Poitnlna plačana v gotovini LCtO LVIII. V Ljubljani, v sredo, dne 9. aprila 1930 St 82 1. izdaja st. 2 oin Naročnina Dnevna Itdaja n krtljnlm Jugoilnlje meseCno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel)»ko izdala celoletno vJugo slavili 1ZO Din, za Inozemstvo 140 D > VENEC S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov l stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 in 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vlilnc po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri veClem o naročilu popust Izide ob 4 zjulrat razen pondelJKa in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. e 1111 Rokopisi se ne vratajo. neiranklrana pisma se ne sprejemalo <«■ Uredništva telefon it. 20S0. upravnlitva št. 232S Uprava le vK.optlarJevl ul. ši. O Čekovni račun: LJubljana štev. 10.6SO ln 10.349 sa Inserate, Sarajevošt.7503, Zagreb št. 39.011, Praga In »una/ št. 24.797 Kje smo v gospodarstvu Dejstvo je, da se gospodarsko življenje ne razvija enakomerno, pač pa gre njegova pot po gotovih zakonih valovito: depresiji sledi dvig, ki vodi do viška,'kjer ga pa čaka kriza, ki se konča z depresijo in lako se zopet nadaljuje valovanje gospodarskega življenja. V interesu vsega gospodarstva je, da ve, v kateri fazi se nahaja, kajli le tako mu je omogočeno gledanje naprej, ki pomeni v gospodarstvu vse. Le podjetnik, ki lahko računa z gotovimi dejstvi v bodočnosti, bo mogel mirno po načrtu gospodariti. Zato smatra moderna narodnogospodarska veda za svojo glavno nalogo, ugotoviti, kje smo v gospodarstvu in postaviti prognozo saj za najbližji čas. In dosegla je v tem oziru prav lepe uspehe, katere s pridom izrabljajo praktični gospodarji. Vzemimo n. pr. samo prognozo cen prašičev, ki jo je 1928 izdelal nemški strokovnjak dr. Ha-nau: Razvoj cen v 1. 1929 je pokazal popolno skladnost med gibanjem taktičnih cen in cen prognoze. Tudi pri nas se vedno bolj množijo zbrani statistični podatki o našem gospodarstvu, ki naj dajejo pregledno sliko o trenot-nem stanju našega gospodarstva. O postavljanju prognoz zaenkrat še ni govora, saj smo pretežno agrarna država. Vendar se more na podlagi sedanjega stanja podati takale slika: Mila zima 1929—1930 je prinesla vsepovsod razočaranje: tako produkcija kakor trgovina sta računali, da se bo ponovila prejšnja zima in temu nazoru primerno usmerili s\oje delovanje. Kakor je lani na eni strani huda zima prinesla gospodarstvu skrbi, tako je na drugi strani tudi letošnja zima bila škodljiva. Vzemimo n. pr. samo premogovnike in lesno stroko. V jeseni se je pojavilo veliko povpraševanje, ne samo producenti celo konzumenti so si delali velike zaloge, od katerih pa živijo še sedaj spomladi. Posledice tega niso izostale: premogovniki so začeli že v januarju skr-čevati svoje obratovanje in danes n. pr. Trboveljska premogokopna družba dela v večini svojih rudnikov samo 3 dni na teden, Hrastnik pa celo počiva. S tem ni prizadeta samo družba, ampak zlasti delavstvo, ki nima dovolj zaslužka. Če pa delavstvo v revirjih ne zasluži dovolj, ne služijo tudi trgovci in obrtniki ne. Promet v trgovinah in v obrtnih delavnicah je manjši, iu to pride do veletrgovine in industrije, ki morata tudi zmanjšati obrat. Slabšo zaposlenost beležijo tudi nekatere druge panoge kakor n. pr. papir. Poslabšanje položaja našega kmeta v celi državi povodom nizkih cen kmetijskih proizvodov tudi vpliva na zmanjšanje industrijske in trgovinske delavnosti. Poslabšanje konjunkture se opaža tudi na denarnem trgu, kjer dotok vlog ni tako znaten kakor bi moral biti v tem času, kar je vsekakor pomemben znak. . Nadalje smo v marcu zabeležili znatnejši dvig števila konkurzov v tkzv. prečanskih krajih, iz česar moramo sklepati na popušča-hje gospodarske konjunkture. V tekočem letu je tudi naraslo število konkurzov v Sloveniji. Dočim smo v prvih 3 mesecih lani zabeležili 11 konkurzov, v drugih 3 mesecih 14, v tretjih treh mesecih 11 in v četrtih 3 mesecih 10 konkurzov, jih je bilo v prvih 3 mesecih letos razglašenih 18. Da obstoja poslabšanje konjunkture, je razvidno tudi iz zadnjega poročila Narodne banke (št. 4. za oktober-december). Tega popuščanja konjunkture pa ne opažamo samo pri nas, ampak tudi v drugih državah, kjer ravnotako osnovne industrije niso dobro zaposlene. Kakšen bo razvoj, ni mogoče prerokovati, vse pa kaže, da bo razvoj konjunkture v jeseni in pozimi zopet odvisen od razvoja cen kmetijskih proizvodov, torej navsezadnje od naše in svetovne letine. In zato ni čudno, če čitamo v srbskih listih, da si kmet ne želi ravno najboljše letine, ker so z njo zvezane tudi nizke cene. Dejstvo pa je, da danes o cenah naših kmetijskih proizvodov, ne odločuje naša proizvodnja sama, pač pa svetovni trg, čegar razvoj je pa še bolj kompliciran in odvisen od najrazličnejših faktorjev. V Split pride zastopstvo „Lloyd Registra" Belgrad, 8 aprilu. AA. Glavni odl>or družbe >Lloyd Register«; jc obvestil našega kraljevskega poslunika v Londonu, da je glavni odbor na eni svojih zadnjih sej sklcnii oivo-riti v naši državi svojo posebno zastopstvo iu sicer v Splitu. Za njenega predstavnika ie bil imenovan G. A. D. Brown, Izpraznitev Potenja se izvrši Francoska vlada trdno odločena, da izvrši izpraznitev Porenja v predpisanem •ašanje mtSHkacije Youngovega načrta je tudi v vprašanju vzhodnih reparacij rešitev vp hlmi > Pariz, 8. aprila, n. Zadnje Tardieujeve izjave o izpraznitvi Porenja in vest. da se je nameravala poslati nemški vladi posebna nota, je v zadnjih treh dneh povzročilo do neke vrste poslabšanja političnih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Kakor doznava Vaš dopisnik z merodajne strani, gre pri tem samo za slep alarm. Francoska vlada ne bo ničesar opustila, da se bo končala izpraznitev tretjega porenjskega pasu, če le količkaj mogoče do predpisanega termina 30. junija i930. Seveda je pri tem treba pomisliti, da je izvršitev pred-del za uveljavljenje Voungovega načrta obenem predpogoj za izpraznitev, in da so se ta preddela zakasnila, česar pri določitvi termina 30. junija niti Streseinann niti Briand nista mogla misliti. Če se bo tudi do 1. maja mednarodna re-paracijska banka res oživotvorila in bo s tem veljavnost Youngovega načrta priznava, ostaneta za izvedbo izpraznitve na razpolago samo dva meseca, kar je zelo malo. Vendar se lahko z vso gotovostjo reče, da je na francoski strani trdna volja, kolikor mogoče pospešili izpraznitev, in da francoski vladi niti naj man je ni na leni, da bi z odgoditvijo termina povzročila kako diplomatično nevoljo. Kar se tiče formalnih vprašanj za uveljavljenje Youngovega načrta, je pričakovati ratifikacije v Belgiji še tekom tega ledna. S strani upniških držav bi manjkale potem še Anglija, llalija in Japonska. Za uveljavljenje Youngovega načrta pa je potrebna ratifikacija samo štirih držav. Ratifikacija s strani Anglije bo pač samo formalnega značaja. Kar se tiče Italije, je malo verjetno, da bi Italija za ratifikacijo res zahtevala poprejšnji sporazum v vprašanju vzhodnih reparacij. Zdi se pa, da lev že blizu. Mednarodna reparacijska banka Pariz, 8. aprila, n. Potem, ko bosta nemški in francoski parlament ratificirala Youn-gov načrt, se bo sestal koncem tega tedna v Baslu nadzorstveni svet mednarodne repara-cijske banke k ustanovni seji. Na tej seji bosta predvsem imenovana predsednik na< rstve-nega sveta, ki bo najbrže Gerra, in glavni ravnatelj, ki bo najbrže Quesnay. Francoski finančni minister je poročal v ministrskem svetu, da bo mednarodna reparacijska banka takoj po prevzemu poslov dne 1. maja razpisala emisijo prvega reparacijskega posojila. Predhodna pogajanja so toliko kot zaključena, tako da je računati z razmeroma kratko emisijsko dobo. V Jugoslaviji se ponovi Marconijev poizkus Zagreb, 8. aprila, r. Zagrebška radio postaja namerava v zvezi z zagrebškim velesej-mem ponoviti Marconijev poskus. Te dni pripravlja posebno predavanje o poskusu prenosa električnega toka po zraku. Potem se bodo užgalc električne žarnice iz Eindhovena. V kolikor bo prišlo do sporazuma, se bo prenos izvršil iz Ljubljane. Tozadevno se vodijo pogajanja z Ljubljano, da bi se poskus napravil že v tem tednu. Bolgarska vlada proti mahedonstvujuščim Grožnje makedonstvujuščih generalu Zečevu Sofija, 8. aprila, r. Širijo se vesti, da je bolgarska vlada dala aretirati člana macedon-skega revolucijonarnega odbora Ivana Karad-žijeva in Stravijo Razvigorova, ki sta označena kot izvrševalca atentatov v Jugoslaviji. Radi tega so makedonstvujušči zelo ogorčeni. To svojo gorečnost so pokazali z dejanji. Vlada jc naročila generalu Zečevu, šefu vojnega okrožja v jugozapadni Bolgariji, da ukrene represivne korake. General Zečev je dobil pismo od neke skupine državljanov v Vravči. V njem ga opozarjajo, da bo plačal z življenjem, ako ne bo prenehal vmešavati se v makedonske zadeve. To je direktna grožnja makedonstvujuščih, ki mora imeti resne posledice. Kakor se čujc, je general Zečev to pismo izročil ministru za vojno Ivanu Baradžijevu, ki je že podvzel potrebne korake. Volno letalstvo v Italiji Rim, 8. aprila. Senat je po daljši debati, v kateri je senator Bonardi izjavil, da mora Italija biti popolnoma pripravljena tudi v zraku, sprejel proračun ministrstva za letalstvo. Proračun znaša 700 milijonov lir. Minister za letalstvo Balbo je izjavil, da se bo ta proračun v najkrajšem času zvišal na 1000 milijonov lir, i to je: Italija bo izdajala samo za letalstvo eno : milijardo lir. Balbo je omenil, da je leta 1914 proračun za vojna letala znašal 30 milijonov lir, kar odgovarja vrednosti okoli 350 milijonov lir v današnjem denarju, torej sc danes izdaja za letalstvo le 50 odstotkov več ko leta 1914. To kljub temu, da je takrat eno vojno letalo stalo 25—35.000 lir, danes pa en vojni aero-plan stane 250.000 lir minimalno, maksimalno pa skoro en milijon lir, torej 10—40 krat več nego pred vojno. Glede kakovosti aparatov samih je minister izjavil, da najnovejši italijanski tip ne zaostaja za najmogočnejšimi aparati sveta, da lahko letajo brez pristanka več tisoč km in nesejo veliko tonažo bomb. Pasivni odpor Indije se veča London, 8. aprila, n. Kampanja pasivnega odpora v Indiji se počasi veča. Včeraj sta bila za strašilo obsojena dva okrajna voditelja ! na dveletno ječo in denarno globo, dasi zakon j o solnem monopolu predvideva največ šestmesečni zapor. V Aatu, vasi pri Dandiju, je prišlo do spopadov med policijo in Gandijevi-mi prostovoljci. Ranjena sta bila dva policista, dve osebi pa sta bili aretirani. Gandi je takoj odšel v Aat, kjer je danes izvršil poizkus pridobivanja soli. To bo povzročilo, da bo Gandi najbrže aretiran, kar sam želi. Boinbay, 8. aprila.' AA. Tudi tu «o pristaši Gandija kršili solni monopol in proizvajali sol. Policija je prijela 50 Gandijevih prijateljev. Zagreb proslavi iO letnico DN Zagreb, 8. aprilu, r. Zagrebško društvo za pospeševanje ciljev društva narodov jc sklenilo prirediti svečano proslavo desetletnice Društva narodov. Ta proslava se bo izvršila dne 13. aprila in bo la dan v hotelu Esplanadc akademija in svečan banket. Dne 14. aprila bo Krabbc, član informacijskega oddelka tajništva Društva narodov predaval o delovanju Društva narodov. Krabbc je član ene izmed najstarejših rodbin na Danskem. Dva njegovo prednika sta bila podkralja Danske v Norveški v 17. stoletju. Kot člane informacijskega oddelka vzdržuje zveze z Dansko, Švedsko in Norveško. Znan ie po svojih delih od Društva narodov. Jalatpur, 8 aprila. AA. Gandi je naročil svojim pristašem v Dandiju, naj nabirajo sol, nakar je odpotoval v Aat, kjer jc sum prevzemal sol. ker jc bila policija odsotna. Bambay, 8. aprila. A A. Tekom spopada med policijo in stavkujočimi •železničarji sta bila dva železničarja ranjena. Danes so stav-kujoči železničarji pričeli izvajati pasivni od-|x>r. Odšli so na železniško progo iu se vlegli na tračnice. Policija je aretiralo 10 zelo/niča rje v. Bomhay, 8. aprilu. AA Ker so bili včeraj aretirani voditelji civilnega odporu, so mnogi trgovci zaprli svoje obrate v znak protestu. 2000 učencev pa je stopilo v stavko. Nemška Hotilja v Dalmaciji Split, 8. aprila, r. Prihod nemške flolilije sc pričakuje v začetku maja. Pri tej priliki bo nemška flota obiskala Split, Dubrovnik in Ko-tor. V Splitu sc bo mudila več dni. Po vesteh, ki so sem prispele je nemška ekskadra že odpotovala iz Kichi. Osješki sejem Osijek, 8. aprila, r. Ob priliki bivanja trgovinskega ministra Demctroviča so se zastopniki osiješkega velesejmn obrnili nanj s prošnjo, da bi otvoril osiješki velesejem. Minister je prošnji ugodil in bo 10. maja otvoril osiješki sejem, če ga ne bodo ovirali njegovi posli. - Sestanek ministrov male antante Pariz, 8. aprila. AA. Dr. Bcncš, dr. Marin-kovic in Titulescu so imeli sestanek o vprašanju vzhodnih reparacij. Rešitev tega vprašanja je na dobrem potu. Pariz, 8. apr. n. Zunanji minister Briand je včeraj v prisotnosti Loucheurja v komisiji za vzhodne reparacije sprejel zastopnike male antante dr. Beneša, dr. Marinkoviča in Titu-lesca. Splošno se smatra, da bodo pogajanja še ta teden ugodno končana. Mednarodna želez, konferenca v Opatiji Opatija, 8. aprila, r. 23. aprila se bo tu otvorila mednarodna železniška konferenca, ki se je bodo udeležili zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Nemčije, Madžarske in Italije. Sožalje zastopnika Francije Belgrad, 8. aprila. AA. Povodom smrti Njegove Svetosti patrijarha Dimitrija je poslal francoski odpravnik poslov v Belgradu namestniku ministra zunanjih zadev dr. Kosti Kumanudiju lo-le sožalno pismo: Vaša ekscelenia! Vest o ogromni izgubi, ki jc zadela jugoslovansko vlado in jugoslovanski narod s smrtjo Njegovo Svetosti patrijarha Dimitrija, me jo hudo razžalostila. Čast mi jc zaprositi Vašo ek-scelenco, da naj izvoli sprejeti sožalje v imenu francoske vlade kakor tudi moje sožalje, ki je toliko bridkejše, ker se dobro zavedamo, da je bik eno od zadnjih dejanj Nj. Svetosti patrijarlia Dimitrija poziv jugoslovanskemu prebivalstvu, dr priskoči na pomoč onim, ki so jih zadele poplave v Južni Franciji. Republikanske demonstracije v Španiji Madrid, 8. aprila, n. Na nekem banketu na čast republikanskemu pisatelju Marcelinu Domingu, katerega se je udeležilo 700 oseb. je publicist Ortega Gassed v nagovoru ostro j napadel španskega kralja in pri tem izrekel celo neko psovko, tako da je prisotni vladni komisar razpustil zl>orovanje. Udeležence je moralo 30 do 40 poljcistov z orožjem potisniti | iz dvorane. Gassed, neki drugi znani republikanski voditelj in pet študentov je bilo aretiranih. Vsi dosedanji veliki politični shodi v j Madridu po odpravi diktature so se končali z ' nemiri, tako da vlada ne bo lahko pripustila popolno svobodo govora in zborovanja in odpravila časnikarsko cenzuro. Kršč, soc. stranka se ustanovi na Madjarskem Budimpešta, 8. aprila, r. Bivši predsednik vlade Štefan Friedrich, za katerega sc ve, da se v poslednjem času ne strinja z Bcthlenovo politiko, jc pričel z akcijo za ustanovitev krščanske socijalistične strank«. Dosedaj jc pri' padal Wolfovi stranki, iz katere jc izstopil. Potres v Italiji Rim, 8. apr. n. Iz srednjih Abruzzev, Temina. Ascolija in Poletta se javlja, da je bilo včeraj več hudih potresnih sunkov, ki so prebivalstvo prestrašili, niso na napravili nobene škode. Stran 2. >fc>LOVENEC<, one 9. upriia 1U30, Stcv. Baldtvin za zaščitno carino London, 8. aprilu. AA. Snoči je bivši ministrski predsednik Buldvvin govoril v Mauche-stru o konservativni politiki v vprašanju zu-ščitnih carin in enotnosti britskega imperija. Govornik je naglasil, da so zaščitne carine po-trebne za angleško imlustrijo v boju proti inozemski konkurenci. Anglija se more ubraniti tuje konkurence le s tem, prašauju produkcije sporazumeti iu proučiti ootrebe konsumentov. Turčija čestita Grški Atene, 8. aprila, n. Turški poslanik se ie danes zglasii pri predsedniku grške republike Zainiisu in mu po naročilu Kemal paše izročil Čestitke Turčije k proslavi stoletnice osvobo-jenja. 1/etike spremembe v nemški diplomaciji Berlin, 8. aprila, u. Govorice o spremembi v dunajskem nemškem poslaništvu se ne potrjujejo. Kakor doznava Vaš dopisuik, bo grof Lerchenfeld še ostal nekoliko časa na Dunaju. Ker nemški poslanik v Londonu Sthamer že eno leto zahteva, da se odpusti s svojega mesta v Londonu, se bo ob tej priliki izvršil večji revirement v nemških poslaniških mestih. Možno pa je tudi, da se bo izvršil majhen revirement še pred velikonočnimi prazniki, in sicer v Pragi in Luksemburgu. Za ti dve mesti se imenujeta v pni vrsti poslanec Lindeiner-\Valdau in ministerialni ravnatelj Zechlin, ki je sedaj šef presbiroja. Pozneje pa se bodo na uovo zasedla mesta v Londonu, Rimu in An-gori in morda tudi v Parizu. Namerava pa se tudi nova zasedba državnega tajnika v zunanjem ministrstvu, ker dosedanji državni tajnik Schubert. dolgoletni sodelavec dr. Strese-tnann želi, da bi za nekoliko časa prevzel kako diplomatsko mesto v inozemstvu. Tudi v Varšavi se bo izvršila sprememba. Za bodočega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu se navajata sedanji pariški poslanik von Hochst in poslanik v Angori Nadolny. V Angoro bo p.", najbrže šel sedanji poslanik v Varšavi Rauscher, čuje se pa tudi. da bo morda imenovan za naslednika von Horhsta v Parizu. Za Pariz bo morda prišel v poštev tudi Na-dplny. Zagrebške vesli Zagreb, 8. aprila, r. Zagrebški odvetuik dr. Kuiničič, ki je pred par dnevi odpotoval ua konju iz Zagreba proti Dunaju, se je danes javil iz Dolnje Lendave, kjer se sedaj nahaja. Jutri bo prestopil avstrijsko mejo in bo prispel v nedeljo na Dunaj. Zagreb. 