& 1.02 pregledni znanstveni članek UDK 655.425(597.4 Ljubljana) prejeto: 12. 5. 2003 Rok Glavan univ. dipl. kulturolog, antikvar - svetovalec, Trubarjev antikvariat, Mestni trg 25, SI-1000 Ljubljana Antikvariati v Ljubljani IZVLEČEK Prispevek obravnava zgodovino in delovanje antikvariatov v Ljubljani. Antikvariat je posebna knjigarna, kjer so naprodaj stare ali rabljene knjige ter tiski. V zahodni Evropi se omenjajo prvi antikvariati že v 17. stoletju, v Ljubljani pa zasledimo prvo omembo leta 1775. Med letoma 1879 in 1999 je delovalo v Ljubljani dvajset antikvariatov. Danes je Trubarjev antikvariat Cankarjeve založbe na Mestnem trgu 25 največji in najstarejši antikvariat v Ljubljani in Sloveniji. Začetki delovanja segajo v leto 1945. V zadnjih dvajsetih letih se je preusmeril iz antikvariata s starimi knjigami predvsem v antikvariat, ki trguje z rabljenimi knjigami. Poleg tega so v Trubarjevem antikvariatu pripravili prvo dražbo starih knjig in tiskov na področju bivše Jugoslavije. KLJUČNE BESEDE antikvariati, stare knjige, knjigotrštvo, Trubarjev antikvariat, Ljubljana SUMMARY SECOND HAND BOOKSHOPS IN LJUBLJANA The contribution deals with the history and activity of second hand bookshops in Ljubljana. A second hand bookshop is a special bookshop, which sells old or used books and prints. First second hand bookshops are in Western Europe mentioned in the I7h century, and we find the first mentioning for Ljubljana in 1775. Between the years 1879 and 1999 twenty second-hand bookshops were in operation in Ljubljana. At present the Trubarjev antikvariat (second hand bookshop) of the Cankarjeva založba at Mestni trg 25 is the largest and oldest second hand bookshop in Ljubljana and in Slovenia. Its beginnings reach in the year 1945. In recent years, it redirected from a second hand bookshop to mainly selling used books. Among other, the Trubarjev antikvariat has organised the first auction of old books and prints on the territory of the former Yugoslavia. KEY WORDS Second hand bookshops, old books, bookselling, Trubarjev antikvariat, Ljubljana 313 3 KRONIKA 51 -â ROK GLWAN: ANTIKVARIATI V LJUBLJANI, 313-326 Antikvariati v svetu Antikvariati niso le knjigarne, kjer so naprodaj stare knjige. To je "posvečen prostor", kjer se zbirajo ljudje, ki tudi takrat, ko ne nameravajo ničesar kupiti, pridejo, pogledajo, kdo je tu, kaj dela in kaj je novega na policah. "Novo" pa je vedno staro. Antikvariat je posebna knjigarna, v kateri ni nikoli znano, kakšno knjižno gradivo bo lahko ponudila. Zgodovina tovrstnega delovanja na Slovenskem sega v konec 18. stoletja, vendar so viri redki. Iskanje je omejeno na Adresarje, v katerih so opisane obrti in trgovine. Tudi literarure z anti-kvarnega področja v slovenščini ni. Relativno veliko je tovrstne literature na Zahodu. Prednjačita Velika Britanija in Nemčija. V Enciklopediji Slovenije zasledimo takšno definicijo: "Antikvariat je knjigarna, ki trguje z redkimi, starimi, rabljenimi knjigami, starimi tiski, rokopisi, atlasi, geografskimi kartami in periodičnimi publikacijami."1 Po mnenju Marjana Podgorška najdemo najob-širnejšo definicijo antikvariata v Lexikon des Buch-wessens iz leta 1952: "Antikvariat se ne omejuje samo na trgovino z rabljenimi knjigami, temveč trguje tudi z novimi znanstvenimi knjigami večjega obsega ali z zahtevnejšo literaturo. Najpomembnejši je nakup in prodaja dragocenih in redkih knjig, posebno inkunabul. Posebno mesto imajo tudi rokopisi, lesorezi, bakrorezi... Antikvariat v tem smislu ima mednarodni pomen. Poznamo znanstveni, bibliofilski in moderni antikvariat. Pri prodaji so pomembni katalogi in avkcije. Bistvena razlika med knjigarno in antikvariatom je cena. Knjigarna ima od založnika oblikovane cene, antikvariat pa oblikuje ceno sam."2 Bibliofilski antikvariat