Celo LXY -	■" p*'*™ * _V Uubflanl, v soEolo, 8ne 12. Junija 1937_Stev. 131» " Cena 1.50 Dlii, z Ilustrirano prilogo 2.50 Dlri
Naročnina mesečno	^^	^ ^^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub-
25 za	^^^	^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^	^^^^^^^^ |jana it.
atvo 40 Din — ne-	^^^^	^^^ ^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^ ^^^ ^^^^ ^^^^	^^^^	^^
deijska izdaja
Ha Wf # M^^^^M	^^m
inozemstvo 12P Din	^^B ■■ ^^	M ^HV BM
IV, ^ JKLaJ}	JKLmm*0 0 ^ JH^^^^ uPr.f«:toPi«.r.
Kopitarjevi nI.6/III	jeva ulica štev. 6.
Telefoni »redniitv« la oprave: »-«, »-93, »-94, »-95, »-96 — Uhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka In dneva po praznik* «—	Ilustrirana priloga »Teden v tlikah"
10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563,
Narodni mucenik 4" Rudolf Dolinar
Kolesa meljejo... Pod veletokom zgodovine se vrte in meljejo narode in posameznike. Za vsak narod in vsakega posameznika pride enkrat doba, ko mora pokazati vse svoje moči in vso svojo klenost.
Tudi slovenski narod se ni mogel odtegniti borbi, že dolgo je v polnem teku, čeprav ni bila nikoli napovedana. Vsako leto dobiva drugačno obliko, vedno pa gre za istim končnim smotrom: ta narodič ali do dna uničiti ali ga zmaličiti in zvodeniti, da mu ne bo ostalo drugega kot kvečjemu abeceda še in zemlja, na kateri pa bi ne imel nič besede.
Žilava je ta borba, ki je včasih bolj napeta, včasih manj, ni je pa trobente, ki bi od-trobila odmor. V borbi za naš obstanek ni odmora. Napad se vrsti za napadom, narod pa je čim dalje bolj pozoren in čim dalje bolj čuječ. Poizkus majhne družbe zakrknjenih mogotcev je že odbil s tako mladeniško močjo, kakršne se pri njem v naši malodušnosti skoro nismo nadejali. Odgnal je sovražnika, ki že vsa leta zalezuje našo zemljo in naše svetinje, odgnal ga je, ne da bi komu skrivil las na glavi. Poražen in osramočen je moral oditi pred samim neovrgljivim izrazom ljudske volje.
V tej neenaki borbi smo doživeli polnost našega narodnega bistva: padla je žrtev, ki je s krvjo zapečatila dosedanje razdobje. Kadar borba zahteva življenje, je resna; kadar narod daje življenje v borbi za svoj pristni, nepokvarjeni obraz, je zrel in če je mladina prva pri žrtvah, se je borba pričela na tistem koncu, kjer se bo zmagoslavno končala. Dolinar Rudolf, ki je bil enak med enakimi, brat med brati, nam je nema, pa veličastna priča, da imamo kvas, ob katerem bo narod vzhajal. Vsaka žrtev je vredna spoštovanja, žrtev za narodno stvar zasluži narodno spoštovanje.
Neljubi gost, ki se nam je prišel surovo ponujat za gospodarja, se ni več vrnil v Ljubljano. Govorniškega odra v Ljubljani ne bo več imel, ker danes stoji v Ljubljani mrtvaški oder, s katerega govori bela krsta najmočnejšo besedo: Večje ljubezni nima nihče, kakor tisti, ki da življenje. Doslej nismo imeli neoporečnih dokazov za veličino slovenstva, za lepoto naše krščanske kulture, za dragocenost naše besede. Nasprotnik je vse to zlobno imenoval »politika« in v obhodih po vsej deželi ob rjovenju kupljenih duš vse to sramotil in jih nekaj tudi zapeljal. Dolinar pa je branil, kar je naše in v 22. letu starosti na braniku dal življenje. Sedaj vemo: naše slovenstvo, ves njegov plemeniti duh, je vredno življenja. Bela krsta na mrtvaškem odru je dokaz.
Očitajo nam, da nimamo plemstva. Dolinar Rudolf iz Lučin nad Poljanami je naš najmlajši plemič, obris rane je njegov grb, kaplja krvi njegov pečat. Ko je odšel iz Ljubljane, ni vzbudil nikake pozornosti, vrnil se je v beli krsti — zmagovalec, ob katerem se zgrinjajo množice in ga slave, kakor živega nikogar.
Sklonimo glave pred krsto; spremljajmo v mogočnem valu slovenskega katoliškega akademika na njegov zadnji dom, s krvjo je potrdil naš rod.
Gintjivo in prisrčno
slovo Konjičanov
Konjice, 11. junija.
Kakor od svojega najboljšega in najdražjega zaklada, tako težko so se danes Slovenske Konjice ločile od zemskih ostankov akademika Rudolfa Dolinarja, ki je moral svoje mlado življenje darovati za srečo in zmago slovenske misli. Konjice so bile, ki so ga hoteli imeti v svoji sredi in se mu v imenu vsega slovenskega naroda oddolžiti za njegovo največjo žrtev, ki jo je mogel položiti na oltar svojega naroda.
Včeraj so truplo pokojnega Dolinarja prepeljali v naš trg in ga v dvorani hranilnice položili na mrtvaški oder. Vso skrb so prevzeli konjiški lantje, ki so čuli ob pokojniku ter dekleta, ki so nabirala rože, spletala šopke in venci. Mrtvaški oder je bil zasut s cvetlicami. 11 vencev je obkrožalo oder. Darovali so jth mariborska mestna občina, mariborska Cirilova tiskarna, konjiški fantje, dekleta, Slo-
vensko katoliško akademsko starešinstvo v Konjicah, JRZ v Konjicah, centrala JRZ in še drugi konjiški Slovenci, ki so znali doumeti težo žrtve in smrti mladega fanta, akademika. In skozi vse te cvetlice in venci se je prepletalo gozdno zelenje in drugo pomladno cvetje. Drug za drugim so prihajali Konjičani kropit pokojnika in pomolit za pokoj njegove duše. Zunaj na slovenskih hišah pa so zaplapolale črne zastave. Slovenske Konjice so se izkazale vredne časti, da so prve sprejele v svoje okrilie telo mladega mučenika.
Danes ob davetih dopoldne je mučeniško truplo Rudolfa Dolinarja nastopilo poslednjo pot. Pred Hranilnico so se zbrale množice delovnega ljudstva, tržanov in okoličanov. Prišla je šolska mladina pod vodstvom šolskega upravitelja g. Bratuža, iantje in dekleta, člani Katoliškega prosvetnega društva s svojim pevskim zborom in godbo. Prinesli so svojo zastavo, ovito s črnim florom. Prišli so pa tudi dr. Josip Leskovar, minister v p. g. Ivan Vesenjak, ravnatelj Franc Hra-stelj, vsi iz Maribora, konjiški okrajni načelnik g. Bavdek, ki je zastopal bana g. dr. Marka Natlačena, starešina okrajnega sodišča v Konjicah g. Levstek Andrej, član banskega svetnika Šelih Janez, industrijec in trgovec g. Šumer Martin in drugi ugledni slovenski Konjičani.
Točno ob določenem času je h krsti, ki so jo iz dvorane prenesli pred poslopje hranilnice domači kmetski fantje ob spremstvu večjega števila katoliških akademikov iz Ljubljane, pristopil konjiški arhidijakon g. Franc Tovornik, ob asistenci župnikov iz Loč, StTanic, Zreč in Čadrama, duhovnega svetnika g. Kumra iz Koniic ter gg. kaplanov iz Zreč in iz Konjic in zmolili obredne molitve. Takoj je pristopil h krsti starešina okrajnega sodišča v Konjicah g. Levstek Andrej in spregovoril v imenu Slov. kat. akad. starešinstva v Konjicah:
Previdnost božja je hotela, da si postal mirni katoliški slovenski fant, visokošolec Rudolf Dolinar, žrtev ljudi, ki nočejo dati miru slovenskemu narodu: da si postal žrtev 6krivajočih se organiziranih napadalcev iz zasede. To se je zgodilo ob času, ko so se po Sloveniji kazali ljudje, ki jim ne gre v račun miren razvoj in napredek slovenskega naroda. To ee je zgodilo v ča6u, ko so zakoni začeli enako veljati za vse; v času ko se že krepko uveljavlja volja in pravica ljudskih množic. Slovenski fant. aliademik, si pa takoj spoznal, da prinašajo gostje v Slovenijo zopet besedo o gospod-stvu manjšine nad ljudsko večino. Pokazati in glasno povedati si hotel, kakor je dolžnost skrbnega Slovenca in jugoslovanskega državljana, da takega krivičnega gospodstva nočeš nad svojim narodom. Zato si postal žrtev, žrtev svojega naroda, žrtev naša, žrtev Gospodove zapovedi miru in ljubezni. Verujemo in vemo, da je bila tvoja pot — pot pravice zoper krivico. Morda Te je prav zato poklical Gospod k sebi po plačilo; morda Te je zato poklical Gospod, da s evojo smrtjo in spominom nase olajšaš svojemu narodu, da spregleda in spozna svoj čas. Brez velikih žrtev ni velikih koristi.
Rudolf, Ti si veliko žrtvoval, žrtvoval svojo kri za pravice svojega naroda. Zato si narodni mucenik. Tvoj narod bo častil Tvoj spomin.
Te besede Ti govorim v imenu in po spoznanju Slov. kat. akad. starešinstva v Slov. Konjicah, ki se klanja Tvojemu spominu. Slava Rudolfu Dolinarju!
Za njim je govoril g. dr. Josip Leskovar, bivši oblastni predsednik. V krepkih orisih je g. dr. Leskovar naznačil atmosfero časa, v katerem je moglo priti do te težke žrtve in žalitve slovenskega naroda.
Po govorih so domači fantje odpeli pesem • Pomladi vse se veseli«, nakar se je zvrstil sprevod v cerkev. Godba Prosvete pa je igrala žalo-stinke. G. arhidijakon g. Tovornik je bral slovesno sv. mašo, še prej pa je stopil na prižnico g. mon-signor dr. Vreze iz Maribora. Njegov govor je ganil vernike do solz. Kakor da je prišlo Kajnovo pro-kletstvo nad slovenski narod: brat ubija brata... Kri naših vriih sinov moči slovensko zemljo, kakor da še ni dosti trpljenja in gorja. Slovenski narod se je zgrozil, ko je padla na tako zločinski način ta žrtev. Naš narod ve, kaj je božja zapoved: ne ubijaj! Naše prošnje naj gredo k Bogu, da nam v bodoče prihrani tolikšno gorje.
Slovo od Konjic
Zaskrbljenih in potrtih obrazov »o korakale množice za krsto na mesto, kjer se je poslovila od mučenika dr. Rudolfa Dolinarja. Vsi, kar jih je bilo takih, ki jih je dogodek zabolel in presunil, so stopili v vrste. Konjice še niso videle tako veličastnega in dostojanstvenega pogreba. Nad tisoč ljudi se je vrstilo par za parom. Krsto pa so nosili konjiški fantje, ponosni in samozavestni. Ob krsti pa je stopalo spremstvo katoliških akademikov. Ko so prispeli iz trga, kjer jc že čakal avtofurgon ljubljanske mestne občine, da popelje truplo v Ljubljano, se je poslovil od nesrečnega tovariša akademik g. Leskovar s sledečimi besedami:
Danes, ko je vsa zemlja v cvetje in zelenje odeta, ko zorijo njeni sadovi, ko vsepovsod klije novo, bujno življenje; danes se poslavljamo od Tebe, dragi tovariš, ki sredi svojih načrtov in nad odhajaš na oni svet.
Med polji in travniki, med zelenjem in cvetjem, na sveti slovenski zemlji je izkrvavelo Tvoje srce za najlepše kar je premoglo — za veliko slovensko idejo!
Na Gorenjskem Ti je tekla zibelka, tam se Ti je klesal Tvoj kremenito lep značaj, tam so Te dolga leta napajali s tujo učenostjo; — tam si živel svoje mlado življenje.
Nisi li kdaj slutil, kje Te bo pričakala kruta smrt?
Tih in miren si bil med nami in svojo veliko misel polno ljubezni si nosil v srcu. Tih in miren si bil, kakor je ves naš narod tih in miren, ki zase ne zahteva nič drugega kot svojo pravico, pravico do svoje besede in pesmi in pravico do svoje zemlje.
In slovenski narod hoče v Jugoslaviji — živeti, živeti polno in svobodno življenje, svojo kulturo hoče še dvigati in svojo zemljo braniti pred izdajalci in odpadniki.
In Ti, tovariš Dolinar, si nam dal svetal vzgled za vse dni, Ti si nam simbol slovenske ideje, za katero ni nobena žrtev prevelika, Ti si nam glasnik slovenstva. Za vse večne čase.
Tovariš, vedi, Tvoja nedolžno prelita kri ni zastonj darovana na žrtvenik naroda, Tvoja kri bo dramila boječe in omahljive brate, Tvoje oči, ki nemijo, bodo vzpodbujale, Tvoje sklenjene roke bodo rotile in prosile večnoživega Boga, naj bo usmiljen z nebogljeno slovensko čredo.
Vemo, brez Kalvarije ni vstajenja, brez žrtev ni zmage!
Veliko udarcev je že prenesel mali slovenski narod. Tisoč in petsto'let že krvavi, izkrvavel še ni in ne bo. Tudi to težko narodno žrtev bo naš narod dostojno prebolel in dokazal svojo kulturno zrelost. — Zgodovina bo sodila!
In mi slovenska katoliška akademska mladina in 7. nami ves zaveden slovenski narod, Ti prisegamo danes, da bomo Tvojo nemo oporoko izpolnili, da bomo varovali slovenske svetinje, da bomo s Tebi lastno ljubeznijo ljubili slovensko besedo in pesem in da bomo zmagovito dobojevali še to težko bitko, ki nas čaka in kateri prvi signal si Ti prižgal: iztrebiti moramo ljuliko iz slovenske zemlje; iztrebiti vse hlapčevske duše, ki služijo tujim idejam, ker menijo, da naša slovenska misel, od pamtiveka na krščanski fiodlagi zgrajena, ni dovolj lepa in dovolj močna, da bi kljubovala vsem viharjem. To prisega slovenska katoliška mladina Tebi, mučenik.
Spet so bili konjiški fantje, ki so zadnjikrat zapeli v slovo G. arhidijakon je še blagoslovil truplo, nakar je avtofurgon odpeljal proti Celju. Solzne so bile oči Konjičanov, jto so mahali mrtvemu junaku v zadnji pozdrav... Med pogrebom so bile vse trgovine v Konjicah zaprte.
Vse mesto Celje se je zbralo
ob krsti mlade slovenske žrtve
Celje, 11. junija.
Danes zgodaj zjutraj so zaplapolale s celjskih hiš črne zastave in po ulicah so se začeli zbirati ljudje. Celjani so hoteli čim dostojneje proslaviti spomin pokojnega narodnega mučenika Kudolfa Dolinarja. Množice ljudi eo skoraj vse dopoldne čakale po ulicah in parkih. Kljub vročini so vztrajali vse do opoldne. Okrog 10 so zagorele vse celjske javne luči, vsi javni lokali in pisarne so bile zaprte in Ijudjo so hiteli, da počastijo spomin velike žrtve. Od železniškega prehoda v Gaberju do Kralja Petra ceste je od 10 dopoldne naprej čakala v špalirju šolska mladina in ogromne množice ljudstva. Med njimi so bili tudi okrajni načelnik dr. Zobec, celjski župan Mihelčič in podžupan Ster-mecki in drugi predstavniki oblasti. Ob pol 12 eo začeli zvonovi vseh celjskih cerkva zvoniti. Vročina je čimdalje bolj pritiskala, vendar je^ bila ljubezen in spoštovanje močnejša in so 6e vsi žrtvovali, da so dostojno dočakali krsto s pokojnikom. Na prsih ljudi 6mo opazili narodne zastave, ovite v črnino, dekleta pa so imela šopke na prsih, s katerimi so potem obsule krsto in avto. Ravno, ko eo odzvonlli v cerkvi poldne, so se približali trije avtomobili, iz katerih je izstopilo častno spremstvo in obetopilo avtomobil s krsto. Na čelu sprevoda je korakala godba in igrala žalostinke. Za njimi so stopali zastopniki fantovskega od6eka v krojih in 'narodnih nošah z zastavo, ovito s črnino, za njimi pa dekleta v narodnih nošah z lepimi šopki. Za avtomobilom je stopal okrajni načelnik dr. Zobec, celjski župan Mihelčič in podžupan Stermecki, predstojnik policije g. dr. Torner in ostali predstavniki oblasti, akademskega starešinstva iz Celja in Maribora. Gospejino društvo in ostalo narodno ženstvo. Pred krsto so korakali dijaki in akademiki, ki so nosili dva venca iz belih cvetov, od katerih je bil eden dar vseh Celjanov, ki je nosil napis: »Slovenski žrtvi — Celjani«. Na drugem vencu, ki je bil dar celjskih akademikov in akademskega starešinstva, je bil napis: »Akademiku tovarišu — nedolžni žrlvi — celjski slovenski katoliški akademiki in starešinstvo«. Žalni sprevod, katerega je skozi vse mesto spremljala več tisočglava množica, se je ustavil pred magistratom. Ko so odprli avto, v katerem je bila krsta s truplom blagega pokojnika, je spregovoril v imenu celjskih akademikov g. Rado Hodžar: »Ljubljeni tovariš! Slovenski katoliški akademik! Z bolečino v srcu te pozdravljamo! Ne moreš nam odgovoriti, ker te je neprijateljeva roka storila nemega. Slovenske matere sin je živel, trpel, ljubil in umrl na tej grudi slovenski. Tebe pa je zadel zahrbten sunek. Ti, ki si tako vroče ljubil domačo grudo, še sedaj nem in mrtev v roki sti-
skaš pšenični klas z drobcem slovenske zemlje. Tvoja srčna kri je orosila slovensko zemljo, ki je rodila narodne velikano od Vodnika do Kreka in današnje voditelje slovenskega naroda. Žrtev tvojo mladosti pa ni preprečila pomet in razcvit slovenskih mladcev In borcev na teh s Tvojo srčno krvjo oškropljenih tleh. Ob krvavi žrtvi čietega slovenstva ti kličemo ranjeni, a močni in edini: Srečna ti pot v ljubljeno rojstno grudo!«
Po lepem, v srce segajočem govoru, ki je do solz ganil prisotno množico, je spregovoril r imenu katoliškega starešinstva še ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. Kotnik in so poslovil od pokojnika z besedami: »Dragi tovariši Slovenski možje niso padli pod udarci bratove roke! Ti pa si mlada žrtev, ki Te je stri brat! Maščevanje jc Gospodovo! Ko »e od Tebe poslavljamo, dragi tovariš, nam je v tolažbo in prepričanje, da ei hodil po poti pravice in resnice, po kateri so hodili vsi naši vzorniki in po kateri je hodila s Teboj in bo hodila za Teboj vsa slovenska katoliška akademska mladina. Sicer odhajaš iz našega slovenskega občestva, a duševno bo še vedno združen z njimi Bog s Teboj, tovariš Rudolf Dolinar 1«
Nato je zapel celjski »Zvon« pod vodstvom g. Marolta »Vigred se povrne«, nakar se je za krasen sprejem in lepo počastitev zahvalil v imenu Akademske »veze g. Franjo Žebot. Navzoči so za tem glasno zaklicali trikratni »Slava!« Med zvonje-nje mje ljudstvo spremilo avto s pokojnikom do Glazije, kjer se je ob tožnih zvokih godbe poslovilo od mladega slovenskega mučenika z mahanjem robcev.
Nedolžno žrtev divjaškega napada je mesto
Celje dostojno počastilo. V skoraj enourni proslavi smo videli, da znajo Celjani ceniti narodno žrtev.