8. aprilu, r. Četrti dan velesejma je bil posebno živahen. Med obiskovalci je bil .udi Milan šuklje. glavni tajnik zveze indu-strijccv v Ljubljani. Dalje je bil tudi Milan Marjanovič, šef presbiroja v Bclgradu, in mnogo drugih obiskovalcev iz Vojvodine, Sre-ina, Dalmacije in Slavonije. Zagreb. 8. aprila, r. Preiskava proti Vladi-mirju Franklu. ki je osumljen roparskega napadu na inkasantu Bedekoviea, je končana. Osumljence je izročen sodišču. Priče, zlasti pu ranjeni Bede kovic zelo obremenjujejo Frank-la. ki pa ničesar ne priznava, marveč označuje kot napadalca nekega tretjega, ki ga pa ni nihče videl. Zagreb. S. aprila r. Predpoldne sc je vršil naknadni likvidacijski rok Seljačke banke, pri katerem je bilo navzočih mnogo kmetov. Belgrajske vesti Belgrad, 8. aprilu, r. Belgrajska občina končuje izdelavo proračuna zu leto 1930. Proračuna ni mogla izdelati preje radi nekaterih zaprek. Kakor se je zvedelo znaša proračun 370 milijonov dinarjev. Belgrad. H. aprila, r. Za zboljšanje prometa med Belgradoin in Dubrovnikom je naročenih več lokomotiv za ozkotirne proge. Prispeli so že novi vugoni. ki se bodo dali v promet. Trgovinska • 9 Avstrije Ugoden potek pogajanj z Jugoslavijo Berlin, 8. aprila, n. Trgovinska pogajanja med Nemčijo iu Avstrijo potekajo ugodno in bodo kmalu končana. Tudi nemško-turška in nemško-romunska trgovinska pogajanja potekajo ugodno. Dunaj, S aprila, n. Glavni avstrijski delegat pri pogajanjih za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Madjarsko, sekcijski šef dr. Schii-ler jc odpotoval v Budimpešto, in sicer radi revizije carine na žito in moko. Te carine pa so vezane tudi s trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo so že precej napredovala in se računa z možnostjo, d;; se bo v svrho pospešitve uveljavljanja zahtev avstrijskih agrarcev odpovedala avstrijsko-madjarska trgovinska pogodba na tri mesece. Pričakuje se, da bo do tedaj prišlo do ugodnega zaključka pogajanj. Novo znižanje davkov v Franciji Pariz, S aprila, n. Novi davčni program francoske vlade predvideva zopetno znižanje davkov za 1.5 miljarde. Vlada zahteva, da se proračun reši še pred velikonočnimi prazniki, to je pred 18. aprilom. V senatu je zahteval včeraj pri generalni debati o dohodkih Caillaux, da se izvrši posušilna kura za francoski tresor in narodno banko. Inozemska posojila 7 ini-ljard, ki se visoko obrestujejo, se morajo takoj vrniti in treba se je upreti vsakršni deinago-gični politiki pri izdatkih. Finančni minister Reynauld je izjavil, da sc s tem Caillatnovim programom strinja in da je pripravil vračilo deviznih posojil, ki so bila najeta v Švici, Nizozemski in Švedski. Tudi minister za proračun Martin ie obljubil, da bo pobijal vse nepotrebne in demagogične izdatke. Po znižanju davkov ie pričakovati proračunskih prebitkov največ samo za 2 do 3 miljarde in tudi te niso popolnoma gotove, ker se hoče obenem začeti akcija za znižanje cen. Pomorski pakt trojice zagotovljen Brin td napoveduje sporazum med Ang ijo in Francijo London, 8. aprilu. A \. Danes bo prišlo na pomorski rnzorežitveni konferenci najbrže do važnega dogodka. Ministrski predsednik Macdonald se je seslal opoldne r. načelnikom ameriške delegacije Stimsonom iu z vodjo japonske delegacije Vnkatsukijoiii. da se prouči delo glavnih pomorskih strokovnjakov treh velesil, ki so zadnje dni razpravljali o pridržkih japonske vlade h kompromisu japonske. angleške in ameriške delegacije v vprašanju tonaže. Informirani krogi menijo, da -e je dosegel v vseh vprašanjih sporazum. Kakor poročajo »Times« je bil dosežen sporazum tudi v vprašanju znižanja uporabne dobe podmornic, kakor je zahtevala Japonska, da preskrbi delo svojim ladjedelnicam. Listi menijo, da je pomorski pakt med tremi državami zagotovljen in da poinenja da-nušnji sestanek nov napredek nu ]K>ti rešitve tega vprašanja. Popoldne bo imel prvi or konference Društva narodov sprejeta, da pa o tem ni bilo izdano uradno poročalo. Pose.buo važnost pripisujejo sestanku med Macdonaldom in Brian-dom. ki bo danes popoldne v spodnji zbornici. Prodno je odpotoval Briand v Pariz, je izjavil. da je gotov, du pride med francosko in uiiglcško delegacijo v Jx>ndouu do sporazumu. To sporazum bo pomenjal odločilen napredek na poti svetovnega miru in razorožitve. Pariz, 8. aprila, n. Briand je že danes do-iroldne odpotoval v London, prej kakor se je nameravalo. Zelo optimistično je izjavil zastopnikom listov, ki so ga spremili na kolodvor, da težkoče na londonski konferenci ni" kakor niso nepremagljive in da položaj na konferenci ni tragičen. Še vedno upa, da bo konferenca kmalu prišla do zadovoljivega zaključka. Italija ne odneha Rim, 8. aprila, n. Kakor poroča Giornale d'Italia. iz Londona, je včeraj MacDonald v daljšem razgovoru vpraša! italijanskega zuna- nadaljuo sejo, na kateri bo razpravljal o po- i njega ministra Grandija, kakšno stališče bi roeilih strokovnjakov, ki so jih pripravili o zavzela Italija, če bo Briand, kakor je priča- zadevah. o katerih ni še razpravljala plenarna seja konference. V vprašanju francoske zahteve po varnosti ni bilo izprememb. Danes popoldne se vrne v Pariz francoski zunanji mi- kovHti, pri svojem povrutku iz Pariza prinesel s seboj pritrdilo Tardieuja na formulo, ki jo je izdelal MacDonald. Kakor piše Giornale d' italia . je Grandi odgovoril, tki mora Italija nister Briand. Francoski ministrski .svet jo i vztrajati pri svoji znani temeljni zahtevi po odobri! njegovo politiko, ki je bila začrtana v pariteti s Francijo in da se od te temeljne francoski spomenici z dne 20. decembra. | zahteve nikakor ne more odvrniti po kaki poli- List Dailv Herald« poroča, du. je bila ior- ' tični formuli, katera spada sploh bolj v 2e-niula glede na interpretacijo člena 16 statuta nevo. Pooslr he za tuje delavce v Albaniji gageinent o zaposlitvi, overovljen od pristojnih oblasti. Vsak tuj delavec in strokovnjak mora imeti predno stopi na albanska tla od zunanjega ministrstva dovoljenje, ki mu dovoljuje prihod v Albanijo. V nasprotnem slučaju se ne bo dovolil nobenemu tujemu delavcu ali strokovnjaku prihod v Albanijo. Lepar v Parizu Pariz, 8. aprila, n. »MatitK poroča, da je v zapadnih pariških okrajih izbruhnila epidemija legarja radi slabe pitne vode, ker je pri zadnji povodnji voda preplavila studence za pitno vodo in jih onesnažila. Do sedaj je bilo pet mrtvih. KaroialS® ,S8oven«a'! Tirana, 8 aprila, r. V poslednjem času je albanska vlada podvzela nekatere korake proti tujim delavcem, katerim bo do gotove mere otežkočeno bivanje v Albaniji, potemtakem tudi Jugoslovani, se morajo teh odredb držati: Vsak tuj delavec ali strokovnjak, ki hoče priti v Albanijo, mora imeti razen dokumentov, še en- Bolgarska drama v romunskem gledališču Bukarešta, 8. aprila. AA. Rador poroča, da je bila v romunskem narodnem gledališču predstava drame »Zlati rudniki ;, ki jo je spisal bolgarski pisec Kostov. Delo je doživelo velik uspeh. Predstavi so prisostvovali pisec in člani Penkluba iz Sofije. To je prvič, da je bilo bolgarsko delo upri-1 zorjeno v inozemstvu. Po predstavi je romunski j Penklub priredil banket na čast članom bolgar-1 skega Penkluba. sencam.. Pierre L'Ermite: Klub Na cesti sem ga srečal, dobrega mojega prijatelja. Videti je bil jako zaposlen. — Moj dragi župnik, saj vani« pravim, letos /m mislim še opraviti za vclikonoe ... — Pa vendar. . v zadnjem času sem vas videl vedno tako resnega in zbranega... — Ne rečem, da ne bi imel želje — Da. felo zelo želim, da bi mogel bili enkrat katolik. kakor je treba. Toda, zaenkrat še ne morem. ker sem pošten človek. — Hočete reči... — Hočem reči, da nočem za nckuj veljati, kar nisem. .— \li ste kristjan ali niste? — Sem in nisem. Zgrabim ga za gumb njegove suknje. — Krščeni ste, sprejeli ste prvo sv. obhajilo in druge zakramente, imeli ste krščanske starše. hčer ste pustili poročiti cerkveno. Če boste resno /boleli, veni, du me pokličete... Tora.j ste kristjan! Tudi od nasprotne strani bi lahko to dok a/al. Če vas bi vprašal: Mi ste odpadnik, prostozidar, bi kaj odločilo protestirali. Torej ...« Šc bolj odločno kot prvič jc ponovil: Nc morem, ker sem pošten človek. — To |ki mi morate vsekakor razložiti! — Ali. ko (mi je čisto priprosto: Imnin vero... lo ve pravi, imam gotovo vero. lodn. iu ni zadostna, da bi šel k obha jilu. — To jo neka icnkovestnost, pravzaprav škrupuloznost. ki vnm je do gotove mere celo v čast... • — Vi to imenujete škrnpiiloznost? — Da. Kaj pa bi hoteli pravzaprav? — Jasno vftlcti! lako jasno, kakor \idim. du je dvakrat dve štiri. — Toraj bi rudi matematično izvcslnost? — lako je! — Čisto pravilno. — Toda, dragi gospod, m a t e ni a t i e 11 u izvestnost je za in a t e m u t i č a r j c. Vsaka vrsta in znanost ima svojevrstne dokaze. Pa mi matematično dokužite, du je ta in ta si ka res lepa"? Ali du ji' Joconde lepša kakor Rafaelova Madona ...? Prijatelj je naredil gesto kakor d.i hoče nekaj popraviti. — llolel bi vsaj vero brez s e u c ... — Toda senca je celo ozračje vere! Skrivnosti so povsod. Vi ne poznate sile. ki krči in razteza vaše roke iu ne poznate sile. ki druži molekule zemlje, kjer stojiva. Pa hočete vero brez skrivnosti! Luč in senca sla dve sestri, ki hodita tu na zemlji vedno vštric Sedaj pa me je prijatelj prijel za gumb pri suknji. — Toraj. povejte, česa najmanj je potreba, du opravim za velikuiioč ,.. Gotovo ste prepričani o tem, da je tako vaše 7 vp I i en nje. kakor tudi rešitev družbe možna edinole v Kristusu... — Da. Saj velikokrat z ženo skupaj moliva »vero«. — Pojdite toraj še korak dalje iu imejte živo hrepenenje, tla bi biki vaša vera še trd- nejša. Spomnite sc na pretresljivo nasprotje v Evangeliju: Veruješ?, je vprašal ZveMCur nesrečnega očeta, ki ga je prišel prosil za bolnega sina. lil oče je odgovoril: Verujem. Gospod. Pomagaj moji neveri. Vidite, prav lo je tudi vaš slučaj. Toraj. kaj?, je mrmral še vedno neodločen. — kuj? Apostoli, ki so živeli z Jezusom, so tudi imeli le dvomečo vero. Celo po vstajenju ni bila posebno močna njihova vera. Spomnite se učencev iz Emavsal Poleni Tomažu, ki hoče svoje prste položiti v rane nu rokah, nogah in prsih... Iu vendar! Te uboge dvomljivce je Kristus povabil k zadnjii večerji in jih vse lastnoročno obhajal. Vi pa bi hoteli, da bi jaz. ubogi duhovnik, bil z vami strožji, kakor je bil moj {Mojster... z vami, otrokom najbolj skeptičnega stoletja. Pojdite no! Ali ne opazite, kako se gibjjete v istem krogu: Ne greste k obhajilu, ker nimate vere. Vere pa nimate, ker ne greste k obhajilu. Kakor. če bi kdo ne jedel, ker je slaboten. A moči nima, ker ne je. — Toraj, vi mislite... — Da! Približajte se pogumno svojemu Bogu. Stik r. njegovo ljubeznijo in lučjo lx> storil več, kakor vso Vaše uinovanje. Seveda, včasih je dobro tudi razpravljati... To so prvi koraki. Toda, kadar jo človek očiščen, potem uvidi eno... — Kaj? Da v ničemer ni rešitve, kakor v Kristusu in da je vse, kar je izven njega, prevara, napuh in laž. Sporazum Madlarske s Češkoslovaško Budimpešta, 8. aprila, n. »Magyar Hirlap« pripisuje potovanju grofa Bethlena v Rim velik politični poinen. Ta obisk v Rimu, ki pa ni v zvezi s pariškimi pogajanji, bo trajal nekoliko dni. Vesti iz Pariza poročajo, da je žc prišlo do popolnega sporazuma med Madjarsko in Češkoslovaško, posebno kar se tiče spornih 220.000 oralov, katere bo češkoslovaška še razlastila. Pomen Bethlenovega potovanja v Rim Budimpešta, 8. aprila, n. O potovanju ministrskega predsednika Bethlena v Rim se širijo najrazličnejši komentarji. V tukajšnjih j>o-litičnili krogih se govori, da Bethlen ne bo govoril samo z Mussolinijem, temveč tudi z vsemi drugimi merodajnimi italijanski faktorji. Pariška konferenca za vzhodne reparacije s tem potovaujeni ni v zvezi, razen toliko, da bo mogel Bethlen porabiti priliko, da se bo zahvalil Mussoliniju za podporo Italije Madjar-ski v llaagu in Parizu. Pri rimskih razgovorih, na katerih se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav, se bo še nadalje poglobilo prijateljsko razmerje med Madjarsko in Italijo. Bivanje Bethlena v Rimu 1k> trajalo najbrže pet do šest dni. Na potu v Italijo ga bosta spremljala dva visoka uradnika zunanjega ministrstva. Danes razsodba v Tukovem procesu Praga, 8. aprila, n. Prizivno sodišče bo jutri izreklo razsodbo v procesu proti dr. Tuki. Danes je imel dr. Tuka svoj zaključni govor, v katerem je rekel med drugim: Nisem kriv in se zavarujem proti obdolžitvi, da bi bil imel zveze z vohuni. Očita se mi, da sem hotel spremeniti mirovne pogodbe vsega sveta, ko vendar jaz in vsakdo ve, da so nove meje zavarovane s pogodbami, ki so bile sklenjene z '22 državami. Ob Donavi ne stoji samo naša vojska, temveč 6 milijonov bajonetov. Če bi Madjarska hotela nastopiti, da si zopet pribori zgubljene pokrajine, bi se morala boriti proti vsemu svetu in bi bil konec ta, da bi druge države zasedle vso Madjarsko. Meseca oktobra 192D so me obsodili na 15 let ječe. Vprašani, kje so dokazi, kako je sodišče prišlo do svojega prepričanja?« Na popoldanski razpravi je nadaljeval: »Ne čutim se krivega. Kar sem storil, sem storil iz idealizma. Če bi bil Mad-jar, bi postal voditelj inadjarske opozicije. Slovaške odvetnike so terorizirali, da se niso upali prevzeti mojega zagovorništva.c Kdo bo novi rorn. vojni minislet Bukarešta, 8. aprila, r. Sinoči je imel predsednik vlade Maniu konferenco s šefom romunskega generalnega štaba Sainsonoviciem o zasedbi ministrstva za vojno. Ni še odločeno ali pride na to mesto civilna ali vojaška oseba Od vojaških oseb se imenujeta kandidat pop Danilo iz Transilvanije in general Contescu Od civilnih oseb pa sc imenuje notranji minister Vojevod Vajda. Vesti iz države Split, 8. aprilu, r Sem je včeraj prispela skiipiuu nemških turistov, ki jih je organiziralo znano društvo llill. S to skupino je prišel nemški general Schmith. Gostje so si včeraj ogledali mesto. Danes so odpotovati v Solin iu Tro^ir. V Splitu se bodo mudili več dni, nato pa odpotujejo v Dubrovnik. Belgrad, 8. aprila. A A. Rok za vročitev opomb k zakonskemu načrtu strokovnih tehničnih šol je podaljšan do konca tega meseca. Ostale vesti Rim, 8. aprila, n. Izjemno sodišče za varstvo države, ki je bilo iz Rima prestavljeno v Kaveuo, je po dvadnevni razpravi obsodilo na. dosmrtno ječo komunista Donattija, ki je umoril dva fašista. Soobtožena Ponattijeva žena je bila oproščena. Aiene, 8. aprila, n. Poslanska zbornica je danes odobrila zakon, s katerim Grčija odobrava nqvo ureditev reparacijskih vprašanj v Haagu. Pariz, 8. aprila, n. Na posestvu madjar-skega kneza Coloredo Manlredija v okolici Evreuxa so pri kopanju razvalin stare cister-cijanske opatije odkopali več grobov. Na enem okostnjaku so našli prstan, kakor ga nosijo škofje. Truplo so po kroniki iz Evreuxa identificirali, dH je bil to 1. 