ponuja predvsem lepe dragocene knjige: prve izdaje posameznih literarnih del, inkunabule (knjige, tiskane pred letom 1500), bibliofilske izdaje (izdaje, ki jih odlikuje majhno število oštevilčenih izvodov, posebna vezava in papir, podpis avtorja ali ilustratorja...), stare in hkrati redke knjige, korespondence znanih osebnosti, komentirane izdaje klasikov. Znanstveni antikvariat trguje z znanstveno literaturo. Znotraj njega je možna specializacija na humanistiko ali na naravoslovje. V Evropi je veliko tako specializiranih antikvariatov. Kupec oziroma zbiralec dobi tu veliko literature z določenega znanstvenega področja. Umetnostni antikvariat zbira literaturo s področja likovne umetnosti, reprodukcije likovnih del, umetniško in dekorativno grafiko. Dekorativna grafika je imela na začetku tiskarstva vlogo "ilustracije". Te so zaradi svojega natančnega načina izdelave, ročnega obarvanja in lepote motivov poimenovane za dekorativno grafiko. Tiskana dekorativna grafika je starejša od tiskanja knjig. Že v 14. stoletju so v lesorezni tehniki tiskali na tekstil svetniške podobe. Papir je omogočil bolj kvalitetne in cenejše odtise. To je s pridom izkoristila Cerkev in s temi tiski tudi popularizirala vero. V to obdobje postavljamo začetek dekorativne grafike. Zemljevidi iz 16., 17. in 18. stoletja so bili v času izida praktično uporabni, danes pa jih uvrščamo med dekorativno grafiko. S tem pojmom poimenujemo ilustracije z vseh znanstvenih področij (tehnike, medicine, naravoslovja, geografije, zgodovine, teologije...), izdelane v vseh tiskarskih tehnikah (lesorez, bakrorez, jeklorez, litografija). Tako specializirani antikvariati lahko delujejo le v večjih kulturnih ali ekonomskih centrih v deželah, kjer je visoko uveljavljena kultura zbiratelj stva. Pri nas to žal ni mogoče, saj so propadli že mnogi poskusi povsem navadnega knjižnega antikvariata. Zbiratelj ska kultura se pri nas šele razvija. Obdobje po drugi svetovni vojni je negativno vplivalo na zbiranje starin in umetnin, med katere prištevajo tudi redke tiske. Poleg tega pa je v Sloveniji zelo malo dobrega tiskanega gradiva in gradiva, ki bi omogočalo delovanje specializiranega antikvariata. Moderni antikvariat je definiran takole: "Moderni antikvariat je del knjižnega trga za predmete tega trga, ki jih iz raznih razlogov ni mogoče prodati ali pa se zelo težko prodajo po prvotno določenih cenah. Značilnost tega trga je svobodno oblikovanje cen."3 Poznavanje antikvariata je pogosto omejeno le na kupovanje knjig v njem. Antikvariat je knjigarna, ki kupuje in prodaja stare knjige in tiske. Zanj je značilno svobodno oblikovanje cen, odvisno od ponudbe in povpraševanja. Obstajajo specializirani antikvariati, ki trgujejo s tiski z različnih področij. Nastanek antikvariata kot takšnega je težko natančno določiti. Prav gotovo korenine trgovanja s starimi knjigami segajo do dražb, ki so se konec 16. in na začetku 17. stoletja razširile iz Nizozemske. Prvo znano dražbo je pripravilo podjetje Elesevier iz Leidna na Nizozemskem. Že sredi 16. stoletja so knjigovezi in knjigarnarji ponujali knjige po znižanih cenah.4 Se starejše navezave nas bi gotovo pripeljale do srednjeveškega trgovanja. To lahko trdimo še posebej v navezi z zapisom Wil-liama Ress-Mogga: "Kakor dolgo obstajajo knjige, tako dolgo obstajajo njihovi zbiratelji in kjer so zbiratelji, mora obstajati tudi trgovina, da zadovolji njihove potrebe."5 Prve organizirane antikvariate zasledimo v za- Enciklopedija Slovenije 1, str. 89. Podgoršek, O antikvariatu, str. 101. Otto, Das Moderne Antiquariat, str. 5. Podgoršek, O antikvariatu, str. 102. Rees-Mogg, How to buy rare books, str. 18. 