-----   6   -----
Dopisi.
Iz Koroškega. / (Politično društvo »Trdnjava"; novoletne misli.) Naše politično društvo „Trdnjava" je 27. dan u. m. imelo svoj prvi zbor v Celovcu. Zbralo se je mnogo slovenskih rodoljubov, da se zmenijo in posvetujejo o važnih reččh, ktere segajo vsakemu Slovencu globoko v narodno srce. Ker dr. Pavlic za zdaj predsedništva še ni hotel prevzeti, se je izvolil konci-pijent gosp. Poznik. Potrdile so se pri tem zboru vse točke programa slovenskih Stajarcev in Kranjcev, namreč da bodi slovenski jezik učni jezik v šolah slovenskih krajev, uradovanje slovensko s Slovenci itd. Sklenilo se je tudi, kmalu tabor na Koroškem napraviti.— Novo leto smo tedaj nastopili. Saj to nas bode zbudilo iz našega zimskega spanja! Saj ne zahtevamo druzega nič kot pravico tudi narodu slovenskemu. Te tirjatve pa trdno se oklenimo in ne dajmo se plašiti od ljudi krivice. Srčnost velja! —Naj dodam še to, da profesor Einspieler je prevzel vredovanje nemškega časnika „Karntner Blatt".
Iz Gorice. — Za predsednika naše c. k. okrožne sodnije je imenovan svetnik c. k. više deželne sodnije tržaške dr. Alojzi Višini, poprejšnji župan goriški.— Vprašajte tega gospoda: ali znd jezik slovenski, ki ga temeljito mora znati na mestu prvosedništva sodniškega na Primorskem, in odgovoriti vam mora, da ne. Ni le tedaj tako imenovanje prava ironija na našo narodnost in pravično zahtevanje ljudstva slovenskega? ali ni to očitno zaničevanje slovanstva na zahodu? In minister Herbst, ki tako službe oddaja, drznil seje kranjskemu deželnemu zboru na zahtevanje njegovo, da so uradniki popolnoma zmožni jezika slovenskega, odgovoriti, da ni čul nikakoršnih pritožeb zarad tega!! — Prav tako kakor minister dr. Herbst v svojem okrožji, postopa minister Hasner v svojem: tisto imenovanje trdega Nemca dr. Gnada za šolskega nadzornika za Istro, ki ne zn& ne slovenski ne hrvaški, je glasen dokaz temu! — 27. decembra ob 11. uri ponoči je pogorel velikanski mlin gosp. Ritterja v Stra-čicah blizo Gorice. Mlin je bil 5 nadstropij visok in %il po amerikanski sistemi zidan.   Ogenj se je začel
nadstropji, kjer je neka plinova (gazna) cev po-Vkljub dobri gasilni napravi čisto nič ni bilo rešiti v mlinu; škoda je strašna.
Iz Celja. — Gosp. Alojzi Pesarič, bivši tajnik c. kr. okrožne naše sodnije, je imenovan za svetovalca pri tej sodniji.
Iz Trsta. („Pod lipo".) J. G. Vrdelski v Trstu misli izdajati tudi  to  leto   ta   časnik   na  poldrugi poli
enkrat na mesec, namreč vsako četrto soboto. Zapopa-dal bo vsak snopeč: a) Kratek pregled bolj važnih reči vAvstriji in v tujih deželah; b) odlomke (pripovedke itd.) iz zgodovine vsega sveta; in c) marsikaj druzega. Naročnina mu bo znašala, kakor je bila ustanovljena do-zdaj: 1 gold. 20 soldov za vse leto, in 60 soldov za pol leta (ali 10 soldov vsak mesec). — Tako se bere oznanjeno v 11. in 12. snopiču.
Bojana poleg Trsta 1. jan. J. D. — Tudi v naši čitalnici smo imeli jako vesel Silvestrov večer; pope-vale so se lepe narodne pesmi; vrstili so se navdušeni govori, zdravica je sledila zdravici, želje vseh rodoljubov pa so se strinjale v tem , da bi prihodnje leto imeli že zedinjeno Slovenijo. — Na dan novega leta pa je napravila naša čitalnica v svojih prostorih „besedo" z deklamacijami, tombolo in igro „gospod Capek". Predsednik g. Požar je odprl „besedo" z izvrstnim govorom, da se mu je ko prostemu kmetu bilo le čuditi, — pevski zbor se je s krasno novo pesmijo (novo leto) odlikoval, — g°sp« Drošček je pozdravljal množico z ganljivim govorom — gospodičine Bezlajeve ste lepo dekla-movale, in kovzbor odpoje „Srbsko", se je začela gle-diščina igra „Capek". Vsi igralci in igralke so rešili svoje naloge izvrstno, in če navajam še posebno gosp. Deklevo („Sekač"), gosp. Katalana („slugeu Gašper) in gospodičini Veselovo in Vrbicovo, storim to le, da med dobrim omenim najbolje. Po besedi v čitalnični dvorani pa se je pričelo novo življenje v spodnji sobani s plesom in s petjem, ki je trajal do polnoči in je skupščini dalo živo podobo narodnega tabora.