Od Celja do Ljubljane
Avtofurgon je zdrvel proti Ljubljani. Kjerkoli je privozil skozi vas, so se tožno oglasili zvonovi. Vse slovensko ljudstvo je prisluhnilo tem glasovom. Ko je avtomobil drvel po cesti, so se ljudje odkrivali in sklanjali glave, roke pa so se sklenile v tiho molitev za pokoj duše pokojnika in za zmago velike misli, ki je zanjo padel fant, čigar mrtvo truplo je romalo v Ljubljano. V Svetem Petru v Savinjski dolini so vaščani kljub veliki zamudi počakali na prihod avtomobila. Gosp. župnik dr. Jančič je blagoslovil krsto ter pomolil z vaščani vred za dušo Rudolfa Dolinarja. Isti prizor se je ponovil v Vranskem. Obrede je izvršil župnik dr. Jlertl ob asistenci g. kaplana Ivana Bohanca.
Dragocena žrtev
Ljubljana sprejme truplo
slovenskega mučenika

Ljubljana, 11. junija.
Mučeniška smrt mladega Rudolfa Dolinarja globoko odmeva v slovenskih dušah. Prebivalstvo Slovenije se dostojanstveno klanja tej žrtvi in molče prenaša svojo notranjo bolečino. Solze vsega našega naroda oplakujejo mlado in nedolžno žrtev. Skoraj skozi vso Slovenijo je šel danes mrtvaški voz s truplom pokojnega Rudolfa Dolinarja in povsod je prebivalstvo ginjeno in globoko potrto izkazalo našemu slovenskemu mučeniku zadnjo čast.
Slovenski akademiki so v Akademskem domu na Miklošičevi cesti pripravili dostojanstven mrtvaški oder svojemu po zločinski roki umorjenemu tovarišu. Vsa dvorana je drapirana v črnem in obdana z oleandri ter palmami. Napovedano je bilo, da pripeljejo truplo že ob pol 1 in že tedaj so se pričele zbirati velike množice ljudi na Miklošičevi cesti. Toda zaradi pogostih počastitev na cesti od Konjic do Ljubljane, se je mrtvaški voz zamudil za skoraj tri ure.
Ljubljana v žalnih zastavah
Ob vesti o mučeniški smrti Rudolfa Dolinarja je v začetku le nekaj ljubljanskih poslopij razobesilo žalne zastave, Cintdalje bolj pa se je izkazalo, da smrt Rudolfa Dolinarja ni samo povod za žalost kakšne akademske skupine, temveč za žalovanje vsega naroda. Danes dopoldne in popoldne so raz-obešali številni ljubljanski hišni posestniki črne zastave raz poslopij. Mestna občina ljubljanska je dala lep zgled, ker je razobesila z vseh svojih uradnih poslopij in z vseh hiš, ki so v njeni lasti, žalne zastave. Sledili 60 drugi hišni posestniki. Še vedno, pa do ure ko to pišemo, nekateri zasebniki ne smatrajo za vredno, da bi z žalnimi zastavami počastili spomin Rudolfa Dolinarja. Nekatere trgovske hiše v Ljubljani nikakor nočejo priznati, da je Rudolf Dolinar mučenik našega naroda. Ta navidezna nevtralnost je za nas opomin. To si bomo zapomnili. Kdor apelira na naše ljudstvo, pa ne časti spomina njegovega mučeniškega sina, ni več vreden naše pozornosti. Obratno pa moramo priznati tudi nekaterim hišnim posestnikom, ki sicer niso ne politično, ne strankarsko opredeljeni, da eo razobesili žalne zastave. Hvala vsem za pozornost!
Molitvena ura v stolnici
Ljubljanski katoliški možje in fantje so se oddolžili pokojnemu Rudolfu Dolinarju na prepričujoč način; zbrali so 6e v stolnici, kjer so popolnoma zasedli moško stran ter eno uro molili za dušo pokojnika. Tako časti katoličan svojega pravega brata! Ženske se te molitvene ure v glavnem niso udeležile ter je bilo le nekaj zastopnic na ženski strani. Možje in fantje niso molili za maščevanje, temveč za zadoščenje, ki naj ga Bog da v nadzem-skih pokrajinah svojemu zglednemu častilcu Rudolfu Dolinarju. Krščanska molitev, to je naše maščevanje za zverinski umor!
Maša zadušnica
Tiho žalno mašo je davi ob 7 daroval v stolnici g. prof. dr. Ehrlich. Verno slovensko ljudstvo iz mesta Ljubljane je napolnilo vso stolno cerkev. Iz src sto in sto mož, fantov, žena in deklet so plule proti nebu iskrene molitve za mučenika Rudolfa Dolinarja.
Priprave
v Akademskem domu
Vrli slovenski katoliški akademiki so ves dan marljive delali, da bi mogli č>m hnli rlnslninn sprejeli med se truplo svojega ljubljenega tovariša, ki ie bilo že na poti iz Konjic. Vso dvorano so popolnoma preuredili. Nekaj minut čez 3 se je ustavil
ob splošni tišini zbranega ljudstva in mladine avtofurgon. Akademiki so v nemi žalosti prenesli krsto s truplom v dvorano Akademskega doma. Ob tej' priliki je spregovoril g. šolski upravitelj B r a t u ž iz Slovenskih Konjic. Sporočil je vsem žalujočim zbranim, da Slovenske konjiče izročajo sedaj truplo našega mučenika Ljubljani. — G. Bratuž je bratranec g. Lojzeta Bratuža, ki je padel ob podobnih razmerah na Goriškem tudi kot žrtev ljubezni za 6Voj narod,
Rudolf Dolinar na mrtvaškem odru v Akademskem domu
Takoj ko so krsto s truplom Rudolfa Dolinarja prenesli v dvorano Akademskega doma, so pričele prihajati množice ljudstva. Ljudje pa so morali počakali, ker so ožji tovariši pokojnega mučenika, to je akademiki, najprej molili žalostni del rožnega venca za dušo pokojnika. Nato pa so prihajali možje, žene, fantje ,dekleta, otroci in pobožno kropili truplo pokojnika. Okoli mrtvaškega Si odra in na dvorišču za Akademskim domom na-
.MB
staja velika zbirka krasnih vencev. Vsi imajo napise, kakor: »Slovenskemu mučeniku«, »Žrtvi za slovenski narod«, »Našemu borcu«, »Ljubljenemu tovarišu.-: itd. Te krasno vence so poklonili: ljubljanski bogoslovci, Slovenska dijaška zveza, slovenski fantje, Akademska zveza, društvo »Zarja«, Akademski športni klub, slušatelji leološke fakultete v Ljubljani, »Kladivarji iti tovariši«, klub »Danica«, Akademska akcija za izpopolnitev univerze, »Slovenski akademiki«, »Akademiki iz Oraž-novega doma« itd. S krsto pa je bilo pripeljanih 15 vencev, med temi krasni venec mestne občine mariborske, dva venca slovenskih fantov in deklet iz Slovenskih Konjic, JRZ iz Konjic, tiskarna Sv. Cirila iz Maribora, JRZ iz Maribora, prosvetnega društva iz Oplotnice .akademikov iz Celja in Akademskega starešinstva iz Celja ter drugi venci. Venci pa še vedno prihajajo.
Poleg mrtvaškega odra visi v Akademskem domu povečana slika pokojnika. Na obiskovalce zre vedro lice dobrega in ljubeznivega fanta, ki je padel za slovenske ideale. Sleherni se je spoštljivo poklonil pred pokojnikovim truplom in molče ]>o-molil očenaš ob njegovi krsti.
Umor akademika Rudolfa Dolinarja, ki ga je slovensko ljudstvo s toliko pieteto pospremilo od kraja zločina v enem samem nepretrganem žalnem sprevodu do slovenske prestolnice Ljubljane,
ki mu danes priredi pokop v ljubljeni slovenski zemlji, kakor ga slovensko ljudstvo pripravi komaj svojim osivelim narodnim borcem — pomenja za naš narod nad vse tragično, a tudi nad vse dragoceno žrtev. 8inrt akademika Rudolfa Dolinarja, ki je s svojim življenjem moral plačati ljubezen in zvestobo do najdražjih narodnih idealov, je ravno v tem trenutku silno dragocena, ker vse Slovence pa tudi celo Jugoslavijo s pretresljivo resnostjo in nedvoumnostjo glasno opominja, da je še vedno na delu zločinska roka, lu z nepopisnim gnjevom streže po življenju tistih, ki bi hoteli narodu priboriti mir, varnost, zadovoljnost skratka lepšo bodočnost naši državi.
Ob umoru akademika Dolinarja so se naenkrat zopet pojavila v javnosti imena, ki jih navadno slišimo stalno v zvezi s podobnimi zločinskimi dogodki iu katere nosilce bi zelo krivično ocenjeval tisti, ki bi verjel, da jih do takih temnih dejanj vodijo kaki prenapeti politični ideali, n. pr skrajni nacionalizem, pogansko oboževanje rase ali kaj podobnega. Temu pa ni tako. Kajti kakor so to zablodeli ideali in cilji,, ki se porajajo iz zmotnega pojmovanja človeka, dvojbe in mednarodnega človeškega občestva — se te vrste ljudje niti do takega idealizma nikdar ne morejo povzpeti. Gonilo njihovega ravnanja je čisto drugačen kult: to je oboževanje nasilja in terorja I Tovrstni tipi okušajo največjo naslado in sadistično zadovoljstvo, ako drugi ljudje trpe, ako jim sekajo rane, ako teče nedolžno prelita kri, ako strastno, brezobzirno nasilje in surova, oborožena pest tišči k tlom ljudstvo.
Ker se dandanes vse organizira, se ne smemo čuditi, če tudi te vrste bolni izrodki družbe instinktivno iščejo oslona v tistih političnih gibanjih, ki se za dosego svojih ciljev poslužujejo tudi sile in krvi. Zal nam je nervozna in bolestno razdražena povojna doba rodila tudi takšne politične ekstreme, kakor sta n. pr. fašizem in komunizem, ki obožujeta silo in brezobzirno diktaturo ene plasti ali klike nad oslalim prebivalstvom. Takim ekstremnim pokretom se s posebno vnemo pridružujejo gori omenjeni tipi In v njih radi svoje nasilne narave hitro napredujejo in večkrat zasedejo celo vodilna mesta. Toda ne zaradi kakih nacionalističnih ali socialističnih idealov, temveč iz ljubezni do golega nasilja in slrahovanja. Do same ideje, ki jo na videz zastopajo ali branijo, so v svojem jedru navadno docela indiferentni. Malo jim je mar, ali ubijajo v imenu nacionalizma, komunizma ali anarhizma, da le ubijajo-Največkrat vidimo, da ob spremenjeni politični situaciji gladko in brez težave presedljajo iz enega ekstrema v drug ekstrem: ob rojstvu italijanskega fašizma so oni ekBtremisti, ki so se prej pod geslom »direktne akcije« borili za komunizem, takoj prešli v fašizem. Po istem potu je tudi nemški narodni socializem pobral lepo število udarnikov iz bivše komunistične stranke. V boljševizmu so se na vodilna mesta posebno v policiji pririnili izrazito zločinski tipi, kakor n. pr. Jagoda, da imenujemo le poglavarja, ki je teroriziral celo Rusijo, dal pomoriti tisoče in tisoče ljudi in tudi sam s sadistično naslado lastnoročno ubijal svoje žrtve. Morda za zmago komunizma? Nikakor ne! Skrb za čisti komunizem je bila le pretveza, da je mogel moriti in ubijati. Mar je bil Jagodi komunizem, saj je bil po svojem življenju tipičen buržuj in velekapitalist. Jagoda je ubijal gnan od svoje zločinske narave, ki je hotela vedno nove krvi in vedno novih žrtev.
Pred nedavnim časom smo v Sloveniji doživeli slučaj, da je s samomorom končal človek, ki je skozi več let teroriziral celo Belo krajino v
imenu jugoslovenske nacionalne ideje. Bil je največji, urnobesnl nacionalist in ugleden Član Vseh »nacionalnih« organizacij. Ob njegovi smrti pa je po zaslugi uradnega poročila prišlo na dan, da je taisti Lušicki, ki je v imenu JugoSlovenskega nacionalizma strahoval in preganjal svoje politične nasprotnike, bil v Italiji prav tako borben črno-srajčnlk! In vendar Lušicki ni svojih nazorov prav, nič spremenil, ostal je sebi in načinu svojega političnega udejstvovanja tu in lam dosleden in zvest.
LuSlcklJev primer io daleč ni osamljen. Vse polno Jih je, ki so svoj čas z revolverjem v roki utrjevali črnožolti patriotizem, ki so se potem udinjali laškemu fašizmu, ki se danes malodane ne razpočijo od jugoslovenskega nacionalizma in bi jutri bili v danih razmerah prav tako vneti in krvavi komunisti in čekisti. Njihov »Idealizem« je sovraštvo, njih prepričanje služba za denar, njihovo pravo in resnično veselje pa uganjati nasilje nad sočlovekom in mu škodovati, kjer je le mogoče. Seveda se zelo varujejo, da bi v očeh javnosti veljali za navadne zločince in manjvredne člane družbe — kar v resnici so. Naša motna doba je takšna, da jih za njih podlost in ne-asnačajnost celo opeva, da perverznim nasilnikom ovija okrog glave venec junaštva in pogumne tveganosti in da prostaške zločine proglaša za hero-izem. To je bolestna zablodelost našo dobe, ki je proglasila, da namen posvečuje sredstva, ki so vsa dobra, pa naj bodo še tako krvava in zločinska, ako kdo misli, da ga vodijo do političnega uspeha.
Kljub zelo razvitemu strankarstvu Slovenci v svoji politični zgodovini nismo [»znali krvavega medsebojnega obračunavanja. V posebno burnih dobah so si stranke medsebojno razbijale shode, tu in tam je prišlo do prerekanja in lasanja, toda, da bi radi strankarstva kdo drugemu resno ogrožal premoženje ali celo življenje, to je naši naravi in tudi slovenski kulturi, tuje. Zločin kot politično sredstvo se je med nami pojavil šele z nastopom orjunstva, ki je po zgledu fašistov započelo v varstvu PP-režima kazenske ekspediclje s kara-binkami, revolverji in noži. Metoda" političnega boja z zločinskimi sredstvi torej ni zrasla med nami. Prinesli so jo k nam tisti, ki so se jo naučili pod laškim fašizmom in jo že tam tudi izvajali. Oprijeli so se je politični obupanci in manj vredni zločinski tipi, ker to godi njihovim perverznim nagonom.
Dejstvo je, da se ti zločinski elementi, ta vsedlina naroda v Sloveniji zbira okrog JNS. — Stvar vodstva JNS je, ali jih bo tudi po zadnjem zločinu nad akademikom Dolinarjem trpela v svojih vrstah, ali pa se bo v povsem jasnem in nedvoumnem ravnanju od njih oddvojila. Ako tega ne bo storila, potem bo slovenski narod videl, da se JNS z njimi istoveti in bo naravno morala za njihovo početje in zločine nositi soodgovornost in bo nedolžno prelita kri padla na njihove glave. V svrho mirnega državljanskega sožitva bi želeli, da JNS izloči uboje in umore iz sredstev svoje politične borbe oziroma da energično -odstrani iz svojih vrst ljudi, ki se krvavih metod poslužujejo. Sicer se bo demokratična ljudska volja znala braniti tako, kakor odgovarja zrelemu in svobodoljubnemu narodu, ki brez svobode živeti ne more.
Uvodoma smo omenili, da je žrtev pokojnega Rudolfa Dolinarja nad vse dragocena. Slovencem je glasen opomin, da zločin živi in da si med tistimi, ki ljubijo svoj narod, sveto slovensko zemljo in njeno dediščino, izbira žrtevl Prelita kri Rudolfa Dolinarja bodi nam vsem nujen poziv: biti budno in trdno na straži za pravdo naših! očetovi
Večna slava neminljivemu spominu Rudolfa' Dolinarja I
Someščani!
Akademik Dolinar Rudolf je padel kot žrtev političnega zločina. Njegovo truplo so pripeljali v Ljubljano in bo danes ob 9. dopoldne pogreb k Sv. Križu. Domovina žaluje za nedolžno žrtvijo in se odeva v črnino. Prosim tudi someščane, da razobesijo žalne zastave.
Dr. Juro Adlešič,
ljubljanski župan.
Poziv
udeležencem pogreba
Strašna nesreča, ki je zadela slovenski narod in zgodovinski trenutki, ki jih preživljamo, nam nalagajo veliko odgovornost. Danes in jutri so oči vse Slovenije in vse države obrnjene na nas. Vse gleda in pričakuje, kako bodo k atol iSk akademiki in ves slovenski narod možalo prenesli bridko izgubo. Pri jatel ji I Če kdaj, je lo ura. v kateri moramo dokazati, da je naš llčenik Kristus Gospod. Pri Njem. ki ie na Kalvariji izkrvavel za nas vse.
hočemo učili, da sami ne iščemo maščevanja. Prosimo (iospoda zn svojega nepozabnega tovariša, obenem pa prosimo tudi lo, da bo njegova kri zad-
nja. ki je bila po nedolžnem prelita in naj bi njej ne sledilo novo gorjel
Toda ne le kot katoličani, ampak tudi kot Slovenci imamo sveto dolžnost, da brezpogojno ohranimo popolno disciplino in mir na zunaj. Zločin bo sodila pravica.
Zato se držite sledečih navodil:
1.	Da ne bo nereda, se v vsem pokoravajte rediteljem, ki vodijo sprevod;
2.	Med pogrebom molite!;
3.	Pieteta do pokojnega mučenika zahteva največjo dostojanstvenost. Zato naj ne bo nobenih vzklikov niti na pokopališču, niti med sprevodom!
4.	Odhod s pokopališča in razhod določajo reditelji.
5.	Vsakogar, ki bi motil z vedenjem, ki ne odgovarja krščanskemu taktu našo nemo žalost, bodo reditelji odstranili.
Narodni odbor za pripravo pogreba.
Žalna brzojavka ministra dr. Kreka ,rDanici"
Slovensko katoliško društvo »Danica«, Ljubljana. Z Vami žalujem ob mladi žrtvi, slovenskem akademiku Rudolfu Dolinarju. našemu mučeniku, ki je dal življenje za našo skupnost. Bog potolaži njegove drage in poveličaj njegovo dušo. — Dr. Krek Miha. podpredsednik JRZ.
Prošnja vsem
župnim uradom
Z odobrenjem škofijskega ordinariat-a v Ljubljani Vas prosimo v imenu vseh katoliških slovenskih akademikov, da prihodnji teden opravite črno sveto mašo za pokojnim mučenikom Rudolfom Dolinarjem.	Akademska zveza.
AKD Danica v Zagrebu
vabi vse zavedne katoliške Slovence v Zagrebu k sv. maši zadušniei za akademikom RUDOLFOM DOLINARJFM. ki je moral izdihniti dne 8. junija 1037 svojo mlado dušo pod surovimi udarci zločincev. katerih roko jc vodilo sovraštvo do slovenskih svetinj.
Sv. maša bo v torek dne 15. junija 1017 ob 7 zjutraj pri sv. Roku.
Vtis v Belgradu
Belgrad, 11. junija (-v-) Žalosten, s krvjo mladega, nedolžnega akademika oškropljen konec Živkovičevega odhoda po Sloveniji, je napravil v prestolici silno mučen vtis. Vest o zavratnem pokolju se je bliskovito razširila po vsem mestu in je bil takoj predmet ogorčenega in ponekod viharnega obsojanja tako na ulicah kakor po vseh javnih lokalih. Da se bo vrnil predsednik jugoslovanskih nacionalistov iz Sovenije bogatejši na razočaranjih, to je itak vsakdo vedel in pričakoval, toda, da se je vrnil z madežem krvi, to je prestolico osupnilo. Njegovi pristaši so doslej pri vsaki priložnosti naglašali, da je njihova stranka pod udušljivim terorjem sedanje vlade in da je posebno v Sloveniji predmet preganjanja in zatiranja. Vpitje Živkov. pristašev pri zadnji proračunski debati tako v parlamentu kakor v senatu je bilo toliko, da so nekateri manj poučeni zares začeli majati z glvami, češ, d je le preveč, kar v Sloveniji počenjajo z »nacionalisti«. Vzbujali. eo že usmiljenje. Kri, ki je brizgnila iz mladega srca slovenskega fanta in neizbrisno omadeževala Živkoviča in njegove ljudi, je sedaj tudi belgrajske politične kroge, ki so morda le preradi nasedali nacionalistični propagandi o grozodejstvih in o terorju režima v Sloveniji, poučila o resnici, na kateri strani se nahaja ideja in na kateri strani se nahaja — nož. Iz srca Ippe in kulturne Slovenije je kanila kaplja dragocene krvi. Kdo jo je prelil? Kje je teror? Kje je zatiranje? Kje je tiranija? Sedaj se vsem odpirajo oči da je bila kanonada Živ-kovičevih poslancev in senatorjev le ploha laži, s katero so hoteli skriti basanje revolverjev in brušenje noža, tla se v strastnem pohlepu po oblasti vržejo v hrbet Sloveniji, ki jih je mirno in ponosno odklonila. Presloliea Jugoslavije je od JNS zločina presunjena. Na čast vsem bodi rečeno, da je ni politične skupine, ki bi tega zločinstva ne obsojala in obsojala tudi politično skupino, ki je v svojem nevtešenem pohlepu po terorju s človeško krvjo omazala naše politično življenje. Po ulicah, po kavarnah se slišijo Fej klici. Srbi so vajeni moške borbe. Iz oči v oči. Zaseda 6e jim studi. Zaplot-ništvo se jim studi. To naj bi bila stranka »nacionalistov«, se čudijo? To...? Jugoslavija »nacionalizma«, ki preliva kri svojih najboljših, nc potrebuje. V sramoto so ji. Znala se jih bo znebili in tudi na nje — pozabiti. Dolinarjeva žrtev, pretresljivo žalostna kot jc, je tudi v prestolici ki sc žrtvi klanja, popolnoma razčistila ozračje.