1201 umrli škoi Garin d« Cierrey. Truplo pred 700 leti umrlega cerkvenega kneza bodo z velikimi svečanostmi prenesli v katedralo v Evreuxu in tam pokopali poleg oltarja. Dunajska vremenska napoved. Severni Alpe: Počasno zboljšanje vremena. Naprej še hladno. Južne Alpe: Manj oblačno. Podnevi milo vreme. Prva celotna Izdajal Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigama t ljubljeni. Novi predpisi za srednješolsko maturo Pravilnih ministra prosveie Minister za prosveto je izdal pravilnik o maturi po predlogu prosvetnega sveta. V novem pravilniku so novosti, kakor jih določa novi srednješolski zakon. Teh reform je bilo pričakovati. Važnost polagu novi pravilnik le na tiste predmete, ki so zn tisti tip srednje šole uajvažnejSi. Zato bo v bodoče bistvena razlika med maturami nn klasični ali realni gimnaziji ali celo nn realki. Na realnih gimnazijah pri maturi ne bo treba delati izpitov iz latinščine, na klasičnih gimnazijah pa bo odpadla matematika. Omeniti je treba še to-le novost: Leto dni ne bo smel delati pismene mature, kdor bo iz dveh predmetov slabo ocenjen. Maturanti klasičnih gimnazij, kjer so bistvena zahteva jeziki, se bodo od leta 1934 pri izpitu iz posameznih jezikov mogli in smeli posluževati le besednega zaklada tega jezika. Redna matura, pismena in ustna, sc dela meseca junija. Naknadna (kdor je odpadel meseca junija) in ponovna matura je meseca septembra. Ponovna naknadna matura za dijake, ki so biti odbiti meseca septembra, se vrši ju-nuarja naslednjega letu. Izven teh treh rokov se matura ne inore delati. K maturi se pripustijo kot redni samo dijaki, ki so tekoče šolsko leto dovršili z naj-munj dobrim uspehom in ki imajo v vedenju vsaj dobro oceno. Kot redni učenci delajo izpit tudi kandidati, ki so bili preteklo šolsko leto in januarja tekočega leta odbiti za eno leto. Učenec z dovršenim VIII. razredom delu mu-turo samo na šoli kjer je končal poslednji razred. Samo z odol itvijo prosvetnega ministra lahko dela izpit drugje. Učenec VIII. razreda, ki mora izpit še ponavljati, se pripusti k maturi meseca septembra, seveda, če je prej naredil omenjeni izpit. Učenci, ki so privatno dokončali VIII. razred, maturirajo kot privatniki, toda samo na državnih šolah in skupno z rednimi učenci. Od tega so izvzeti učenci onih privatnih šol, o katerih sklene prosvetni minister v z mislit pravilnik« od 14. januurju 1030 drugače. * Izpitnemu odboru predseduje ministrski odposlanec. Podpredsednik je šolski ravnatelj, ki v slučaju potrebe zamenjuje predsednika, če pa ta ni bil imenovan, postane predsednik komisije ravnatelj sam, za podpredsednika pa predlaga najstarejšega čluna odboru. Članov izpitnega odbora je toliko, kolikor je predmetov, iz katerih se polaga višji tečajni izpit. Člani so dotični profesorji, ki so tekoče šolsko leto poučevali posamezne predmete v Vili. razredu. Pismena inaturn. Predmeti pismene mature so: 1. Na realnih gimnazijah: u) pismeni sestavek iz srbsko-hrvašikega oziromu slovenskega jezika; b) pismeno delo iz enega živega jezika po izbiri; c) matematične naloge (pri vseli treh predmetih nc sme trajuti izdelava delj kot štiri ure). V oddelkih z nedržavnim učnim Kruha ni Siromaštvo kočevskih rudarjev Kočevje, 8. aprila. Nedelja je. Pusta aprilska, da se človek težko odloči kam. Zavil sem na rudnik. Hiše v kolonijah so v dežju zamazane, okrog in krog blato in luže. Potrkam. »Naprej 1« V majhni izbi petero otrok, še vsi pod deset let, okrog mize oče in mati. Iu smo govorili o delu, o nasilnem praznovanju, o lakoti. »Glejte jih: pet jih je. Pet lačenbergarjev, kar naprej in naprej ti odpirajo usta kot lasto-vičke. Kruha, kruha, lačen. Tako se mi zdi, kakor da bi samo te dve besedi poznali. Kje čem vzeti kruha, gospod. Osem kovačev sem zaslužil ves teden. Dva šihta sem napravil. Kaj čem ž njimi? Saj je komaj za krompir in polento. Najmanjši komaj dveletni cicibanček je pri-racal do mene. Svoje očke, ki so gledale iz suhega obrazka, je obrnil vame, nato pa skoraj nemo dogovoril: Lačen, kluha. Mati ob mizi je zaihtela. Ozrl sem se na štedilnik. Sredi njega je stal prazen lonec, ob robeh se je poznalo, da se je v njem kuhala polenta, a še skorja je bila skrbno postrgana. »Jutri gremo na šikt,« je zaključil mož. »pa še ne vemo, če bomo delali. Če bo šlo tako naprej, veste gospod, povezal bi vseh pet otrok skupaj, pa bi vse skupaj pripeljal na sodnijo in bi jih tam pustil v rejo. Krasti ne smem, ubijati tudi ne, živeti jih pa ne morem. Poslovil sem se. Ob mizi je slonela mati in še vedno jokala. Okrog nje je stopicalo petero dece in se oziralo ob slovesu name, nepoznanega tujca, ki jc prišel gledat njihovo bedo in glad... Potrkani na druga vrata V kuhinji je sedel Ea mizo oče, pri štedilniku se je vrtela ona in ravno zažigala. »Bog daj,« sem pozdravil. »Kje so pa mali. Kam ste jih dali?« »Ven sem jih nagnal. Zmeraj so vpili, da so lačni, pa sem jih nagnal. Kdo bo poslušal to večno pesem, ki je kakor lajna, ki se jo navija od jutra do večera. Zunaj kje se zmotijo, pa pozabijo na želodce. Vsedite sel« Sedel sem. Spet se je pogovor vrlil okro'g dela oziroma bolje nedela in o pomanjkanju. »Tistim gre še, ki imajo kakšnega še v tovarni, to se rr"«vi v stari tekstilani. Tnm vsaj kaj zaslužijo, ko delajo i.a akord. Moj mi je pa zadnjič od vseh štirinajst dni, ko je delal v novi fabriki, prinesel vsega skupaj devet kovačev »colengec Pn naj z devetimi kovači živi in se obleče. Saj z dekleti je ravno lako. Srečna je tista, ki zasluži na šlirinnjst dni stopekleset do dvesto dinarjev. Kar pa zasluži, da pa vse za cunje, ker misli, da mora biti kakor mestne »frajle« našlingana. Tako slabo ee mi še ni godilo, gospod. Tri mesece ga še ni-8cni pokusil tudi kaplje ne, pa sem ga v teh lelih potreben. Ne morem, štiri jih imam še doma, trije so po svetu in so preskrbljeni zase. Ampak za le jezikom so predmeti mature: u) pismeni sestavek iz učnegu jezika; b) pismeni sestavek iz srbsko-brvaškegu ali slovenskega jezika; c) matematične naloge (izdelava prav tako povsod največ štiri ure). 2. Na realkah: a) pismena naloga iz srbsko-hrvaškega ali slovenskega jezika; b) iz živega jezika; c) iz matematike; d) dve nalogi iz opisne geometrije (izdelava traja ravno toliko časn kot pri realnih gimnazijah, štiri ure). 3. Nu klasičnih gimnazijah: a) pismeni sestavek iz srbsko-hrvaškega ali slovenskegu jezika; b) pismeni sestavek iz živega jezika; c) prevod nu srbsko-hrvaški ali slovenski jezik iz latinskega uli grškega jezika po izbiri (za izdelavo štiri ure časa). Pismeni izdelki iz srbsko-hrvaškega oziroma slovenskega jezika se hranijo 10 let, vsi ostali pa leto dni v šolskem arhivu. Delo kandidata pri pismenem izpitu točno pregleda in popravi predmetni učitelj, ki na koncu kratko obrazloži svojo oceno. Poleg tega sta dolžna pregledati pismene izdelke tudi še dva druga člana izpitnegu odboru in s svojim podpisom potrditi, če soglašata z učiteljevo oceno ali ne, v nasprotnem slučaju pristavita še svoje opombe. Če bi ne bilo v izpitnem odboru dovolj strokovnjakov za posamezne predmete, sc določita zu pregled nalog dva namestniku. Predmetni učitelj in preglednika zubeležijo nu pregledanih delih svoje ocene tako-le: zanič (1), slabo (2), dobro (3), prnv dobro (4) in odlično (5). Nedoločene ocene (dovolj dobro itd.) se ne smejo podajati niti predlagati. O končni oceni določi izpitni odbor z večino glasov. Učenec, ki je pri pismeni maturi iz vseh predmetov dobil prav dobro ali odlično, ne bo delal ustmenega izpitu, če je iz vsakega predmetu v osmem razredu imel prav dobro uli odlično oceno ter primerno obnašanje. K ust-meni maturi bodo prišli dijaki, ki so naredili pismeni izpit najmanj z dobrim uspehom ali pa v najslabšem slučaju slabo oceno iz enega predmeta. Kdor pa jc dobil pri pismeni maturi slabo oceno iz <1 veli uli več predmetov, za eno leto ne bo smel delati mature. Ustmeni izpiti se delajo najdnlje tri dni po pismenem. Pri izpitih morajo biti navzoči vsi člani komisije. Izpraševanje iz enega predmeta se pri vsakem kandidatu vrši okrog 15 minut. Predmeti so pri ustnem izpitu sledeči: Nu realni gimnaziji: 1. iz srbsko-hrvaškega oziroma iz slovenskega jezik« s književnostjo. 2. iz živega jeziku, 3. iz splošne in narodne zgodovine z zemljepisom kraljevine Jugoslavije, 4. iz matematike. V zavodih iu oddelkih z nedržavnim učnim jezikom se dela izpit iz učnega jezika s književnostjo, 2. iz srb-sko-hrvatskega od nosno slovenskega jezika z novo književnostjo, ostalo pa tako, kakor pri zavodih, kjer je državni jezik učni jezik. Nn humanistični gimnaziji se bo mesto matematike izpruševnl klasični jezik, na realki pu bo poleg matematike še oblikovno risanje. štiri pa, kakor da bi v malin nosil, nikoli ni dovolj.« Povabi sem ga na pol litra, šla sva v vas. Radoveden sem bil, kako izgledajo gostilne ob tem času. V vseli štirih gostilnah sem našel pet gostov, pa še ti so bili iz vasi in ne iz rudnika. Mrak je legal ni zemljo in obrisi hiš v kolonijah so tonili v noč. V vsaki teh hiš pa bedi bridka skrb ob očetu in materi. Z deco, drobčkeno in nebogljeno pa druguje — glad... Preprečen požar Zavrče, 5. aprila. Danes ob četrt na 12 predpoldne so začeli goreti svinjski hlevi in drvarnica g. M. Ulmer, grajščaka v Zavrču. Nevarnost za grad in okolico, župnišče, cerkev, je bila velikanska, ker sla začeli na gradu goreti že dve okni in tudi so žarele že roženice na strehi. Grozno nesrečo je preprečil v prvi vrsti č. g. dekan Anton Podvinski, ki je prišel prvi povedat v grad, da gori — in potem tudi ljudi, ki so prišli pomagat gasit, opozoril, kje je največja nevarnost. Na lice mesla so prišli hitro vrli Dubravčani s svojo brizgalno, ki so kmalu ogenj lokalizirali, lako da so samo svinjski hlevi in drvarnica zgoreli. Delali so pozno v noč. Hvala gre tudi gospeni E. Mihelič in Majdek iz Dubrave, ki sta poslali v posodah z lastno vprego potrebno vodo za gašenje in tudi sami laslnoročno vodo pumpali. Da ne bi bili vsi tako lepo in složno delali, bi bila nesreča lahko velikanska; hvala lepa torej vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da sc je nesreča zmanjšala. cJSepši irobje SARG0V J KAL0D Cerkveno slavlje ob Krki Cerklje ob Krki, 7. aprila Letošnja tiha nedelja bo ostala zgodovinski dan za našo župnijo. Zakaj? V soboto opoldne je prišel med nas pomožni g. ,škof dr. R o ž m a n. Prišel je konsekrirat nove bronaste zvonove, toda še bolj je prišel, kot je rekel sam, obhajat prvo nedeljo v mesecu, ki se imenuje nedelja mož in fantov. In res! Škofova spovednica in nič manj spovednica njegovega g. tajnika sta bili oblegani od mož in Tantov. — V soboto zvečer pa je tisoč-glava množica z gorečimi svečkami hitela nasproti novim zvonovom. Vse vasi, koder se je vozil pre-vzvišeni in za njim zvonovi, so bile okrašene prav lepo. Veličastno je bilo celo slavlje, ki je bilo zaključeno s tem, da je prevzvišeni sprejel v mlade-niško Marijino družbo 38 krepkih fanlov. Menili smo, da smo s svojo slovesnostjo ostali neopaženi, a počastil nas je celo prevzvišeni dr. B a u c r nadškof zagrebški, v spremstvu gg. kanonikov: Barleta in Slani iča. — Zgodovina lega dne ne bo prezrla. Mi smo veseli! Belokrajinski kotiček Metliški šolski oder je uprizoril o. aprila Ganglovo igro »Sin*. Dobro izvežbani in priznani igralci so svojo nalogo prav dobro dovršili. Kritika med posameznimi igralci ne more veliko zbirati, vendar pa gre še prav posebno priznanje Heleni in Cirilu, ki sta igrala mojstrsko dovršeno. Pokazal pa je tudi šolski oder, da se zaveda, kaj je naloga dramatičnih jiredstav. Narod jo treba s prizori na odru opozarjati na nevarnosti in tragiko človeškega življenja, opominjati ga na težke posledice izgubljene poštenosti in zapravljene mladosti, ter ga dvigali iz morebitnih moralnih padcev. Baš »Sin« je nadvse glasen opomin k čuječ-nosti za mladostno nepremišljenost. Kvartopirci pred sodnikom Litija, 8. aprila. Šmartno, nazvano tudi »Klein Parist ima vedno kake afere. V zadnjem času imajo Šmar-čani mnogo govoriti o kvartopirstvu. Nekdo je podedoval po svoji teti skoro milijon dinarjev in da se znebi denarja na lažji način, se je lotil igre, pri kateri je seveda izgubljal težke tisočake. Ta stvar namreč nese malokomu, pač pa marsikoga nese. Ena taka zabava s kartami in pijačo je stala okroglo 20.000 Din. Za lak dan, ko se je izvedelo, da bo pijača in kvarte v Šmartnem, so vzeli nekateri rudarji v Sitarjevcu prosto, da so na lahek način zaslužili eno noč za ves mesec. — Za zadevo so izvedeli orožniki, ki so vse skupaj z gostilničarji vred ovadili okrajnemu sodišču v Litiji. Tako se je vršila danes 8. aprila glavna razprava proti 17 obtožencem zaradi prepovedane igre pred okrajnim sodnikom dr. Novakom. — Obtoženci pa so se spretno zagovarjali ter dokazovali, da stvar ni bila lako huda ter prav nič v navzkrižju z zakonom. Zato jih je sodišče krivde oprostilo. — Proti sodbi se je pritožil državni zastopnik. Tako se bo z vso zadevo še pečalo deželno sodišče v Ljubljani. it Pri pokvarjenem želodcu, vretju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, ziijirt-ju, bruhanju in driski učinkuje /e en kozarec naravne »Franz - Josef« - grcnčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, do se »Frn liz'-Josef«-vod n zu z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Frnnz-Josef«-grenčicu se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. NAJNOVEJŠO IZBIRO pomladanskega moškega in damskega blaga nudi po zelo konkurenčnih cenah OBLAČILNIH za Slovenijo v Ljubljani Miklošičeva T Jubilej nemških Kočevcev Kočevje, 7. aprila. Kakor smo že pred časom poročali, je letošnje leto za naše kočevsko Nemce jubilejno leto. V dnevih od prvega do četrtega avgusta 1930 bodo praznovali šeslstoletni jubilej, odkar so se, njih pradedje naselili na sedanjem ozemlju. Ob tej priliki so bodo vršile svečanosti, katerih sc bodo udeležili zastopniki oblasti, Nemci iz Vojvodine in številni Kočevarji, ki so zapustili svojo rodno grudo in se naselil po Ameriki, Češki, Nemčiji in Avstriji. Goslov iz inozemstva iz navedenih držav sf pričakuje okrog 1000. Pripravljalni odbor za proslavo šeststoletnice pod predsedstvom odvetnika in voditelja kočevskih Nemcev g. dr. 11. Arkota bo izdal začetkom maja jubilejno knjigo: Das Festbuch, ki bo posvečena Kočevski. Urednik mozeljski župnik g. J. Erker je zbral v tej knjigi zgodovinske, geografske in folkloristične članke z ozirom na zgodovino, lego in kočevski narodič. Poleg tega bo v knjig,' objavljenih več narodnih pesmi z napevi. Knjiga bo opremljena s karakterističnimi slikami Kočev ske narodne noše in znamenitosti kočevske zemlje Pripravljalni odbor se je obrnil za pokroviteljstvo šeststoletnih svečanosti na dvorno kabinetno pisarno. Razposlal je tudi povabila na ude ležbo pri svečanostih na kraljevo vlado in nemški ter avstrijski diplomatski zbor. Pričakuje se tudi številnih odličnih nemških ter avstrijskih gostov. Več inozemskih uredništev najuglednejših avstrijskih in nemških listov bo ob tej priliki poslalo na proslavo tudi svoje poročevalce. Pripravljalni odbor je že izdelal natančni program slavnosti za vse štiri dneve. Dalje je sklenil isti odbor, da započne akcijo za kočevski pokrajinski muzej. V ta namen je razposlal vsem kočevskim izobražencem prošnje, da začno zbirati zanimivosti kočevske zemlje. Muzej bo uredil duhovni svetnik župnik iz Stare cerkve g. Josip Eppich. Tvrdka A. KUNC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke! Ubilo očeta 9 otrok Strašna nesreča v gozdu Kočevje 8. aprila. V petek se je odpravil drvar Anton Rajšek po naročilu inozeljskega trgovca šemiča z dvema sinovoma v gozd nad vasjo Verdreng. Začeli so podirati bukve vešče in previdno, kakor pač podirajo stari in izkušeni drvarji. Toda nesreča nikjer 110 počiva. Pri zadnji bukvi, ki jo je hotel Rajšel še za vsako ceno podreti, se je zgodila nesreča, ki je globoko pretresla ondotne prebivalce. Debela močna bukev je namreč pri podiranju padla v napačno stran, kakor je bila podsekana. Na tisti si rani je stal Anton Rajšel. En sam grozen krik in bukev je podkopaln pod se nesrečnega drvarja. Oba sinova sla nato v grozni žalosti rešila očeta izpod velikanske bukve. Oče je bil docela razmesarjen. Iz lobanje so brizgnili po tleh možgani. Kosti na rokah in nogah so bile popolnoma strte in zlomljene, celo truplo je bilo ena sama velika krvava rana. Nesrečnega očeta sla prinesla domov na nosilnici sinova. Okrog očeta se je zgrnilo devetero otrok z ženo in vse jo jokalo. Nesrečni Rajšel je bil priden delavec. Zo od rane mladosti je delal v gozdu in veljal zn prvovrstnega drvarja. V Slavoniji je podiral petnajst let v šumah, pozneje pa je prišel zopet domov in služil dolgo let pri Auerspergu. Ob njegovem grobu je jokalo osmero olrok, zadnji pa je ležal še v zibki komaj tri mesece star, nc vedoč, da je izgubil že v tej dobi svojega očeta. Vaščani Ver-drenga sočustvujejo z nesrečno družino. Ce alkohol deluje Borovnica, 9. aprila. Običajne so take in slične dogodbice, da se fantje napijo in se v pijanosti med seboj spro in končno z noži in poleni med seboj obračunajo. Nekaj takega se je dogodilo v nedeljo zvečer na Bregu pri Borovnici. Več fantov, v alkoholičnem stanju, so jo v gostilni sporeklo, zla beseda rodi še hujšo, in naposled, ko so prišli ven, je začel delovali nož. Enega od fanlov je drugi iz lastne družbe sedemkrat z nožem sunil v desno roko, a med tem početjem ga jc zopet nekdo drugi od zadaj s polenom udaril po glavi in ga pobil nn tla, hoteč mu j izviti iz rok nož. Ko mu pa noža le ni mogel vzeti, ga je s kamnom lako dolgo tolkel po roki, da je nož izpadel. Po teli dogodbah sc je vse to končalo, n poslednjo besedo in sodbo bo pa povedala sod-nija. sije z lic lepi hčerki Ona sanja, kako ,epo bo tedaj, ko bo kot samosvoja qospodinja spravljala v lastno omaro Cisto in belo perilo. Dejstvo je, da je ^Ibus-Zvono milo, ki se izdeluje Iz naj-žlahtnejSih surovin, po- Albus ZVONO MILO SE DOBIVA V VSAKI TRGOVINI. Koledar Sreda, 9. aprila: Marija Kleofova; Tomaž; frohor. Osebne vesti = 1/. vojaške službe. Po službeni potrebi so id rtsjen i za vodnika uroševačkega voda vardarske-ga orož. polka o rož. podporočnik Danilo Dozet; za vodnika osiješkega voda .savskega orož. polka orož. poročnik Rudolf Severinski; za vodnika pešpolka kraljeve garde peh. podporočnik Ivan Krajziger, Radivoj Rigler in .luro Senčar; za vodnika 2. konjeniškega polka kraljeve garde konj. podporočnik Anton Tavčar; za vodnika 17. pešpolka Vojvode Mišic« peh. podporočnik Ljudevit Sinko; za vodnika 18. pešpolka peh. podporočnik Oto Sep; za vodnika 33. pešpolka peh. podporočnik Albin Bla-?omir Veber; za vodnika 3(5. pešpolka sJelačičac peh. podporočnik Ivan Kralj; za vodnika 2. bataljona 37. pešpolka peh. podporočnik Josip Kružič; za vodnika 39. pešpolka ]>eli. podporočnik Lavo-■ilav A brani, Franc Berginec, Rudolf Kobal in Fra-ijo Kolar; za vodnika 40. pe.