Iz Materije na Primorskem 28. dec. — Kar občuti srce, to tudi drugim rado razodene. Hvalevredno je za slehernega duhovna, ki dolžnosti svojega stanu zvesto spolnuje, pa še veče hvale vreden je on, kdor zraven dušnih dolžnosti tudi za blagostanje sebi izročenega ljudstva skrbi. Tak mož je bil prečastiti gosp. A. Koželj, bivši tukajšnji duhovski pomočnik, kte-rega smo žalibog le prerano zgubili in to po veliki nesreči, da si je na poti svojega poklica z voza skočivši nogo zlomil, ko se je bil konj splašil. V moji hiši, kjer smo blagemu gospodu stregli, kar smo mogli, bival je tako dolgo, da je bilo mogoče nesti ga na njegov dom v Brezovico, kajti peljati se ni mogel. Vrli rodoljub biva zdaj v svoji domačiji blizo Triglava. Nikdar ne bomo pozabili na-nj in na njegove nauke, ktere nam je on, slovo jemaje, na srce položil v oziru dušne in telesne skrbi. Od mnogo faranov se čujejo glasovi: „drevesa, ktera nam je preskrbel, in sad, ko ga bomo obirali, nas bojo vedno na-nj spominjali. Bog ga živi!4' — Mi-lovaje pa zgubo blagega gosp. Koželja ne smemo za-molčati, da tudi nad prečastitim gosp. farmanom Tom. Kebrom imamo gospoda, ki se vrlo trudi za dušni in telesni blagor naš, in tudi od gosp. A. Notarja, naslednika gosp. K., pričakujemo vse dobro.
V imenu vseh faranov: Gašper Kastelec, nadžupan. Iz Istre 1. jan. — Že je preteklo nad 15 mesecev, da so Kastavci nam obečali tabor; v „Zatočniku" nam je nekdo cel6 veselo novico poročal, da z novim letom pride nov časnik „Isterska straža" po brinutjem vrlih Kastavcev. Kakor tabora tako smo se časnika za ister-ske Hrvate jako veselili, — al tabor je menda bil le natihoma, in ne bi nam drago bilo, da bo tudi „straža" natihoma izhajala. — Tukaj se pripravlja popis pu-čanstva (ljudstva) in to delo mora občina oskrbeti na svoje stroške; ako pa nima občina sposobnega pisarja, mora 150 do 200 gold. okrajnemu glavarstvu položiti, da sposobnega pisarja vdinja. Toliko mora mala stara občina z 1000 dušami potrositi; ako se po razmeri za vsakih 1000 duš 150 forintov potrosi,  koliko  stroškov
-------7    -------
bode neki „bogata" Istra imela! Da so z veliko silo i55 138 starih občin naredili le 51 novih in pa ^ sedež Županov prenesli v kak talijansk gradič brez obzira na daljavo, da ga le more kak italijanisimo zasesti, zato so očetje porečkega zborčeka milo skrbeli, s tem pa nezadovoljnost veliko napravili. Povedite nam: ali so tudi po ostali Sloveniji velike županije napravili? oskrbujejo tudi drugod županije pučki popis na tako velike
troške?*)
Iz Jelšan na Notranjskem. V. P. (Veseli napredek v vinoreji in sadjereji) naših kmetov je vreden, da se očitno omeni. Pred 7 in 4 leti se je v nograde proti solnčnemu izhodu ležeče in kterih zemlja je mešana z apnenko, zasadilo več trt. Ta sadišča so obrodila zdaj že mnogo vina in dobrega vina belega, ki se obče cenjeni vremščini zel6 bliža. Tudi dobrih če-špelj in zimskih jabelk se je mnogo pridelalo, pa tudi zimskih hrušek in breskev in orehov ne ravno malo. Veselo je tudi videti, kako dobro je predelana ona zemlja, ktera je pred 12 leti bila malovredna gmajna, zdaj pa, razdeljena med lastnike svoje, kaže lepo sadno in drugo drevje. In ker ta kos zemlje meri okoli 90 oralov, lahko se razvidi, da je v tej zemlji zdaj že precej kapitala.   Zato  gre Jelšancem  po zaslugi očitna
hvala.