V Ljubljani pred Akademskim domom: Tovorni avto, poin vencev, ki so jih poklonili
krsto štajerski Slovenci
Konjiški fantje neso venec pred sprevodom v Konjicah
V Celjti se je žalni sprevod ustavil pred mestnim magistratom
Celjski akademiki nosijo svoj venec in venec celjske mestne občine
Avtofurgon s truplom pokojnega Rudolfa Doiinarja ic pripeljal pred Akademski dom v Ljiiljani. kjer je duhovščina opravila molitve, nakar so krsto prenesli v dvorano Akad. doma
Pogrebni sprevod danes ob 9
bo še! po tem-le redu in ieh-te ulicah
V dvorani Akademskega doma: Pod velikim križem počiva truplo pokojnega Rudolfu Dolinarja v krsti, oviti z narodno zastavo
Sprevod
Sprevod se ob 9. uri po določenem vrstnem redu pomika po Dalmatinovi ulici, Tyrševi cesti, Šelenburgovi ulici na Kongresni trg pred univerzo, kjer bo kratka počastitev.
Nadaljnji sprevod
Pogreb pokojne žrtve političnega nasilja bo v Ljubljani danes v soboto ob !l dopoldne izpred Akademskega doma. Dokažimo, da sc veličine te našo žrtve zavedamo!
Zbirališča
Pevci se zbirajo ob pol devetih zjutraj na dvorišču hotela »Uniona« ob Frančiškanski ulici ter se skupno podajo 5 minut pred 9 (na jioziv rediteljev!) na Miklošičevo cesto, kjer se postavijo sredi ceste med j>odružnico »Slovenca« in vhodom v Akademski dom.
Zastave ob jh>1 9 na |iločniku nasproti vhodu k unionskim garažam (postava po navodilih rediteljev!).
Svojci in rojaki iz Lučin: nn prostoru med Vzajemno ftosojilnico in Akademskim domom (desno od vhoda v Akademski dom).
Duhovščina na trati levo od Akad. doma.
Zastopniki oblasti in korporacij ob unionskih garažah.
Akademiki na pločniku pred podružnico »Slovenca« in pred Vzajemno posojilnico.
Fantje in možje na obeh straneh Dalmatinove ulice. Reditelji jih sproti uvrščajo v štiristope na cestišče.
Ostalo občinstvo naj se zbira jx> Miklošičevi cesti med Uniononi, Ljudsko jx>sojilnico in frančiškansko cerkvijo.
Vsaka skupina naj bo na svojem mestu ob pol 9!
Zbirališče za morebitne druge skupine odredi vodja rediteljstva na mestu.
1.	Križ.
2.	Akademiki, ki glasno molijo.
3.	Zastave.
4.	Rojaki iz Lučin.
5.	Možje in fantje.
6.	Pevci.
7.	Nosilci vencev.
8.	Skupina zastopnikov katoliških akademskih društev.
9.	Bogoslovci in duhovščina v koretljih.
10.	Knsta.
11.	Sorodniki.
12.	Zastopniki oblasti in korporacij.
13.	Eventualne nepredvidene skupine.
14.	Ostalo občinstvo.
Vso organizacijo žalnih slovesnosti vodi poseben Narodni odbor, kateremu naj se prijavijo govorniki, ki nameravajo govoriti ob tej žalostni priliki. Lstemu odboru naj se naznanijo tudi venci, da jim določi mesto v sprevodu.
Po sv. maši v stolnici naj akademiki in zastavonoše takoj pri strunskih vratih — na ulico jPred škofijo« — odidejo iz cerkve, da se zopet uvrsto na čelo sprevoda.
Izpred stolnice bo sprevod krenil proti pokopališču pri Sv. Križu in sicer: po Kopitarjevi ulici, jx) Resljevi cesti na Masarvkovo cesto, nato po Šinartinski cesti na pokopališče.
Na pokopališču naj se vsi udeleženci sprevoda razvrste okrog groba, kakor bodo odredili reditelji.
Vse trgovce in obrtnike, kakor tudi poslovne ustanove, ki imajo svoje delavnice in lokale ob ulirah, po katerih so bo razvijal pogrebni sprevod, prosimo, da te prostore za čas pogreba zapro.
Rajnki je ves gorel za našo duhovno globoko tradicijo, vse življenje je motril z visokega merskega stališča, zalo prosimo, da du teh njegovih in naših življenjskih nazorov, za katero je rajnki umrl, izkažemo spoštovanje in jim damo priznanje s tem, da bomo rajnkega z molitvijo spremili na kraj zadnjega počitka.
se razvija po Kongresnem trgu mimo hiše Slovenske Matice v Wolfovo ulico, čez Marijin trg v Stritarjevo ulico, Pred Škofijo.
V stolnico gredo akademiki, zastavonoše, rojaki iz Lučin, duhovščina, svojci ter zastopniki oblasti in korporacij. Šele, ako bi v cerkvi bilo še prostora, bodo reditelji pustili v cerkev tudi drugo občinstvo, vendar bodo gledali, da v cerkvi ne nastane gneča.
Oče pok. Rudolfa Dolinarja ob krsti svojega sina
8 rdečih generalov pred vojnim sodiščem
T rtu m vir a t Vorošilov — Jegorov — Jezov
London, 11. junija, b. >DaiJy Eipress« poroča, da jo Stalin sestavil iz svojih najboljših in najzanesljivejših prijateljev triumvirat, ki bo storil vse ukrepe proti prijateljem Tuhačevskega, ki je pripravljal revolucijo s svojimi pristaši proti Stalinu. Ta triumvirat je sestavljen iz maršala V o -r o č i 1 o v a, maršala Jegorova in komisarja za notranje zadere J e ž o v a.
Od 6noči eo prekinjene vse telefonske zveze z Moskvo. Vzrok ni znan.
Netočne eo vae alarmantne vesti o tem, da je maršal Tuhačevski izginil, pobegnil ter se skril na varnem mestu, od kjer da bo pričel pohod proti K remiju. Danes ob 10. dopoldne po srednjeevropskem času se je pričela razprava pred izrednim vojnim sodiščem proti marftalu Tuhačevske-m n, bivšemu poveljnika Kijema, generalu Jaki-ru in še 6 višjim častnikom rdeče armade, ki so bili obtoženi zaradi veleizdaje, ker so vohunili v korist neke tuje velesile. Vsi obtoženi so svoja dejanja priznali. Razen maršala Tuhačevekega in Jakori so obtoženi tudi Ubogorevič, poveljnik beloruskega vojnega okrožja, dalje general Kork, mestni poveljnik v Moskvi, general Eidemann, poveljnik šole za izobrazbo privatnega prebivalstva v letalski službi, general P a t n a, general F e 1 d m a n n in general Prenurov. Obtožnica jim očita, da so stalno obveščali neko inozemsko državo o stanju ter o razmerah v rdeči armadi, da so izvajali sabotažna dejanja i namenom, da oslabijo napadalno sposobnost sovjotske armade in da so rušili disciplino r vojski. Oni so storili vse, da olajšajo uspeh napadalcu Sovjetsko Rusije od zunaj t namenom, da se zopet vzpostavi v državi kapitalistični režim.
Izrednemu vojnemu sodišču predseduje general Ulrieh. Razprava je tajna. Sodba ee bo izrekla po posebnem zakonu, ki jo bil izdan 1. 1934. Razen predsednika Ulricha je v senatu 7 višjih častnikov, med katerimi eta tudi znana rdeča maršala Budonl in Bldcher.
Bliicher med sodniki
»Erchange Telegraph« poroča, da bosta v razpravi proti Tuhačevekemu glavna obtoženca on in pa general Putna, bivši sovjetski vojni ataše v Londonu. Značilno je, da je v senatu proti Tuhačevekemu razen Bndenova še Bliieher in pa poveljnik sov. letalskih «11 general A11 i n k s. Najbolj smešno pri vsem pa je, da sta bila pred par dnevi javno aretirana Alxinks in Blticher, ki pa bosta sedaj naenkrat postala sodnika maršalu Tuhačevskemu in generalu Putni. 0 sami obtožnici proti maršalu Tuhačevskemu se ve zelo malo, le uradno priznavajo, da so vsi aretirani obtoženi zaradi »talnega vohunjenja v korist tuje sile, ki je Sovjetski Rusiji sovražna. 01»tožnlca jim dalje očita, da so prejemali od te države tudi denar. Zanimivo je, da je hotel maršal Tnhačevski na vsak način oditi v London kot predstavnik Sovjetske Rusije na kronanskih svečanostih, ker je hotel tedaj Izkoristiti priliko, da se na lep način umakne Stalinu. To pa se mu nI posrečilo.
London, 11. junija, o. Vsi londonski jutranjiki ee bavijo e položajem v Sovjetski Rusiji. »Times« misli, da pomenijo najnovejše aretacije politično čiščenje v armadi. Vsa Rusija dane« drhti v največjem strahu. Izvedelo se je, da pošiljajo r Moskvo velike enote i»branih čet, da bodo branile Kromelj. Člankar pravi dalje, da je najnovejša zarota proti Stalinu, ki so jo odkrili te dni, imela kar ogromno razsežnost. Stalin se po tem poročilu naslanja v prvi vrsti na triumvirat Vorošilov-Jegorov-Ježov. Ta trojica se jo baje Stalinu zaklela, da bo do poslednjega iztrebila vse nasprotnike sedanjega režima. Poročilo se konča i besedami: »Sovjetsko Rusijo preplavlja te dni val najstrašnejšega terorja!«
V Moskvi je 100.000 vojakov
>Morningpost« J>a pravi, da je »despot Stalin v lastni hiši neusmiljeno razbil še poslednje opore svojih neprijateljev. Nihče ni več varen pred Stalinovo preganjalno mani jo. Toda ie bolj kakor Stalinove fizične žrtve obžalujemo tiste njegove žrtve, ki niso v dosegu njegove neusmiljene maščevalne roke, to je, obžalujemo razne njegove oboževalce pri nas na Angleškem, ki eo še pred kratkim bili prepričani, da je on zares branilec in zaščitnik pravice. Dopisnik »Morning Poeta« je prepričan, da so tudi aretirani generali delali na to, da se ukinejo v Rusiji sovjetske komunistične vzgojne metode.
>Daily Express< trdi, da Je bila vojaSka revolucijo v Sovjetski Rusiji pripravljena tako resno, da je moral Stalin nujno poklicati zanesljive no-
ruske vojne čete i« pokrajine. Trenutno je zbranih v Moskvi 100.000 popolnoma zanesljivih vojakov, ne vštevšl do zob oboroženih članov GPU. Isti list poroča dalje, da so trockisti pripravljali atentat na Stalina, ki pa je bil zadnji hip preprečen. V Moskvi je med prebivalstvom zavladalo hudo razburjenje in sedanji dogodki spominjajo na prve dni velike revolucije. Dan za dnem 60 policijske oblasti in člani GPU na delu ter polnijo ječe. Število aretiranih častnikov je tako naraslo, da 60 celi polki ostali brez poveljnikov. Pretekli teden so odkrili v Kremlju peklenski stroj. V letošnjem letu je bila straža v Kremlju trikrat zamenjana z novo. V Tur-kestanu in Gruziji je prišlo do velikih neredov. Stalin je poslal tja posebne oddelke ter komisarje e širokimi pooblastili, ki imajo nalogo, da zopet postavijo v teh krajih sovjetsko oblast.
Vse zveze z Rusijo pretrgane
V teku včerajšnjega dne ni bilo mogoče dobiti direktne telefonske zveze z Rusijo, tako da je ostala britanska vlada brez poročila svojega poslanika v Moskvi. Na vse prošnje in urgence 60 ruske
oblasti odgovarjale, da so telefonske zveze pretrgane zaradi hudega viharja in da je treba na zvezo čakati, dokler se proge ne popravijo. Ponoči ee je posrečilo vzpostaviti zvezo, toda samo za razgovor med britansko vlado in britanskim poslanikom v Moskvi, ki je poslal vladi obsežno šifrirano poročilo o položaju.
Politični krogi in tisk pa so navezani na vesti, ki prihajajo po ovinkih čez Finsko, Švedsko in Norveško, ker sovjetska oblast tam še ni prekinila telefonskih zvez. Iz vseh vesti, ki prihajajo, se da &klepati, da v Rusiji dozorevajo dogodki zelo naglo in da bo v kratkem prišlo do eenzacionelnega preobrata.
Vorošilov — diktator?
Včerajšnje vesti o vojaški diktaturi se ponovno potrjujejo. Le zelo težko je uganiti, kdo bo prišel na čelo vojaške diktature. Omenjajo se mnoga imena, toda gotovega ne more nihče ničesar povedati. Baje bo stopil na čelo vojaške diktature maršal Vorošilov, ki je nujno pozval napadalne od-, delke iz notranjosti Rusije. Vsega skupaj je prikorakalo v Moskvo okrog 100.000 mož. od tega več deset tisoč vojakov s Kavkaza, ki jih Stalin smatra za svoje najboljše zaščitnike. Kakor znano, je Stalin izposloval tudi potrebne kredite. Tako je imela Moskva po dveh desetletjih priliko videti šubarc kavkaških vojakov.
Aretacije v tisočih
Trdijo, da je v zadnjih dneh bilo aretiranih zopet nekaj tisoč uglednih članov sovjetske armade. GPU je namreč prišla na šled grandiozni zaroti proti Stalinu, v zvezi s katero 60 bili aretirani celo oni, za katere je sam Stalin dvomil, da so
njegovi nasprotniki. Iz najbližje okolice Stalina je bilo vrženih v zapor 10 oseb, ki jih je Stalin sma tral kot absolutno zanesljive. Celo v osebni gardi Stalina so našli zarotnike. Gardo so takoj zamenjali z borci s Kavkaza, ki se ji nihče ne upa približati.
Molk GPU
Kdo so voditelji te zarote, OPU molči. Mnoge osebe so »izginile«, bodisi da eo jih oblasti pregnale v Sibirijo ali pa so bile tajno ustreljene. Splošno trdijo, da je v trenutku, ko so aretirali maršala Tuhačevskega, zavladal v Rusiji takšen teror kot ga nihče ne pomni. Borba pa se ne vodi proti malim ljudem, temveč le proti onim, ki so na odgovornih mestih. Kdo ie za Stalina, kdo je proti njemu, kdo je pristaš Trockega, vse to odkriva OPU, ki brez usmiljenja postopa e sovražniki Stalina. Tudi včeraj so zopet odstranile OPU oblasti t položaja šest armadnih poveljnikov in jih zaprle.
Vso noč je bil Kremelj razsvetljen, znak, da ee je mrzlično delalo, da se odstrani vsaka nevarnost za Stalina. Razširile pa so se govorice, da je Stalin zbežal na Kavkaz, nekateri pa celo trdijo, da je mrtev. To bržkone ne bo res, značilno pa je, da krožijo po veej Rusiji podobne vesti.
Pariz, 11. junija, b. Pertinax piše v »Echo de Pariš« o dogodkih v sovjetski Rusiji in Ugotavlja, da je novi sovjetski režim izrazito protižidov-s k i. Pertinax je prepričan, da bi po borbah v notranjosti zelo lahko prišlo do zbližanja med Moskvo in Berlinom, tako da bi se zopet lahko vzpostavilo sovjetsko-nemško sodelovanje na temelju rapallskc pogodbe. Bržkone bo Stalin pripravljen dati Nemčiji gotove ugodnosti.


Samouprava(
o „izzivanju JNS po slovenski deželi"
Belgrad, 11. junija, m. Zadnje Živkovičcvo in JNS-arsko izzivanje ]>o slovenski deželi in popolen neuspeh, ki ga je bil deležen svoječasni diktator, in zločin, ki so ga izvršili člani organizacije JNS, si je privoščila spet današnja »Samouprava« v svojem uvodniku pod naslovom »Izpadi reakcije«. V uvodniku pravi: Na protest Slovencev zaradi izzivanja JNSarjev, ki 60 si postavili za nalogo, da uničijo vse narodne pravice in svobodo, so odgovorili na njim lasten način: z nasiljem in krivico. Politika JNS 6tranke, če se to, kar li delajo, 6plob lahko imenuje politika, je samo cela vrsta izpadov, napadov, izzivanja in nasilja. Ko eo bili na oblasti, eo ee posluževali celo državnih uradov za izvrševanje političnega nasilja. Ko so pa pod bremeni svojih lastnih grehov morali zapustiti oblast, ti ljudje izzivajo, izvršujejo nasilja in na vse mogoče načinu otežujejo uspešno in konstruktivno delo. Naša javnost ee je na te metode že privadila. Hoteli bi uživati monopol na politiko, da bi nemoteno »žarili 1 palili«, toda kadar se nekdo upre ali celo odgovori na udarec, tedai zavpijejo na V60 moč. Tako je te dni voditelj JNS Živkovič naletel na zelo slab sprejem pri najširših narodnih slojih v dravski banovini. Ker je znano, da 88% ljudi v Sloveniji pripada naši 6tranki, kakor tudi to, da Živkovič med Slovenci sploh nima pristašev, je bilo pričakovati to reakcijo od strani ljudstva. Zakaj je Živkovič sploh odšel v Slovenijo, če je Kramer bil že vnaprej prepričan, da bo ta »pohod« imel neljube posledice. Oči viden namen tega pohoda je bil, da ee narod izziva, in tako je prišlo do incidenta, ki ga moramo obžalovati. Toda gospodom iz JNS je ta incident dobrodošel. Izgleda, da 60 ga pričakovali. Še več, potreben jim je bil. Razumljiv protest izzivanega naroda v Ljubljani in v Celju jim je .služil za razlog napada. Njihovi funkcijonarji 60 javno organizirali kazensko ekspedicijo ter so pričakovali nedolžne člane naše stranke v zasedi, jih napadli in ubijali. Ob priliki tega napada je mladenič, skoro otrok, s svojo glavo plačal ta izpad. To, kar so storili člani JNS na cesti iz Maribora, predstavlja vsekakor dejanje strahovitega nasilja, strahovit udarec svobodi in miru države, udarec varnosti in redu. Nekaj takega morejo storiti in izvršiti samo ljudje, ki namerno in premišljeno hočejo izzivati. Niti malo dvoma ne more biti, da JNSarji hočejo izzivati narod in na ta način doseči 6voje cilje. Za-
Mojstrski izpit za gospodinje
Ako bi morale žene polagati mojstrski izpit v gospodinjstvu, bi se jim gotovo stavilo tudi vprašanje: kako se odpravi nesnaga iz perila. Gospodinje morajo namreč vedeti, da prodre nesnaga v samo tkanino ter se utrdi med vlakenca, pa je treba radi tega prati samo z dobrim jedrnatim milom, kakor je Schichtovo milo »Jelen«, ako se hoče nesnaga temeljito odstraniti. Dolgoletne skušnje tvrdk* Schicht v izdelavi mila dajejo jamstvo vsaki gospodinji, da bo ostalo njeno perilo dolgo lepo in dobro ohranjeno.