špolka Triglavskega« peh. podporočnik Jauez Stariha in za vodnika 42. pešpolka peh. podporočnik Josip Ilelebrant. Novi grobovi + Na Rakeku je umrl g. Stanko Fatur, si ar Šele 28 let. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. N. p. v m.! Mata kronika ir Uspehi Božidar« Jake« v Ameriki. Iz Novega mesta: Novosneščan umetnik-slikur Božidar Jakac je pisal našemu dopisniku v Novo mesto ter pozdravlja vse prijatelje in znance ter vse čitatelje, »Slovenca« in sporoča, da je doibil dovoljenje, da sine šc nadaljnjih šest mesecev ostati v Zedinjenih državah. Baje se namerava podati nazaj na zapad. kjer je še mnogo naravnih krusot. ki jih hoče spravita na papir in platno. Priredil je v Clevelandu v dvorani slovenskega Narodnega doma na St. Clair Ave umetniško razstavo svojih del, ki jc bila otvorjena 12. marca in bila zaključena 20. marca ob 11 zvečer. Ameriški časopisi pišejo zelo laskavo o tej razstuvi. Priča, kako sc je mladi umetnik v kratkem času svojega bivanja v Ameriki priljubil, je dejstvo, du je prišlo na večer otvoritve razstave nad 500 posetnikov. Razstavo so poleg zunanjih posetnikov obiskali tutii slovenski slikar Gregor Penišek iz Chi-eage iu Mr. Kostu Unkovic, jugoslovanski častni konzul v Pittsburghu. if Vsem društvom in borcem iz svetovne vojne na znanje! Letošnja glavna skupščina borcev iz svetovne vojne je določena nepreklicno za dan 10. avgusta in sicer na Brezjah. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. •k Z avtomobilom iz Zagreba v Berlin v 24 urah. Znani zagrebški športnik g. Edo Funk bo 5. maja z avtomobilom odpotoval v Berlin. Stavil je z drugimi športniki, da bo to jiot, ki je dolga 1100 kilometrov in za katero je doslej avto potreboval tri dni, prevozil v 24 urah. S Funkom bo potoval v avtu tajnik zagrebškega avtomobilskega kluba g. Skala kot kontrolor. Kot tretji bo sedel zraven še mehanik. ir Napaden na domačem dvorišču. Ktuifelj Iv^in iz Grmovelj 10. občina Raka, je bil v noči nu 7. april na domačem dvorišču napaden. Neki Jože iz Bučke je navalil nanj ter ga oklal i nožem po glavi, hrbtu in nogi Pravi vzrok napad« Knafelj ne vc povedati. Iz njegovegu pripovedovanja se du sklepati, da sta si bila nekaj v sovraštvu. Knafelj je bil ob 2 zjutraj 7. aprila pripeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. ir Vlomi v dolenjskih Toplicah. V noči dno J. april« okoli treh zjutraj so hoteli tatovi vdreti v trgovino župana Adolfa Pečjuku v Toplicah. Ko so tatovi pritiskali na vratu trgovine, je začul g. Pečjak ropo tanje. Pogledal je skozi okno in videl, da so vrata zaprta Ko je okno pri odpiranju zaškripalo, se je Culo v bližini trkanje in lajanje psov. Radi šundra se je ebudila tudi bližnja sosedu in pogicdnhi skozi okno ter opuzila. da so izložbena oknu odprta in blago razmetano po tleh. Poklicul« je g. Pečjaka, ki jc ugotovil, da so bila vruta v tr- govino deloma polomljena, izložben« oknu pu odprt« in blago ruzmetuuo. Tudi šipe so bile narezane. Ker so bili prepodeni, tutov.i niso odnesli ničesar, iskali so gotovo denar. A' so- 1 sednjo mesarijo Francu Sobarja je bilo tudi vlomljeno. Odnesli so 500 Din kovanega denarju. Isti večer so tatovi vdrli tudi v gostilno Ignaciju Sitarja, vse prebrskali po predalih in odnesli nekaj zlikanega perila. DotiČnega dne so se nahajali Toplicah ogrski cigani. Ciganke so prerokovale srečo, cigani so pa stikali |x> vasi. Orožništvo je po vlomilcih poizvedovalo. a ni moglo nikogar najti. Osumili so cigane, katere so takoj pregnuli. ir Vlom v Kočevju. V noči na ponedeljek so poizkušati vlomiti neznani vlomilci v mesarijo g. Alojzij« lldnigmannu Mesnica stoji sredi mest«. Železna vruta so vlomilci odprli in hoteli vdreti v mesnico. Pri tem poslu pa se je vlomilcu, ki je lezel skozi odprtino nad vrntrni, gotovo ponesrečilo, da je počila šipa. Rudi poka so vlomilci prestrašeni opustili svoje delo in zbežali. Mesar g. Honigmunn imi} okrog 100 Din škode- -ir Sami vlomi. Zhvrče: V noči lia 6. aprU so v župniji gospodarili uzmoviči. Vdrli so kar nu petih krajih. Ivanu Budigumu, županli iu posestniku na Turškem vrhu. so oduesli kukili 50 kg osoljene svinjetine in žganja lina okoli 2000 Din škode. Pri cerkvenem ključarju J. Pravdiču so odnesli konjsko opremo. Alti Vu-zein v llrastovcu so odpeljali prase iz hleva. Pri Ussurju so pa pobrali iz vinske kleti nekaj vina in viničarju tri kokoši. Vse to so deluli med petjem in vriskanjem, tako da nihče ni mislil, tla gre zu tatove. Tudi v župnišču so poskušali svojo srečt^ pu je g.dekan nažgul luč, katere so sc menda ustrašili. Podivjanost je grozna, radi bi dobro živeli — pa nič deluli. ir V valove Drave. Iz Ruš: V ponedeljek dopoldne se je v bližini gornjega ruškega bro-da, iuetl jamami, kjer delavci kopljejo prodoc. potikal |x> gozdu starejši, nepoznan moški, ki je s čudnim obnašanjem vzbujal pozornost. Na pesku, kjer imamo \ poletni vročini Rušani svoje kopališče, je slekel suknjo, odložil klobuk in očala in se ob nuvzočnosti i ni ino vozeči h splavarjev vrgel v mrzle vulove deroče Drave. Izginil je jiod vodo, z« njim ni bilo več sledu. V suknji, ki jo je nesrečnik odložil, so našli molitvenik »Presveta Evharistija« in v njem 10 Din gotovine. V molitveniku je zupi-sauo ime Marija Krampi. Ruško orožništvo pridno poizveduje, lioteč ugotoviti identiteto obupanega človeka. ir Koncert na Golniku. Pevsko društvo SIavec< v Ljubljani jo v proslavo 45 letnice svojega obstoja priredilo preteklo nedeljo v zdravilišču na Gojniku pevski koncert. Obširna dvorana je bila polna poslušalcev in lepega koncerta so bili s pomočjo mikrofona in radio-aparata deležni tudi težji bolniki po bolniških sobah. Za velik užitek, ki so ga imeli vsi. se uprava zdravilišča iskreno zahvaljuje pevovmlji g. Premelču in vsem cenjenim pevkam in pevcem. ir Svarilo. V zadnjem času je prejelo zdravilišče na Golniku opetovano vprašanja glede nekega inhalacijskega aparata, ki ga prodaja neznani agent po raznih krajih Slovenije. Pri tem se sklicuje na to, da se aparat stalno rabi kol edino zdravilno sredstvo v zdravilišču in da se po štirinajstdnevnem zdravljenju 7. inhalacljami vsaka tuberkuloza ozdravi. Gornje trditve so smešne in seveda popolnoma zlagane. Ker utegne ta način zdravljenja bolnikom celo škodovali, se javnost pred nakupom aparata najodločneje svari. — Vodstvo zdravilišča na Golniku.. ■k Okrajni kmetijski referat v Slovenj-gradcu. Kmetovalci slovenjcraškega in preval.isko-dravograjskega političnega okraja se obveščajo, da posluje za oba okraja v vseh strokovnih zadevah živinoreje in poljedelstva pri okrainem načelniku v Slovenjgradcu okr kmet. referent. Strokovne organizacije in županstva, ki žele predavanja in ]io-jasnila v teh panogah, naj se osebno ali pismeno zglase pri referentu, ki bo v okvirju predvidenega potnega pavšala ustregel kmetovalcem. Glede sadjarstva in drugih gospodarskih panog pa bo posredoval na merndajnih mestih. Tostvarno razglaše-nje se jo odlagalo, ker je bi" edini strokovni organ za oba razsežna planinska okraja dosdaj preobremenjen z administrativnim delom, s predavani! v okr. kmet. tečajih, s pripravami za poslovanje okr. kmet. odborov iu z licencovanit ir V Uradnem listu Kraljevske banske uprave dravske banovine št. 47 od 7. aprila t. 1. je objavljen »Zakon o izplačevanju izvršnih razsodb, s katerimi je prisojeno povračilo vojne škode po uredbi z i dne 30. junija 1920 in njenih izpreuieiiibah in do- j polnitvah«, dalje »Zakon o uporabljanju največje ugodnosti na blago egiptovskega izvora ob uvozu v Kraljevino Jugoslavijo«, «Zakon o izpremembi | tarifnih številk '25. in 28. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi«, ^Uredba o fondu za zidanje stanovanjskih zgradb za častnike in ostale uslužbence pri vojski in mornarici kakor tudi zgradb za njih in njihovih rodbin nastanje-vauje in zdravljenje v kopališčih in klimatskih krajih v državi«, «Pravihiik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita carinskih uradnikov«, »Naredba za izvrševanje zakona o izpremembi tarifnih številk uvozne carinske tarife na kavo in čaj«, «Odločba glede predlaganja potrdil o plačanem davku ob ofcrlnih licitacijah«, >Dopolnitev odločbe ministrskega sveta o draginjskih dokladali državnih upokojencev in upokojenk (glede osebnih draginjskih doklad orožnikov)« in «Odločba, s katero se znižuje minimalna stopnja uvozne carine na bakrovo galico«. •k V Službenih Novinah št. 79 od 0. aprila 1930 je obiuvljen Zakon o volitvi patrijarha srbske pravoslavne' cerkve« in Zakon o redu Jugoslovanske krone . ir Priložnostne oesnii za razne slovesnosti sestavil Anton Gram. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pari. 20 l)in. — Zbirka obsega 13 mešanih in 3 moške zbore, kakor ob razvitju društvenega prapora, otvoritvi društvenega doma, blagoslovitvi novih zvonov, pozdravu, godu predstojnika, mašnikovem jubileju (za srebrno, zlato in biserno mašo), za novo mašo, ob inštalaciji novega župnika, škofovem obiskovanju, za Miklavžev večer, ob ]>oroki, zahvalno pesem, pri mrtvaškem odru in eno nagrobnico. Vedno jo povpraševanje po priložnostnih napevih. Evo jih! Vsi naoevi so lahki 111 melodijozni, dostopni najšibkejšim zborom. Ker se tovrstne svečane prilike večkrat vršijo, katerim so pričujoči napevi namenjeni, opozarjamo naše zbore na to zbirlto, da ne bodo ob takih prilikah v zadregi. ir Šmarnice! Prodajalna KTD (Ničmanova) ima v zalogi krasne Smernice »Skrivnosti Marijinega živlienia«, spisal dr. Janez Ahčin. Cena s poštnino 30 Din. ir Lepo.ično griničje, smreke, borovce, ciprese, nizke in visoke vrtnice, različne trajnice, pe-largonije itd. priporoča tvrdka Ant. Bajec, Ljubljana, vrtnarija: Tržaška c. 34, tel.: 3242, cvetličarna: Pod Trančo 2, tel.: 3222. Nesreča ne počiva — Smrten padec. Iz Litije: Kdo ni poznal daleč na okoli znanega Tuiietu, dobrodušnega gozdnega delavca, ki jc dolgo \ isto let tlclul pri svojem svaku, Primcu na Bregu? Stur je bil 47 let. Močun kakor hrast se nikoli ni ustrašil dvigniti šc tuko težo. Pu jc v nedeljo prejel plačilo za tedensko delo in mulo poveselja-čil |io okoliških gostilnah, proti jutru pu prišel spat na ]>od gostilničarju Antona Lindnerja v Litiji. Padel pa je s poda na kamenitu tlu, kjer si je zlomil levo nogo ter si prebil lubn-njo. V nezavesti ga je na tleh našel ob 6 zjutraj konjač Marko Pivec, ki je takoj obvestil orožništvo in zdravnika dr. Ukmnrja. Ta je zu-mogel ugotoviti le, da nesrečnežu ni pomoči, ker je bila.lobanja prebita in mu je tekla kri I iz ust. nosu in ušes.• Kmalu po " je umrl. Ne-' srečni Tine ki je bil zanesljiv in dober gozdni delavec, je bil prepHjult na doni svaka Primcu na Bregu ter bo pokopan na šmartinskem jiokopulišču. Ljubljana Kai bo danes? Drama: Ljubimec svoje žene. Preinijera. Red C. Opera: Zaprta. Prosvela Krakovo-Trnovo: XIV. prosvetni večer. Skioptično predavanje o pasijonskih igrah v Oberammergauu. Ob 8. Salezijanski mladinski dom: VIII. prosvetni večer: Film Izpod jarma faraonove. Ob 8. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 111 Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. 0 Moška inteligenca se vljudno vabi k verskim konferencam za izobražence, ki jib bo vodil presvetli g. škof koadjptor dr.' Gregor Rozman v kongregacijski kapeli pri Sv. Jožefu dne 10., 11. in 12. aprila 1930. Konference so ob pol 20. 0 Ljubljanska sodaliteta in katehelsko društvo se skupno sestaneta jutri, 10. aprila ob 17 v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni. Poročal bo g. prof. dr. Alfonz Levičnik »O vzgoji značaia«. (Moderni problemi in razodetje.) — Predsednika. 0 Francoski dan v Ljubljani. Poti pokroviteljstvom bana dravske banovine gospoda inž. Dušana Serneca in na povabilo mestnega župana g. dr. Dinka 1'uca so se sestali pred kratkim na magistratu zastopniki ljubljanskih društev, ki organizirajo v Ljubljani v ponedeljek, dne 14. t. m. »Francoski d a 11« »na korist poplavljencem v južni Franciji. Ta dan bo v opernem gledališču akademija, pri kateri bodo sodelovali razni naši umetniki in glasbene korporacije. Natančnejši spored javimo prihodnje dni. Človekoljubje in prijateljske zveze s francoskim narodom nas kličejo, da se ta dan spomnimo nesrečnega prebivalstva Južne Francije, ki je loliko trpelo od grozovitih poplav. Zalo vabimo na posel akademije, katere celotni dohodek se nakaže kol pomoč francoskim poplavljencem. Prosimo pa še poleg tega denarnih prispevkov, ki naj se izročajo mestnemu županu ali nakazujejo ljubljanskemu odboru Rdečega križa z izrecno navedbo: Za francoski dan. 0 lakopičeva razstava v veliki dvorani okrožnega urada na Miklošičevi cesti je odprta danes od 9—12 in od 2—5. Vstop prost. O Mesija občina ljubljanska bo v četrtek, dne 9. aprila 1930 na dan pogreba Nj. Sv. patrijarha Dimitrija razobesila na svojih poslopjih črno zastave. Vabiui vse hišne posestnike in someščane, tla na isti način j»očastc spomin velikega cerkvenega jioglavarja. — V Ljubiiani, dno 8. aprila 1930. — Dr. Dinko Puc, 1. r., župan. Resnica |e, da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka I že po Din 27S1— kakor tudi vse finejše vrste So izredno nizkih cenah pri konfekcijski industriji OS »P iVAi^IČ — Dunajska cesta štev. 7 Specialna in največja zaloga Tseh vrst hlada za moške obleke v glavni trgovini v Šelenburgovi ( ulici štev. 1. — Oglejte si izložbe in cene I Oglejte si spomladanske plašče in oblekce lastnega izdelka pri DRAGO GORUP & CO. - LJUBLJANA Mikloiičeva 14 O Gremij trgovcev v Ljublani i>rosi vse Kg. člane, da vsled smrti poglavarja pravoslavne cerkve za časa žalne seje, ki se bo vršila na magistratu v četrtek, dne 10. t. m., zaprejo trgovine v času od pol 11 do 11 dopoldne. — Naeelstvo. O Vreme v Ljubljani 8. aprila: Zjutraj megla, potem oblačno, popoldne se je deloma zjasnilo. Najnižja temjieratura 4.8° C, najvišja pa 14° C. Barometer 702.9. O Bankir Zumbulovič v ljubljanskih zaporih. Pred leti je delala belgrajska bančna agen-tura Jakoba Zumbuloviča veliko reklamo po Sloveniji in prodajala razno srečke kar na debelo. Njena specijaliteta so bile srečke vojne škode, ki jih je protlajala na obroke, seveda visoko nad borzno ceno. Če sta dva obroka zapadla, tvrdka sploh ni izročila srečke, niti ni vrnila prejšnjih obrokov. Dobiček je bil ogromen — na račun slovensko lahkovernosti. Pred dobrim letom pa je Zumbulovič iz neznanih vzrokov zašel v težave in je svojo tvrdko likvidiral. V Sloveniji, kjer je raz-pečal za skoro pet milijonov srečk, pa so se pričele javljali pritožbe. Ljudje, ki so srečke popolnoma plačali, niso dobili izvirnih obveznic, temveč le nekaka potrdila za obveznice. Na policiji je bile vloženih več ovadb proti Zumbuloviču in o nekaterih smo svojčas že poročali. Ljubljansko sodišče je sklenilo energično nastopiti iu je ukazalo Zumbuloviča aretirati. Včeraj je belgrajska policija prignala Zumbuloviča v Ljubljano in ga oddala v sodne zapore. Mož pravi sicer, da so sleparije, ki mu jih očitajo, le delo njegovih agentov, vendar pa bo moral počakali konca preiskave in morda še čez. 0 Marijana Kraljičeva mora v Begunje. Morilka Marijana Kraliičeva, ki jo je ljubljansko sodišče zaradi umor« njenega svaka Martina Kra-ljiča v Iški Loki obsodilo na 18 let ječe, bo jutri zjutraj odpeljana v žensko kaznilnico v Begunje, kjer bo morala odsedeti kazen. © Novost na velikonočnem trgu. Včeraj so se ustavile pred trgom butaric ob frančiškanskem mostu tri hrvatske kmetice z velikimi košarami jajc. Pa ne narodnih jajc in ne poslikanih pirhov. Ti hrvatski pirhi so namreč opleteni z narodnimi vezeninami in imajo prav ličen vide«. Občinstvo si le lične pirhe rado ogleduje, ali kupčija se prvi dan Hrvalicam 111 bogve kako obnesla. Hrvatice imajo s seboj tudi nekaj večjih narodnih vezenin, ki jih ponujajo rta prodaj. 0 Hraste sta posekala. Gozdni čuvaj Josip Lavriša je predvčerajšnjim zasačil v gozdu ostro-strelskega društva na Rožniku uekega delavca in delavko, ki sta posekala pet manjših hrastov v najbujnejši rasti. Delavca sta nameravala porabit, hraste za kurjavo. Odbornik ostrostrelskega društvf v. s. svetnik v p. dr. Kaiser je ocenil te hraste na 500 Din. Oba bosta zaradi tatvine izročena sodišču © Karambol. Na križišču Lavričeve in Ein-spielerjeve ulice (Za Bežigradom) se je snoči ob pol 1 pripetil večji karambol. Enovprežen mesarski voz se je ■/, zadnjim delom voza zadel v prednji del elegantnega osebnega avla. Avto je bil precej poškodovan, pokvarilo se mu je tudi prednje levo kolo. Kdo je karambola kriv, ali voznik ali šofer, bodo ugotovile oblasti. Šofer baje nima vozne pravice. Mesarski voz in konj sta bila nepoškodovana. Drž. nameščencem n name!-čenkam dobavimo iz naše velemestne alCe ob'ek, damskih olaščev komplejev, treneh-oaiov zal njih novosti na željo na odplačila. Vabimo! FRAN LUKIČ — Stritarjeva ulica 9 Maribor □ Zaključno predavanje v strokovni šoli JSZ bo drevi ob običajni uri nu Koroški ccsti I. Nu sporedu je skioptično predavanje o Avstraliji in Oceaniji, deklumacije ter tainburuško točke. Vsi. ki so predavanju doslej posečali, in tudi ostuli iskreno vabljeni. □ Kako bodo odslej obdačeni hišni posestniki v Mariboru. Prizudotc in druge bo gotovo zanimalo, kake tluvščine bodo lotos plačeval? liišni posestniki. Prejeli smo sledeče informacije: Mestna občina bo pobiral« 25% gostišči-nc, vodarine in kanalščine t>d brutto-najemni-ne hiš; otl osnovnega davku (državne zgrudn-rine) se Itodo iKjleg novega državnega dopolnilnega davka, ki znaša pri 100 Din 9 dinarjev, šc pobirale banske doklade (na novo) 40!