Iz Vranskega. (Načrt veselic narodne Čitalnice naše) v zimskem času leta 1870: 9. januarja: občni zbor, 23. januarja: beseda in tombola, 6. februarja: beseda na spomin Vodniku in tombola, 20. februarja: beseda, tombola in ples, 13. marca: beseda in tombola, 27. marca: beseda in tombola. Vsaki torek je streljanje s pušicami na tarčo. Vsako nedeljo je pod-učljivo prednašanje ob 4. uri popoldan, h kterim čital-ničarje uljudno vabi                                          odbor.
Iz idrijske okolice 1. jan. — Bivši po opravkih konec leta v Idriji sem izvedel smešno novico, da je ondašnji mestni odbor (čujte!) se vstopil na politično polje in pod kolovodstvom županovim, a po hudi borbi z 8 glasovi zoper 5 sklenil adreso ministerstvu Giskra-Hrbstovemu. Župan notar Hochtl, ki ni nase gore list, a s toliko večo strastjo hoče vcepiti tuji sad na častitljivo domače drev6, rekel je pri tej priliki: „ich will der Gregenpartei den Fedehandschuh werfen". Gospod Hochtel! čas sedanji je res ugoden za turnire nemških ritarjev, — al ne zabite resnega nemškega pregovora: „noch ist nicht aller Tage Abend", kar mi po slovenski pravimo: „še bo jutri dan!" — Slišal sem tudi, da 22. dne t. m. bodo Idričanje imeli novo volitev deželnega poslanca. Domačini Idričani pazite in skrbite, da se vam tu ne vsili kak poslanec, ki ne zastopa vas, ki ste oddelek n a r o d a našega, ampak le sebe in nemškutarsko koterijo!
Iz Po d drage 27. dec.   — Podpisani naznanjamo, da v 51.  listu  pisanega  dopisa   nismo   niti  pisali  niti «a-nj vedeli. Filip Trost,  posestnik,    Valentin Sraj.    Janez Žgur. France Sorš.    Aleksander Žgur. Iz Lašič l.^jan. L. G. (Beseda bralnega sodraškega društva) na sv. Štefana dan  se je jako dobro obnesla. Med   drugimi   povabljeni   bili   smo   tudi  Laščanje,   in vkljub grdemu vremenu poda se nas nekoliko tje.   Pri-šedši v Sodražico  že   vidimo na mostu mnogo društvenih gostov in sosednjih Bibničanov,  ki so okoli 5. ure prišli s svojo zastavo  v prav obilnem številu.    Po pre-srčnem   pozdravu  gremo   vsi  skupaj   med  navdušenim
*) Kjer ni okrajnih zastopov, potrebne so res velike občine, da so kos svojemu poslu; na Kranjskem je postava, da občina mora najmanj imeti 3000 dus. — Da bi za ljudski popis se našim občinam nakladali toliki stroški, nismo slišali.                             Vred.
petjem v šolsko poslopje, kjer ima omenjeno društvo svojo bralno sobo, ki je bila za ta dan prav okusno okinčana. Tu stopi na oder prvosednik gospodar Pa-kiž, mlinar iz Zamosteca, priprost kmečk mož, ki je pa se svojim krepkim in gladkotekočim govorom prav lepo razložil namen in potrebo bralnega društva in posebno povdarjal to, kako taka in enaka društva morajo kmečkemu ljudstvu, ki sem ter tje še v veliki nevednosti tava, k veči omiki in boljšemu blagostanju pripomoči. Z gromovitim „živio-klicemu je bil sprejet lepi govor, in ko zapoj6 ribniški pevci se svojimi lepo ubranimi glasovi veličastni „Naprej zastava slave", ni bilo živio- in slava-klicev ne konca ne kraja. *) — Sledili so potem govor za govorom, med kterimi se je posebno odlikoval govor gosp. J. P. iz Sodražice o kmetijstvu in sadjereji in pa šaljiva pravljica gosp. P. iz Ribnice, kako je Krpan na Dunaji Brdavsa premagal; ta burčica je posebno veliko smeha med poslušalci napravila. Po končanih govorih so pevci še marsiktero zapeli in potem se je začela tombola. Navdušenost po „besedi" bila je nepopisljivo velika; na-pitnica sledila je napitnici; na zadnje so pobirali za novo svilnato zastavo in v trenutku se je nabralo 11 gold. Akoravno je to društvo še jako mlado (ustanovilo se je namreč še le 25. julija 1869. L), vendar šteje že okoli 80 udov, in ima naročene vse slovenske Časopise. Tako se tedaj tudi kmečko ljudstvo (kajti udje so z malimi izjemki skoraj sami kmetje) brez posebnih moči in stroškov more pošteno razveseljevati in potrebnih reči učiti. Da ta „beseda" ni ostala brez sadii, priča je to, da so v Ribnici precej drugi dan začeli nabirati podpise za čitalnico, in že imajo, kakor se sliši, dokaj podpisov. Le pogumno na noge Ribničanje! Omika naroda vas kliče, in moči vam ne manjka!