Neurath je že v Pesti
Budimpešta, 11. junija, b. Danes pričakujejo tukaj prihod nemškega zunanjega ministra von Neurath«, ki se bo pripeljal z letalom iz Sofije. Tisk posveta von Neurathu posebne članke. Tako piše »Pester Lloyd«, da je belgrajskl obisk potrdil dejstvo, da Jngoslavi|a ni v zavezniških odnosih z Nemčijo, ne Zeli pa tudi sodelovati v zvezi, ki bi bila naperjena proti Nemčiji. Zaradi tega se po-vdarja, da |e cilj von Neurathovega potovanja pomiritev narodov v srednji Evropi in zboljšanje odnosov ter odstranitev še obstoječih sporov med nJImL
Nemčija dobi pri nas gospodarske ugodnosti
Praga, 11. jun. TG. »Prager Tagblatt« poroča i« Belgrada, dn je bil uapeh razgovorov med Neurathom in Stojadinovičem popolen. Političnih razgovorov državnika nista Imela, marveč samo gospodarske. Tukaj pa jo bil dosežen sporazum na
l!VChl.P°Jugoslavlja proda Nemčiji 5000 vagonov koruze, ki jih je Nemčija zaprosila. Namesto denarja no Nemčija v odplačilo poslala svoje blago. Jugoslavija se je nerada zavezala za tako visoko pošiljko, ker kornze trenutno nima v toliki količini, na drugi strani pa je danes možnost, da bi koruzo prodala proti gotovini, ne pa proti drugemu blagu.
2, Jugoslavija je Nemčiji dovolila, da raziskuje
nekatere kraje v Bosni za rudami in da morebitne odkrite rude tndi sama izkorišča. Gre za antimonske rudnike v Liscu v vzhodni Bosni ter v Cafiakn. Nadalje hoče Nemčija pri Lo s n 1 c i zgraditi visoke peči za predelavo svojih rud. Stroji pridejo iz Nemčije. Kapital za instalacijska dela bo Nemčija dobila potom jugoslovanske Narodne banke, a ga ne bo mogla vrniti v denarju, ker nima deviz. Govorijo, da lm denar .prišel od tistih 12 milijonov dinarjev, ki jih barski rudnik dolguje neki nemški firmi in ki bodo vporabljeni za financiranje nemških podjetij.
Hitler dr. Stojadinovieu
Berlin, 11. junija AA. DNR: Vodja rajha in državni kancler g. Hitler jo nn brzojavko predsednika vlade ln zunanjega ministra dr. Milana Stojadlnoviča odgovoril s tole brzojavko:
Najprisrčneje se zahvaljujem vaši okselonci za brzojavko, ki sem jo ravnokar prejel. Popolnoma so strinjam z vami v želji za sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo in lo sodelovanje moramo podpreti z vsemi silami in prepričan sem, da 1)0 ta sporazum koristil miru v Evropi. — Adolf Hitler.
Delbos obišče Prago
Praga, 11. junija, b. V začetku meseca julija bo francoski zunanji minister Yvon Delbos obiskal Prago.
stonj ee trudijo gospodje od JNS, zastonj padajo nedolžne žrtve, ker nič ne more rešiti skupine ljudi, kajti med narodom ni nikogar, ki bi jim hotel pomagati, da bi se obdržali v političnem življenju. Narod jih je obsodil in zavrgel. Vse to, kar oni danes počenjajo, samo še poslabša njihov položaj. Čudno je samo to, da JNSarji tega ne čutijo. Divjanje JNS je samo zadnji sunek reakcije, ki ji je odžvonilo in ki čuti, da med nami nima več prostora.
Rojstni dan
kneginje Olge
Belgrad, 11. junija. AA. Danes ob 12. se je
za rojstni dan Nj. kr. Vis. kneginje Olge vršila cerkvena slovesnost v dvornem hramu na Dedinju, Službe božje sta se udeležila tudi Nj. Vel. kralj
Peter II. in Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej. Cerkveni slovesnosti so tudi prisotvovale vse v Belgradu mudeče se dvorne gospe.
Nova postaja v Otočah
Belgrad, 11. juni. m. Na posredovanje obeh slovenskih ministrov je glavno železniško ravnateljstvo sprejelo predlog za zgraditev in premestitev železniške postaje Otoče ter jo v ta namen stavljenih na razpolago 100.000 Din.
Tenis tekme v Pragi
Praga, 11. jun. m. V današnji igri sta jugoslovanska igralca Palada in Punčec v tekmi za Davisov pokal izgubila obe igri. Rezultat tekmovanja je sledeč: Menzel : Palada 6:3, 6:2, 6:1; Hekt : Punčec 7:5, 6:3, 6:2. Češkoslovaška vodi z 2 :0. Jutri bo igra v dvoje, v nedeljo pa igra posameznikov in sicer bo igral Menzel proti PunSecu, Palada pa proti Hehtu. Po današnjem porazu je izgled na zmago Jugoslovanov zelo majhen.
Berlin, 11. junija, AA. (DNB) Danes je pred 2000 gledalci v teniški tekmi za Davisov pokal med Belgijo in Nemčijo Henkel v 57 minutah premagal Belgijca Andrčja Lacroixa 6:1, 6:1, 6:1. Kljub silni vročini (35 stopinj v senci) je bil mladi nemški šampijon v odlični formi,
Odsek mednarodne policije
Belgrad, 11. jun. AA. Ker se je pokazala potreba, da se koordinira in okrepi akcija naše policije z drugimi policijami v duhu pravil mednarodne kriminalno policije, ki imajo v načrtu ustanovitev nacionalnih policijskih središč v vsaki državi, zaradi čim boljšega in čim učinkovitejšega sodelovanja vseh policij, članic mednarodne komisije kriminalne policije, je notranji minister dr. Anton Korošec odredil, da so pri oddelku javne varnosti notranjega ministrstva ustanovi odsek, ki se bo imenoval odsek mednarodne policije. — Naloga tega odseka bo vzdrževanje zveze v glavnem z mednarodnim policijskim uradom s sedežem na dunajskem policijskem ravnateljstvu, t mednarodno komisijo kriminalne policije in z vsemi ustrezajoči mi tujimi uradi, ki so po mednarodni komisiji kriminalne policije naznačeni kot nacionalno politična središča.
Po španskih bojiščih
Salamanca, 11. jun. A A. Štefani: Mednarodni brigada je izkoristila meglo in s tanki izvršili napad na Soriji, severozapadno od Madrida. -Nacionalisti so takoj prešli v protinapad in za plenili mnogo materijala ruskega izvora. Med jet niki je tudi nek norveški poročnik, 2 švicarski miličnika in neki nemški Žid.
Na srednjem bojišču so pričeli rdeči z ostrin topovskim obstreljevanjem nacionalističnih pošto jank pri Maesta del Alcala. Na severnem bojišč« zaradi slabega vremena ni bilo večjih dogodkov. Severozapadno bojišče na sektorju Estaca della Roquera je bilo prizorišče hudih borb. Po več-urni borbi je ostala bitka neodločena.
Na bojiščih pri Madridu ni bilo nič posebnega. Na aragonskem bojišču so se »popadle pred-straže.
Iz Perpignana poročajo, da so nacionalisti hoteli pognati v zrak mednarodni železniški tunel, ki ima važen strategičen pomen, kajti s padcem tega tunela bi bila prekinjena železniška zveza med Katalonijo in Francijo.
Blumov »uspeh"
tOO milijard primankljaja
Pariz, 11. junija TG. V parlamentu .je govoril bivši finančni minister Rajnaud, ki jo ostro kritiziral gospodarstvo Blumovo vlade. Izračunal je na podlagi številk, da dere država v neizogibno propast. Tekoči proračun se bo prihodnje leto kenčal neizogibno s primanjkljajem 50 milili j a r d frankov (nad 100 milijard din), ki jih ni mogoče kriti r nobenim posojilom. (To se drugače bere kot Blumovi slavospevi na uspeh svojega enoletnega vladanjal)
Belgrajske vesti
Belgrad, 11. junija, m. Postavljena eta za davčna pripravnika Ignac Ahlin na davčno upravo za mesto Ljubljano in Milan Drinovec na davčno upravo v Mariboru.
Belgrad, 11. junija. AA. Z uredbo za gradnjo novih železnic, ki jo je izdala kraljevska vlada lani v juliju, je v načrtu gradnja in trasiranje več železniških prog. Med temi progami je v prvi vrsti gradnja proge Banjaluka - Tuzla - Valjevo - čačak -Kraljevo. Naknadne ponudba za financiranje gradnje se bodo sprejemale do 15. julija t. 1.
Belgrad, 11. junija, m. Za jutri dopoldne je sklicana seja gospodarsko-flnančnega odbora ministrov, na kateri ee bo nadaljevala razprava o silosih ter "o uredbi za mestne hranilnice.
Belgrad, 11. junija, m. Današnje Službene no-vine objavljajo navodila glede izvrševanja čl. 13 uredbe o centralnem fondu Bratovskih skladnic ter o rezervnem fondu Glavne bratovske skladnice.
Drobne
Moskva, 10. jun. b. Včeraj je v Tiflisu umrla Stalinova mati Dugašvili, kar je pravo ime Stalina. Dalje poročajo, da se je tudi stanje Leninove vdove ge. Krupskaje zelo poslabšalo.
Pariz, 10. jun. b. Danes ob 9 je bila končno otvorjena vsa pariška razstava.
Šantiago de Chlle, 10. jun. h. Zakonski osnutek za priznanje sovjetske Rusije de iurc je bil Odbit b 43 proti 35 glasovi.
Zagrebška vremenska napoved: Porast oblači noeti e poslabšanjem vremena.
Dunajska vremenska napoved: Zelo toplo, številne krajevne nevihte.
Kardinal Inniizer
o nenravnostnih procesih v Nemčiji
Na svečanosti družbe sv. Bonifacija avstrijske zveze za ljudsko delovanje v inozemstvu je prešli petek govoril dunajski kardinal-nadškof msgr. dr. Tebdor Innitzer o nravnostnih procesih zoper duhovnike in redovnike v Nemčiji. Kardinal je med drugim izvajal, da je samo krščanska vera dala nemškemu ljudstvu, ki živi po tujih krajih, tisto moč, da se je moglo uveljavljati skozi stoletja dolgo tudi daleč izven svoje domovine. »Naša doba je morala doživeti žalostni pojav, da so tudi izven-nemške ljudske skupine zašle v stisko. Žal, je treba priznati, da je boj zoper Cerkev, ki se je vnel v Nemčiji, osramotil Nemce v tujih deželah in zmanjkal njih ugled.
Vzplamtel je tak boj zoper krščansko vero, kakršnega zgodovina Se ni videla. Škofe in duhovnike hočejo označiti za zločince, da jih tako one-častijo in izroče splošnemu zaničevanju. To se dogaja V tako zvanih nravstvenih procesih, kt se javno vršijo, nc zato, da bi kaznovali poedinc slučaj*, marveč zato, da bi Cerkev osramotili. Javno je treba pribiti, da jih je tudi v duhovniškem
kakor v drugih stanovih nekaj, ki jim ni kdo ve kaj za resno izpolnjevanje dolžnosti.
In da bi kar na splošno obdolžili vso nemško duhovščino, je tem bolj krivično, ker se je vprav ta duhovščina izkazala, kako je vzgledna v vsakem oziru«. »Mi, v Avstriji, iskreno sočustvujemo s hudo preizkušeno nemško duhovščino in javno izrekamo svojo iskreno bolečino radi preganjanja nemške duhovščine. Vprašamo se pa, kako je mogoče, da smejo nemški listi s sramotilnimi Članki o duhovščini, prihajati v našo deželo«. — »Obžalujem ta ljuti boj zoper Cerkev predvsem tudi radi nemškega ljudstva, čigar zmanjšani ugled bo po svetu radi te gonje težko popraviti«.
Paril, 11. julija, b. Sinoči je francoski zunanji minister Uelbos sprejel nemškega in belgijskega poslanika. Na Quai d'0rsayu poročajo, da gre za obnovitev pogajanj za sklenitev zapadnega pakta. Diiljp poroča, da je francoski poslanik v l.ocido-nu Corbin izročil Forcign Otficeu note francoske vlade, v katari tolmači svoje stališče radi note Nemčije in Italije z dne 12. marca 1937.
Ljubljana bo gradila
moderna otroška zavetišča
Moderno mestno življenje, čigar poglavitna vsebina je neprestana borba za obstanek, predvsem v revnejših slojih, je že skoraj povsem ubilo družino. V mnogih, zlasti delavskih družinah sta često prisiljena oče in mati, da si iščeta zaslužka aunaj domače strehe in prepuščala otroke samim sebi, često brez vsakega nadzorstva. Tako so otroci nujno prepuščeni ulici in vsem njenim slabim vplivom. Jasno je, da iz takih otrok ne morejo zrasti dobro vzgojeni ljudje, saj često sploh nimajo nobene vzgoje. Izkušnja dokazuje, da rastejo taki ljudje v mnogih primerih v delomrzneže in postopače, čestokrat pa celo v poklicne zločince.
Med najvažnejše naloge občine spada tedaj skrb za tako zanemarjeno mladino, da se Čim bolj preprečijo pogubni vplivi ulice in slabe družbe ter da se manjkajoča domača vzgoja nadomesti s skrbno in krščansko vzgojo v dečjih zavetiščih. Vsa moderna mesta grade otroška zavetišča, kjer lahko prežive otroci svoj prosti dnevni čas pod vestnim in skrbnim vodstvom dobrih vzgojiteljev.
Tudi Ljubljana noče zaostajati v tej vrsti socialnega skrbstva za drugimi kulturnimi mesti. V letošnjem socialnem proračunu je določila lepe vsote v ta namen in bo deloma sama gradila otroška zavetišča, deloma pa podprla privatna dobrodelna društva, ki bodo zgradila nova ali razširila že obstoječa zavetišča. Sedanja zasilna zavetišča, ki jih oskrbuje mestni socialni urad, nikakor niso zadovoljila in so itak le začasna, dokler se ne osnujejo iu zgrade modernejša dnevna zavetišča.
Eno najlepših in najmodernejših dnevnih zavetišč v Ljubljani bo brez dvoma veliko trnovsko zavetišče, ki ga prično graditi že letos.V letošnjem proračunu je določena za to gradnjo polmilijonska vsota. Ce prištejemo k temu še prihranek na stvarnih izdatkih mestnega socialnega urada od lanskega leta, ki znašajo okrog 400.000 din, bo dobilo to zavetišče letos skoraj 1 milijon dinarjev za gradnjo. Celotni stroški te zgradbe in njene opreme pa so preračunani na okroglo 3 milijone dinarjev.
Zavetišče se bo gradilo v etapah. Do letošnje zime bo zgrajen prvi del zavetišča, in to v surovem stanju; za prihodnje poletje ali jesen pa bo ta prvi del že opremljen, tako da bo lahko sprejel že do 150 šoloobveznih otrok ter 80 otrok iz predšolske dobe v svoje zavetje. V nadaljnjih etapah bodo zgrajeni še ostali deli zavetišča, tako oddelek za celodnevno zavetišče in oddelek za dojenčke. V celodnevnem zavetišču bodo lahko dobili zavetje in oskrbo otroci, katerih starši bodo iz katerihkoli vzrokov, n. pr. bolezni in podobno,
začasno odsotni. Vsak oddelek bo imel svojo ra-jalnico na prostem, poleg tega pa še pokrit prostor za gibanje na zraku. Zavetišče ne bo urejeno luksuzno, pač pa tako, da bo ustrezalo vsem modernim higienskim načelom; vsak oddelek bo imel svojo umivalnico, poleg tega pa vsi veliko skupno centralno kopalnico. Tudi kuhinja bo za vse oddelke skupna. Vsi oddelki bodo sicer ločeni (vsaka zgradba zase), vendar pa med seboj zvezani s pokritimi hodniki. Poleg spalnic, učilnic, igralnic itd. bodo urejena stanovanja za nadzorno in strežno osebje ter stanovanje za duhovnika.
Trnovsko zavetišče bo mestna občina gradila sama. Sčasoma l>o zgradila še več takih zavetišč tudi v drugih delih mesta. Letos pa bo poleg stroškov za gradnjo trnovskega zavetišča prispevala še k razširitvi, ureditvi in gradnji privatnih zavetišč. V mestnem socialnem proračunu najdemo sledeče vsote: za razširitev otroškega zavetišča na Viču 50.000 din, za podporo Vincencijevi konferenci k gradnji dnevnega zavetišča v Zeleni jami 50.000 din, za zavetišče v Mostah je določenih 30.000 din; z rezervirano vsoto iz lanskega leta 50.000 din bo dobilo to zavetišče za svojo ureditev in opremo tedaj skupno 80.000 din. Poleg imenovanih podpor pa dobi še Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic 25.000 din kot prispevek k gradnji mladinskega doma pod Martuljkom. Tu bo osnovana tako imenovana gozdna šola in bo imela celo preko zime svojega stalnega učitelja, da bodo lako otroci, ki so slabotnega zdravja, mogli vse leto uživati čisti gorski zrak. V vsa omenjena zavetišča in v mladinski dom pod Martuljkom bo pošiljal otroke tudi mestni socialni urad iz področja svojega socialnega skrbstva.
Ce prištejemo k vsem tem zneskom še zneske za vzdrževanje že obstoječih dnevnih zavetišč pri Sv. Florijanu (121.520 din), na Taboru (59.200 dinarjev). ■ v Spodnji Šiški (67.550 din), za Bežigradom (40.000 din), dalje podpore dobrodelnim društvom, ki se pečajo z mladinskim skrbstvom, podpore šolskim kuhinjam, stroške za otroška igrišča, počitniške kolonije in podpore revnim (lijakom, znese to skupno milijonske vsote in moremo po pravici reči, da za mladinsko skrbstvo v Ljubljani se nikoli ni bilo tako preskrbljeno. Sedanji mestni upravi je za to treba priznati, da ima resno in pravo razumevanje za reševanje sodobnih mestnih socialnih vprašanj.
Kapital, naložen v vzgojo mladine, je najbolje naložen kapital, ki se bo nekoč sijajno obrestoval — v dobro vzgojeni mladini. Dobro vzgojena mladina pa je bodočnost naroda.
Veliko razdejanje po nevihti
v polhograjski dolini
Pretekli teden je vso polhograjsko dolino zadela velika katastrofa, ki je mnogim uničila ves letni pridelek. Nevihta, kakršna je prihrumela
Sretekli ponedeljek, še ni nikoli razsajala pri nas. iti najstarejši možaki ne pomnijo, da bi padala toča kakor kurja jajca in da bi se vsipala kar dve uri skupaj. Najbolj je prizadeta po toči Sv. Katarina, kjer je uničeno dobesedno vse, saj drugi dan ni bilo mogoče dobiti na celi njivi niti za snop klasja in nič nisi mogel vedeti, ali je na njivi rastel fižol ali krompir ali koruza. Toča je lomila veje in uničila ves sadni pridelek, ki je izredno lepo kazal. Tudi šipe v oknih in opeko na strehah je razbijala. Silno je prizadeta tudi polho-grajska občina. Že smo poročali, da je spet veliko razdejanje v Mačkovem grabnu, kjer je voda vzela most. To pa ni najhujše. Voda je pritekla iz vseh grabnov in i« vseh hudournikov in naredila veliko škodo po polju, po njivah, na cesti, vihar i« ruval drevje s korehinami. Ogromne mase vode 60 se valile proti Dobrovi in nesle s seboj vse, kar je voda zajela. Tako je iz Gradca plavalo več sto metrov drv, hlodi, dračje, celo prašička je voda prinesla. Letina je domala uničena.