^ in občinske doklade 50%, torej skupno šc 150% nu osnovni drž. davek. Z ozirom na te nove doklade 110 bo lastnikom hiš več preostalo 60 ali 50 čis-tegn, kakor se je doslej računalo umpuk se bo tu čisti donos precej znižal. □ Nobenega prvenstvenega tekmovanja več. Spričo naduljnili dogodkov ob priliki srečanju mariborskih in iliri j« tiski h hazenašic v Ljubljani, je drž. prvak »Maribor« sklenil, da odstopa otl nadaljnjega prvenstvenega tekmovanja, ker ni v smislu tozadevne utemeljitve 1 od strani merodajnih športnih činiteljev ni-kakegu jamstva, du bi sc inoglo tekmovanje v redu zaključiti. □ Prva očnvalnn odredba te vrste. V smislu noveg« zakona je možna sodnu razsodba, *ki zabrunjuje obtožencu posečanjo krčme v določenem roku. Zu izvršitev kazni itn« skrbeti politična upruva. V tem smislu jc izdal okr načelnik z« Maribor desni breg prvo očuvulno odredbo te vrste v mariborskem okolišu, na podlagi katere sc v smislu tozadevne razsodbe pri tukajšnjem okrajnem st>dišču prepoveduje 51 letnemu Francu Potočniku iz Rač pohajanje v krčme od dne 8. inarc« do 8. septembra t. 1. Lastniki gostiln, ki bi se pregrešili proti navedeni t>čuvultii odredbi, se kukor znano v smislu zukon« luliiko strogo kaznujejo, i □ Pri mestnem knjigovodstvu sc dobijo v«11 potrebna pojusnilu glede prošenj za posojila pri Priviligirnni agrarni banki v BcJ-1 eradu. □ Tudi v mariborski okolici polje kultur« Uo življenje. Zaključek lepo uspele gospodinjsko nadaljevalne šole v ka menici se je združil z razstavo izdelkov posameznih udelcžeuk. Gospodinjsko šolo so vodile šolske sestre iz Mariboru. Stični tečuji, ki se v obilnem številu vršijo \ mariborski okolici, so zbudili med okoliškim prebivalstvom zanimanje ter splošno priznunje banovinski upravi zu njena topla prizadevanja za dvig kmetsko strokovne in gospodinjske izobrazbe. — V nedeljo se jc vršil redni letni občni zbor kametliškega kat. izobiHŽevulnegu društvu. V okvirju občnegu zboru so nastopili s pevskimi točkami domači pevci iu pevke; z dcklamucijami pu so se postavile absolventke gospodinjske šole iu druga dekleta. Ob tej priliki se je s požrtvovalnim sodelovanjem kumeniške mladine uprizorila živa slika. Pri volitvah jc bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s i>ožrtvovuluim župnikom F. Uožičekom na čelu. □ Strokovnjaki ua plan! Izbira stavbišča za pravoslavno cerkev iu unketa o regulaciji Glavnega trga se vršita tekoči teden in sicer prva v petek ob 10. uri, druga |m v sol>oU> ob pol 8. uri, obakrat v mestni posvetovalnici. K udeležbi so vabljeni vsi merodujni činitelji ter strokovnjaki iz Mariboru in Ljubljane. Ker iina mestna občina voljo iu namen, vpoštevati •želje in predloge celokupne javnosti, se vabijo k udeležbi vsi, ki se zu stvar zunimajo. □ Težka nesreča pri podiranju dreves. V Skokih so pri podiranju dreves zaposleni bili priču redke nesreče, ki bi lahko končala s mu rt jo 50 letnega posestnika Mihe Stupunu. Pri padcu je namreč drevo, okoli katerega so rile privezane vrvi, / vrvjo vred, ki si jo je bil Stupan omotul okoli desnice in jc ui mogel tako hitro odmotuvuti, potegnile tudi imenovanega posestnika s toliko silo, da je Stupun priletel v bližnje drevo, si razbil pri silovitem sunku ob drevo levo nogo in tri rebra: razen tega si je obtolkel čelo tako, da je bil mahoma ves v krvi. Težko ranjenega Stupuna je mošlvo tukajšnjega reševalnega oddelka prepeljalo v bolnišnico. □ Drzno vlomilsko krdelo se v poslednjem času prav uspešno udejstvuje v bližnji mariborski okolici, LimbuS, Pekre itd. ter sc po pardnevncin presledku ]>ojavilo v liočko-sdivniški okolici. Pritihotapili so se skozi okno v trgovino Antona Faležu ml. ter odnesli večje količine blaga: 14 odej, 20 volnenih telovnikov, 30 m različnega sukna, 30 spodnjih hlač, 18 moških srajc. 500 cigaret in 20 Skutelj vžigalic v skupui vrednosti približno 10.000 dinarjev. V trgovini so pustili samo sveder, ki so si gu bili priskrbeli iz koračnice Antona Zorca v Orehovi vasi. Celo staremu dežniku v drvarnici niso prizunesli. Brezsrainm vrtuni so oči-vidno v svojem poslu prcccj dobro i/.vežbuni: s seboj so imeli vrečico paprike, ki so jo nu-tresli ob oknu in ve/.nih vratih, radi česar ni mogel pes ubrati sledil. Za vrtuni. ki so očivid-no v zvezi s številnimi vlomi v poslednjem času v muriborski okolici, sc vrše *troge poizvedbe. □ Jih žc imajo. Grdobine, ki so v noči nu nedeljo vlomili v pisarniške prostore union-skega kinu. o čemer je izčrpno že |>oročal :SIovcnski list«, jc policija žc izmaknila in po-zaprla. V interesu preiskave so dosedanji re- ! ilt...... Ptuj »Herman Celjski« m ptujskem odru. Eden nannočneiiib dramatičnih umotvorov Novačanov »Herman Celjski«, silna drama iz preteklosti Celjskih, se vprizori na ptujskem odru v petek 11. t. m. Sodeluje ves ansambl, nadalje zbor in štatistarija. Rezervirajte vstopnice! Redna javna seja mestnega sveta bo v če-trtek ob običajni uri v posvetovalni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu je poročilo g. župana, poročilo upravnega in pravnega odseka ter potrditev sklepov mestnega ubožnega sveta. V poročilu upravnega odseka )e med drugim tudi točka glede določitve trošarine na vinski mošt. Po končani javni seji se vrši tajna seja. Druitvo jamih nameičencev in upokojencev ima svoj občni zbor v četrtek ob 7 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. Hajdina. Na tiho nedeljo smo v društvenem domu gledali skioptične slike, ki so ponazorovale predavanje g. prof. SefHvfja 0 preganjanju krščanstva na Ruskem. Vsi smo čutili v sebi strašen upor roti boljieviSkim strastem in sklenili smo, da se očemo tem bolj okleniti Kristusa in njegove Matere, čim bolj ju, kruti brezbožniki na Ruskem preganjajo. Bog nas obvarji tega gorja, ki spreminja Rusijo v brezversko puščavo in ki se širi od tam doli drugam! — Pri pogrebu Julijane Talan na Bregu je na vseh vencih bil zadnji pozdrav v slovenščini, le -Pctovija« se je postavila z nemškim. Novo mesto Na občnem zboru Uradniške stavbene zadruge so izstopili iz načelstva gg. Ivanetič, Drašler, Malasek, Švara, Meršol in Sešek. Nanovo so se volili gg. Franc Osolnik in Anton Lamut. Vprizoritev tragedije »Ljubezni in morja valovi.« Lahko se reče, da je v letošnji sezoni ta igra najboljše izpadla. Vsi igralci so vloge dobro na-študirali in so ugajali predvsem v 3., 4. in 5. dejanju. Dvorana je bila oba večera nabito polna. Znamenita obletnica. Dne 7. aprila je poteklo 565 let, odkar je nadvojvoda Rudolf IV. dal Novemu mestu mestne pravice. »Ilustrirani Slovenec« bo prinesel v začetku maja zgodovinske podatke, popis in prometni pomen Novega mesta t obilnimi zanimivimi slikami. I Kočevje ■f" Alojzij Muhič. V nedeljo je umrl po vsem Kočevju znani Alojzij Muhič. Mož je bil znan povsod po svoji živahni naravi. Umrl je v starosti 78 let. Bil je funak iz vojne v času avstrijske aneksije Bosne in Hercegovine 1. 1878. Rad je pripovedoval svoje zgodbe kot veteran. Bil je v isti vojni tudi ranjen in izgubil je desno nogo. V Kočevju je bil dolgo let cestar. Pogreb pokojnika je pokazal, da je bil ranjeni zelo priljubljen med meščanstvom in tudi vaščani Mahovnika. Litija fire ržijo strogo tajno. Celje Resni postni čas že sam ustvarja v globlje mislečih in čutečih ljudeh iskrenejši odnos z nadzemeljskim in svetim. Trga nas s silo svojega duha trpljenja in samozataje od skrbi za (»svetno lagodnost in dviga v višine nadčutnih vrednot. Kaj je poleg molitve in posta v tem času našim dušam primerneje od dramske igre, ki zajema svojo snov iz nam vsem domačega in znanega življenja, pa ga itramski ožarja s skrivnostjo milosti iz onostranstva. Taka igra je mirakel i Trosila bom rože... , Id ga uprizori Gledališ-ka družina Kat. prosvetnega društva v celjskem Narodnem domu v nedeljo, dne 13. aprila t. 1. ob priliki predavanja o svetnici «v. Tereziji Deteta Jezusa. Zanimanje za to prire-rlitev je hvalevredno veliko, zato priporočamo nabavo vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi, kjer ie že dobijo v predprodaji. & Harmonika, petje, vriskanje... to je že dva dni celjska ulica. In še šopki pomladanskega svetja na prsih in klobukih, pa nekaj solz ljubečih mamic za fanti, ki za več ali manj mesecev zapuščajo dom, da opravijo svojo dolžnost do države in vojske. Izredno mnogo jih je letos. Smehljaje stopajo po mestu patrulje vojakov in podčastnikov, ko jim ni treba intervenirati, če pa je ravno kaj narobe, intervenirajo oče župan ali celo občinski policaj. Fantje jih ubogajo radi. Onega, ki se je po nemarnem izgubil iz svoje skupine in mu žganje ali vino gleda ne le iz žepa, temveč tudi iz vročih lic, gledajo kar nekam postrani. Tako je prav. Duh fantovske samozavesti in moči plava nad celjskimi ulicami in kar bolj domače, kot v nedeljo pod vaško lipo, je sedaj v mestu. Pozdravljeni fantje, junaki! Kamorkoli vas bo poklicala dolžnost, naše vasi domačnost naj vas ne zapusti in domačega krova duh naj vas krepi. Pozdravljeni! 0 V celjski bolnici so umrli: V soboto, dne 5. t. m. je umrl Ameršek Martin, 88 let stari dninar iz Št. Petra v Savinjski dolini; v nedeljo, dne 6. aprila je odšla po boljše plačilo 50 letna Neža Škrablin, žena posestnika iz Kostrivnice; v torek, dne 8. aprila i« se je preselil po plačilo življenja 89 letni Kolenc Martin, občinski revež iz Vranskega. Naj jim sveti večna luč t Za tu sko sezono v Celju. Prijatelj celjskega mesta nam sporoča: Le šo malo dni in sredi pomladanske bohotnosti in lepote, ki je v ljubkem Celju dvakrat lepota, bomo. Izmed mest je pač malokatero kakor Celje pripravno, da privabi tujca. Kaj smo pripravili za njegov sprejem? S čim ga bomo priklenili na naše mesto (z mošnjičkom njegovim vred!)? Reklama bi bila na mestu. Jo kdo vrši? Menda imamo lujsko-prometno pisarno, ki bi nam smela enkrat povedati, kaj jc njen delokrog. Pa reklama ne zadostuje. Naše ulice in še bolj hodniki za pešce bi bili premalo v skladu s hvalo, ki je za reklamo potrebna. In postrežba po hotelih, kavarnah, restavracijah? Snaga, red in predvsem — prijazni ter uslužni obrazi nastavljen-cov, oh, kako daleč smo še, da bi znali tujcu pripraviti veselih spominov na Celje. Pa godbe nimamo, take namreč, da bi jo razvajena ušesa tujca poželela, ne pa pred njo bežala. In Se mnogočesa nimamo. Ko bi tako lahko imeli! Le malo dobre volje in manj besed o tem. da smo izvrstna tujsko-prometna postojanka. Pa še to bi smelo biti, da bi tujec vedel, da je v slovenskem mestu. In morda tudi, da znam tujcu lepo odgovoriti na prijazno vprašanje. «r Klasična opereta na celjskem odru Straussov znameniti Netopir* se uprizori na celjskem odru v režiji g. Skrbinška v sredo 9. t. m. Sodeluje ves operetni ansambl. Kulise se pripeljejo ie Maribora. Davčni predpis vseh oseb, ki so zavezane obči pridobnini, je razpoložen vsem prizadetim v občinski pisarni v Litiji 10. t m. Pri tem opozarjamo vse davčne zavezance, da ima davčni odbor za občino Litija sejo v petek 11. t. m. Davčni zavezanci imajo pravico, da osebno prisostvujejo davčni razpravi, ko se njih zadeva obravnava. Licencovanje bikov v občini Litija. V ponedeljek 7. t. m. bi se moralo vršili licencovanje bikov za občino Litija pred litijskim županstvom. Ker pa noben živinorejec ni prignal bika, je licencovanje odpadlo. Vsekakor je to žalosten pojav našega živinorejstva, ker se vsak kmetovalec brani imeti bika, ker je brez izdatnih podpor poklicanih faktorjev kmetu nemogoče redili bika za pleme. Pozivamo zato merodajna mesta, da se za nabavo bikov-plemenjakov pobrigajo, da živinoreja v našem okraju ne propade popolnoma. Odhod rekrutov v vojaško službovanje. V torek 8. t. m, so odšli v 1. 1929 rekrutovani m'a-de niči na odsluženje svojega kadrovskega roka, in sicer so jih odvedli občinski predstojniki v vojni okrog Celje, kjer bodo dodeljeni svojim vojaškim edinicam. Fantje so prišli na litijski kolodvor trezni in resni, spremljani od svojcev, ki so jim nosili vojaške kovčke. Preselitev glavne zaloge tobaka. Kot najnižji ponudnik je glavno tobačno zalogo za Litijo izlicitiral g. Maks Lajovic, trgovec in gostilničar v Litiji. S 1 aprilom se je zaloga preselila iz Hribarjeve hiše na glavnem trgu na Frtico v trgovino g. Lajovca. Trbovlje Neprevidni vozači. V nedeljo zvečer bi se bili zgodili skoro dve nesreči, če bi policija ne bila na mestu. Najprvo je pridrvel neki kolesar z vso naglico proti Delavskemu domu, ko je ravno množica šla iz kina. Na klic policije so se obiskovalci kina umaknili, isto tako hitro jo je pa kolesar pobrisal'. Drugi je bil hlapec cirkusa, ki je brez zavore vozil k cirkusu. Pri težkem padcu konj težkega voza ni mogel vzdržati. Slučajno jo je konj zavil za ogel nasprotne hiše, kjer je obtičal. Če muzikant-harmonlkar k vojakom gre. Svoj vojaški kovčeg na rami nositi, zraven pa harmoniko igrati, ne gre skupaj. Zato si je neki, k vojakom idoči fant izmislil originalno napravo, da si pomaga iz zagate. Kovčeg je naložil na mala štiri kolesa, skozi katere je vtaknil dve močni palčici. vfa voziček je naložil kovčeg, privezal si vse i z vrvico za pas in harmoniko med potoma lepo igrajoč je mirno, z drugimi vojaki vozil in korakal proti kolodvoru. Ljudem se je ta prizor zelo do-padal. Shod r četrtek. V četrtek se vrši v Delavskem domu shod popoldne ob treh. Dnevni red je: Praznovanje šihtov in poročilo o korakih, ki so se proti temu izvršili. Poročilo o delovanju bratovske skladnice. Slovenjgradec Za nedeljskim »Slovencem«, kateri je v ilustrirani prilogi predočil idilične lepote in zgodovinske znamenitosti mesta, je bilo veliko povpraševanje in se je malone docela prodala tudi izredna naklada oz. posebna pošiljka. Za kulturni nivo malega planinskega mesta je značilno, da so bile minulo nedeljo vse prireditve izredno dobro obiskane. — Predstava dramatičnega odseka Ciril-Metodovc družbe :>Dom« si je ogledalo skoraj vse mesto in tudi kino z znamenitim velefilmom »Sestra Marija« je bil nabito poln. Tvornica kravat se je nepričakovano dobro usidrala, ustalila in razvila ter izvršuje zadnji čas tostvarno tehnično vodstvo lastnica gospa Roza Hribar osebno. Druitvo za zaičlto dece in mladine priredi svoj občni zbor dne 14. aprila ob pol 18, amo vzradosti nova oprema ovoja, mnogo boljša kakovost in izdatnejše parfimi-ranje nadvse finega Elida pudra. »A PUDER Ping-pong Redki so oni, ki poznajo to ime, še manj je onih, ki so imeli priliko gledati to igro. Ping-pong tablc-tenis, po naše namizna teniška igra, se je pri nas udomačila najpreje kot družabna igra v zimskem času. Igra. pri nas znana šele par Tet, se je pridno gojila že veliko pred pričetkom našega stoletja na Angleškem, v Indiji in Južni Ameriki. Bila je to prava družabna igra, ki ne zahteva velikega prostora, saj zadostuje miza, dolga 2.74 in široka 1.52 metra.' Okoli leta 1900. se je pričel igrati Ping-pong v Berlinu, kjer so pristaši te igre imeli celo svojo kavarno (na trgu Viktorje Luize). Gojil se je pa Ping-pong do vojne izključno le kot družabna igra. šele v povojnih letih, sc je namizni tenis pričel gojiti športno. Po vseh državah so pričeli uvajati to igro, pričela so se domača, nato državna, evropska in končno svetovna prvenstva. Prvenstvo v tej panogi imajo že več let Madjari, letos so si ponovno osvojili svetovno prvenstvo, gospodov iu dam. v Berlinu. Ne da se točno ugotoviti, kdaj se je pričel v naši državi igrati Ping-pong. Le to je gotovo, da so prvi poznali to igro v naših krajih, ki so pripadali nekdaj Madjarski. Iz Subotice so bi tudi prvi udelcženci, ki so pri tekmah za svetovno prvenstvo zastopali našo državo. V Ljubljani se je ta igra pričela gojiti okoli leta 1924. Igro je uvedla SK Ilirija (prinesel jo je menda ing. Bloudek). Do lanskega leta so redki vedeli za to igro. Prva javna prireditev jc bil med mestni turnir Ljubljana : Zagreb v lanski pomladi. Razširil se je pa namizni tenis z otvoritvijo kopališča Ilirije. Oni, ki so to igro poznali, so prinesli mizo v kopališče (kar je izzvalo velike proteste) in že prvi teden je bila ena sama miza premalo. Na koncu sezone so igrali neumorni Ping-pongaši žc ua štirih mizah iu še za te se je vršil boj, kdo da bo preje igral. Iz skromnih začetkov je tudi pri nas namizni tenis dobil lepo število pristašev. Po vseh podeželskih mestih je že znana ta panoga športa, ki se je tako hitro razširila, kakor dosedaj še nobena druga. Če |X)gledaino malo globlje v bistvo te igre. bomo lahko razumeli, zakaj pridobiva namizni tenis tako hitro toliko pristašev. Je to športna igra. ki ne zahteva velikega prostora, je predvsem zelo zabavna in nc predraga. Pa še druge dobre lelesno-vzgojne — kar je glavno — lastnosti ima. Radi majhnega prostora, na katerem se igra, morajo biti igralci izredno gibčni in hitri, da zamorejo majhno žogico pravočasno odbiti. Poleg gibčnosti igra veliko vlogo razum. Kajti žoge se ne sme