314 ër 3 KRONTKA ROK GLAVAN: ANTIKVARIAT, V LJUBLJANI, 313-326 četku 18. stoletja v Angliji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Pravi razcvet pa doživijo s francosko revolucijo, ko pride do sekularizacije samostanskih in zaplemb plemiških knjižnic. Leta 1839 je knjigar Frommann na Nizozemskem izdal katalog knjig po znižanih cenah. Ta datum štejemo za pravi začetek modernega antikvariata.6 Založnik neprodanih ali slabo prodajanih knjig ni uničil ali jih občasno prodajal po znižanih cenah, ampak jih je prepustil antikvarju. Razlog za slabo prodajo knjig je bil in je še v preveliki produkciji in prevelikem številu založnikov. Tako so včasih neprodane knjige prepuščali antikvarjem in Židom. Ker vemo, kako so nekdaj cenili Žide, lahko iz tega sklepamo, da tudi antikvarji niso bili prav priljubljeni. Zagrebški Jutarnji list je 8. aprila 2001 objavil zanimiv opis antikvariata Zvonimirja Milčeca: "Antikvariat ni knjigarna, ki je le trgovina. Antikvariat je mnogo več. Vanj ne prihajajo kupci, da bi nekaj načrtovano kupili. Redko se zgodi, da kupec že z vrat povpraša po določenem naslovu ali pa: "Ali je kaj novega?" Toda tudi "novo", ki je na policah med starimi in prašnimi knjigami, je novo le v tem smislu, da je redko videno. Smisel antikvariata pa ni v tem, da knjigo kupite, ampak, da jo najdete. Pravzaprav je še bolj pomembno, da jo iščete. Ravno v tem je lepota, draž in strast. Obiski antikvariata, brskanje po policah, prah in vonj po starem so ritual, ki sčasoma prerastejo v navado in potrebo. V brzicah vsakodnevnih obvez je antikvariat rešilna bilka, kjer si odpočijemo med knjigami, zajamemo sapo in naberemo moči ali pa se srečamo z znanci. Spoznali pa smo jih ravno preko oziroma med prašnimi kupi knjig."7 Antikvariati v Ljubljani do leta 1945 V svetu je delovanje antikvariatov ustaljena dejavnost. Pri nas jih je bilo pred drugo svetovno vojno kar nekaj. Ker so poklic antikvarjev večkrat zamenjali s poklicem kramarja, je težko izslediti čas, ko se je pri nas prvič odprl antikvariat. Dr. Franja Dular, vodja knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani, piše: "Knjigarje in antikvarje srečamo tudi med založniki. Ta kombinacija je pogosta zlasti v kasnejših stoletjih in nenazadnje tudi v modernem času. Knjigar, antikvar in založnik je bil v drugi polovici 18. stoletja Johann Friderik Eger. Da se je ukvarjal s preprodajanjem starih tiskov, izvemo namreč iz oglasa, ki ga je dal objaviti v Wöchentliches Kundschafftblatt des Herzogthums Krain z dne 18. 3. 1775, v katerem išče izgubljen Mandelčev tisk Genealogija iz leta 1577. Druga omemba pa je dražbeni katalog8."9 Na začetkih knjigotrštva na Kranjskem so se pogosto križali poklici knjigotržca, knjigoveza, tiskarja in antikvarja. "Eden prvih antikvarjev v Ljubljani je bil po našem mnenju Ignaz Merk (1750-1797). Sprva je bil zaposlen pri založniku Kleinmayrju, nato pa se je osamosvojil in poleg knjig ponujal še antikvarne knjige, čokolado in dišeče vode."10 Prvi na Slovenskem registrirani antikvar je bil v Ljubljani knjigarnar in založnik Johann (Janez) Giontini (1818-1879). Njegov sin Jakob (1860-1924), ki ga je nasledil, se je kasneje popolnoma posvetil le antikvarnim knjigam.11 '1*i-ö t j i n a 1. i S. ' Cena L0 kri 7:;. L ti vüLw'iSicr \iily\c firauspwj'irii. Jrrftirrj* ttit.tlia Uug vtfbfltut! njflîrt niflnittrr^tt iwti rvii'irflr.3u&irK l«ç(twdb( rt)t! pltif [ ' (rî>a djirt ff juuf amLt ir fV [ä}ia ft ti frr yt Ichgi c v« rnnrf Gr«a prîtes i if h Qti fîh^ji ii tr f UjtndiP i ir ni'^ rn ippi'ii ju eftciKI* en- ttuf rjttp.i. J. |, wejju gnui'rta/it lljaJiiff fol AS tnnbin i «| müfl tcu E>tr Üuvti n Utj flitr c# vtaXnati flf n ÇiI/ Ijrt tJj< t Çdficlifl ! fÎMft |b a V jI iti n fiftwni fppJ Ibif fia [ tr)rl firij «quieto mit pudjftfi giti fi ftijm f{< m ( tjji r, ©tur« p^ubđ.'Hi'n f«>cr friju>it lîfT fd n cm đi-ij : «a fôît b(c fai aperti cpjlayb. l v< fpwjettftw fo urti) rj^j