V dobrovski občini je največ trpela vas Osredek pod Sv. Katarino in pa Hruševo. Žito so po večini že pokosili, ker ni nobenega upanja, da bi se poraslo. Pa tudi nikjer ni mogoče dobiti novih sadik za peso ali zelje in podobno. Največja škoda je pri sadju, ki je uničeno, a je tako lepo kazalo, da smo mislili, da bo letos kmet dobil lepe denarje za sadje. Cim bolj proti Ljubljani leze vasi, tem manj se pozna in v spodnjem predelu dobrovske občine je letina le delno uničena. Na Dobrovi se stekata Gradaščica in Horjulščica in tako se je iz obeh dolin nabralo pravo morje
vode, ki je drla čez ceste in njive in uničevala. Po travnikih je ponekod čez in čez na nekaj prstov na debelo blata, to se pravi, da bo krma slaba in živini tudi za zdravje škodljiva. Spodnji del ni bil sicer toliko oškodovan po toči, je pa zato bolj po vodi, ki je za več let uničila v nekaterih predelih rodovitno zemljo. Le krompir in koruza se bosta ponekod morebiti za silo še opomogla. Cesta v Polhov Gradec je že toliko popravljena, da se vrši spet redni promet. Ze prvi dan je kakih 30 delavcev odmetavalo usade, ki so se na več krajih udrli na cesto, tako da so se mogli polhograjski otroci, ki so bili na izletu tisti dan, z avtobusom pripeljali ob desetih zvečer domov.
Ob tako hudem udarcu bi na vsak način morala priskočiti kmetu na pomoč oblast, ki naj bi poiskala kako podporo. Saj je mnogo ljudi, ki nc bodo dobili niti semena nazaj, pa že tako težko žive.
Prosvetni tabor v Litiji
Prosvetni tabor vseh društev litijske dekanije bo v Litiji v nedeljo 20. junija. Po 10. sv. maši blagoslovitev in razvitje domače zastave, nakar bo imel slavnostni govor pisatelj župnik Franc Finž-gar, govorili bodo še dr. Basaj, Smersu in Puš. Popoldne bo velika ljudska veselica na športnem igrišču, združena z veliko tombolo. Glavni dobitek par volov. Na veselici nastopijo pevski zbori posameznih društev. Ta tabor bo po 30 letih prva naša večja prireditev v Litiji, zato vsi, ki so z nami ene misli, na ta prosvetni tabor, ki mora postati velika manifestacija slovenskega katoliškega ljudstva celega Zasavja!
Domači odmevi
Povedati {e treba
Na zadnjem zboru strahov v Kazini se je s strankarsko besedo oglasil tudi gospod, ki bi po igri usode vsak čas utegnil dobiti kraljevske pre-rogativo: za stranko se je izpostavil namestnik kraljevega namestnika. 2e iz parlamemta smo tega vajeni — in strankino časopisje oznanja take govore kot nekaj posebnega, nekaj za ves narod nedotakljivega.
V	obrambo visoke funkcije moramo izraziti splošno ljudsko mnenje, da bi se taki gospodje in na tak način ne smeli eksponirati, kajti sicer pridemo do proslulega Gesslerjevega klobuka, ki mu konec poznamo; z nedotakljivimi častmi in z emblemi se ne izzival Nemec pravi »zimmerrein« in Anglež ima besedo »Fairness«. Ni pisanega zakona, ki bi to zahteval ter tako funkcijo vezal na dostojanstven molk, zahteva pa to naravni zakon in narodov čut.
Mednarodni kongres
krščanske družine
V	zvezi z mednarodno razstavo v Parizu bo tam v dneh od 25. do 27. junija mednarodni kongres krščanske družine, ki ga prireja L'Assotiation du mariage chrčlien (86. Rue de Gergovie, Pariš 14«) in družinski odsek katoliške akcije r.a Francijo. Spored Upolnjuje vrsta najaktualnjjiih predavanj, v katerih bodo mednarodni strokovnjaki podali katoliška načela v družinskem življenju z ozirom na sodobne razmere. Namen kongresa je na tem mednarodnem pozorišču utrditi prava načela glede družine tn tudi premisliti način, kako bi bilo kljub današji razrvanosti mogoče uve-llaviti v svetu. Da bo kongres res vrgel pravo luč v zamotane moralne in gospodarske probleme družinskega življenja, nam dokazujejo Imena preda-
vateljev, ki so zbrani iz vseh držav Evrope in naslovi predavanj, kakor: Morala v zakonu, ne-omaltuzianizem, Ogino-Smulderjeva me4oda, ev-genetika in_ njen vpjiv na družinsko življenje, Cerkev in družina, država in družina, vzgoja javnega mnenja (tisk, kino, radio), družinski apostolat itd. V zvezi s tem kongresom bo tudi neiiaj skupnih izletov po Parizu in po Franciji. Udeleženci uživajo na železnicah 40% popust, kongresna legitimacija (stane 25 fr) pa obenem opravičuje do brezplačnega vstopa v vse prostore svetovne razstave. Za podrobna navodila se je treba obrniti na zgoraj omenjeni naslov.
„ Teden kulture41
V nedeljo se prične v Zagrebu teden hrvatske kulture, v katerem bodo najraznovrstnejše prireditve, ki bodo podale sliko hrvatskega kulturnega življenja v vseh oblikah, zlasti z ozirom na kmečki stan. Slavnosti se prav za prav začno že 11. junija, ki ga bodo praznovali kakor lansko leto, v kolikor se je misel pač posrečila, ob vzha-janju sonca. Poleg mnogih pevskih in igralskih zborov bodo nastopile tudi skupine, ki bodo prikazovale hrvatske narodne običaje. Matica hrvatskih gledaliških prostovoljcev 1» izvajala hrvatske plese, kakor so bili izvajani na berlinski olimpi-jadi. Zastopnikom Seljačke sloge, zlasti tistim iz Bosne, Dalmatinske Zagore, Korduna in Zagorja, se bodo v nedeljo delili brezplačno preostali izvodi skrajšanega Hercegovega abecednika, po katerem se more vsak naučiti pisati in brati, ne da bi mu bilo treba iti 7. doma kam v šolo. Odposlanci iz zgolj pismenih krajev pa bodo mogli dobili brezplačen Uvod koledarja SS za leto 1036. Hrvatski dnevnik pravi, da bo ta prireditev vsekakor zelo utrdila prepričanje, da bi hrvatske kulture brez kmečke kuititre ne bilo.
Strela udarja
Ponikve pri Dobrepoljah, 10. jun.
Danes ob pol 4 popoldne je v vasi Ponikve pri Dobrepoljah udarila strela v hišo posestnika Za-krajška Franca. Ponikve 11. Razbila je po hiši in nato preskočila v hlev, kjer je ubila dve kravi, vredni 7000 din. Zakrajšek ima škode nad 10.000 dinarjev. Udarec je čutila cela vas. Istočasno jo prišla strela skozi pod v hišo cerkvenika in krojača in je razbila na drobne kose fino ogledalo v velikosti 110x70 cm. Druge nesreče tam ni bilo. Naredila je v več hišah luknje skozi zid. Vendar (lo požara ni prišlo. Ljudje so bili v groznem strahu. Strela je udarila skoro pri popolnoma lepem vremenu. Ni bilo nevihte in ne dežja. Le na severovzhodni strani 90 se kopičili temni oblaki, toda dežja ni bilo.
Slovenci v Zagrebu
Slomškovo prosvetno društvo v Zagrebu je prošle dni zaključilo letošnjo prosvetno sezono in sicer z veseloigro »Stric "v Toplicah«. Zaključna prireditev je prav lepo uspela, za kar gre zahvala toliko režiserju, ki se ni ustrnšil poznega datuma in vročine, kot igralcem, ki so odlično podali svoje vloge, kakor tudi našim vrlini akademlkom-Da-ničarjem, ki so zapeli par prav krasnih nnrod-nih pesmi.
Predsednik društva, tajnik Stola sedmorice g. Rant Alojz je v par besedah omenil delovanje društva med letom. Društvo je priredilo 8 gledaliških predstav, cerkven koncert, več proslav, Miklavžev večer, skoro vsako nedeljo pa še predavanja. Zahvalil se je vsem sodelavcem v odboru in izven njega, zlasti pa vsem obiskovalcem naših prireditev. Na koncu je pozval vse navzoče, naj vedno in povsod ostanejo zavedni Slovenci in zvesti pristaši društva, katerega namen je predvsem čuvati sveto vero naših očetov In gojiti sladko slovensko besedo naših mater. Navdušeno ploskanjo cele dvorane je bilo najboljše potrdilo in jamstvo, da Slovenci v Zagrebu ostanemo zvesti sinovi naše drage matere Slovenije.
Naslednjo nedeljo je društvo priredilo svoj prvi izlet, združen z romanjem k Materi božji Rajhenburški, kateri sc je društvo zahvalilo za vse dobrote in uspehe. Romanja se je udeležilo mnogo članov, ki so bili z njim jako zadovoljni.
Tekom poletja priredi društvo svojim članom še par izletov v bližnje kraje drage nam domovine slovenske, a v jeseni pa na novo svidenje v prosvetil
Letaki in inlormaciie
Kazinotska mladina je izdala snoči šapirogra-firan letak, naslovljen »nacionalni napredni Ljubljani«:. — Danes pa je izšel od istih letak z eno samo vsebino, to je 6 pravim pamlletom na smrt Rudolfa Dolinarja. Jugofašistj nimajo pred smrtjo nobenega spoštovanja. Policija je dala sicer letak zapleniti in detektiv je aretiral mladeniča, ki je v pasaži palače Viktorije delil ta painflet med občinstvo. Mladenič se je na policiji ves bled tresel samega strahu. Izkazalo se je, da ie sinček neke ljubljanske porodice, ki se je smatrala do I. 1918 za pristno nemško. Sinček lo nemškutarske fami-lije pa sedaj seveda deli letake JNS-arske mladine. Tudi pristaši dr. Mačka 60 izdali neki letak ter so se podpisali kot »pristaši slovenskega ljudskega gibanja«. Izšel je tudi letak, ki so ga izdali pristaši bivše SDS (samost. dem. stranke). Ta letak prav tako obsoja zločine Orjune. Izšel je tudi neki črno obrobljen letak, za katerega se zdi, da so ga izdali komunisti ali drugi levičarji. Razen gojencev Kazine je torej očitno, da vsa slovenska javnost obsoja umor Rudolfa Dolinarja.
Celic
c Danes vsi na koncert pevskega društva »Celjski Zvon«, ki bo ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice.
c Prva redna letna skupičina okrožnega odbora Obrtniških združenj v Celju bo 13. junija ob 8. zjutraj v celjskem Obrtnem domu. Za skupščino vlada zelo veliko zanimanje ter prispe na to zborovanje nad 80 delegatov raznih obrtniških združenj iz celjskega in okoliških okrajev.
c t Franc Četina. V Št. Petru v Sav. dolini je bil pokopan preteklo nedeljo g. Franc Četina, oče g. prof. Četine iz Celja in daleč naokoli znani posestnik iz Sp. Grušovelj. Blagi pokojnik, ki je umrl v starosti 72 let, naj v Bogu počiva, svojcem pa naše iskreno sožalje.
c Spet dve prometni nesreči. V četrtek padel z motornega kojesa Vrečer Rajko, 62 letni šolski upravitelj iz Žalca, pri čemer si je močno poškodoval levo roko v rami. — Hrupa Stanislava, 8 letnega sina delavca iz Hrastnika, je povozil neki kolesar in ga hudo poškodoval na glavi.
c Kino Metropol. Dnnes ob 14.30 matineja »Dvigni sidro«. Ob 16.15 »Govori se o Jaquelini«. Predstavi ob 18.15. 20.30 radi koncerta odpadeta.
c f Duh. svetnik g. Jodl Ivan. Truplo pok. duhovnega svetnika g. Jodla Ivana, župnika v p. se blagoslovi danes ob pol 8, pri hiši žalosti na Hribu sv. Jožefa št. 55, nato se prepelje na Polzelo, kjer bo pogreb ob 9.
Novo mesto
25 let v službi enega gonpodrja. Redek jubilej zvestobe in dela je slavil pretekli četrtek g. Josip Rek, preddelavec keramične tovarne »Keramika« v Novem mestu.
Na ratna vprašanja Novomeščanov. ki si žele dobre in cenene luči, kdaj da dobi Novo mesto banovinsko elektriko, odgovarjamo z besedami g. župana: Mestna občina je storila vse potrebno, da pride ban. elektrika s svojim daljnovodom v Novo mesto. Občina ima zagotovilo in obljubo KDE, da bo daljuovod speljan do Novega mesta najkasneje do 30. septembra t. 1.
Še ena igra na prostem se nam obeta to poletje v Šmihelu. Tamkajšnje Prosvetno drušivo pripravlja namreč Vombergarjevo »Vodo«. Kakor čujemo, bo igra vprizorjena koncem junija.
Farna igra na prostem. V nedeljo (J. t. m. zvečer so priredili novomeški dijaki, člani DMK, pred šmihelsko farno cerkvijo lepo in globoko zamišljeno versko igro »Marija, pomočnica kristjanov« (Teophilus). Prireditev je bila namenjena kot sklep šmarnične pobožnosti, čisti dobiček pa se je porabil za plačilo nove slike šmarnične Marije, ki jo je za šmihelsko cerkev nnsliknl prof. Mežan. Te vrste prireditve so pri nas še zelo redek pojav, saj smo imeli priliko videti sedaj šele drugo tako igro. (Prvič .Slehernika leta 1988 isto-tam.) Pa dasiravno ljudje do danes niso bili vajeni takih pojavov, so igro kaj hitro razumeli. Globoko jih Je zajela njena vsebina in vsi navdušeni so tudi sami sodelovali v njej s peljem in molitvijo. Mladi dijaki, ki «0 prvič nastopili v tako svojevrstni igri, so se zelo potrudili in jo prav lepo podali. Nudili so nam lep in užitka poln večer, kakršnih bi si še želeli.
INDIJEC žveči z užitkom indijski oreh
a mi nase
M
BONBONE
Bodi kjerkoli
M
povsodi!
Vprašanje
kopališča v Kamniku
Bliža se sodna dražba zgradb, stavbišč in dveh vil, ki leže na sotočju Bistrice in Novljice v najlepšem kolu Kamnika; na tem kompleksu jo stara rodbina Prašnikar lela 1875 ustanovila svoječasno renomirano Knajpovo zdravilišče, ki je začelo i>o vojni propadati, prej pa je bilo središče letoviškega vrvenja, kar nam s tugo v srcu v spomin kličejo starejši meščani. Kdo bo IkkIoH posestnik tega (bivšega) bisera našega mesta? Oglašajo se tujci ter si ogledujejo objekte. Nekateri računajo, da bo prva dražba le deloma imela uspeh in da l>odo objekte še ceneje dobili; ti pa se motijo; ker bodo tudi upniki nastopili, da z nakupom saj deloma krijejo svoje hipoteke; zato bo odločilna le dražba 1!). t. 111. Za mesto ali drugo javno kor-IKiracijo bi bilo ugodno, zasigurati si vsaj prenovljeno letno in zimsko kopališče, ker take prilike ne bo kmalu. Napravljen je načrt finansiranja tako, da bi se z dohodki z lahkoto plačevalo amortizacijo za potrebno glavnico 182.000 din, ki naj bi jo dal na raz|K>lago kak centralni zavod (OUZD ali PZ ali DHB); stvar pa se utegne razbiti na prislovnični počasnosti meščanov. Na tej rešitvi bi imeli največji interes meščani sami, ki bi poceni prišli do stalnega zimskega kopališča; brez posebnih slroškov se da napraviti dvojna okna, nakupiti nekaj električnih peči za kabine, iz ene kabine napraviti parno kopel ter instalirati par električnih in drugih aparatov za zdravljenje, ev. nabaviti nekaj aparatov za hidroterapijo. Vse cevi so že položene, elektrika vpeljana, črpalke so ojačene itd. Letno kopališče pa je že sedaj idealno urejeno, bifet postavljen, dovoljenje za hifet pa se podeli v kratkem. Ali Kainničani ne uvidevajo ugodne prilike? Drugod je OUZD investiral milijone za podobne naprave; tu pa naj bi ne bilo mogoče desetinko te vsote investirati? Saj mestno kopališče na Nevljici — greh prejšnje uprave — ni drugega kot športno in mladinsko kopališče in I>0 sčasoma zahtevalo novih investicij, ali pa se bo moralo obrat ustaviti v doglednetn času. Ali niso industrije v mestu dolžne |>o zakonu oskrlnv-vati svojim delavcem potrebne kopeli? Zakaj bi ee za te obrate, vključno smodnišnico, ne napravilo skupno kopališče? Ali bodo prošnje delavstva, ki se sklicuje na zakon, zopet ostale neuslišane? Glavno pa je, da bi občina dobila tako zaželjene železniške ugodnosti, ako bi so v zimsko kopališče še nekaj investiralo ter predvsem nekaj zdravilnih aparatov postavilo. Občina naj hi takoj sklicala sesrtanek prizadetih faktorjev ter za-! ix>čela smotreno akcijo, pa ne le papirnato. Mi-| slimo, da se v Kamniku ne pozna pravih metod j lake akcije; 7. eno ponižno intervencijo taka 6tvar I ni opravljena. Torej na delol — Gama.
Ptul
Mestna organizacija JRZ je imela svoj občni zbor prošlo nedeljo 6. t. 111. v mestni posvetovalnici, kjer se je zbralo lepo število članov. Po poročilu odbornikov je sledil izčrpen referat o programu in delu JRZ, ki ga je podal g. prof. Prijatelj iz Maribora. Njegova izvajanja so zborovalci napeto poslušali in ga nagradili z enoduSnim aplavzom. Sledile so volitve odbora, v katersga so nill izvoljeni za predsednika dr. Alojzij Remec, za podpredsednika Miha Brenčič, za tajnika Prapor Franc, za blagajnika Rupar Ivan, za predsednike pododbora Bregu Muzek Ignac, v Krčevini Skaza Simon in v Brstju Kuhar Janez, za odbornike pa gg. Alič Franc, dr. Breznik Vladko, dr. Brumen I'ran, Zazula Rafael, Rusjan Ambrozij, Fras Fer-do, SI ;aza Ognjeslav, Sirec Alberl, Vaupotič Fran Lesnikar Matija in Matjašič Ivan. Občni zbor je soglasno sklenil osler protest proti temu, da se dijaštvo tukajšnje gimnazije proti predpisom ne udeležuje procesije na Telovo in da se ravnateljstvu ni zdelo [»olrebno, da se na istem zavodu vsaj interno proslavi dvajsetletnica majske deklaracije. 1 ozadevne resolucije se bodo poslale na pristo'na oblaslva. Na ministra g. dr. Korošca in bana rr. dr. Natlačena sta se poslali pozdravni brzojavki. Občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 100 članov, je potekel vseskozi dostojno in v soglasju.
Kamnih
Župani našega okraja so zborovali v četrtek 10. junija 1936 ter se pogovorili o potrebah okraja. Med drugim so sklenili prositi finančno ravnateljstvo, da uvede pri davčm upravi nedeljeno poslovanje.
lo zborovanje županov jc bilo tudi slovo do-sedanjemu načelniku g. Kosiju Antonu, ki odhaja v Ljubljano. Slovesnost so počastili: upravnik smodnišnice g. podp. Paunovič, člana ban. »veta dr. Vidic in Stercin, načelnik gremija g. Stergar. — Nande Novak se je zahvalil g. Kosiju za njegovo delo, ker je tako lepo pomiril razburkane valove v našem okraju in dvignil avtoriteto politični uprave med ljudstvom. — Govorili so še gg. Vidic, Poznič in Stergar. Upravnik smodnišnice je izrazil veselje, da se je seznanil z župani okraja ter jim obljubil svojo pomoč.
Naši župani so najlepše pokazali, kako visoko ceni naše ljudstvo dobrega upravnega uradnika. G. načelniku Kosiju bo ohranil naš okraj _
zelo, zelo lep spomin.
Rečica ob Savinji
V soboto 5. junija je bil |»ogreb 70 letnega posestnika Ivann Bršnjaka, p. d. Žlebnika, Iz Sent Janža pri Rečici. Kako priljubljen je bil pokojni je pričala udeležba ljudstvu na njegovi zndnli poti. Zn v mladih letih se je oprijel zadrugarstva in bil soustanovitelj dveh važnih zadrug: posojil-nicp in kmetijskega društva na Rečici. Z velikim veseljem je do zadnjega časa, dokler mu to ni preprečila bolpzen, vneto sodeloval pri omenjenih zadrugah kljub delu, ki ga Je moral opravljati ra svoli lepi kmetiji. Bil je varen katoličan in vnet Slovenec, ki svojega prepričanja ni nikdar skrival! Bog mu bodi dober plačniki
Drobne novice
Koledar
Sobota, 12. junija; Janez Fakund, spoznavalec; Leon III., papež.