same odbijati, mora se istočasno odbiti in dati žogici drugo smer, s katero se poskuša doseči uspeh. Igra se zelo hitro, situacije sc trenutno menjajo in s tem se telo vadi v gibanju, duh pa k hitrim sklepom. To so glavne prednosti te nove zanimive igre. V eni prihodnjih številk bomo prinesli kratek opis pravil in kako se Ping-pong igra. Ilirija : Hajduk Kakor smo že omenili, je uspelo Iliriji prido-! biti znamenito moštvo Hajduka za dve tekmi v Ljubljani. Prvo tekmo v soboto, bo naibrže igral • llermes, v nedeljo pa Ilirija. Z mednarodnimi uspe-! hi našega nogometa je v zelo ozki zvezi ravno Hajduk. Skoro vsako leto prireja večje turneje, ki končajo z lepimi uspehi. Ravno radi pogostih mednarodnih tekem je moštvo Hajduka na veliki višini. S svojo igro ne zaostajajo za najboljšimi profesi- j jonalnimi moštvi, redki so pa klubi, ki bi premagali Hajduka doma. Radi tega je Iiaiduk znan po celi Evropi. Dobil je celo lepe ponudbe za turnejo po Južni Ameriki, kamor vabijo samo renomirane evropske klube. Ilirija, ki je v težkih tekmah skoro vedno častno zastopala slovenski šport, stoji pred težko nalogo. V dosedaniih srečanjih, razen zadnjega, je dosegla proti Hajduku lepe rezultate. Tudi zad-' nie tekme v Solitu so vkliub porazu uspešne. Kaiti Ilirija je predvedla zelo lepo igro. Na lastnih tleh bo taka igra končala z uspehom. Na vsak način bo pa gostovanje Hajduka za Ljubljančane prava senzacija. Iz klubov SK ILIRI I A, hazenska sekcija. Danes popoldne ob 18 trening za vse ieralke na igrišču. Po treningu oregled čevljev. Opozarjam na redno pla-čevanle članarine. Pri vseh treningih se sprejemajo nove članice. — Načelnik. SK ILIRIJA (iz uprave drsališča). Uprava drsališča prosi vse one drsalce, ki imaio svoje stvari še vedno shranjene v omaricah drsali*čne garderobe, da jih odnesejo najkasneje do dne 12. t. m. Po tem terminu se bodo odprle vse omarice in uprava drsališča ne garantira več za še tam ostale stvari. Garderoba je olvoriena dnevno od jutra do večera. — Uprava drsališča. Tenis sekcija SK Ilirije ponovno obvešča priiavliene ieratce. da je otvoritev vseh prodorov z dnem 10. I. na Vse ev. informacije se dobe na prostoru in to dnevno od pol 18 ure dalje. Službeno iz LHP-a. Seja u. o. se v četrtek 10. aprila v damskem salonu kavarne Emona in sicer tokrat izjemoma že ob 18, na kar se opozarjajo vsi odborniki. Udeležba ic za vse odbornike obvezna. — Tajnica. Nogomet v tujini GAC dalje zmaguje. V Oranu je nastopil štajerski amaterski prvak GAC napram tamošnjemu mestnemu teamu. ludi to tekmo je GAC z 2:0 (1:0) odločil v svojo korist. V Gradcu vlada veliko veselje nad tako lepo uspevajočo alriško turnejo. Graško prvenstvo. Grazer Sport-Klub je v prvenstveni tekmi s 7:1 porazil Hakoah. Nadalje je tretjeplasirani Sturm s 4:2 (1:1) odpravil svojega rivala Kastncr-Ohler. Kaj se je zgodilo v Južni Nemčiji? Sp. Vgg. Fiirth, ki je lansko leto tako častno zastopal Nemčijo kot državni prvak, je zašel v kritičen koložaj, ki mu bo morda sploh preprečil dostop k tekmo vanju za letošnje nemško državno prvenstvo. V Miinchenu namreč sc je vršila velevažna tekma med Sp. Vgg. Fiirthom in prvakom Južne Bavarske Bayern Miinchen. 25 000 gledalcev je bilo zbranih na igrišču, kjer je bil s 4 : 2 poražen Sp. Vgg. Fiirth. S tem jc Bayern Miinchcn prehitel lanskega državnega prvaka in zasedel drugo mesto v prvenstvu Južne Nemčije. Ker pa bosta le prva dva kluba Južne Nemčije zastopana v nadaljnji borbi za nemško državno prvenstvo, so sedaj izgledi Sp. Vgg Fiirtha zelo majhni. Odigrali pa sc ima samo še eno kolo prvenstva. Če bi pri tej zadnji borbi nastale kake spremembe, pričakovati jih pač smemo, potem bo lanski državni prvak le z največjo silo pridobil pravico nastopati pri nadaljnjem državnem prvenstvu. — Na krmilu Južne Nemčije pa čvrsto sloji Eintrncht Frankfurt ki je z zmago 2 : 1 nad Vormatio dosegel skupal 22 točk. Drugoplasir.ini Bayern Miinchen ima komaj 16 točk. — V tolažilnem prvenstvu pa si bosta merila svoje moči. kot jc sklepati, 1. F. C. Niirnberg in F. S. V. \Viesbaden. S lem bodo vsi trije letošnji nogometni reprezentanti Južne Nemčije v najkrajšem času določeni. • GriIHth zonet premagan. Včasih še tnko resen tekmec in kandidat za svetovno prvenstvo, Orif-fith iz Chicaga, je bil s k. o. premagan od Jack Gagnona Iz Kanade. Cerkven I vestnih Salezijanski mladinski dom Kodcljevo. Nocoj ob pol 8 se prično duhovne ra|e za mladeniče. Namenjene so predvsem Članom Mladeni-škega krožka, a vabljeni so tudi drugi fantje iz okolice. Duhovne vaje bo vodil g. Josip Lovrenčič Nočno življenje v Pragi Nočna Praga v znamenju avtomobilov — Ostanki starih časov Vijolinski virtuoz v vinski kleti — „Narodni kabareti44 Juha ob 4 zjutraj Nočno Prago so preporodih avtomobili Še pred tremi leti, ko je bilo v Pragi sorazmerno malo avtotaksijev in zasebnih avtomobilov okrog petkrat manj kakor sedaj, je bila Praga ponoči tiho, mrtvo mesto. Od ene ure ponoči, ko so zadnji vozovi električne cestne železnice izginili v remizo, pa do petih zjutraj, ko se v Pragi začne jutranje življenje, je bilo po praških ulicah popolnoma tiho in mirno; človek je redkokdaj koga srečal. Takemu načinu življenja so se prilagodile plesne dvorane, kabareti in kavarne. En del teh se je moral zapreti kmalu, drugi pa so v svojih prostorih zadržavali goste tako dolgo, dokler se ni zjutraj začel zopet promet po praških ulicah. Avtomobili pa so si Prago hitro osvojili. Njihovo število znaša sedaj preko 25.000. Na tisoče avtomobilov imajo lastniki vil v oko-'iških vaseh. Razen teh je v prometu tudi več tisoč taksijev. Središče mesta je z lepimi in Švedska kraljeva dvojica nu sprehodu v Stock-Uolmu. To je ena zadnjih fotografij pokojne kraljice. ravnimi cestami zvezano z najbolj oddaljenimi predmestji. In praško nočno življenje se je na podlagi tega pričelo razvijati in rasti. Trg sv. Vaciava in ulice tam okoli predstavljajo ponoči prav tako živo sliko kakor podnevi. Sedaj drve po trgu sv. Vaciava ponoči avtomobili drug za drugim, odpirajo in zapirajo se vrata plesnih dvoran in kavarn, na pločnikih pa srečujete skupine ljudi. Pročelja hiš so pozno v noč razsvetljena z raznimi reklamami. Transparenti v raznih barvah so pretvorili ulico v en sam svetleč in bleščeč se lepak. Dasi je ponočno življenje po raznih velemestih precej enolično, je pa Praga v tem oziru precej pestra. Njeni veliki kabareti, posnetki pariških in berlinskih, so enaki kakor drugod. Posebnost Prage pa so stare pivnice, kabareti druge vrste, majhne vinske kleti in nočne restavracije z «jutraujo juho>; to so izvirne poteze praškega nočnega življenja. Od točilnic piva je najbolj znana llek . Ta je stara že več stoletij, toda stil in značaj prostorov je ostal še vedno isti. Tu se poleg čaše črnega piva, sedeči za masivno leseno mizo, počutijo kakor doma. Mnogi gostje pri-neso jedačo kar s seboj: slavno praško šunko, klobasice; režejo jih z žepnim nožem iu zalivajo s zakonov tega ne dopušča. V praških vinskih kleteh je slika nočnega življenja mednarodna. Res je, da se človek, ki ne pozna praškega nočnega življenja, težko orijentira, kam bi šel, n. pr.: mati s hčerko, mož z ženo itd. Tako je n. pr. v Pragi klet, kamor hodijo ljudje poslušat godbo. — Lastnik te kleti je slaven vijolinist. Sestavil je izvrsten orkester, čigar igranje se lahko kosa z marsikaterim drugim orkestrom. Ko so po polnoči vsi prostori zasedeni, tedaj stopi gospodar na sredo sobe, vzame v roko vijo-lino in vsi gostje utihnejo. Nastane tišina, kakršna je redkokdaj v koncertni dvorani. Tu lahko slišite najlepše skladbe svetovnih skladateljev, ki jih svira res vijolinski umetnik. Ta lastnik bi lahko žel na koncertnem odru sijajne uspehe, toda njega oder ne privlači. Ljubše mu je igrati, če okoli njega vrve veseli gostje in se dviga vinska para. Druga posebnost Prage so narodne kabaretne restavracije. Teh kabaretov tujci ne obiskujejo in tudi Pražani iz boljših krogov:> jih prezirajo. Semkaj zahajajo srednji uradniki, pomočniki, šivilje itd., da slišijo nove kuplete, šale in godbo. Toda v teh kabaretih, ki so raztreseni po malih ulicah in v predmestjih, najdemo dostikrat marsikaj zanimivega. Ni redko, da se tu pojavi igralec, ki napravi potem sijajno karijero. V teh kabaretih se «kujejo> pesmi, ki se potem pojejo po vsej Pragi. Gostje presede v teh kabaretih po cele večere pri časi piva ali limonade. Vstopnine ni in često ni jasno, kako se tako podjetje vzdržuje. Plače njegovih igralcev so najbrže ; zelo skromne. Če stopite ob dveh ali treh ponoči iz lokala. boste opazili na uličinih oglih čudne aparate na kolesih. To so aparati za kuhanje klobas in hrenovk. Ne samo ponočnjaki, ampak tudi oni, ki gredo zjutraj na delo ali pa na jutranji vlak, se radi zamude pri lekeni hrenovkarju». Poleg gospoda v cilindru, ki je pravkar stopil iz kake plesne dvorane, boste opazili pometača, ki je pravkar dovršil svoje delo pri nočnem čiščenju praških ulic. Posebnost Prage so dalje tudi nočne restavracije, kjer se dobi «jutranja juha>'. Te restavracije se odpirajo ob štirih zjutraj, ko se zapirajo bari in nočni dancingi. Pri . — Semkaj zaidejo tudi tujci, ki bi radi videli, kako v Pragi med četrto in peto uro zjutraj srebajo polivko . Tam srečate črnca-igralca, ožganega madjarskega cigana-svirača in časnikarja, ki prihaja z nočnega dela v uredništvu. Z «jutranjo juho > se konča praško nočno življenje. V Lurdu ozdravljena ustanovila red V Yule Isjandu (1'apua) je umrla ustanoviteljica kongregaeije malih sester papuan-skih, ki se imenujejo tudi služabnice Gospoda. Kongregacija šteje trenutno 16 sester. 5 novink iu 3 poslulantinje. xPetere domače sestre, vse iz rodov, ki so še do nedavnega časa tičali v najglobljem barbarstvu, že pridno po- i magajo misijonarjem. Sestra Marija Terezija | Noblet, tako se je imenovala prednica, je bila pred večimi leti v Lurdu čudežno ozdravljena. Njen slučaj podrobno opisuje zdravnik Boiss-rie v svoji knjigi »Ozdravljenja v Lurdu«. Po ozdravljenju je zapustila svojo domovino in se posvetila vzgoji redovnic in narodov Oceanije, čijih kultura je na najnižji stopnji. Osem let jc preživela tam in dosegla prav lepe uspehe. Atlantska zračna proga zagotovljena. Dr. Eckener (levo) se razgovor jo s šefom ameriškega zračnega brodovja Ernestom jannke o podrobnostih velikopotezne zračne proge Nemčija— Sevilla—Združene države, ki je sedaj zagotovljena s pogodbo med zrakoplovnim podjetjem Fricdriclisliafen in ameriško Good Ycar /eppeline Co. Na progi bodo vozili Grof Zeppelin« in trije drugi zrakoplovi, ki jih bodo zgradili v Friedrichsluilenu iu \ Akronu v Ameriki. 27 novih katoliških šol na Angleškem Angleški naučni minister sir Charles Tre-velyan je v spodnji zbornici ugotovil, da se zida 22 novih katolišik šol, pet nadaljnih pa še nameravajo zidati. Vse nove šole skupaj bodo imele prostora za 8060 učencev. Anglikanska cerkev zida dve novi šoli, tri so pa še v načrtu. Sredstvo za ojačenje srca Nemški učenjak Zilzer je te dni v Berlinu predaval o novo odkritem sredstvu za ojačenje srca. To je novi hormon, eutonom po imenu. Delovanje tega zdravila je zelo koristno ne samo za zdravo, ampak tudi za bolno srce. Pri zdravem človeku ojačuje in oživlja eutonom delovanje srca in blagodejno vpliva na pretakanje krvi in ostali organizem. To sredstvo je torej izborilo za slaba srca ljudi, ki imajo težko delo, se mnogo bavijo s športom ali pa imajo slabo srce radi starosti. Prav za prav eutouon ni zdravilo za zdravljenje bolnega srca, ampak sredstvo za ojačenje srca in njegovo delovanje. Eutonon dalje onemogoča večje slabosti srca in povzroči, da bolnik lažje prenaša svojo l>ole/.en. — Zilzer trdi, da bi se morali tega izbornega sredstva posluževati vsi odrasli ljudje, bodisi z dobrini ali slabim srcem. > u*«-«- Usmrčenje - nesreča V Chicagu so pred šestimi leti na elek- i tričnem stolu usmrtili nekega Harry Dramon- j da, ki je ubil svojo ženo. Njegovi sorodniki so zahtevalzi od zavarovalnega društva izlačilo ; vsote, za katero je bil Dramond zavarovan, toda društvo se je branilo izplačati denar, 12.650 dolarjev, češ, da Dramond ni umrl naravne smrti. Sedaj pa je sodišče odredilo, da mora društvo izplačati to vsoto in sorodniki so jo v resnici dobili. Sodišče se je postavilo na stališče, da se mora usmrtitev smatrati za nesrečo. Kobilice in telefon V Berlinu so strokovnjaki napravili sledeč zanimiv poskus: Pred mikrofon so postavili kobilico-samca. Živalca se je počutila popolnoma dobro in je kmalu začela čvrčati svojo ljubavno pesem. Na drugi strani telefonskega voda pa so pred zvočnik postavili j samico. Ta je pohlevno poslušala pesem in skakljala bliže in bliže, dokler ni naenkrat z enim skokom skočila v odprtino zvočnika, kjer je izginila ... Poroko zaspal V mestecu Wiltheu na Saškem hi se mo ' rala vršiti poroka že starejšega meščana z dekletom, ki tudi ni več mlada. V cerkvi so se : zbrali že vsi: župnik, cerkovnik, botri, drugi svatje in skoro vse mestno prebivalstvo. Le I «mladega» para ni bilo. Ko so se že načakali, so šli v ženinovo stanovanje, kjer so ga našli i v globokem popoldanskem spanju, nevesta pa je sedela poleg njega in potrpežljivo čakala, ne da bi motila sladki sen svojega izvoljenca. S tem je pred vso občino dokazala, da bo mirna in potrpežljiva družica svojega moža. Nenavaden pogreb Na Japonskem pravkar slave 100 letnico smrti znamenitega pesnika Iku, ki je bil znan zlasti po svojih uspelih šalah. Še po smrti se je veseli pesnik pošalil s svojimi dediči. V svoji oporoki je zahteval od svojih dedičev, da njegovega trupla ne umijejo po starodavnem običju, ampak naj ga sežgo v isti obleki, v kateri je umrl. Šaljivec je dobro vedel, zakaj je to napravil. Pod njegovo mrtvaško obleko so se namreč nahajali razni eksplozivni predmeti itd. Vse to je spravil tja pesnikov sluga, seveda po nalogu pokojnika. Ko i so bili že vsi žalni gostje navzoči in se je pričelo sežiganje trupla, je naenkrat nastal silen i pok, kateremu so sledili še drugi. Zalili gostje ! so se razleteli na vse strani, lkuova želja, da se še po smrti pošali s svojimi sorodniki, se je v polni meri izpolnila. Stavno glavo kraljice Nephretete (okrog 1380 pred Kr.), nekoč dika zbirke Tel cl Amarna v Berlinu, bodo po dolgoletnem prepiru med egiptskimi in nemškimi muzeji prenesli v muzej v Kairu. Radio Blagoslovitev temeljnega kamna zu grški narodni spomenik vsem Grkom, ki so od začetka grških osvobodilnih bojev do najnovejšega časa padli /a svojo domovino. Temeljni kaincn je položil grški državni predsednik Zaimis (X). Vse grške občine so »oslnle po en kamen za sponi cnik. Čuden odjemalec Neki kmet v Libavi je opazil, da je ena izmed njegovih koz, ki 11111 je do nedavnega dajala toliko mleka, naenkrat odnehala. Sumil je svojega, soseda, češ, da mu ta ponoči molze kozo. Ta pa tudi ni mogel razumeti, zakaj se njegov sosed proti njemu tako čudno obnaša. Gotovo bi zadeva dovedla do nepri-jateijstva med obema sosedoma, dn ni nekega dne lastnik koze slučajno opazil, kako molze njegovo kozo eden njegovih — nra- ■ šičev... Programi Kadio-Ljubljana 1 Sreda, 9. aprila: Opoldanski program odpade 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Otroški kotiček, ga. Gralenaucr — 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, profesor Franc Koblar 111 Fr. Lipah, čl. nar. gled. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina — 20.00 Prenos simfoničnega koncerta Češke filharmonije iz Prage, dirigent Fittelberg — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 10. aprila: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Dr. Baje: O jeziku in jezikih — 19.00 Dr. Preobražensky: Ruščina — 19.30 Dr. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva — 20.00 Klavirski koncert ge. Osterc-Valjalove in pevski koncert g. Pavla Grbe, člana Narodnega gledališča. Gdč. Golobova (kontra-alt) poje slovenske narodne. G. Stanko Avgust igra na harmoniko koncertne komade — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Četrtek, 10. aprila: Belgrad: 17.30 G. J. Antonijevič poje ob spremljavi gusel. 18.00 Prenos koncerta iz kavarne. 20.00 Prenos iz Ljubljane. 22.15 Koncert radio-kvarteta. — Budapest: 12.05 Koncert ruske godbe. 17.40 Citraški koncert. 20.15 Koncert orkestra kraljeve opere, nato ciganska glasba. — Dunaji 16.30 Koncert. 17.30 Pravljice za staro in mlado. 20 Dunajske pesmi. 21.00 »Beg«, radiofilm. Nato koncert. — Milan: 19.15 Koncert. 22.20 Literarna ura. 20.45 Komedija. 21.15 Koncert. — Praga: 20.00 Prenos koncerta iz Mozarteuma. — Langenberg: 20.00 »Eau de Cologne«, burka. 21.10 Koncert. — Rim: 13.30 Radio-kvintet. 17.30 Koncert. 21.02 Prenos iz kraljeve opere. — Berlin: 20.00 »Prodana nevesta«, komična opera. Nato plesna glasba. — Kato-vice: 20.30 Prenos koncerta iz Poznanja. 23.00 Plesna glasba. — Toulousc: 18.35 Argentinski orkester. 19.30 Pesmi. 20.25 Operetna glasba. 21.00 Harmonika. — Stuttgart: 16.00 Popoldanski koncert, 20.00 Ljudski simfon. konccrt. 20.30 Romantika ob glasbilu. — M. Oslrava: 12.35 Koncert radio-orkestra. 16.30 Koncert radio-orkestra. 