mi fortHingen tool }uVçctfgtlmUmitfancVVfirinaintâbteiueFi,w,H$tn;mtiiicima±,ti 11- ^«9 tus 1 jctjf, @ tacaipraubđ,' pn fe UMS i ti t nt^ign ga n ;mtui nI s f(> fviiU^tcWftiriatfiiirt.tiij^up.l.I.l.tBo^aomflirtff.tEcuili«^^^ t>;nfrđcfntft.'b(l8fpil i»i[("i(^ pipa^nr. c5^pjTö batnadjJarii fpitb* gfibfid) i git TnanififritMrb ^tftoctjent aiiff&sr 8« iiHtt Rît i ni E LarKrjür,' re W u in ( n S t it p (Séni I g*fpi(t Letak, ponatisnjen ob odprtju Trubarjevega antikvarata na Mestnem trgu 25 leta 1965 35 Arhiv slenih. ^vT založbe d.d., Matična knjiga zapo- 321 3 KRONIKA 51 -â ROK GLWAN: ANTIKVARIATI V LJUBLJANI, 313-326 Marjan Podgoršek (levo) in Štefan Tausig Dr. Janez Milčinski je zapisal: "Nekako v začetku sedemdesetih let sem odkril Trubarjev antikvariat nasproti Magistrata in v njem Štefana Tau-siga, sposobnega knjigotržca, zelo razgledanega, kakor so bili prizadevni in razgledani tudi tisti, ki so mu sledili. Tausig je bil resničen format na tem področju, pa dovolj trgovec, da ni bil sentimentalen. Knjige je imel rad, a jih ni zase nikdar kupoval, niti zbiral, niti nosil domov, v antikvariatu pa je prebil večino svojega časa."36 Z upokojitvijo Štefana Tausiga 31. marca 196937 je prevzel vodstvo antikvariata Marjan Podgoršek in ga vodil do upokojitve 31. marca 1981.38 Od tedaj ga vodi Stanka Golob. Marjan Podgoršek je tudi edini antikvar, ki je dosedaj prejel Schwent-nerjevo nagrado (1985) za dosežke na področju knjigotrštva. Za prizadevanje in uspehe pri iskanju starih tiskov pa je leta 1974 dobil plaketo Udruženja izdavača i knjižara Jugoslavije.39 Na začetku delovanja je delo antikvariata temeljilo predvsem na kataloški prodaji knjig in tiskov. Antikvariat je med letoma 1953 in 1957 izdajal tudi edini redni jugoslovanski katalog antikvarnih knjig - Novosti antikvariata Cankarjeve založbe. Prodajni fond so sestavljale knjige in tiski iz različnih virov, Milčinski pa je o izbiri zapisal sledeče: "Včasih je prišla kakšna večja pošiljka, ko se je ta ali ona knjižnica odločila, da bo razprodala dvojnike ali nezanimiva dela. Koprska narodna knjižnica je prodala vse s področja medicine, pa tudi nekaj drugega, kar je bilo zunaj njenega programa, denar pa so potrebovali za nakup novih knjig. Drugi vir je bil kapucinski samostan iz 3 Milčinski, Leta za pet drugih, str. 231. Arhiv Cankarjeve založbe d.d., Matična knjiga zaposlenih. Arhiv Cankarjeve založbe d.d., Matična knjiga zaposlenih. Arhiv avtorja, Plaketi Marjana Podgorška. Nazarij, tretji vir pa so bile zasebne knjižnice, iz katerih so prišle tudi zelo zanimive stvari."40 Antikvariat se je na začetku močno nagibal k bibliofilskemu in umetnostnemu ter znanstvenemu antikvariatu. Danes je to moderni antikvariat, ki še vedno trguje tudi s knjigami, ki sodijo v bibliofilski ali umetnostni antikvariat. Preobrat je posledica pomanjkanja starejše literature. Starejše knjige so na policah nadomestile novejše ali pa tiste, ki izvirajo iz neprodanih zalog založb. Antikvariat ponuja na približno 300 metrih polic v pritličju in prvem nadstropju okoli 6500 knjig. Po hitrem pregledu lahko opazimo, da prevladujeta leposlovje in humanistika. Gradivo za prodajo antikvariat pridobiva z odkupom. Prva možnost za odkup je že dolga leta gradivo, ki ga prinesejo v prodajo fizične osebe. Velikokrat študentje, ki so opustili ali končali študij, ljudje v finančni ali prostorski stiski, dediči in lastniki, ki jih knjiga ne mika več, prodajo knjige. Knjige za odkup prinese stranka sama, če pa gre za večjo količino, si jih kdo od zaposlenih ogleda na domu. Po cenitvi stranki izplačajo denar za prinesene knjige, če se seveda strinja z ocenitvijo. Če ne, ji knjige vrnejo. Zaposleni pravijo, da ljudje velikokrat precenjujejo prinesene knjige, tako da le približno 15% knjig stranke realno ocenijo. Osnovni