Osebne vesti
Napredovanja. Ing. Kotlovšek Franjo, banovin-ski profesor kmetijske šole na Grmu je napredoval za banovinskega kmetijskega svetnika in bil premeščen h komisiji za agrarne operacije v Ljubljani. Za banovinske uradniške pripravnike so postavljeni Rihar Štefan pri banski upravi v Ljubljani, Hafner Jožef pri okrajnem cestnem odboru v Skofji Loki, Trobec Adelbert pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru, Modic Danica pri ženski bolnišnici v Novem mestu, Lavrenčič Roža pri upravi banovinske hiralnice v Ptuju, Briški Anica pri banovinskih gospodinjskih šolah in tečajih. Za pomožne knjigovodje sta napredovala banovinska računska pripravnika Saharov Konstantin in Veliko-nja Jože. Policijski stražnik II. razreda Koblar Anton je napredoval za policijskega stražnika I. razreda pri upravi policije v Ljubljani. Za banovinsko arhiv, uradnico je postavljena Meze Fanči. Dnevničarka — zvaničnica Kovačič Marija je postavljena za banovinsko zvaničnico. Režijski uslužbenec banovinske bolnišnice v Celju, Kolar Anton je postavljen za banovinskega služifelja.
Premeščeni so bili: Banovinski uradniški pripravniki in?. Verstovšek Božidar od banske upra-vee v Ljubljani k okrajnemu načelstvu v Mariboru — levi breg. Levstek Ivan od banske uprave v Ljubljani k okrajnemu cestnemu odboru v Dolnjo Lendavo in Levstik Lavoslav od okrajnega cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah k okrajnemu cestnemu odboru v Brežicah. Upravno pisarniški uradniki Skerjanc Franc od okrajnega načelstva v Logatcu k banski unravi v Ljubljani, Okorn Milan od okrajnega načelstva v Brežicah k okrajnemu načelstvu v Skofji Loki, Vokal Zorin od okrainega načelstva v Dolnji Lendavi k okrajnemu načelstvu v Ljubljano. Sodja-Slavonac Anica od uprave policije v Liubljani k banski upravi v Ljubljani. Šu-bareveč Svetozar od okrainega načelstva v Liubljani k upravi policije v Liubljani. Šinkovec Ivan od okrajnega načelstva v Murski Soboti k okrajnemu načelstvu v Logatcu in Goerich Kari od okrajnega načelstva v Šmarju pri Jelšah k okrajnemu načelstvu v Brežicah.
Cenjene
inserente
vljudno opozarjamo, da moremo sprejemati večje oglase za
fellho veleselmsko izdalo »Slovenca"
dne 13. junija SOIIlO ŠC
danes do 4. ure popoldne. Želeti pa je,
,n je tudi v interesu cenjenih inserentov, da se oddajo oglasna naročila že v dopoldanskih urah-
—	Ravnateljstvo dijaškega semenišča v Mariboru prosi gg. dušne pastirje, da opozore 6tarše, ki nameravajo dati svoje sinove v ta zavod na sledeče: V zavod se sprejemajo le dijaki, ki obiskujejo drž. klasično gimnazijo v Mariboru in to tudi ipirvošolci. Prvošolci pa morajo poprej napraviti sprejemni izpit za srednjo šolo. Ta sprejemni izpit se vrši na drž. klasični gimnaziji v Mariboru dne 26. junija. Par dni poprej naj starši bodisi osebno bodisi po pošti vložijo prošnjo na ravnateljstvo drž. klasične gimnazije za pripustitev k sprejemnemu izpitu. Prošnja mora biti kolkovana z desetdinarskim kolkom, priložena pa morata biti krstni last in zadnji šolski izkaz. Po opravljenem sprejemnem izpitu naj se starši z dijaki predstavijo ravnateljstvu dijaškega semenišča, kjer bodo zvedeli za ostale pogoje, ki se tičejo sprejema v dijaško semenišče.
—	Inozemski znanstveniki v Krapinskih Toplicah. Kako živo se zanima inozemstvo za Kra-pinske Toplice kot zdravilišče za reumo, nam dokaže obisk 17 profesorjev in strokovnjakov, ki so dne 5. t. m. obiskali naše zdravilne vrelce. Ko so si ogledali pod vodstvom zdravnika strokovnjaka vse naprave, so profesorji soglasno ugotovili, da je upravičen starodavni sloves teh toplic, ker jc tudi sedanje zdravljenje urejeno po najmodernejših metodah, ki jih je v zadnjih 10 letih določilo raziskovanje reume. Uspehi tudi ne izostanejo; žal, da inozemci bolj upoštevajo te uspehe, kakor pa naši domačini. Marsikateri je povzel daljna pota, velike strapace in se končno le vrnil v Krapinske Toplice in ko je odšel, so bile tople besede dokaz zadovoljstva. Prezaposleni profesorji in strokovnjaki so žrtvovali dragoceni čas, da poiščejo najboljše med najboljšimi in prepričani so, da koristijo bolniku najbolj, če ga pošljejo v Krapinske Toplice.
Bolečo rdečico, ki Vam jo je povzročilo solnce, Vam izpremeni Tschamba Fii v prožno rjavo polt. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Smer ceste Jereka—Koprivnik določena. V radovljiškem okraju so lani začeli prelagati s sredstvi banovine in okrajnega cestnega odbora občinsko ce6to Jereka—Koprivnik. 2e letos bodo dela tako napredovala, da se ie nujno treha odločiti za smer, v kateri se bo preložena občinska cesta priključila na vas Koprivnik. Za nadaljevanje graditev ceste prihajata vpoštev dve smeri. Prvič nadaljevanje ceste proti Goreljku in zveza 6 ce6to šumske uprave Mrzli studenec—Rudno polje na Pokljuki ali drugič nadaljevanje preureditve občinske ceste v smeri Koprivnik—Gornje Gorjuše. Vpošievaje dejstvo, da se za potrebe tujskega prometa že gradi banovinska cesta Bohinjska Srednja vas— U^kovnica—Rudno polje, bi bila glede na današnje gospodarske razmere graditev še ene cestne
zveze Bohinjske doline s Pokljuko luksus. Na drugi strani pa se že desetletja bori prebivalstvo Gorjuš za zgraditev uporabne občinske ceste proti njihovem gospodarskem središču. Zato 6e ni težko odločiti za preureditev občinske ceste Koprivnik— Gornje Gorjuše, ker bo šele 6 tem zadobiia preureditev občinske ceste Jereka—Koprivnik ve6 svoj gosjx>darski pomen. Radi tega je odločil g ban dr. Marko Natlačen, naj posebna strokovna komisija ugotovi gradbeni program za graditev ceste v smeri čez Gorjuše. pri čemer naj tudi določi najpra-vilnejšo 6mer skozi ali ob vasi Koprivnik. (z)
Perilo za lov in turisti ko Sport-Kmet, Aleksandrova 7
— Državna realna gimnazija v Novem mestu. Sprejemni izpiti za vpis v I. razred bodo 24, in 25. junija ob 8 zjutraj. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu se vlagajo od 20. do 23. junija v pisarni ravnateljstva. Prošnji je treba priložiti šolsko izpričevalo in rojstni list. Sprejemali se bodo učenci, rojeni v letih 1024, 1025, 192(5 in 1927. Prošnje je treba kolkovati z 10 din, šolsko izpričevalo (izkaz) pa najmanj z 4 din. — Ravnateljstvo.
faižfimmm?
in zdravja, okusna kot sadje, grenkosladka in dišeča — je žlica
BIOMALZ
Poskusna doza Din 12*50 v lekarnah.
—	Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij ob j. žel. prične 15. septembra novo šolsko leto 1937/38, ki bo trajalo 11 in f>ol meseca, končalo torej 31. avgusta 1938. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vposlati na upravo šole. Prošnji, opremljeni z Din 10 banovinskim kolekom, je priložiti: Krstni list, domovnico, nravstveno m zadnje šolsko izpričevalo ter obvezo staršev, z banovinskim kolekom Din 4, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo; ter izjavo, da bo njih 6in ostal pozneje na domači kmetiji, v na-6protneem primeru pa, da jiovrnejo zavodu prejeto podjx>ro iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, tiaj prilože uradno fiotrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo f>o-što. — Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 10, največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno izjrolnjevali svoje dolžnosti in 6e podrediti zavodovim |>redpisom. — Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrboval-nina znaša Din 50 do 300 mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini od Din 300 prispeva kraljevska banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju 6taršev. Pa-tudi 6reski kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem jx>dj>ore. — Sprejeti bodo v prvi vrsti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. — Uprava.
—	Vremenska napoved: Evropa: Depresija z dežjem tu in tam v zahodni Evropi. V ostali Evropi visok pritisk in jasno vreme z nekoliko oblaki. Jugoslavija: Povečini jasno po vsej kraljevini. Tu in tam oblačno z lokalnimi nevihtami. Najnižja temperatura je v Caribrodu 14, najvišja v Mostarju 35. — Napoved za danes: Toplo vreme z lokalnimi nevihtami.
—	Komunizem in komunistična Rusija. Sjiisal Fran Erjavec. 536 strani. Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 80 din. Komunizem je ideja, ki pretresa že dve desetletji ves svet ter piše usodo mnogim narodom in državam. Ne moremo se zato čuditi, če se bavita s tem predmetom z vso resnostjo ne le politika, temveč tudi znanost in publicistika. Tako obširnega dela o tem vprašanju Slovenci dosedaj še nismo imeli in moramo zato Erjavčevo jiomeiiibno delo le pozdraviti kot jioseben dogodek v našem javnem življenju, ker celo večji narodi, kot smo Slovenci, takega dela nimajo. Pisatelj je razdelil svojo obsežno knjigo v tri dele, od katerih obravnava prvi zgodovino komunistične misli od starega veka do današnjih dni; drugi — najobsežnejši del obravnava realizacijo komunistične ideje v Rusiji in sicer razvojno in jiodrobno jx> njenem današnjem obsegu in to v vseh panogah javnega življenja; a tretji, ki obsega podrobno kritiko načelnih osnov komunizma. 2e iz tega je razvidno, da ne bo mogel pri nas nihče mimo tega velikega in edinstvenega dela, ki posega tako odločilno v javno življenje narodov. Pa ne samo politiki in javni delavci, tudi vzgojitelji bodo našli v knjigi obilo gradiva in izčrpen pregled na ideologijo in praktično uveljav-ljenje komunizma. Zato bi moral to sijajno delo dobro fioznati vsak izobraženec, kmet, delavec, nastavljenec mlad ali star, dijak, žena, dekle, kajti vsakemu bo nudilo obilo gradiva za resno in globoko razmišljanje. Priporočamo.
11SKBI
po zelo nizkih cenah prodaja
ORIENT-KARPET
na velesejmu, paviljon F št. 119-23
—	Ne zamudite priložnostnega nakupa za vsakogar: »mobilne lestvn«, dokler traja zaloga. 50% popusta od cenika I Justin Gustinčič, Ljubljanski velesejem.
—	Krapinske Toplice. Za daljše zdravljenje »o prispeli med ostalimi številnimi gosti: gospod dvorni svetnik dr. Messner s soprogo, Koroška; direktor Vladimir pl, Vormastini, Zagreb; Ella Lipoščak, zasebnica, Zagreb; majoT v pok. dr. Viktor Badl, Miinchen, Matteo Jurjovič, hotelir, Abbazia; dvorni svetnik dr. Kreft, Graz; direktor Rieger s soprogo, Graz; advokat dr. Vogl s soprogo; Leibnitz, univ. prof. dr. Lackner s soprogo, Graz; dvorni svetn. Folhard s soprogo, Leoben; Marta Gollitsch, soproga zdravnika, Celje; Ida Krzizanovski, vdova dvornega kapelnika, Wien; C. Gračner, soproga ravnatelja zdravilišča Rogaška Slatina; Herta Lutz, soproga zdravnika, Graz; Trafenik Josef, bančni
—	Tridnevni izlet s posebnim vlakom od 27. do 29. junija 1936 v Trst, Gorico in Benetke. — Cena vožnje 6 kolektivnim potnim listom v Trst
Din 21 — v vseh lekarnah
Proti
revmatizmu, išijasu in prehladu pomagajo Togal tablete. Pazite na varstveno znamko:
TOGAL
Dr. Stevanovlc l Pylt
Registrirano S. br. 28088/1936
120 Din, v Gorico 135 Din, v Benetke 185 Din. — Vozni red je sestavljen tako, da imajo Gorenjci in Štajerci zvezo na svoj vlak pri odhodu in povrat-ku. — Informacije in prospekte dobite v biljetarni-cah »Putnika« in v izletni pisarni »Okorn«.
—	Avtobus Ljubljana—Logarska dolina prične 12. junija redno obratovati na celi progi do hotela Plesnik. Odhod iz Ljubljane dnevno ob 15 uri 45 min. — ob nedeljah in praznikih ob 5.
—	Dvodnevni izlet s posebnim vlakom na Oplenac od 27. do 28. t. m. priredi »Putnik«, Ljubljana. Informacije v biljetarnicah »Putnika«.
—	Kdor mnogo sedi trpi pogostokrat na neurejeni sitolici. Dobro sredstvo za odvajanje je Darmol. Je dobrega okusa in deluje blago. Vzemite zato tudi Vi Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7008-15243/1936.
—	Za graditev občinskega mostu čez Dreto v vasi Potok v občini Rečica v gornjegrajskein okraju je odredil g. ban podjsoro v znesku 20.000 Din. ravnatelj, Maribor itd.
—	Pri zaprtju, motniab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec oaravne »Franz-Josel grenčice«.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Ljubljana
V soboto, 12. junija
Gledališče
Drama: Sobota, 12. junija: »Cyrano de Ber-gerac«. Red B. — Nedelja. 13. junija: Zaprto. — Ponedeljek, 14. junija: »Cyrano de Bergerac«. Red A.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
V Pariz na svetovno razstavo
Vse Ljubljančane, ki so se prijavili za študijsko ekskurzijo S. K. Planine v Pariz, vljudno prosimo, da osebno proti legitimaciji, oziroma j>oobla-stilu dvignejo vse tiskovine odn. okrožnico in Vodiča pri g. Jože-tu Hvale, Miklošičeva cesta 10-111, po možnosti še danes 12. junija ali v ponedeljek 14. junija. To prosimo radi tega, da prihranimo na stroških za poštnino. — Vodstvo.
1 Frančiškanski kleriki imajo danes ob 7 slovesen rekvijem za pok. akademika Rudolfa Doli-narja v frančiškanski cerkvi.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 zjutraj.
1 »S 1 o v c n č e v a« ekspozitura na velesejmu se nahaja v lastnem paviljonu na levi strani glavnega vhoda. Tam se dobe časopisi: »S I o v o n e c«, »S I o v. Do mc, »Domoljub« in »Bogoljub« in sprejemajo zanje oglasi in naročnina.
I Cerkev na Barju. Med mestno občino ljubljansko in trnovsko župnijo je bila 1. junija podpisana darilna pogodba, s katero občina cerkvi Sv. Ivana Krstnika v Trnovem podarja parcelo št. 1470/2 k. o. Trnovsko predmestje. Parcela meri 15294 m-. Občina je v pogodbi določila pogoje, da 6e sme parcela porabiti za zgraditev cerkve Sv. Mihaela na Barju. Ostanek travnika, ki ne bo potreben za cerkev, 6e sme vporabiti v druge ob-čekoristne, kulturne in socijalne namene. Cerkev se mora zgraditi na podarjenem zemljišču v roku 3 let. Prenos lastninske pravice na trnovsko cerkev je bil včeraj izvršen v zemljiški knjigi.
1 Predavanja socialnega tečaja za žene in dekleta 60 izšla. Dobe 6e v pisarni Kolodvorskega mi-eijona, Masarvkova cesta 12, vsak dan razen nedelje v uradnih urah. Izšel je prvi del z 12 predavanji in stane Din 10. Vse tecajnice, ki preaavanj še niso dobile, naj jih pridejo iskat. Na razpolago pa je še nekai izwdov, ki jih lahko dobe ženska društva in dekliški odseki v prosvetnih društvih.
1 Gospodičnam, ki so se prijavile oz. se žele udeležiti izleta Dekl. pro6v. okrožja — Ljubljana sporočamo, da je zbirališče ob 5.50 v Tavčarjevi ulici. Odhod je točno ob 6. Izlet 6e vrši ob vsakem vremenu dne 13. t. m.
1 Na letošnjem velesejmu je mnogo zelo okusnih izložb. Vidi se, kako je tudi pri Slovencih aranžerska umetnost napredovala. Znani mariborski aranžer Jurič Fric ie napravil iz pu lijakih preprog tvrdke Orient-Karpet enega izmed najlepših razstavnih prostorov. Ko smo pobarali lastnico tvrdke Orient-Karpet gospo Viktorijo Zipkin, če eo vse preproge res pristne, nam je odvrnila: »Sem Slovenka. Bila sem poročena z Rusom Zip-kinom, ki je bil direktor angleškega trusta tvornic perzijskih preprog. Živela sem v Carigradu in evo vam preprog, ki so krasile moje stanovanje. Sedaj o pristnosti ne boste dvomili!« Preproge so krasne, a hkrati poceni. Domačo tvrdko Orient-Karpet toplo prijioroGamo.
1 Aeroklub — modelarski tečaj. Ljubljanski oblastni odbor Aerokluba vabi dijake vseh srednjih šol, ki se zanimajo za modelarstvo, na razgovor v ponedeljek, dne 14. t. m, ob 18. uri na I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Vegova ulica, lic razr. Če se prijavi zadostno število udeležencev, bomo imeli meseca junija po dvakrat aH trikrat tedensko modelarski tečaj.
1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani ima jutri izlet r.a Zaplaz. Zbirališče je na glavnem kolodvoru. Odhod vlaka ob 5.25. Zadnja postaja Velika Loka. Nabavite si vozne listke že v predprodaji pri »Putniku«. Izlet se vrši v vsakem vTemenu.
I Članski izlet pevskega druitva »Ljubljana«
na Belopeška jezera v Italijo bo v nedeljo, dne 13. junija. Udeleženci naj se zbero od pol 5 do tričetr! na 5. zjutruj pred glavnim kolodvorom. Vlak odpelje ob 5. in 10 minut zjutraj. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Voditelj.
1 Pogreb blagopokojne gospe Štefanije Stare bo v soboto, dne 12. junija 1.1. ob 17. uri.
I Slovensko katoliško ukademsko starešinstvo priredi v nedeljo 13. t. m. celodneven izlet članov na Brezje in Bled. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 6 zjutraj. Po prihodu vlaka bo ob 8 na Brezjah sv. maša. Iskreno vabljeni tudi družinski člani naših gg. tovarišev. Odbor SKAS.
1 Pred trgovskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 26. junija 1937 ob 8.: trgovine z mešanim blagom; dne 28. junija 1937 ob 8.: bra-njarije in mLkarne; dne 30. junija 1937 ob 8.: modno blago, manufaktura, konfekcija in kramarija. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 12. junija do 19. junija 1937.
1 Počakaj me na velesejmu. Dobiva se na veseličnem prostoru y pavi« Ijonu g. Franc Ocvirka.
lPrirodoslovno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, 13. t. m. izlet k ponorom Unca pri Planini. Člani in prijatelji društva se vabijo na setanek v soboto 12. t. m. ob 18 v mineraloški predavalnici univerze, da se dogovorijo glede izleta. Pri tem sestanku bo proicirala univ. lektorica ga. F. C. Co-peland 100 Krasnih barvanih diajiozitivov planinske flore.
1 Razstava risb in izdelkov rokotvornega pouka I. drž. deške meščanske šole bo v nedeljo 13. junija v poslopju šole na Prulah. Razstava bo odprta ves dan. Vse ljubitelje mladine vabimo na ogled te razstave.