V Sodražici 27. dec. — Včeraj se je lahko vsakdo prepričal, da je resnica, kar je trdil dopisnik iz Ribnice v 49. listu lanskih „Novic", pisaje, da so se jeli Ribničanje dramiti, in da jim gine izpred oči gosta tema narodne nezavesti, in da posebno vrli Sodražanje krepko naprej korakajo na potu narodnega razvitka. Kakor so bile „Novice" že naznanile, napravilo je So-dražko bralno društvo včeraj svojo prvo besedo. Vkljub grdemu vremenu se je zbralo domačih in tujih okoli 200 mož; med tujimi so bili mnogobrojni sosebno Rib-ničani, pa tudi Bločani in Laščani so poslali svoje zastopnike. Ni me volja, obširneje popisovati „besedo", *) Trdno upamo, da bo to bralno društvo — prvo v ribniški dolini — čedalje zdatneje svoj blagodejni upliv na vse strani razširjalo, in da so ravno pri včerajšnji besedi sejana zrna na plodno zemljo padla, priča nam novica, ki jo ravnokar čujem, da vrli Ribničanje že danes nabirajo podpise za ribniško čitalnico, ktero nameravajo že o veliki noči odpreti, ako ne bo kakih posebnih zaprek. Živili! — Tudi od Laščanov sem čul, da nameravajo ustanoviti bralno društvo, al v Laščah bo težavnejše, kajti tu je nekaj jako zagrizenih nemškutarjev. —• K sklepu teh vrstic naj še omenim, da na narodnem polji ima mnogo zaslug tudi Sodražki fajmošter g. Jožef Lesjak, kteri je svojim faranom tudi v umnem poljedelstvu in sadjereji prelep izgled pokazal v svoji tako imenovani „rujavi dolini", kaj zmore človek z neutrudljivo pridnostjo in nestisnjeno roko dovršiti; v malo letih je ono pustoto spremenil v najlepši z murbami in drugim koristnim drevjem zasajen vrt.   Bodi mu toraj očitna čast in hvala!
Bločan.
*) Tudi mi iz Ljubljane kličemo   častitemu predsedniku  Pakižu in vrlim ribniškim pevcem prisrčno „ živili!"                          Vred.
*•) Popisana je v dopisu današnjega lista iz Lasič.        Vred.
------    8    ------
Novomesto. — Mi živo obžalujemo, da zgubimo prečastitega predsednika naše c. kr. okrožne sodnije g, J. Napreta — moža pravičnega na vsako stran in mirno delajočega od zora do mraka. Imenovan je za c. kr. dvornega svetovalca pri naj visi sodniji dunajski, tedaj povzdignjen na visoko mesto. Srčno mu častitamo k tej visoki službi in se po pravici nadjamo, da bode na tem mestu marsikrat priliko imel razjasniti tu to in uno zadevo, ki na Dunaj doide iz slovenskih pokrajin, ker bode menda edini, ki kaj več znd kakor le „kranjsko špraho", ker je popolnoma zmožen slovenskega jezika.