dejavnosti Trubarjevega antikvariata sta vsekakor odkup in prodaja starih in rabljenih knjig ter tiskov. Antikvariat je posrednik pri iskanju želenega gradiva, skrbi za popularizacijo in profesionalizacijo poklica in dejavnosti ter za oživljanje kulturne preteklosti in mestnega jedra. Stalno spremljajo gradivo, ki prihaja v prodajo in ki je še na voljo na trgu starih knjig. S svojim delovanjem je Trubarjev antikvariat pomagal dopolniti marsikatero javno in zasebno knjižnico. Na prvo mesto postavlja javne knjižnice, kajti načelo antikvariata je, da je gradivo v knjižnicah dostopno večjemu krogu uporabnikov. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Univerzitetne knjižnice Maribor in drugih knjižnic redno prihajajo seznami "želja", kjer so naštete ukradene, uničene ali izgubljene knjige. Če je možno, skušajo v najkrajšem času priskrbeti ustrezno gradivo. Antikvariat torej posreduje, a tudi išče redke in pomembne tiske. Zato je v stalnih stikih predvsem s srednjeevropskimi antikvarji. Z njihovo pomočjo je nemalo pomembnih del prišlo v naše knjižnice. Po njegovi zaslugi je tako Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani obogatila svojo zbirko s Trubarjevim Ta pervim delom tiga noviga testamenta iz let 1557-58.41 Ob eni izmed pridobitev za Narodni muzej v Ljubljani je dr. Branko Reisp zapisal: "Iz nave- 40 41 Milčinski, Leta za pet drugih, str. 231. Enciklopedija Slovenije 1, str. 89. 322 ër 3 KRONTKA ROK GLAVAN: ANTIKVARIAT, V LJUBLJANI, 313-326 denih podatkov je med drugim razvidna pomembna posredovalna kulturna funkcija, ki jo je pri izpopolnjevanju zbirke Valvasorjevih izdaj za Narodni muzej opravil pod vodstvom Štefana Tausiga in nato Marjana Podgorška ter Stanke Golob leta 1965 ustanovljeni reprezentativni Trubarjev antikvariat Cankarjeve založbe v Ljubljani."42 Poleg osnovne funkcije odkupa in prodaje starih in rabljenih knjig Trubarjev antikvariat opravlja tudi založniško dejavnost. V času svojega delovanja je izdal 33 ponatisov Trubarjevih in še nekaterih drugih zgodnjih za slovenstvo pomembnih besedil. Naklade ponatisov so bile majhne in namenjene predvsem bibliofilom. Zaradi nizke naklade so bili tudi hitro prodani. Novejša in medijsko zelo odmevna dejavnost pa je dražba starih knjig in tiskov. Prve dražbe so bile v Evropi že konec 16. stoletja. Organiziralo jih je podjetje Elesevier iz Leidna na Nizozemskem.43 Danes je v letu dni po Evropi in ZDA vsaj 50 večjih knjižnih dražb. Na zahodu je dražba danes skoraj izključna oblika prodaje redkih knjig, rokopisov, inkunabul ter drugih redkih starih tiskov. Izložba Trubarjevega antikvariata okoli leta 1966 Za prodajalca je dražba možnost, da dobi ponujeni tisk najvišjo ali pa vsaj pravično ceno. Prav tako pa je dražba pomembna zaradi popularizacije in medijske odmevnosti, ki jo gradivo na ta način pridobi. Tu ne gre zgolj za propagando. Preko dražb in še posebej dražbenih katalogov lahko zbiralci preučujejo tiske, sledijo trenutni ponudbi in se tako odločajo za nakup ali prodajo. Poleg dražbenih hiš organizirajo dražbe tudi nekateri antikvariati. Dražbenik pripravi pred vsako dražbo ustrezen katalog, v katerem so opisani vsi ponujeni tiski. Rees-Mogg pravi, "da se skoraj ne bi zmotili, če bi te opise imenovali kar znanost, saj vsebujejo toliko terminov, ki laiku povedo prav malo, hkrati pa knjigo opišejo do popolnosti".44 Leta 1998 je Trubarjev antikvariat kot prvi na ozemlju bivše Jugoslavije pripravil Dražbo starih knjig in tiskov. Na osnovi pregleda literature o dražbah, poznavanju pravil in obiska dražb v tujini so jo pripravili 23. aprila 1998 ob Svetovnem dnevu knjige. Na dražbi so ponudili starejše otroške knjige in še nekaj drugih knjižnih raritet. Dražba je bila uspešna in to je bila spodbuda in dokaz, da so na pravi poti. Dražbe