Maribor
m Poziv hišnim posestnikom! Ob priliki narodne žalosti je prebivalstvo mesta Celja in Ljubljane na poziv mestne občine v celoti brez razlike strank razobesilo žalne zastave. Zato vabi mestna obična prebivalstvo, da brez razlike vsi obsodimo zločin in pokažemo sodelovanje, da razobesimo zastave. Za mestno občino Franjo Zebot, podžupan.
m Molitve za pokojnim Rudolfom Dolinarjem bodo danes zvečer v stolnici in mestni župnijski cerkvi po sledečem redu: od 7.45—8 veliko zvo-nenje, ob 8 žalostinke in molitve, za sklep zopet veliko zvonenje. Pokažite z udeležbo in molitvami, da sočustvujete z žrtvijo zločinskega napada!
m Večernice za pokojnim Rudolfom Dolinarjem so danes v stolni in mestni župni cerkvi namesto ob 6 šele ob pol 8 in takoj jx> večernicah molitve za pokojnini Rudolfom Dolinarjem, kar je že javljeno na drugem mestu.
m Hišni posestniki, ki so razobesili črne zastave ali jih hoteli razobesiti, pa so se pri njih pojavili neodgovorni ljudje in 6o to preprečili, naj takoj prijavijo vsak tak slučaj policiji I
m Slaba obramba. Tisti, ki so se na usodni dan skrili v zasedo, da bi z zločinom povečali slavo oblastiželjnih mogotcev, so se spričo splošne obsodbe, na katero je njihovo grozodejstvo v javnem mnenju naletelo, pričeli sramovati svojega dejanja. Bestijalnost zločina skušajo omiliti s sebi primernimi sredstvi, to je s sumničenji, lažmi, podtikanji... širijo najrazličnejše vesti o svojem nežnem napadu Ln o surovi obrambi s struni napadenih akademikov. Tako so se po Mariboru raznesle govorice, da je aretirani Stanko Brajkovič v bolnišnici umrl za poškodbami, ki so mu jih prizadejali napadeni aikademiki. Ta vest pa je popolnoma neresnična in zlobno izmišljena. Stanko Brajkovič je v zaporu še vedno zdrav in čil, kakor je bil takrat, ko so ga pripeljali.
m Tajnik JNS zažiga arhiv. Včeraj popoldne okoli 6 so stanovalci hiše v Cankarjevi ulici št. 6 začutili smrad po dimu, ki se je širil po vsej hiši. Pozvali so takoj hišnico, naj ugotovi, odkod dim izvira, ker bo sicer treba jioklicati gasilce. Hišnica je takoj pričela pregledovati peči in pri tem ugotovila, da se dim širi iz peči v pisarni tajništva JNS. Ko je odprla vrata v strankino tajništvo, je opazila, da je tajnik metal fascikle arhiva v peč in jih tam zažigal.
m Turisti, ki odhajajo na izlete z jutranjimi vlaki, se opozarjajo, da je vsako nedeljo in praznik pri frančiškanih sv. maša zjutraj ob 4.15 tako, da» dosežejo vse jutranje vlake.
m Pri Sv. Arehu na Pohorju se bo v nedeljo, 13. junija, na praznik sv. Antona Padovanskega, dopoldne ob desetih služila sv. maša.
m Za počitniške kolonije izbira mestni mladinski svet med šolsko mladino oddiha na svežem zraku in solncu potrebne člane. Na včerajšnji seji je izbral prve člane, ki odidejo na letovanje že v ponedeljek.
m Občinski urad v Studencih sporoča, da je razglašen strogi pasji zapor. Psi morajo biti podnevi in jxmoči prikljenjeni na verigi v zaprtem dvorišču. Ker bo koujač kontroliral znamke psov, se lastniki i>sov opozarjajo, da takoj nabavijo znamke, če jih njihovi psi še nimajo. Dobe se pri občinski blagajni, kjer je treba izpolniti tudi predpisano prijavo psa.
m Gledališka uprava opozarja abonente in lastnike blokov, da poravnajo zaostanke, ker je plačilni rok že davno potekel.
m Izlet z avtokarom v Postojno, Reko, Trst, Gorico, Sv. Goro, Tolmin, Trbiž 26.—30. junija. Celokupni stroški 700 Din. Ker je še nekaj sedežev na razpolago, se vabijo interesenti, da se javijo do 18. junija pri g. V. Lavrenčiču, magistrat, tel. št. 2677. CELJE
m 6500 Din ukradenih. Drzen vlom je bil izvršen na Pobrežju v stanovanje posestnice Katarine Schwendtner. Vlomilcu se je obisk izplačal, ker je našel o omari 6500 Din gotovine. Orožniki, ki slučaj preiskujejo, so vlomilcem že na sledu.
m Trije Ijndje neznanokum izginili. Mariborski policiji so bili prijavljeni kar trije slučaji iz-ginjenja ljudi. V ponedeljek je neznanokam odšla 17 letna dijakinja Anica Kaffou. Iz šole je odšla k zdravniku, od tam pa je odšla v neznano smer. Pasantje so jo videli istega dne v družbi nekega 20 letnega moškega. Oblečena je bila v rdečkasto-belo karirano krilo. Njeni starši so našli doma na njo naslovljeno pismo, v katerem jo prosi neki mladenič iz čakovca, naj mu piše, kdaj bi se lahko v Mariboru sestala, Že dalje časa pogrešajo tudi 61 letnega krojača Štefana Gomboca in Srečka Jakliča, ki je izginil že 27. maja. Za vsemi poizveduje mariborska policija.
m Mladina beži od doma. Radi slabega spričevala je pobegnil od doma 14 letni učenec mešč. šole Josip S. Od doma je izginil tudi 17 letni ključavničarski vajenec Viljem Filej. Oba pogrešajo že od 7. junija.
m Mura naplavila utopljenca. Mura je pri Črensovcih naplavila truplo kakih 50 let starega moškega ,*ki je v vodi ležalo že kake tri tedne. Neznanec je okoli 1.80 m visok, plešast, kratkih pristriženih brk, na sebi pa je imel ; berštajerski« jopič. Pokopali so ga na črensovskem pokopališču. Identitete niso mogli ugotoviti.
Zahtevajte povsod naš list!
Sprehod po velesejmu
Prvi levi razstavni paviljon E in še nekaj skoro polovica paviljona F imata pod etreho razstavo pohištva in stanovanjske opreme, ki zavzema nad 1500 m2 prostora. 35 tvrdk razstavlja jedilnice, spalnice, gosposke in damske sobe, otroške sobe, kuhinje, razne tapetniške izdelke itd. Pohištvo je v pretežni večini iz orehove korenine, jesenove ko-reninee in pa iz raznih eksotičnih lesov kot je rio-palisander, kavkaški oreh ali pa mekeza-ebenovina Izdelano je v raznih slogih in linijah, prevladuje francoska linija, zelo lepa pa je oprava v 6logu angleške kraljice Ane. Seveda so tudi enostavnejše izpeljave na razpolago, vse pa je moderno, praktično in vendar udobno.
Tudi med tapetniškimi izdelki najdemo mnogo novih 6tvari. Tako nove vrste fotelj, ki se z enim potegom spremeni v couch ali pa 6ervirana omarica, ki je sicer majhna, ko pa jo začneš odpirati, je za čudo prostorna.
Ta razstava je zopet podčrtala dober glas ln visok ugled naših pohištvenih umetnikov, daleč preko naših pokrajinskih meja. Ravno po razstavah mizarske stroke na ljubljanskih velesejmih se je razširil krog odjemalcev po vseej državi in celo preko meje njenih meja (Italija!) Tako si je naše mizarstvo z velesejmom pridobilo sloves na višku modernih zahtev stoječe stroke. Je pa pohištvo solidno izdelano in poceni.
Lepota pristnih preprog še posebno povzdiguje še celotno 6liko pohištvene razstave. Vmes srečamo tudi pianine, glasovirje in harmonije raznih 6istemov v elegantnih oblikah in barvah le6a, Iako, da so primerni k vsaki ostali opremi 6obe. Posebnost naših domačih pianinov so kromirana kovinska ohišja in pa svojevrsten razpored strun, izum našega domačega obrtnika. Tudi druga glasbila 60 tu, na pr. cifre, tamburice, kitare, gosli, harmonike, itd., vsesamo domač izdelek.
Furnirji, vezane plošče so na ogled v veliki izbiri, ravnotako najrazličnejše okovje in okraski za pohištvo.
V	F paviljonu 6e pohištvena razstava nadaljuje in prehaja v razstavo radio aparatov in kovinskih izdelkov, keramike, tehtnic, žime, preprog. Monopolska uprava nas je presenetila leto6 z okusnim aranžmajem svojih izdelkov. Razstavljene^ so vse vrste in mešanice v zemlji pridelanih tobačnih lištov in okusne kolekcije cigar in cigaret. Bolgari razstavljajo odlično keramiko: vaze najlepših oblik z naslikano cvetlično ornamentiko.
O paviljon nam kaže strojno industrijo s kovinsko industrijo. Presenečajo predvsem najnovejši pletilni stroji kemične industrije, rude in kovin, Žeblja reka in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni Gorici 6e postavlja še celo s filmskimi predstavami, ki jih daje vsako popoldne. Iz preprostih vigeneov se je razvila reprezentativna in svetovno znana industrija, ki je navzlic modernim novim izdelkom ostala zvesta svoji stari tradiciji izdelovanja preprostih žebljev, za čevlje in drugo uporabo. Razstavlja tudi nov izum v vezavi 6muči. Ker smo veliki ljubitelji dobre črne kave, razstavlja svetovno znana nemška tvrdka najnovejše kuhalne aparate za kavo od najmanjšega pa do aparata velikana za veleobrate. Tudi kuhinjska posoda vseh oblik in za vse potrebe je domač izdelek. Umetno hlajenje je danes potrebno tako v gospodinjstvu kot( vdcoderkoli drugod. Razstavljene hladilne naprava ■oso-prirejene za plin, petrolej, elektriko, amofiijak, Žveplenasto kislino in ogljikovo kislino. Plinski rešoji se uporabljajo v gospodinjstvu lil povsod, kjer si je utrl plin kot praktično ogrevalno fcfcotaatao sredstvo 6Vojo zmagoslavno pot. Električna industrija prinaša najnovejše na tem polju: vse vrste električnih kuhalnikov, varilnikov, ventilatorjev, že celo takih, kateri ozonizirajo zrak. Dobro polovico tega paviljona zaseda avtomobilska razstava z najnovejšimi modeli najlepših modernih vozil.
V	H paviljohn je pisano polje pletenin, cipk, oblačilne in usnjarske konfekcije, igrač in bižute-rije. Stari znanci iz Bolgarije so nam prinesli čisto nove vzorce pri nas dobro vpeljane in priljubljene bolgarske rjavočrne keramike: vaze, pepelnike, skodelice za kavo, nipse itd. Sploh je tu prostor, živilske industrije, alkoholnih pijač in vsega onega drobnega blaga, ki nam lajša in 6lajša življenje. Ves J paviljon je posvečen avtomobilski razstavi, katera je letos največja izmed vseh do6edaj prirejenih. Toliko znamk svetovnega slovesa, kot lete«, še ni bilo nikoli na velesejmu, saj razstavlja čez 40 najbolj znanih avtomobilskih tvrdk.
V	N paviljonu, ki je posvečen tekstilni industriji, usnju, papirju knjigoveškim izdelkom, motvoz«, konfekciji je letos na žalost le malo naših tekstilnih tvornic. To ugotovitev nam narekuje precejšnje povpraševanje po tekstilnih proizvodih. Velesejemska statistika o obikovalcih letošnjega sejma nam pokazuje osobito velik dolok obiskovalcev iz južnih predelov naše države, kateri so izrazili svojo nejevoljo vsled maloštevilne naše tekstilne industrije.
V	zborničnem paviljonu je pod devizo »Vse za pisarno« prirejena razstava najrazličnejših sešle-
valnih, množilnih, pisalnih, kopirnih in drugih strojev ter najnovejših pripomočkov za moderno ureditev pisarn. To razstavo prijetno dopolnjujejo originali v olju, pastelu in akvarelu naših najboljših slikarjev.
•
Na zunanji 6trani paviljonskih zgradb pa imamo naše domače vozove, kolesa, otroške vozičkee, mnogo folklorističnega blaga, vezenin in pletenin, mlekarskih izdelkov, glasbil, kozmetičnih predmetov in obilica praktičnih gospodinjskih novosti. Urad za pospeševanje obrti, od banske uprave prireja pregledno razstavo male obrti z zastopanim čevljarelvont čipkanstvom, pečarstvom, plastičnimi črkami, kotlarstvom, ribniško robo, šabloni za 6oboslikarstvo, trikotažo itd. itd.
Na prostem imamo pa cele serije poljedelskih strojev, tehtnic, lestev, čolnov, mlinskih kamnov, cementnih izderkov.
Na zunanji strani paviljonov nikakor ne moremo prezreti ražstavljalcev znanih radio aparatov in resnično odlično prirejane razstave izdelkov iz umetnega kamenja, katera bi se v tej opremi brez 6trahu lahko pokazala na največjih svetovnih sejmiščih.
Med tvornimi avtomobili, razstavljenimi na prostem, vzbuja pozornost kolos na pogon z žem-©kim plinom. Industrija upognjenega pohištva razstavlja vse predmete iz te stroke, prednjači pa seveda garnitura kompletiraha z modernim kaučem.
Ce še omenimo izbirno lovsko razstavo z ogromnim materijalom najlepših trofej naših lovnih živali, dalje bogato razstavo malih živali in vedno dobro posečano modno revijo z vzornim stanovanjem, 6mo našteli 6 tem približno vse, kar nam nudi letošnji vzorčni velesejem.
Ko pa ste si ogledali vse, ne pozabite stopiti še v Zool
Organizacija lesne stroke v Jugoslaviji
Včetrtek, dne 10. t. m. je bila v Zagrebu seja vseh organizacij lesne trgovine in industrije, na kateri je bilo zastopano tudi slovensko lesno gospodarstvo, nadalje Sušak, Sarajevo in Zagreb. Sejo je vodil predsednik zagrebških industrijcev in trgovcev z gozdnimi proizvodi g. Franjo Ba-ričevič.
Sklenjeno je bilo, da se osnuje »Stalna delegacija lesnega gospodarstva v kraljevini Jugoslaviji«. Ta delegacija bo nadaljevala delo dosedanjega Osrednjega odbora jugoslovanskega lesnega gospodarstva. Sprejet je bil tudi predloženi pravilnik za to delegacijo. Na seji so bili odobreni sklepi sušaške seje z dne 10. aprila. V zvezi s tem so bile posebno izražene želje glede novih trgovinskih pogajanj med Italijo in našo državo. Sklenjeno je bilo, da obišče jiosebna deputacija lesne stroke iz vse države predsednika vlade in pristojne ministre, da jih opozori na posledice izvajanja uredbe o minimalnih mezdah. Pristojnim faktorjem je treba obrazložiti, da je nemogoče odrediti trajanje delovnega časa v gozdovih, kjer delajo delavci v akordu. Tudi devizni predpisi ne odgovarjajo izpremenjenim gospodarskim razmeram. Obstoječe kliringe bi bilo treba sistematično ukinjati, odn. jih pretvarjati v zasebne. Obračunske tečaje je treba prilagoditi stvarnim razmeram. Posebno velike izgube eo izvozniki pretrpeli v italijanskem kliringu, kje rso klirinške čeke odkupovali neenakomerno in po prostovoljno odrejenih tečajih. Nadalje je treba opustiti obvezno prodajo tretjine izvozniških deviz ali pa po tretjino obračunati po faktičnem obračunskem tečaju. Potrebno je dovoliti trgovanje s proetimi devizami na termin, da se omogoči kalkulacija izvoznikom. Z zadovoljstvom je bila sprejeta na znanje izjava novega šefa zavoda za pospeševanje zun. trgovine, da so neosnovane bojazni o novi intervenciji države pri izvozu lesa. Sklicanje naslednjega sestanka Stalne delegacije je poverjeno Združenju industrijcev in trgovcev z lesom v Sarajevu.
Pregled
drevesnic in vrtnarij
V 6mi6lu banove naredbe o zatiranju kaparja San Joee od 25. aprila 1936. Službeni list št. 290/43 bo tudi letos fitopataloški pregled vseh drevesnic in vrtnarij v dravski banovini, ki se bavijo z vzgajanjem in razpečavanjem sadnih sadik in okrasnih rastlin. Zato poziva vse lastnike in zakupnike drevesnic in vrtnarij, da prijavijo za pregled do 25. junija t. 1. svoje drevesnice in vrtnarije Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani ter isto-tja pošljejo do 25. junija znesek za stroške pregleda. Prošnja za pregled mora biti kolekovana z Din
10. Priložiti pa je še državni kolek Din 20 za potrdilo pregleda.
Znesek za stroške pregleda znaša do 1 ha površine Din 80 za vsak nadaljni načet ha pa prav tako Din 80. Opozarja se, da je gornji znesek preračunan za pravočasno prijavljene drevesnice in vrtnarije, ki se bodo pregledale v skupinah, da bodo stroški čim manjši. Prepozno prijavljene drevesnice in vrtnarije bodo morale nositi same vse stroške pregleda, ki bodo mnogo višji od gornje pristojbine. Drevesničarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva lahko vloži skupno prijavo za vse 6voje člane, stroške pregleda pa plača vsak član za svojo drevesnico posebej.
Pregled šolskih drevesnic bo v smislu odloka g. ministra za kmetijstvo od 17. maja 1937 br. 20810/11 na državne 6troške. — Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Iz italijanskega
gospodarstva
Italijani se naseljujejo ▼ Libiji. Majski zvezek italijanskega osrednjega statističnega urada prinaša podatke o štetju prebivalstva v Libiji. Prebivalstvo Libije je naraslo od leta 1931 na 1936 od 704.123 na 888.636. V istem času je število Italijanov naraslo v Libiji od 44.600 na 112.694.
Elektrifikacija italijanskih železnic. Dne 31. marca 1937 je bilo na električni pogon 3.370 km železnic v Italiji, gradilo se jih je pa še 542 km. Naslednja primerjava nam kaže konzum premoga in električne energije v zadnjih letih.
premog clektr. milij. tis. ton kilov. ur
1933—34	2083	408.8
1934—35	2258	456.5
1935—36	1943	612.4
V prvih 8 mesecih 1936—1937 (od 1. julija do 28. februarja) je znašal konzum elaktr. toka že 471.1 milij. kilovatnih ur, kar bi dalo za leto 1936 do 1937 nad 700 milij. kilovatnih ur konzuma.
100 milij. din za jadranska prislanišča. Na
podlagi uredbe o zgraditvi in popravilu naših pristanišč je država najela pri Drž. hipotekami banki posojilo v znesku 100 milij. din za popravilo in zgraditev najvažnejših pristanišč. Podrobni načrti 6e že izdelujejo.
Lanski štrajki na Hrvatskem. Iz poslovnega poročila zagrebškega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev posnemamo, da je bio lani na njegovem področju 100 širajkov v 16 gospodarskih panogah. Pri štrajkih je sodelovalo 22.036 delavcev. Izgubljenih dnevnic je bilo 430.450, izgubljeni zaslužek pa ceni urad na 14.344.062 din. Prav zanimiva pa je tabela, ki kaže, da 60 znašale povprečne zatiteve delavstva za povišanje plače 36%, doseženo pa je bilo v celoti 18.6% no povišanje, kar odgovarja dvig povprečnega zaslužka od 22.75. na 27 din dnevno. Skoao pa ni60 imeli samo delavci in delodajalci ampak tudi urad na donosu, ker je izgubil na prispevkih 903.675 din.
Dobički Trepče. Družba Trepče Mineš sporoča, da bo dala na račun dividende predujem 9 pene, lani je dala družba akontacije samo 4 in pol pence. Predujem bo začela izplačevati 21. junija. Za leta 1935-1936, ki je bilo zaključeno 30. septembra 1936, je družba plačala dividende 1 šil. 3 pence «& delnico. Pripominjamo, da je družbina glavnica razdeljena na 4.465.167 delnic, vsaka ima imensko Vredhost5 šilingov. V prvi polovici, poslovnega leta 1936-1937 (od 1. oktobra do 31. marca) je družba izkazala 559.822 funtov šlerlingov čistega dobička (v prvi polovici 1935-1936 253.398 funtov šter-lingov), iz česar se sedaj izplačuje akontacija 9 pene na končno dividendo (lani 4 in pol pence). Iz primerjave z vsem dobičkom za polovico 1936-1937 sledi, da je družba izplačala komaj 30% čistega dobička.
Borza
Denar
Dne 11. junija.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.20—«.30, v Zagrebu je narastel na 8.1950—8.2950, v Belgradu je beležil 8.18—8.28.
Grški boni so beležili v Zagrebu 34.25 den., v Belgradu 33.95—3-1.05.