19.00 Prenos iz Prage. Tine Kos Zbirka de! slovenske likovne umetnosti. — Zvezek J. — Izdaja »Umetniška Matica« v Ljubljani. z njegovo noto, ne veni. Tudi ne vem, čemu je objavil »Dekle (1924)«, portret gospe Hanice, Mire (ki ima le v obrazu nekaj tistega, pri čemer čutiš, da je njegovo), ali »Dekle (1929)« — da o simbolično zamišljenem in napol realistično izpeljanem osnutku za Cankarjev spomenik na Vrhniki ne govorim. Zdi se mi, da bi Tine Kos ne bil na-pravij »Vasovanja«, ali vsaj »Na trati« ne, če bi se mimogrede ne bil nekoliko zagledal v Evgena Zaka... Vse »o so nemara le tipanja po novih oblikah, kratke in brezpomembne stranpoti kiparja, ki si polagoma sam . svojo obliko ustvarja, ki je že skoro dosegel svoj lastni izraz. Nekaj težkega in preprostega, a tako jasno dognanega, kakor more biti le plastika dognana, ie zunanja oblika Kosovih najboljših del. Ta dela, ki so na prvi pogled vsakdanja in nejunaška, mo-numentalnosti le nekako od daleč v svaštvu, ti postanejo po daljšem gledanju zgovornejša, iz poze, iz obličja izvira govorica, ki te polagoma bolj in bolj očaruje in privablja. Do poslednje gubice pretuhtano in do poslednje sence pretehtano je to delo, ki te tem bolj preseneča, čim delj ga gledaš. — »Umetniški Matici« želim, da bi nam mogla dati čim več takih publikacij, a še bolje bi bilo, če bi nam naposled mogla dati revijo za likovno umetnost, po kateri že dolgo čutimo živo potrebo. s. š. Prvi zvezek zbirke monografij slovenske likovne umetnosti, ki jo je pokrenila »Umetniška Matica«, nam predstavlja kiparja Tineta Kosa. Poleg življenjepisnih podatkov ter kratkega članka »Naše kiparstvo«, ki ga je napisal Tone Sel i šk ar, vsebuje zvezek štiriindvajset celostranskih reprodukcij Kosovih kiparskih del. Večino tu reproduciranih del že poznamo z razstav in vemo, da so v materialu, ki ga Kos vporablja (žgana glina) in kajpada v plastičnosti, vse bolj prikupna nego na fotografiji, kljub temu pa ima zvezek reprodukcij svojo ceno in to tem bolj, ker pride pred oči tudi ljudem, ki samih del gotovo ne bodo mogli videti. Recimo, da je nekaka propaganda, širjenje smisla za kiparstvo med ljudstvom, za čemer »Umetniška Matica« stremi. In to je hvale vredno. — O kiparju Kosu, ki je brez vsakega dvoma resen, sam svoj pojav, mož, ki ima nekaj povedati in to tudi storiti zna, ne morem in tudi ne znam soditi. Po svojem okusu gledani njegove stvari in vidim, da niso baš vse prišle iz enega, pravega dna, to je, iz njega samega kakor je sani svoj v lastnem portretu, v Mladosti, Družini, v fiortretu pesnika Toneta Seliškarja, Kmetici, Zamišljeni, Delu, Južini, Pastirici, Težaku, Majdi, Z dela in Mlatiča. — Odkod ima Tine Kos »Dve ženi«, ali »Delavsko dvojico«, ki je pa nekako preprežena Knjiga o Židih Ljubomir St. Kosier, ki sicer ni žid, je napisal in izdal v izdanju »Ekonomske biblioteke« pomembno in obsežno delo »Jevreji u Jugoslaviji i Bugarskoj«. Par drobcev o pisatelju. — Lj. Kosier je eden najaktivnejših naših publicistov in po knjigah zelo produktiven. Omenjam samo splošno znana in obsežnejša njegova dela (»Črna gora«, »Bosna i Hercegovina«, »Srbi, Hrvati i Slovenci u Americi«, »Jevreji u trgovini Jugoslavije i Bugarske«, »Problem naše emigracije« in še več drugih.). Knjiga »Jevreji u Jugoslaviji i Bugarskoj« je prvi sintetičen pregled de-livnosti Židov v našem trgovskem, industrijskem in socijalnem življenju. Delo je bogato na statističnih podatkih in v tem pogledu utira čisto svojo in novo pot. Lj. Kosier je knjigo razpredelil na deset predelkov. Naj jih radi pomanjkanja prostora samo naštejem: o judovsl?! veri in pridobivanju, o cionizmu, narodnostnem vprašanju, njihovi industriji, bankarstvu rokodelstvu (specialno v Južni Srbiji in Bosni), trgovini, socijalnem položaju. Pažnje vredna je naslednja ugotovitev avtorja: Ja sam proračunao godišnji nacionalni do-bodak za 80.000 Jevreja u Jugoslaviji na 333 milj. Din u zlatu ili po jednoj osobi sa 4.225 Din presečno, a u Bugarskoj sa 55.000 Jevreja sa 160 milj. 250 hiljada leva u zlatu ili po jednoj osobi sa 2950 zlatih leva godišnje. Znači, da je prema ovoin računu godišnji dohodak jednog Jevreja u Jugoslaviji gotovo devet i po puta veči, a u Bugarskoj 6edani i po puta veči od nacionalnog dohodka ostalog stanovništva.« — Konstatacija. ki zasluži splošno |X)zornost in ki nazorno kaže aktivnost, trgovsko zasidranost in uspeh Židov v našem javnem življenju. Kosier zaključuje: »Oči je treba odpreti in videti, da židovstvo nima sanio preteklosti, ampak tudi bodočnost Židovstvo še ni izpolnilo svoje misije, in orjaška moč, ki je vsajena v ta narod, najbolj tragičen in najmanj razumevan na svetu, še ni izrekla svoje končne besede v zgodovini sveta.« Se to naj dodam, da ie knjiga po opremi reprezentativna in okusna. V strokovno oceno naj se spuste drugi. Poudarjam pa, da je Kosierova knjiga osnova, s katere bo moral kreniti vsaki, ki bo ali samo proučeval židovsko vprašanje pri nas in pri Jugoslovanih (tu štejem tudi Bolgare) sploh, še bolj pa oni, ki bo hotel podrobneje pisati o tem problemu, ki se nam v XX. stoletju, ko samozavest in narodna misel Židov rapidno narašča, vedno zgovorneje vsiljuje. Tone P. Naša glasba Dr. Anton Dolinar: Dva venčka slov. narodnih. Dr. A. Dolinar je v samozaložbi izdal dva venčka narodnih za mešan zbor. Prvi venček obsega tele pesmi: Po gorah grmi in se bliska, So ptičicc zbrane, Ti si urce zamudila, Kmetič veselo na svetu živi, Kaj ti je deklica in Sinoči sem na vasi bil. Drugi venček se prične z živahno ritmičnim uvodom na tralala, obsega Polje, Kdo bo tebe ljubil, Enkrat sem si mislil, da se ženil bom, Moj fantič je na Trolsko rajžal, Jaz pa pojdem na Tirol, Njega ni. Dolinar pesmi ni nikakor izumetničil, nego Jim je dal solidno zborsko formo, ne da bi jim za- brisal preprosti značaj. Umetniško delo je obstojalo v okusnem nanizanju raznih pesmi z raznimi vsebinami v neko zaokroženo celoto. V tem okvirju je Slo za poživetje s kontrasti in ti so zelo živahni. Pogosto te menja poleg vsebine takt, to-novski način (kratke modulacije), mešani z moškim zborom, solopartijami, melodija roma v spodaj« glasove itd. Venčka sta prav efektna in našim zborom ju najtopleje priporočamo v nabavo in študij. Izvedba ni težka, poleg tega pa izredno hvaležna. Želel bi človek, da bi dobili tudi venček dolenjskih, belokranjskih, goriških, štajerskih, toda vse sega le po gorenjskih in koroških. Obdelovalci, vzemite še druge v roke! Nekaj tiskovnih napak je v tej izdaji, katere si bo že vsak pevovodja sam popravil. Koj na prvi strani naj se v prvi vrsti in zadnjem taktu bere v tenorju h, ne ais, v tretji vrsti dobi v mo-dulaciji v G sopranov ais oddelatelj itd. Tudi tekst kaže nekaj tiskovnih pogrešk. Zbori, sezite takoj po Venčkih! V, Cerkveni Glasbenik, it. 3-4. V najnovejši številki Cerkvenega Glasbenika nadaljuje uvodoma dr. A. Dolinar svojo razpravo Cerkveni toni v več-glasju. Kdor se je le malo pozanimal za zgodovino glasbe, ve, kako silno nerazčiščeno je Še vedno baš fundainentalno polje razvoja tonovskih sistemov. O antiki se drži kopica tez, srednji vek še vedno ni povsem jasen, vloga cerkvenih tonov v glasbi XVI. stol. še neraziskana... Tako se je dr. Dolinar lotil mučne naloge zanesti luči v ta problem in nas uvodoma k pravi razpravi splošno orientira o vprašanju in navaja skoro neznano literaturo. Temelji, katere je glasboslovju dal Hugo Riemann, in ki so bili navidez tako trdni, se danes že močno majejo in treba bo drugih. Treba bo izredno kritičnih metod, če hočemo kam naprej in v tem smislu je treba Dolinarjevo delo prisrčno pozdraviti. — A. Grobming nadaljuje svojo fiziologijo in fonetiko (dobro bi bilo, če bi spis izšel v knjigil), Fr. Ferjančič daje v članku »Zopet nekaj malenkosti« povcem in zborom praktične nasvete, J. Kalan izraža v članku »Zdaj pa bo!« veselje nad pokretom za zopetno vpeljavo ljudskega petja. P. Žagar poroča o petju v St. Vidu pri Stični, slede pa poročila in društvene stvari. Glasbena priloga prinaša dva dr. F. Kimovčeva cerkvena mešana zbora z orgijami: »Raduj se, kraljica nebeška!« in »Anti- fono za sv. Rešnje Telo«. — V. * Dva gosta v opereti. V nedeljo sta gostovala v opereti dva gosta: gdč. Lubejeva in g. Bratuž. Oba sta prinesla nekaj življenja in razgibanja na oder. Gdč. Lubejeva si je s svojo izredno živahnostjo v igri in lepim glasom takoj pridobila pri poslušalcih simpatije. Ima jasno in čisto izgovar-javo. Nekoliko se zdi, da moti njen nosni nastavek. S svojo dobro in oživljeno igro bi bila prav uporabna za naše gledališče tako v opereti kakor v operi. — Drugi gost g. Bratuž je star znanec z opernih desk. Pred leti je med drugim izvrstno podajal Rajdlja v »Gorenjskem slavčku«. Njegov glas je mehak, v višini čist in topel. V nasprotju z dosedanjo zasedbo njegove nedeljske vloge je nadvse lepo odpel pevske točke. Tudi igralec je dober. Že od prejšnjih let je znano, da je zlasti doma v komičnih vlogah. Fr. G. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 9. aprila: LJUBIMEC SVOJE ŽENE. Pre- mijera. Red C. Četrtek, 10, aprila: GLAVNI DOBITEK. Red A. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sreda, 9. aprila: Zaprto. Četrtek, 10. aprila: ČRNE MASKE. Rea D. Mariborsko gledališče Sreda, 9. aprila: Zaprto. Četrtek, 10. aprila ob 20: RIGOLETTO, ab. A. Gostovanje ge. Tinke Vesel-Polla. Petek, 11. aprila: Zaprto. Sobota, 12. aprila ob 20: Ansambelfski plesni večer Erne Kovačeve. Dramske cene. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 9. aprila ob 20: NETOPIR. Gostovanje Mariborčanov. Gostovanje gdčne Suštarjeve. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 11. aprila ob 20: HERMAN CELJSKI. Gostovanje Mariborčanov. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 13. aprila ob pol 4: MARIJA V NERO VZETA. Znižane cene. Iz društvenega življenja Slovensko katoliško akademsko starešinstvo ? Ljubljani ima nocoj 9. aprila ob pol 9 zvečer prijateljski sestanek v Brezalkoholni gostilni, Frančiškanska 2, K obilni udeležbi vabi odbor. Krakovo-Trnovo. Slovensko katoliško prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani bo Zaključilo z današnjim dnem prosvetne večere v tej sezoni. Drevi bo v domu v Karunovi ulici '14 zadnji prosvetni večer z zanimivim verskim predavanjem o nasiionskih igrah v Oboramergau. Pre- davanje pojasnjujejo številne pasijonske igre. Predava priljubljeni predavatelj in tajnik prosvetne zveze Vinko Zor. Pričakujemo obilne udeležbe ob 8 zvečer. — Odbor Prirodoznanstvena sekcifa Muzejskega društva vabi člane na sestanek, ki se vrši danes, dne 9. aprila, ob 18 v zoološkem institutu univerze, da razpravljajo o delovnem načrtu te sekcije. Josip Stolcer-Slavenski: Balkanoionija, tak je naslov dela in avtorja prve programne točke koncerta Glasbene Matice ljubljanske, ki se bo vršil v petek, dne 11. t. m. v veliki Unionski dvorani. Balkanofonija je suita, pisana za veliki orkester, sedmerih karakterističnih orkestralnih stavkov, zvokov z Balkana, kjer so razne rase in različni tipi tako pomešani, kjer je doma razposajeno veselje, obenem pa pristno slovanski misticizem. Prvi stavek je močna in bujna srbska igra. Polna je prekipevajoče moči in vedrosti, ki preveva srbsko plesno glasbo. Uporabljena je tudi pesem »Tamo dole gradu Carigradu, taino Turci jednog Srba znadu«. Ta stavek zaključuje živahni kolo. Drugi stavek nosi naslov »Albanska pesem«, ki je žalorma, a obenem energično divja. V začetku se slišijo zurle, albanski narodni instrumenti. Njej sledi »Ples turških dervišev« spremljan od tolkal zurle in frule. Četrti del suite je »Grška pesem", elegičen, širok napev. Velik kontrast »Grški pesmi« je »Rumunski ples«, ki ga izvajata oba klarineta, soloviolina in solokontrabas kot tolkalo. Zveni zelo naivno kakor priprosta muzika vaških muzikantov. V tej suiti je postavil Slavenski spomenik svojemu ljubemu Medmurju, kjer mu je tekla zibelka in kjer je preživel vso svojo mladost. Naslov tega delo suite je »Moja pesem«. Cel ciklus pa zaključuje divji, ostro ritmizirani in izredno živahni .Bolgarski ples«. Najbolj efekten konec kompozicije, kar si ga moremo mislili. Balkanofonija jc bila izvajana že v Berlinu, Južni Ameriki, Hamburgu, Varšavi itd. Opozarjamo na ta koncert. Predprodaja v Matični knjigarni. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Kranju naznanja redni občni zbor dne 25. aprila ob 8 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. Gospodarski ogledi po Sloveniji Nova publikacija Zbornic« za TOI. Zbornica TOI v Ljubljani nadaljuje izza leta 1926 zanimive letne publikacije. Sedaj te njene publikacije vrše malo drugačno lunkcijo kakor pred vojno, kajti ne prinašajo le podobe gospodarskega stanja na njenem okolišu v poročilncm letu, temveč statistične študije o posameznih gospodarskih pojavih, kakor so sc odigravali v Sloveniji tekom več let. Oni podajajo razvojne smernice, dinamiko našega pridobitnega življenja, ne pa samo fotogra-fičnih slik. Na ta način postajajo zbornični zborniki taki, kakor jih izdajajo v inozemstvu institucije, poklicane, da s strokovno iu znanstveno metodo zasledujejo in motrijo razvoj gospodarstva. Letošnji zbornik, ki je ta teden izšel, nosi na prikupljivem ovitku naslov: »Na gospodarskih ogledih po Sloveniji.< Zbornični generalni tajnik, dr. Fran Windischer, je zbral in pripremil zanj poleg uvoda, napisanega v njemu svojstvenem mar-kantnem slogu, devet gospodarsko-statističnih pregledov. V prvem, ki obravnava gospodarsko desetletje 1919—1928, skuša dr. A. Ogris iz trgovinskih registrov in katastrov zbornice TOI izbrati, kar je zanimivega, da se v sistematični obliki ohrani za poglobitev naših vednosti o gospodarstvu v Sloveniji. Iz suhoparnih objav, ki jih je 10 let »Uradni List« prinašal o snovanju, menjavanju in preminja-nju gospodarskih podjetij pri nas, je sestavil lepo število tabel, katere osvetljujejo naše gospodarstvo od marsikatere strani, ki bi sicer ostala opazovalcu, ki nima časa se ukvarjati s potrpežljivim zbiranjem in primerjanjem tisoč in tisoč številk, čisto neznana. Nad vse zanimiva je davčna statistika za leti 1927 in 1928. Kdor bo pazljivo čital in primerjal Številke njenih skrbno ter pregledno izdelanih tabel in pregledov, se bo obogatil za marsikatero spoznanje. Kdor pozna davčno zakonodajo celo količkaj bližje, se bo zamislil in se čudil, kako je mogla Zagrebška borza Zagrebška borza beleži v pret. letu veliko povečanje prometa, ki pa odpade predvsem na devize. Skupni promet znaša tri in p»ol miljarde Din in je zagrebška liorza prva v državi. Promet se razdeli sledeče (v milij. Din; v oklepajih podatki za 1928): devize valute efekti blago skupaj 3131.9 4.1 261.8 99 Ji 3497.2 (2871.9) ( 4.3) ( 335.1) ( (>0.9) (3277.(1) Efektni promet se deli sledeče: drž. papirji 236.4 (300.5) zal. in zadolž. 1.95 ( 0.01) delnice: l>ank 13.7 ( 22.15) delnice: ind. 9.8 ( 12.4 ) Le blagovni in devizni promet napredujeta, dočim je efektni trg tako v drž. papirjih kakor v delnicali nazadoval, zlasti znatno je padel promet v delnicah bančnih zavodov. Obračunski zavod izkazuje 18.14 miljarde prometa (1928 15.93 miljarde). Ravno tako so je_ tudi (»večalo delovanje borznega razsodišča. Tožb je bilo 2708 napram '2228 v 1. 1928. in sicer so znašale terjatve v teh tožbah 28.1 (18.9) milij., od katerih je bila največja za 2.4 (1.0) milij. Din. Finančni položaj borze se je izboljšal, saj je lani odplačala 1 milij od jiosojila, tako da ima sedaj borza samo še 6.7 milij. dolga, njena čista imovina znaša 26.5, od česar odpade na stavbo 25.3 milij. Dohodki so znašali 3.3 (3.4) milij. Din. Pen-zijski fond nameščencev znaša 2.3 (1.8) milij. Din. Borza je imela koncem 1929 610 (609) članov. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Elektrarna .školja Loka in okolica, d. d., je tudi lani povečala svojo oddajo in sicer od 763 na 793.000 kilovatnih ur. V zvezi s tem so se dohodki povečali od 0.75 na 0.8 milij. Din. Ugodno stanje podjetja se vidi iz dejstva, da so od leta 1924. pa do 1929. upniki padli od 0.7 na 0.235 milij. Din. Čisti dobiček znaša 0.039 (0.02) milij. in dividenda 3 (0.2.90) Din. Elektrarna jc v pret. letu sklenila povečati obrat in bo s 1. julijem t. 1. mogla zadostiti vsem zahtevam, ki jih bodo imeli indtislr. obrati. Srbsko brodarsko društvo v Belgradu izkazuje za 1929 na glavnico 15 milij. upnikov 13.1 (12.6) milij. in bruto donos 20.4 (16.7). Čisti dobiček znaša 1.55 milij. napram izgubi 3.75 milij. Din v. letu 1928. — Premogovniki v Aleksim-u izkazujejo na glavnico 6 milij. belg. frankov 4.1 (1928 3.95) milij. —■ Dalmatinska csknmptna banka, glav. podružnica Split ima pri dotaciji 2.5 milij. vlog 3.1, upnikov pa 14.4 milij. Din. — Paučevačka pucka banka v Pančevu izkazuje povečanje vlog od 102.8 na 113.4milij. Pri glavnici 10 milij. znaša čisti dobiček 2.4 (2.1) milij. — Trgovska in obrtna banka, Novi Sad, ima pri glavnici 12 milij. 