potekajo v prostorih antikvariata. Sprva je prišlo le od 20 do 25 kupcev, na zadnjih dražbah pa je bilo že več kot 60 resnih kupcev. Poleg dražb v antikvariatu so izvedli tudi tri zelo uspešne in odmevne dražbe v Cankarjevem domu. Na 16., 17. in 18. knjižnem sejmu so namreč pripravili dražbo redkih in zelo zanimivih tiskov. Tako je slovenski knjižni trg doživel dosedaj že petnajst dražb, kjer je bilo ponujenih kar nekaj starih knjižnih zakladov in raritet. Doslej največja redkost je bil poskusni odtis Zemljevida Slovenske dežele, ki ga je izdal Peter Kozler leta 1852 in je tudi dosegel do sedaj najvišjo ceno. Za utrinek z dražbe komentar Mateje Hrastar v Mladini 24. aprila 2000: "V sobi, obdani s knjigami, je bilo dobesedno zatohlo. V levem kotu so bile razstavljene lepotice - 109 naslovov... Pred začetkom se prijavijo in dobijo kartončke s številkami in si ogledajo ponujene knjige, v katalogu označijo tiste, za katere se bodo potegovali. In nekateri si celo napišejo ceno, do katere bodo licitirali. Potem si zamislite sceno iz britanskega filma - knjižni klub, karirasti suknjiči, pretežno moški višjih srednjih let, knjižni molji par excellence, debela očala, polivinilaste vrečke v rokah in skrita strast v očeh. Oh, knjige! A neopisljiv je blesk v očeh zadovoljnega kupca. Zelo rahel nasmešek na ustih in tisto nekaj, kar izraža potešitev, srečo, nedvomno pa zmagoslavje."45 42 43 Reisp, Na poseben način odtisnjeni Valvasorjevi Topografiji, str. 326. Podgoršek, O antikvariatu, str. 102. Rees-Mogg, How to buy rare books, str. 80. Hrastar, Do nebes in nazaj, str. 78. 323 KRONIKA ROK GLWAN: ANTIKVARIATI V LJUBLJANI, 313-326 Dražbeni katalog Trubarjevega antikvariata Cilj dražb je poleg prodaje seveda tudi promocija stare slovenske knjige in njeno pravilno vmeščanje v cenovne razrede. Da je bil cilj dosežen, govori izjava enega izmed zbiralcev: "To, kar je Stritar v literarnem smislu storil s Prešernom, ste z dražbami vi. Dali ste mu pravo ceno!"46 Trubarjev antikvariat tudi redno sodeluje na sejmu starin in umetnin Antika, ki ga v zadnjem času enkrat letno pripravlja Društvo galeristov in antikvarjev Slovenije. Ponudbo na prodajnem prostoru antikvariata sestavljajo posebej izbrane in za to priložnost shranjene knjižne redkosti, dekorativna grafika, stari zemljevidi in posebne publikacije (plakati, letaki, razglednice). Takšna prireditev je imenitna priložnost za izmenjavo informacij, idej in predvsem strank, saj se stranke, ki zahajajo v knjižni antikvariat, razlikujejo od tistih, ki obiskujejo antikvariate z drugimi starinami. V Ljubljani je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja nastal strogo specializiran Šolski antikvariat DZS na Ribjem trgu. Počasi se je na trg starih knjig prebil Edo Torkar, ki je začel svojo knjižno pot z bukvarno na Jesenicah, kasneje v Kranju in Radovljici, do nedavnega pa je imel knjižni antikvariat na Ključavničarski ulici 4. Na tem mestu je ponujal stare knjige od leta 1997. Trgovina je bila - Arhiv avto,. PogovorZ Milano, W. 324 ik obvezno odprta ob nedeljah v času bolšjega trga. Ostali tržni dnevi pa so se menjavali. Drugi antikvariat se je pojavil v sklopu starinarne Marajna z Jezice (Tesovnikova 100), kjer Ciril Ulčar že vrsto let na nedeljskem bolšjem trgu v stari Ljubljani razveseljuje zbiralce in naključne iskalce starih in rabljenih knjig. Leta 1997 je s svojo dejavnostjo uradno prenehal, še vedno pa je redni prodajalec na bolšjem trgu. Vsako soboto in nedeljo srečamo na Cankarjevem nabrežju Jožeta Petka iz Šiške, ki kot pravi ulični antikvar ponuja knjige. Ob naštetih ne smemo spregledati kulturnega delavca in založnika Dušana Cunjaka, ki na Čevljarskem mostu ponuja nove in rabljene knjige. Aprila 2001 je odprl tudi antikvariat na Gornjem trgu, ki ga je leto kasneje