osnov., pomožne, manjšinske in obrtne šole, vodstvu in uradništvu podruž. banke »Slavije«, mestnim uslužbencem, požrtvovalnim župljanom iz Št. Jakoba ob Savi, Trnovskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke, darovalcem vencev, kakor tudi ostalim zastopnikom in vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na zadnji poti.
V Ljubljani, dne 29. dccembra 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Za Juuoslovansko tiskarno « Ltubllanl: Karel CeK
Izdajatelj: Ivao Rakove«.
Urednik: Franc Krenunr.