133.7 (113.8) milij. vlog in 40.9 (58.8) milij. upnikov. Čisti dobiček znaša 3.2 (3.0) milij. Din. Likvidacije: Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju, r. z. z o. z.; Univerzal, razpoši-Ijalnica družba z o. z. v Ljubljani. Isprctnenibe v trg. registru. Vpisi: Ilojak, avtoprometna družba z o. z., Domžale (25.000 Din; Hojak Rafael); Astor, Motor-lmport, d. z o. z., Gra-dac v Beli Krajini, podružnica Zagreb (50.000 Din.; Mazelle Julij, Jul. ml., Milan Friedl. Josef Carl); Jerka, kemična tovarna barv, <1 ,z o.z„ Ihan pri Domžalah (210.000 Din; Jerman Fr., Igličar H. in (iasperlin A.); Avtokaroserija, d. z o. z. v Ljubljani (50.000 Din; Keršič Ivan, Fajfar Matej); Karol Vidmar & Comp., d. z o. z., Ljubljana (10.000 Din); Karol Vidmar, Kemeter Ilinko); V. & M. Barešič & Co.. Zagreb, podružnica Ljubljana in Maribor ^Barešič Viktor); Matija Heidenkumer & Maks Zunkovič, d. a o. 7... Rabelija vas pri Ptuju (5000 dinarjev; M. H.); Svilrob, d. z o. z., šiška Zg. (120.000 Din; Premelč I., Sire Vinko). — Izbrisi: Brata Znidaršič, Kranj (razdružitev), nadalje radi končane likvidacije: Vilko Hoppe, veletrg. z moko in dež. pridelki, Maribor, d. z o. z. v likv.; Jadran, trg. prom. d. zo. z. v likv., Maribor. Občni zbori: Milarna in svečama s. s. v Ljubljani 24. aprila ob 15 v Zadr. gosp. banki; Prometni zavod za jiremog v Ljubljani, 24. aprila ob 11. Občni zbori. Zveza agrarnih zajednic za Slovenijo, r. z. z n. z. v Mariboru 27. aprila ob 10 v Dol. Lendavi (Pojbičeva gostilna); Tovarna ogledal in bruienega stekla »Kristal-1, d. d. v Mariboru 23. aprila ob 11 v Zadr. gosp. banki; Splošna stavbna družba v Mariboru 30. aprila ob pol 16 v prostorih Kale. Potrjen« prisilna poravnav u. I.ager-Necker-inann Flora, trgovka v Celju za 15%. Oddaja igradbe konjušnice na Sušiikii se !>u vršila potom ofertalne licitacije dne 28. aprila t. 1. pri Inž. oddelku Savske div. obl. v Zagrebu. davčna politika tekom 10 let pred uveljavljenjem novega zakona o neposrednih davkih postaviti davčna teoretična načela in pravila tako temeljito na glavo. Ta statistika prinaša tudi podrobne podatke o avtonomnih dokladah na neposredne davke, taksah, trošarinah itd., tako da imamo sliko o vsej davčni moči Slovenije in njenem relativno zelo visokem pomenu za državno gospodarstvo. Nadaljnji prispevki se tičejo gibanja v trgovini, obrti in industriji v letu 1928. Tako podrobne in skrbno pripreinljene statistike nima nobena ba novina pa tudi marsikatera trgovska zbornica v gosjjodarsko bolj razvitih deželah bi se v tem oziru nad ljubljansko lahko vzgledovala. Publikacijo zaključujejo pregledi iz trgovinskih in zadružnih registrov ter o potrdilih in svedočbah, katere je izdala zbornica v letih 1928 in 1929. Interesantni podatki, ki jih prinašajo ti »Gospodarski ogledi«, vabijo, da bi jih vsaj nekaj navedli; preveč jih je, interesantni so vsi, "tako da ne veš, kje bi pričel, morali bi prepisati vse, celc knjigo. Mislimo, da tega niti ni treba, kajti kdor se za usodo slovenskega gospodarjenja količkaj zanima, si bo publikacijo itak sam nabavil. Prinaša prav za prav ljudsko štetje, v kolikor se tiče gospodarske plati, in sicer štetje, na podatke katerega sc smemo zanesti. To pa veliko pomeni. Želimo, da Zbornica TOI nadaljuje započeto publicistično delovanje v tem pravcu; z njimi ona ne piše le svoje lastne kronike, temveč piše gospodarsko zgodovino slovenskega ljudstva. Hvalevredno je delo Zbornice, zlasti še ker moramo za uspešno delo v gospodarski politiki imeti podlago v znanju stopnje in uspehov našega gospodarstva. Želeli pa bi, da bi se Zbornica bolj požurila s svojimi publikacijami, kajti že je preteklo celo leto 1029, pa so na razpolago gotovo it številnejši podatki tudi za leto 1929; kakor pa jih navaja omenjena publikacija. Borza Dne 8. ajirila 1930. DENAR Devizni promet je bil v večini deviz znaten, tečaji so bili v splošnem slabejši, le v Newyorku se je učvrstil. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2272 bi., Berlin 1348.75-1351.75 (1350.25), Bruselj 789.16 bi., Budimpešta 988.50 bi., Ce ib 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 705.98-798.98 (797.48), London 274.78—275.58 (275.18), Newyork 56.46 bi., Pariz 221 54 bi., Praga 167.11-167.91 (167.51), Trst 296.55 bi. Zagreb. Amsterdam 2268.25—2274.25, Berlir 1348.75-1351.75, Bruselj 787.55-790.55, Budimpešta 987-990, Curih 10JI4.40-1007.40, Dunaj 795.98 —798,98, London 274.78—275.58, \ewyork 56.36— 56.56, Pariz 220.54—222.54, Praga 167.11—167.01, Trst 295.44—297.44. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.1 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2269—2275, Budimpešto 980.7—990. Berlin 1351.75—1358.75. Bruselj 787.fi —790.60, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.08— 798.99, London 274.78—275.58, Nevvvork 50.36— 56 50, Pariz 220 54—222.54, Praga 167.11—167.91, Milan 295.35-297.35. Curih. Bolgrail 9.1275, Amsterdam 207.30, Atene 6.70, Berlin 123.20, Bruselj 72.05. Budimpešta 90.JJ0. Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.75 London 25. 1075. Madrid 04 55, Nevvvork 57.610, Pariz 20.22, Praga 15.285, Sofija 3.74. Trst 27.06, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.20, Stockholm 138.75, Oslo 138.20, ttelsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Na ljubljanski borzi je bila zaključena Kranj, ind. po 288 (na Dunaju po 38). Drž. jKipirji so čvrsti in je bil promet v vseh papirjih razen agrarov. Bančni papirji so tudi čvrsti. V industrijskih papirjih ni jirišlo do prometa, so brez interesa. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bl„ 7% Bler. pos. 87 bi., Celjska 100 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 900 den.. Kred. zavod 160 den.. Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 d., Kranj. ind. zaklj. 288, Ruše 230—250. Zagreb. Drž. pap. 7% invest. pos. 86.50—87 (87), agrari 53.50—53.75, vojna škoda ar. 414.25— 414 625. kaša 414.25- 414.625 (414.50, 414), 4. 414 d. 5. 414.50 d., 12. 420.50—422, srečke Rdečega križa 40 den., 8% Bler. pos. 98.875—98 (98), 7% Bler. pos. 86.25—86.50 (86.50), 7% pos. Drž. hip. banke 80—86.50 (86). Bančne delnice:Ravna gora 72 d.. Hrvatska 50 den., Katolička 33 d., Poljo 59—59.50, Kredit. 101—105, Union 198—200 (199), Jugo 81.50 —83 (82), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 60 d., Narodna 8830—8980, Obrtna 36 den., Praštediona 900—905 (900-005), Srbska 165—175, Zemaljska 145—150. Industrijske delnice: Nar. šum. 20—30 Nihng 1 Din den.. Guttmann 173—178, Slaveks 7(i —75, Slavonija 200 den., Našiee 1480—1600, Danica 105 den., Pivara Sar. 180 den., Drava 270—310, Še-čerana Osjek 370—385, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 170 den., Brod. vag. 110 den., Union 130 den.. Vev-če 125, Isis 20 den., Bagusea 426—435, Oceanla 192 den., Jadr. plov. 502-550, Trboveljska 472—482.50 Belgrad. Narodna banka 8890—8910, 7% inv. pos. 85.50—87, agrari 51.50 (55), vojna škoda 420— ■118.25, 4. 420.50-421, 5. 423.50, Promet. 970-980 Izvozna 725, 7% Bler. pos. 88.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 01.40, Wiener Bankverein 20.10. Creditanstalt 51, Escoinjitegesel. 170, Živno 101.25, Union 24.50, Slavex 8.00, Mun-dus 174, Alpine 34.27, Trboveljska 50, Kranj, ind 38, Rima Murany 09.50. Žito Dočim je ostal položaj na čikaški borzi skoro neizpreinenjen. zaznamujejo tečaji v Liverpoolu znaten porast. Na našem domačem trgu je tendenci mirna, vendar je kupčija zelo živahna. Trguje se zlasti koruza, a pšenica nikakor ni zanemarjena. V kooizi je opaziti še nadalje lahno tendenco k dvigu. V ostalem so pa cene pri nas neizpreme njene. V Ljubljani so notacije neizpremenienc Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji Pšenica maj 20,88—21.08, zaklj. 20.97—20.99, okt. 20.44—20.67, zaklj. 20.66—20.67. rž 11.84-11 97, zaklj. 11.89-11.91, okt. 13.25—13.42, zaklj. 13.32— 13.36, koruza maj 12.61—12.76, zaklj. 12.78—12.81 julij 12.72—12.05. zaklj. 12.01-12.02, tranzit maj 11.98—12.10, zaklj. 12.00-12.10. Živin« Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed Saborsky & Co.. Dunaj.) Na svobodni trg je bilo pripeljanih 8568 pršutarjev in 2725 špeharjev, v Jugoslavije 1941. Na kontumačnem trgu je bilo ."VO. prašičev. Črne: za špeliarje najboljše 2.25, L 2.12-2.20, II. 2.05-2.10, za kmečke prašiče 2.05—2.20, /.a najboljše 2.30. /a pršutarje 2—2.55. Cene so se za špeliarje držale, za pršutarje pa so padle za 3 do 10 grošev- Mali I Vsaka beseda 50 par ali praslordrabne vrstice 150Din. Najmanjši | Naimani ji in«ekOOin.Pri5lojbma zn JDijvVi^ojia® Službe iščejo Trgovski pomočnik! mešane stroke, vajen tudi železnine, išče primernega mesta. - Naslov z-I ključno le sodni izvede Na obroke lahko kupite, kar potrebujete — skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detalj-nih trgovcev v Ljublj ani, Cigaletova ulica 1. Kočija naprodaj. Cena 1600 Din. Maribor, Meljska ces. 29. Kotel s pečjo za pripravo svinjske hrane, se poceni proda. Maribor, Betnovska cesta 80. Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev. Pravkar i prispeli novi moderni ^ vzorci okvirjev A. Kos, Oi Ljubljana, Mestni trg 25. g nasproti magistrata 1 - Hotel Tourist (prej Sekovanič), Bled -na novo preurejen, priporoča gostom lepe sobe ter restavracijo s prvovrstno pijačo ter izborno kuhinjo. Lep senčnat vrt. Postrežba solidna. Cene £ M » 25 m o m z M G F. SCHNEITER SKOfJA IOKA PODJPTJE r'A ZGRADBO VODNIH TURBIN Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. JRjjdova moka Din Polenta, zdrob.....Din 3-— Koruzna činkv moka . . , Din 2'75 Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. Gostil. »Pod Skalco« Ljubljana, Mestni trg 11. i ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH Točijo se pristna štajer- : i ska, dolenjska in dalmatinska vina. Vedno sveža gorka in mrzla jedila na razpolago. . Abonenti se ; I stalno sprejemajo. > S d S Za birmo ure, zlatnino in srebrnino nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš. Ljubliana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranje. predtiskanie takoj. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32. Gozdna semena Saša Stare jVfengeš : nec in bivši učitelj Glas- bene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin in brat, gospod Stanko Fatur danes zjutraj po dolgi bolezni, v 28. letu starosti, previden s sv. zakramenti, bogu-vdano umrl, Pogreb nepozabnega rajnkega bo v sredo, dne 9. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti Rakek št. 124 na domače pokopališče. Rakek, dne 8. aprila 1930. Žalujoča rodbina FATURJEVA. Elektropodjetje A. Arhar Ljubljana VIL, Celovška c. 80, prevzema vsaka elektriška dela kot hišne inštalacije, zvonce, radijo, telefone, popravila vsakovrstnih strojev itd. Točna postrežbal Solidne cenel © Županstvom Pločevinaste tablice točno po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznamovanju hiš s številkami dobavlja po najnižjih cenah INŽ. GUZELJ Ljubljana VII., Jernejeva 5 Ravnotam velika zaloga Originalnih LUTZ-ovih peči in delavnica za žele-zostrugarstvo, Telef. 3252 Sveže, najfinejše norveško ZAVAROVALNICA nudi mesto absoiventu Trgovske akademile za takoj. Gospodje, ki čutijo zmožnost za organizacijo zunanjega dela, imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbami eventuelnc dosedanje prakse na upravo lista pod značko »Zavarovalnica* štev. 4082. bveze, napineise norvesno m ^^ ^^ m ribje olje100koruze iz lekarne Dr. G. PICCO-Ll-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. 140 Din zdrave, času primerno suhe, prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC, SV. JAKOBA NABREŽJE. Ji 2 ® »3sNo§ goo^o S •<£§< N ^ ^ « M s. a 1 e" gcao j.« j § C/2 CQ 3 t" * ..DOS g O 2 SN-Š S g « » N as • - N O ° • _ .u 5 ! S S s C S-s* m G z S,r OeNT, ■»».S u .5 " . 2 Ju N 03 "3 «8 > > n i: 'Z « ^ J N p 41 H N ^ w c M °t N >5 % a "* o d (N < , sw" Ef5 c n -J • 13 ^ Sn 2! ,0 ". J* _ - J» N "2 S m " ? Iga -•fSR« I Maurice Constantin Weyer: 2 v Človek se sklanja čez svojo preteklost. , • Napoleon je izpljunil črnikasti tobak, ki ga je žvečil, nategnil svoje rokavice in tesno zapel svoj plašč. Povsem ravnodušno je odvezal svoj lasso in si ga uredil. Previdno se je nato približal od strani kobili, stari vodnici, kateri je vsa čreda brezpogojno sledila. Konopec se je v zraku zasukal in hip nato sem ugledal kobilo, ki se je napol zadavljena postavila visoko na zadnje noge ter vlekla v obupnem naporu k sebi. Tedaj sem pohitel na pomoč... Vajen te igre je Napoleonov žrebec lokavo tiščal svojo glavo k vratu, da bi se zavaroval pred kopiti ujetnice. Navzlic teži jahača je skrivil hrbet v grbo in nategoval konopec počasi pomikaje se nazaj. Njegov gospodar je med leni hitel pričvrstiti lasso k jeklenemu sedel-liemu glaviču. Premagana in vsa znojna se je kobila udala, noge so ji klecnile. Ušesa jc tiščala nazaj in potuhnjeno je prežala na priložnost, da bi me ugriznila ali da bi ine hitro brcnila. A posrečilo se mi je prijeti eno sprednjih kopit ter ga vzdigniti. Ta čas je Napoleon, čigar velike srebrne ostroge so ob vsakem njegovem drobnem koraku /.acingljale, že urno prebrskal torbo tovornega konja ter vzel iz nje dve ali tri prazne konzervne škatlje, ki jih je v svoji previdnosti hranil za različne slučaje, ki morejo človeka v preriji doleteti. Z vrvico jih je zvezal skupaj in nato trdno pričvrstil na kobilin rep. Zdaj jo pa le izpusti!« mi je /.aklical. Nato je živalico oprostil zanjke. >Zdaj pa, mladec, drži dobro svojega konja in še tovornega in... pri Mojzesu! Dobro glej! Čreda ti ho letela, kakor da ji je hudobec za petfimi!« Skočil je v sedlo in zbodel svojega liska z ostrogi. Istočasno je s konopcem močno zamahnil po hrbtu še vedno od strahu prevzete kobile. Tedaj je razjarjena brcnila proti žrebcu, ki se je poti pritiskom ostrog svojega jezdeca pognal kvišku, bliskovito zasukal in obvaroval udarca. Kobila se je spustila v besen beg. Tik za njo je jezdil v skoku Napoleon. To vam je bil prizor iz junaške dobe, tiste, ki je izza časov Buffalo Billa za vselej minila: — z vihrajočimi usnjenimi tapaderos« je jezdil Napoleon in streljal iz svoje pištole divje salve v zrak. Vzpenjaje se, rezgelaje, se je pognala zbesnela kobila, kateri so z repa bingljale konzervne škatlje, proti čredi, ki je začela nedaleč mirno pasti. Svojo paniko je mahoma prenesla na vso čredo. Konji so strigli z ušesi, bočili hrbte, z visoko dvignjenimi repi so skakala žrebeta k kobilam ... Tedaj je Napoleon menjal svojo taktiko. Z iztegnjenim vratom in z glavo med nogami, da se izogne jazbinam, je zdrvel njegov žrebec proti čredi. Spet je pokala Napoleonova pištola. Čreda se je spustila v beg. Tesno prižeti drug ob drugega, so konji v strahu bežali kar se da za staro kobilo vodnico, proti severu. Neznansko je bilo valovanje hrbtov in glav, dokler ni vsega pogoltnila guba zemljišča... Na zapadu je solnce baš vprizarjalo požar na stepi, ko je Napoleon razjahal konja in se smejal do solz. Oči in usta, ramena in večno poskakujoče noge — vse se mu je smejalo. Ko pride noč, mladec. — danes solnce ne bo več starejše — se zažene vsa družba čez mejo, prav v tem divjem tempu, kakor si jo videl. Groza jim leži za pet in štirideset milj daleč v kosteh in rad bi videl tistega presnetega kanadskega čuvaja, ki bi si drznil zaustaviti jih sredi noči. V nosu imajo pravi veter — ravno proti severu! Niti za ped se ne oddaljijo od smeri — le bodi brez skrbi! Jutri, ko odbije ura dvanajst, jih najdeom v dolini Sioux. Tam je mrve in vode dovolj. Tako!... Zdaj pa bova taborila.« Zamislite si: neizmerna noč nad neizmerno zemljo. Na nji neznaten, sestradan ogenjček in midva. Daleč bi bilo treba iti, da najdeš malo drv. Toda tisočletja in tisočletja so se pasle črede goveda v teh plitvih kotanjah, dokler niso prišli leta 1885. belokožci sem in vprizorili nezmiselne pokolje. Čudovito jc, kako danes gori suhi gnoj iz tistih davno minulih časov, skoro brez smradu. Na njem si lahko zvariš čaj in spečeš slanino. Najini trije konji stopicajo v mesečini kakor sence, kajti dala sva jim spono na noge. Napol zavita v odeje, se udobno grejeva pri ognju ter pušiva z glavo naslonjeno ob sedlo iz svojih pip. Napoleon, čigar jezik je kakor namazan, mi pripoveduje cowboyske pripovedke, prelepe, da bi bile resnične. Lahko bi bile iz Mayne-Reidovega peresa! Na preriji ni dreves, a nočnih ptic ne manjka Sove skovikajo... In daleč na obzorju se oglašajo prerijski volkovi, kruto, porogljivo in gobezdavo... Dva tihotapca! Dva tihotapca brez vesti. Le kratek je čas počitka ... Kdo bi mislil na spanje! Noč v stepi je omamna, in razkošna sila polje po žilah! Le malo zadremava. Komaj se me je Napoleon dotaknil s komolcem, sem že bil pokonci. Sara svoj konjski hlapec sem spravil odeje, osedlal konja in mu odvzel spone. Napoleon je žvečil svoj tobak in pripomnil, da je še nekaj ur do svitanja. Kratka ježa naju spravi do govednih čred francoskega Kanadca Davida Laprugnea, preko meje. Skoro gotovo bova našla čudnega samotarja še budnega pri steklenici gina. Obadva sva ga dobro poznala. V duhu sem si že predstavljal slikoviti nered v njegovi izbi, kjer diši po usnju, petroleju in alkoholu. Jezdila sva tik drug drugega, napol dremaje, kakor privid, ki straši po nočni stepi. Konji so mod tem počivali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Ceč. IzUuiutP.lt. Ivan llakoteo. 'iredntki Franc Kremiar(