preselil na Gallusovo nabrežje. Kljub temu, da ima antikvariat svoje prodajne prostore, pa lastnik še vedno najraje prodaja na mostu, saj ima več obiskovalcev. V Ljubljani je nekaj starinarn, ki poleg drugih starih predmetov priložnostno prodajajo tudi stare tiske. Poleg Ljubljane so odprli antikvariate še v Kopru, kjer je 1999 nastal antikvariat Libris, v Celju, kjer že nekaj let deluje knjigarna in antikvariat Antika, leta 2001 pa je tudi v Mariboru odprl vrata knjižni antikvariat Pisana beseda. Reklamni oglas Eda Torkarja ër 3 KRONTKA ROK GLAVAN: ANTIKVARIAT, V LJUBLJANI, 313-326 Poleg antikvariatov se s posredovanjem stare in predvsem rabljene knjige ukvarjata še bibliofilski društvi v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani deluje Bukvama v prostorih nekdanje galerije Emonska vrata na Kongresnem trgu. Njen vodja je Miran Ivan Knez. Njihova prva naloga naj bi bila reševanje knjig pred uničenjem. Nekaj knjig je na voljo brezplačno, s prodajo drugih pa kot pravi Knez: "Ob prodaji knjig si ne želimo nobenega dobička, le toliko, da pokrijemo stroške."47 V Mariboru pa imajo bukvarno Ciproš. Zgodovina antikvariatov je težko izsledljiva. Kot glavni vir služijo Adresarji, v katerih pa pogosto ni naveden naslov antikvariata. Zaradi dis-kontinuitete zvezkov in nerednih ali pomanjkljivih objav ne moremo slediti delovanju posameznega antikvariata. Lahko označimo le obdobje, v katerem je deloval. Pri odkrivanju lokacij pa opazimo, da je nekaj antikvariatov menjalo lastnika, dejavnost pa je ostala enaka. Odkrivanje zgodovine antikvariatov bi prav gotovo pripomoglo k boljšemu spoznavanju naše kulturne zgodovine. Res je, da veliko vemo o življenju in delu književnih ustvarjalcev, založnikov, o zgodovini tiska in tiskarn, le malo pa vemo o tem, kakšno usodo so imele knjige. Ravno o slednjem nam lahko še največ pove zgodovina antikvariatov. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Arhiv avtorja (V letih 1994 do 2003 zbrano slikovno gradivo, fotokopije člankov iz časopisov, zapiski pogovorov, spominska knjiga in dokumentacija Hinka Sevarja). Arhiv Cankarjeve založbe d.d. v Ljubljani LITERATURA 130 let Blasnikove tiskarne. Ljubljana : Sindikalna podružnica Blasnikove tiskarne, 1959. Adresar mesta Ljubljane in okolice. Ljubljana : Adana, 1928. Adresar mesta Ljubljane in okolice. Ljubljana : Tisk in založba tiskarna "Grafika" d.z.o.z., 1933. Alešovec, Jakob: Ljubljanske slike. Ljubljana : Katoliška bukvama, 1911. Andrejka, dr. Rudolf: Trgovska zgodovina Spital-ske ulice v Ljubljani. Ljubljana : Trgovski tovariš, 1935. Arko, Albin: Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani. Ljubljana : Trubarjev antikvariat, 2000. Deutscher Kalender für Krain und das Küstenland auf das Jahr 1908. Ljubljana : Kleinmayr & Bamberg, 1908. 47 Hahontaa,VonjStaregaPapirja,St,5, Deutscher Kalender für Krain. Adress und auskunftbuch für Krain und das Küstenland. Ljubljana : Kleinmayr & Bamberg, 1909. Dular, Anja: Živeti od knjig - zgodovina knjigo-trštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja. Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2002. Dular, Franja: Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja. Ljubljana, Doktorska disertacija na Filozofski fakulteti, 2000. Dvoršak, Andrej: Kulturna revolucija odpravlja antikvariat. Slovenske novice, VI, št. 112, 17. 5. 1996, str. 12-13. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. Fischer, Otto: Eine Reiche Sammlung von Büchern aus allen Wissenschaften worunter auch sla-vische Literatur. Ljubljana : Otto Fischer. Fischer's Allgemeiner Wohnungs-Anzeiger nebst vollständigem Behörden, Handels u. Gewerbe Adressbuch für die Landeshauptstadtt Laibach und mit ihren Vororten. Ljubljana : Otto Fischer, 1900. Hahonina, Ksenija: Vonj starega papirja. Mladina, 59, št. 2, 15. 