Iz Ljubljane. (V seji odbora družbe kmetijske), ki je bila prvo nedeljo  tega  meseca,   so   se   obravnavale sledeče važnejše reči:   Dopis c. kr. deželnega predsedstva,   po   kterem   ministerstvo  kmetijstva  za zdaj ne bode še preosnovalo gozdarske postave, vendar pa želi vpeljati nektere nove naredbe in med drugimi tudi večo gozdarsko šolo   v  Idriji,  je   bil gozdarskemu odseku   v   sporočilo  izročen;  — na   vprašanja,   ktera je družbi stavilo ministerstvo  kmetijstva zarad zl oženj a (arondiranja) zemljišč, je  izdelal g. Schollmajer obširno sporočilo,   ki   se je v naprejšnji prevdarek izročilo „odseku za občne kmetijske zadeve"; — c. k. ministerstvo kmetijstva se je   prosilo državne podpore za povzdigo  konjske  reje;   —   predstojniki   podružnic se naprosijo,   da gre j o ogledat bike,   ki so bili iz državne podpore na deželo dani,  in pa take,   kteri so dobili premije,   da  poročajo  potem ,  ali se  dobro gle-štajo ali ne;   za  okolico  ljubljansko  sta odbornika gospoda Zevnik in Lasnik  prevzela ta ogled; — naročili se bojo različni s vil ni  črviči  za pleme;  — od deželnega odbora  sprejetih 200 iztisov  dobroznanih gozdarskih bukvic „Navod, kako naj ravnajo posamesni kmetje in cele občine z gozdom",   se   bode  poslalo družbinim podružnicam ,  da jih razdele med gospodarje, o kterih se pričakovati more,   da bodo bukvice radi brali in se ravnali po njenih naukih; — po želji predsedstva združenih nemških vrtnarskih  družeb v Erfurtu,   da  bi  se mu imenovali možje,  ki so zmožni naznaniti skušnje o cvetji, zorenji itd. različnega drevja in druzih sadežev, so bili za to odločeni izvedenci; — ponudbe nekega g. Glotzer-a iz dunajskega Neustadt-a za službo o prediv-stvu odbor ni sprejel, ker ima zdaj že za to opravilstvo sposobne domače ljudi; — po ljubljanskih časnikih naj se povabijo gospodarji, kteri, se ve, da za plačilo želž velike   hvale  vrednega  ruskega ali  holandskega lanu za seme, da se kmalu oglasijo v pisarnici družbe kmetijske,   koliko  tega  semena želijo;   družbini odbor ga bode naročil skupaj in vožnina bode tem niža.
•— (Veselica čitalniČina) na Silvestrov večer je popolnoma dosegla svoj namen. Obilo zbrana množica se je prav iz srca radovala nad vsem, kar jej je v slov6 prinesel zadnji večer lanskega leta. Castitemu odseku gre za sestavo jako mikavnega programa in za skrb ličnih dobitkov, gospodom pa, ki so v mnogovrstnih spevih in v Alešovčevi glediščini humoreski „živalski zbor" veliki program izvrstno izvršili, gr6 dobro zaslužena hvala, da so mnoge britkosti preteklega leta vto-pili konec leta v živahno veselje. Slišali smo ta večer nekaj čisto novega: „koncert na posebnih pišalkah" francoske znajdbe, ki jih je pevovodja čitalničin gosp. Forster iz Prage dobil in se „merlotems" imenujejo. Z veliko pohvalo se je sprejel koncert na te pišalke, v ktere pevec poje, a one dado potem glas pisali.
— (Občni zbor Čitalničin) je v četrtek na dan sv. 3 kraljev, dopoldne ob 11. uri. Vse častite ude vljudno vabi                                                                    odbor.
— (KoneČna obravnava) bralcem našega lista znane lanske dogodbe na Igu je bila v pondeljek in v torek pri tukajšnji c. k. deželni sodniji. Bilo je zatoženih 13; ker pa je eden pobegnil, bila je obravnava le zoper 12. Dr. Costa je bil zagovornik vsem; razprava se je vršila v slovenskem jeziku. C. kr. državni pravdnik je nektere tožil na hudodelstvo javne posilnosti, druge na pregreške razbuke itd. Iz vse razprave in temeljitega zagovora dr. Costovega se je razvidelo, da le to je bil pregrešek zatožencev, da niso ubogali žandarjev, ko so jim veleli saksebi iti, kajti postava veleva, da, ako se množica nabere iz kakoršnega koli če tudi nedolžnega namena, in jej gosposka ali javna straža veleva raziti se, se mora to povelje ubogati, če ne, je to pregrešek razbuke (steka ali hrupa). V tem smislu je tudi sodila sodnija, ki ni našla nikakoršnega hudodelstva in zato-žence le obsodila zarad pregreška razbuke, in sicer enega na mesec dni, enega na 3 tedne, druzega na 2 tedna, ostale pa na nekoliko dni zapora. Ker zatoženci niso nikakoršnega krivega namena pri svojem shodu imeli, kakor je zagovornik dokazal, je po pravici vprašanje stavil: ali bi se bilo vse to zgodilo, ako bi se ne bili poslali žandarji na Ig, kakor tudi vojaki, ki so ponoči tje prišli, so vso vas mirno v spanji našli?