1. 2001, str. 56-57. Hrastar, Mateja: Do nebes in nazaj. Mladina, 58, št. 17-18, 24. 4. 2000, str. 78. Kovač, Miha: Knjiga, ta poskočna stara gospa. Delo, XLIV, št. 100, 4. 5. 2002, str. 5. Milčec, Zvonimir: Zatvorena knjiga antikvariata. Jutarnji list (Zagreb), 4, št. 97, 8. 4. 2001, str. 7. Milčinski, Janez: Leta za pet drugih. Ljubljana : Prešernova družba, 1990. Naslovna knjiga in zaznamek trgovin in obrtov za deželno stolno mesto Ljubljano. Ljubljana : Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1912. Otto, Peter: Das Moderne Antiquariat. Güthersloh : Bertelsmann Verlag, 1966. Podgoršek, Marjan: O antikvariatu. Knjiga, 1977 št. 3/4, str. 101-107. Podrobni seznam industrije, trgovine in obrti v Dravski banovini Kraljevine Jugoslavije. Dom-žale-Ljubljana : Uredništvo Adresarja in drugih strokovnih knjig za Dravsko banovino Ivan Trik, 1933. Rees-Mogg, William: How to buy rare books. Oxford : Oxford Univerity press, 1985. Reisp, Branko: Prvi ljubljanski tiskar Janez Man-delc. Ljubljana : ČGP Delo, 1975. Spremna beseda k faksimilirani izdaji Dalmatinovega prevoda Jezusa Siraha. Reisp, Branko: Na poseben način odtisnjeni Valvasorjevi Topografiji Kranjske in Koroške. Me-likov zbornik (ur. Rajšp, Vincenc). Ljubljana : Založba ZRC, 2001, str. 323-327. Revija o knjigi. Ljubljana : Založba Rokus, 1999-2002. 325 3 KRONIKA 51 -â ROK GLWAN: ANTIKVARIATI V LJUBLJANI, 313-326 Slovenski biografski leksikon. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1925-1991. Vittorelli, dr. Heinrich: Gewerbliches Adressbuch der südlichen Provinzen Oesterreich. Dunaj : Alfred Holder - kk Hof. und Universitäts Buchändler, 1879. Veliki adresar glavnega mesta Ljubljane. Ljubljana : Zveza slepih okrajni odbor Ljubljane, 1955, str. 112. ......TT....... Die Antiquariate in Ljubljana bestehen seit der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts. Mit dem Verkauf von alten und gebrauchten Büchern beschäftigten sich die damaligen Buchhändler und Verleger. Als erste Antiquare sind Ignaz Merk und Johann Friedrich Eger überliefert. Der erste amtlich registrierte Antiquar kommt erst im 19. Jahrhundert vor. Das war Johann Giontini, dessen Antiquariat im 20. Jahrhundert von seinem Sohn Jakob geleitet wurde. Über die Tätigkeit der Antiquariate in Ljubljana, ihren Verkaufsfond und ihre Käufer liegen nur spärliche Angaben vor. Im Wesentlichen handelt es sich um Fragmente, die aus Anzeigen in Tageszeitungen, gelegentlichen Flugblättern oder Adressbüchern bestehen. Die Sichtung des zugänglichen Materials ergab, dass zwischen 1879 und 1999 zwanzig Antiquariate in Ljubljana tätig waren. Heute ist das Trubarjev antikvariat des Verlagshauses Cankarjeva založba am Mestni trg 25 das größte und älteste Antiquariat in Ljubljana und in Slowenien. Seine Anfänge reichen in das Jahr 1945 zurück. Es ist das Verdienst von Stefan Tausig, dass seit diesem Jahr ein umfangreicher in den slowenischen Bibliotheken verlorengegangener oder vernichteter Bücherfond vom Antiquariat ergänzt werden konnte. In den letzten zwanzig Jahren wandelte es sich aus einem Antiquariat mit alten Büchern in ein Antiquariat um, das gebrauchte Bücher kauft und verkauft. Darüber hinaus wurde vom Trubarjev antikvariat die erste Versteigerung von alten Büchern und Drucken im Gebiet des ehemaligen jugoslawischen Staates veranstaltet. Zur Zeit ist das Trubarjev antikvariat nach wie vor das einzige Antiquariat, das solche Versteigerungen organisiert. In den neunziger Jahren des zwanzigsten Jahrhunderts wurden Antiquariate in Koper, Maribor, Celje und Ljubljana gegründet. Aber auch diese hinterlassen keine schriftlichen Berichte über ihre Tätigkeit, darum geht die Kunde vom Angebot der slowenischen Antiquariate und ihren Kunden Tag für Tag verloren. 326