Italijansko liro so iskali v Zagrebu po 2.17, v Belgradu so jih nudi i i po 2.25.
Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili na 12.36—12.56, v Zagrebu na 12.34—12.54, za sredo in konec julija eo beležili 12.8050—12.5650, za konec, avgusta 12,34—12.54, za konec septembra 12.3250—.12,5250, za sredo oktobra 12.36—12.56.
VBelgradu so beležili 12,8555—12.5555.
Devizni promet je dosegel v Zagrebu 3,600.498, v Belgradu 3,057.000 din. Efektni promet v Zagrebu je bil slab, v Belgradu je znnšal 1,100.000 dinarjev.
L | o b 1 j a n a. — T«
Amsterdam 100 h. gold. , Berlin 100 mark .... Bruselj 100 belg . , . . Curih 100 frankov . . . , London 1 funt ..... Ne\vyork 100 dolarjev , Pariz 100 frankov . . , , Praga 100 kron . . t ■ Trst 100 lir......
č a j t • p r 1 m o m.
.	.	2398.91—2-113.51
,	,	1757.37—1758.40
i	,	735.54— 740.60
,	.	996.45—1003.52
,	.	214.78— 216.84
.	,	4828.60—4364.82
,	.	193.79— 195.23
.	.	151.93— 153.04
.	.	228.94— 202.03
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.4475, London 21.5725, Ne\vyork 437.25, Bruselj 73.80, Milan 23.05, Amsterdam 210.40, Berlin 175.15, Dunaj 81.50 (81.00), Stockholm 111.225, Oslo 108.50, Kopen-hagen 96.30, Praga 15.25, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.545, Buenos-Aires 133.5.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 88—89.50, agrarji 52 —53, vojna škoda promptna 409—411, begi. obv. 76.50—77.50, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler, pos. 96.50- 97, 7% Bler. pos. 86—87, 7% pos. DHB 99—101.
Zagreb. Državni papirji. 7% inv. pos. 88 den., agrarji 51—52.50, vojna škoda prontplna 408.50— 409, begi. obv. 76.50—76.75 (76.75), 8% Bler. pos. 96.50 bi., 7% Bler. pos. 85.50—86, 7% slab. pos. 86—86.50. — Delnice. Narodna banka 7150 den., Priv. agr. banka 196 bi., Trboveljska 250 den., Danica 50 hI., Osj. liv. 180—190, Osj. sladk. tov. 180 bh, Dubrovačka 380—400, Jadranska plov. 385 —425, Oceania 250 den.
Belgrad. Državni papirji. 7% inv. pos. 88.50 den., agrarji 52.50—52.75, vojna ?koda promptna •108.50—409, begi. obv. 76.50—76.75 (77), dalm. agrarji 74.50—74.75, 4% sev. agrarji 52 den., 8% Bler. pos. 95-95.50 (95.25), 7% Bler. pos. 86— 86.25 (86). 7% pos. DHB 99.75 den., 7% slab. pos. 87.50 hI. (87). — Delnice. Narodna banka 7150 den., Priv. agrarna banka 197.50—198 (197.50, 197.26).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč., srem., slav. 168—170, ban. 166—170. — Otrobi bč., srem., slav. 88—94, bč. ladja 92—98. Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet živahen.
Sombor. Pšenica bč. okolica Sombor in gornje bč. 167—169, srem., slav. ban. 169—170, bč. ladja Begej 170—175, bč., ban. potiska šlep 170—175. — Koruza bč., srem. 90—92, bč. bela 2% 94—96. Vso ostalo neizprem. Tendenca ustaljeaa. Promet 14 vagonov.
Živina
SEJMSK0 POROČILO IZ KRANJA 7. junija
Cene goveji živini so bile sledeče: voli L vrste 6.25, II. vrste 6, III .vrste 5, telico I vrste 6.25,
II.	vrste 6, III. vrste 5, krave I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4.25, teleta I. vrste 7.50, II. vrste 7, prašiči špeharji 9.25, prašiči pršutarji 8.50 din za kg žive teže.
Od zadnjega sejma so se cene živine nekoliko epremenile. Cena vlov I. in II. vrste ie narasla za 0.50, telic I. vrsto za 0.25, II. vstre zn 1, 111. vrsto za 0.50 din pri kg. Prav tako se je dvignila tudi cena telet II. vrste za 1 din pri kg. Cena prašičev špeharjev je f>oskoČila za 0.25 din, medtem ko so cene prašičev pršutarjev ostale neizpreme-njene.
Goveje meso I vrsto 10—12, II. vrste 8—12,
III.	vrste 7—9, svinjina 16, svinjska mast 19, slanina 18, čisti med 24, neprana volna 24, oprana volna 38 din za kg.
Kmetijski pridelki: pšenica 200 din, ječmen 190, rž 195, oves 185, koruza 155, fižol 300, krompir 100, lucema 2000, seno 75, slama 50, pšenična moka 300, koruzna moka 250 din za 1 q. Mleko 2 din liter.
ŽIVINSKI SEJEM V NOVEM MESTU 7. jun.
Skupno je bilo prignanih na ta sejem 349 glav goveje živino in siccr 100 volov, ostplo pa krave in mlada živina. Pitanih volov niso prignali. Kupčija se plemensko in vprežno živino je hiln še precej živahna, manj pn s klavno živino, ki kaže v ceni tendenco navzdol. Povprečne cene so bilo 3—4 din za kilogram žive teže.
Tudi trg s prašiči jo bil precej dobro založen. Od zadnjega sejma so cene prašičev nekoliko popustile in sicer 15—25 din pri komadu. Povprečno so plačevali 7—8 tednov stare pujske jio 110— 140 din kotnad. Cena prašičev pršutarjev je bila 7—7.50, špeharjev pa 8—9 din za kg žive teže.
Mariborski svinjski sejem. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 171 svinj. Cene 60 bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80 do 100 Din, 7—9 tednov 115—125 Din, 3-4 mesece slari 155—190 Din, 5—7 mesecev 240—330 Din, 8-10 mesecev 375-^80 Din, eno leto 680 do 820 Din; kilogram žive teež 5—7 Din, kilogram mrtve teže 9—11 Din. Prodanih jc bilo 75 komadov.
mm
Kulturni obzornik
Knjige slovenske šolske Malice
Izšel je Pedagoški zbornik (32. zvezek) Slovenske šolske matice, ki ga je uredil dr. K. Ozvald. Vsebino zbornika tvorijo razprave naših vzgojiteljev in znanstvenikov, poleg tega ima zbornik več poročil, kroniko in v prilogi Upravni vestnik SŠM. »Ob stoletnici Stritarjevega rojstva« piše dr. Vinko Brumen ter po splošni označitvi slovenske kulture, njene narave in posebnosti, povdarja nekatere temelje Stritarjevih pedagoških nazorov, potem pa podrobno, navaja še posameznosti, ki jih je v vzgojnem pogledu cenil Stritar: rodbino, šolo, verstvo itd. ter pokazuje Stritarjevo umetnost, v kolikor nosi vzgojni značaj, Dr. Andrej Gosar razpravlja o osnovah sodobne socialne vzgoje v današnjem času, ko dobiva vse življenje zmerom bolj družaben značaj in pomen. Pri teh osnovah opozarja na važnost občestvenega gledanja in usmerjenosti, kaže na neštete družabne vazi v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu, ki se jim nihče ne more izmakniti, ter podčrtava idealistično pojmovanje življenja, njegovih ciljev iti nalog. Zanimiv članek o osebnosti zločinca in njegovi kazenski odgovornosti je objavil prof. Aleksander Maklecov, ki pojasnjuje modarne pravne poglede in načela glede kazenske odgovornosti in uporabe pravnih sankcij. Ta merila odgovornosti so zlasti važna pri presoji dejanj mlajših maloletnikov, ker poleg kazni pozna zakonik še sredstva očuvanja in poboljševalne vzgoje. Na koncu omenja avtor še razlike zločincev, ki jih pozna naš novi kazenski •akonik K. Ozvald daje pedagoški pogled na mladostnika, ki je zapadel kazenskemu paragrafu ter razpravlja o kazni, njenem bistvu in učinku, o nagibih zločina in o zločincu, zlasti pa o maloletniku, ker je za oceno dejanj velike važnosti tudi starostna stopnja. Sleherno kaznovanje po pedagoških
načelih potrebuje tudi pravih vzgojevalcev, močno vlogo pri tem pa pripisuje avtor ženi z njenim »materinsko uravnanim srcem-. Dr. Stanko Gogala razpravlja o narodnem učitelju in narodni šoli, kjer povdarja važnost in pomen narodnostnega vidika pri vzgoji v takšni šoli, govori o najbolj važnih zahtevah, ki jih mora narodna šola izpolnjevati, ter začrtava osebnost narodnega učitelja. Vlado Schmidt je napisal poučen Članek o bistvu in nalogah psihotehnika, o njenih metodah in področju dela ter o njenem praktičnem pomenu. Tekst pojasnjujejo tabele in grafikoni.^ Dragotin Cvetko piše v svojem donesku k zgodovini naše pedagogika o glasbeni kulturi v slovenskem vzgojstvu, in sicer od začetka glasbene vzgoje pri nas do novih, današnjih vidikov na glasbenem torišču slovenskega vzgojstva Albert Žerjav piše o problemu učnih knjig s stališča življenjske šole.
Obsežno in skrbno sestavljeno poročilo o češkoslovaškem šolstvu je objavil Jan 5edivy in ga dopolnil s pregledom šol, ki jih ustanavlja češko narodnoobrambno šolsko društvo Ustredni matice skolska. Etbin Boje označuje pokojnega Ljudevita Stiasnja kot šolnika, pisatelja in človeka. V. B. pa poroča o predavanju dr. A. Lieberta, ki ga je Imel v Ljubljani o mestu'in nalogah filozofije v sedanjosti. Sledi kronika.
Kot 19. zvezek pedagoških priročnikov jc^ izdala Slovenska šolska matica »Začetni čitalni in pisalni pouk«, spisal Fran Fink. Po splošnem uvodu razčlenja in ocanjuje avtor posamezne metode tega pouka, kakor so črkovalna, glaskovalna, pisalnočital.ia, normalnobesedna in fonetična metoda, razpravlja o čitalni metodi in delovni šoli ter pojasnjuje globalno (celotnočitalno) metodo. Knjiga obravnava vprašanja zelo vestno in jih jasno razlaga ter kritično motri. (Strani 75.)
»Osnove strnjenega loltkega dela t teoriji in praksi- je spisa! Ernest Vrane (20. zvezek pedagoških priročnikov, strani 290). Avtor razvija teorijo strnjenega šolskaga pouka, ier govori o vseh vpra-
šanjih, ki SO s tem v zvezi. Tako je pokazal osnove in razvoj te vrste pouka, ki ga pojasnjuje deset primerov iz prakse. Knjigi je napisal predgovor dr. K. Osvald. Vrane |e dobro predstavil in razložil te nove težnje šolskega dela ter orisal položaj, v katerem se delo danes nahaja. Knjiga ja obsežna in pisana z vero v uspeh strnjenega šolskega pouka.
Iz poročila Srpske književno zadruge, ki ga vsako leto fzdaja za svoj občni zbor, izvemo, da ima zadruga v načrtu Izdajo dveh knjig zbranih esejev Bogdana Popovičn. Opaža se, da SKZ, ki finančno sijajno sloji, ne more več dostojno konkurirati drugim založnikom v prestolnici, največ zaradi reklame, ki jo imajo drugo knjignrne, predvsem Geza Kolin, tako sijajno, naravnost kričeče vsiljivo organizirano. Zato zadnji čas skoraj 50% izdanih knjlh SKZ ostaja v skladišču. Na nedeljskem občnem zboru je padlo precej pritožb v smeri modernizacije knjižnega izbora, ki jc preozek . in premalo sodoben. Posebej so nekateri kritiki napadali v »Savremenlku« izšlo Antologijo srbohrvaškega pesništva, ki jo jo sestavil mladi Djuro Gavela.
V zadnjt številki »Srpskega književnega glaR-nika« je, sicer znani kritik in esejist Momlr Velj-kovič, objavil članek »0 naši moderni noveli«, ki je vsaj kolikor govori o Hrvatih in Slovencih, vreden vso obsodbe. Čudno se ml zdi, da sicer precej razgledani pisec tako na enostaven način piše o moderni hrvaški in slovenski novellstikl. Slovence odpravi s par slnvkl, kjer omenja edinega Cankarja (siccr Ima v mislili v članku sploh samo povojne noveliste, Cankar pa sploh ne spada med nje), vsi drugi »o mu pa med Slovenci Cankarjevi učenci. Vsekakor bi moral omeniti vsaj nekaj glavnih predstavnikov sodobne novele med Slovenci, ki jih ni niti malo, če žo med Srbi omenja najmanj 15 imen, ki pogreto nc pomenijo skoraj nič. Prav tako je od Hrvatov omenjen samo Krleža. Sicer bi o članku ne poročal, toda pisec
Je celo Bmatral zn potrebno, da stavi obrobno pripombo, da je to predavanje, ki gn je imel v francoščini, kje, pa ni povedni. Obsodbe vredno je tako nasilno in pristransko razdeljevanje no-velističnega dela med Jugoslovani, ker po tem predavanju je (ker je bilo v francoščini govorjeno, Je bilo vsekakor namenjeno za Inozemstvo) tujina kaj slabo informirann o slovenski in hrvatski novelistiki. To je prislranost, ki gre že preko vsake meje.
Pred dobrim tednom Je umrl v Sofiji največji sodobni bolgarski slavist in predsednik bolgarske akademije Ljubomir Miletič. Rodil se je 1. 1863., bil posebej strokovnjak za starobolgarske tekste In starejšo bolgarsko književnost. Po rodu je bil z ozemljn, ki je danes v Jugoslaviji in je nnše kraje tudi dobro poznal, saj jo nekaj časa študiral tudi v Zagrebu.
Iz poročil belgrajskih časopisov je razvidno, da v jeseni r.nčne neki ljubljanski založnik izdajati zbrana dela štirih srbskih književnikov, in sicer Ive Andriča, Dragiše VasiČn, Izidore Se-kullč in Desanke MaksimoviČ. Najzanimivejše pri vsem tem jo, da bodo dela tiskana v cirilici, to se pravi, da ne bodo objavljena v slovenščini, ampak v originalu. Ali je bilo to potrebno, ali ne, je_ drugo vprašanje. Stvar mora, če odgovarja resnici, imeli svoje ozadje. Sicer bo pa o tem «o-vorn, ko bomo zvedeli, kdo bo ta zbratin dela sploh Izdal.
V seriji »Biografije cnnmenltlh ljudi«, ki jo v Belgradu izdaja dr. Slnnojo Stanojevlč jo za »Pasteurom* leSla biografija Stnmbolljskegn, ki jo je napisal Kosta Todorov. Omeniti moram, da je v seriji, knkor je dosedaj zamišljena, za letošnje leto izbranih nekaj prikupnih imen (Pašič, Cer-vantes. Mohamed, Radič itd.). Slovenca do sedaj na programu ni nobenega.	T. P.
širite katoliško časopisje!
Ognjenik seje smrt
Naselbine in gozdovi v ognjenem
morju
Z Nove Gvineje prihajajo nova poročila o silnem bruhanju ongjenika Rabaul, ki deluje še vedno z nezmanjšano silovitostjo. Po najnovejših poročilih je ta ognjenik doslej povzročil smrt najmanj 800 ljudi.
Kakor pravijo poročila iz Sydneyja, je ognje-niška katastrofa na Novi Gvineji največja naravna nesreča zadnjih desetletij v Južnem morju. Ozemlje, kjer sedaj delujejo kar trije ognjeniki, o katerih so doslej mislili, da so že docela ugasnili, je bilo pred svetovno vojsko v nemški posesti. V tam ozemlju je govorje, kjer je cela gorska veriga ugaslih ognjenikov ali pa takih, ki so samo še malo delovali.
Kakor pa poročajo iz Rabaula, je sedaj več ognjenikov, že davno ugaslih začelo znova bruhati. Sedaj ti še pred kratkim ugasli ognjeniki delujejo z največjo silo in strahoto. Letalec, ki sa je s svojim letalom dvignil pred kratkim v zrak z
letališča Klili in preletel ozemlje, kamor se zliva ves bes ognjenikov, je videl, da tam delujejo hkrati trije ognjeniki. Sicer pa je zemlja daleč naokoli na gosto pokrita z debelimi oblaki dima in hlapov.
Vladna brezžične postaje z obrežja Nove Gvineje sproti pošiljajo svoja poročila v Sydney. Toda ta poročila so večkrat prekinjena, ker bruhanje vulkanov moti eterske valove. Vendar pa angleška uprava v Rabaulu poroča, da je po dognanih podatkih v vsem ozemlju mrtvih doslej najmanj 800 ljudi, med njimi velika večina žensk in otrok, ki niso mogli dovolj naglo bežati pred naglo se va-lečini rekami goreča lave. Mnogo stotin hiš je v lavi zgorelo. Sedaj gore cele strnjene naselbine. Strašna je škoda na plantažah. Celi gozdovi kokosovih palm so zgoreli. Vsi ti nasadi z naselbinami vred gore in je vse videti od daleč kakor velikansko ognjeno morje, dolgo in široko mnogo kilometrov.
Španska luka Almeria po obstreljevanju
Bliske merijo in filmajo
Medtem, ko so se nad Evropo in Severno Evropo sprostili prvi spomladanski vetrovi, vlada v Južni Afriki nenavadno zatišje. To je tem bolj čudno, ker se v Južni Afriki sicer leto za letom odigravajo mogočni prizori z bliskom in gromom. To vremensko zatišje bodo zgolj izkoristili za to, da bodo temeljito pregledali izsledke raziskavanja, ki so jih preteklo leto po Južni Afriki zbrali. Posrečilo se jim je namreč, da so med silovitimi afriškimi nevihtami napravili več filmskih posnetkov. Uspelo jim bo morda, da bodo s pomočjo teh posnetkov prodrli nekoliko globlje v skrivnost bliska.
Čeprav so po znamenitih eksperimentih fizika Franklina v osemnajstem stoletju neprestano raziskavah blisk, še danes prav za prav ne vemo mnogo več o značaju bliska in si ne znamo razlagati zaradi katerega nevihta nastane.
Toliko je ugotovljeno, da nastopi sprememba v električnih poljih, da najbrž tresljaji med sto volti in milijardo volti povzročijo nevihto. Z mo-
dernimi merilnimi aparati tudi lahko ugotovijo, koliko časa traja blisk. Gre za čas od dveh do desetih mikrosekund. Največja presenečenja pa so se pokazala v čisto drugem pravcu.
Doslej smo vedno mislili, da se utrga blisk iz oblakov in udari v zemljo ter se tam razvname. Zdaj pa so s prav skrbnimi in hitrimi filmskimi posnetki dognali, da šine najprej prav tenak svet" lobni trak k oblaku navzgor, ki ima močno električno napetost napram zemlji. Šele potem zdrkne električni naboj po tem svetlobnem traku navzdol proti zemlji. Vse se seveda odigrava v odlomkih sekunde. Raziskovalca Larsen Boys in Stead-worth trdita, da najprej hušne blisk z zemlje k oblaku in šele potem z oblaka na zemljo. Zdaj poskušajo na gorskih postajah s pomočjo balonov izmeriti stanje nad plastjo nevihte in pod njo. Ni izključeno, da bodo s filmi in merjenjem nazadnje vendarle iztrgali tem mogočnim nebesnim pojavom zadnjo skrivnost.
Abesinshi cesar toži italijansko državo
Kakor poroča pariški list »Pariš Soir«, bo nekdanji abesinski cesar Haille Selasije pri francoskem sodišču vložil tožbo zoper italijansko državo, naj mu povrne prosto njegovo premoženje ter mu da možnost, da bo s svojimi deleži pri francosko-abesinski železnici lahko prosto razpolagal.
Neguš je namreč hotel svoje delnice pri tej železnici prodati, pa je zvedel, da je italijanska vlada pri froncosko-abesinski družbi, ki ima svoj sedež v Parizu, temu ugovarjala ter preprečila, da bi neguš mogel te delnice prodati ali sploh odstopiti komu drugemu. Italija je v ugovoru naglasila, da je postala na vsem abesinskem ozemlju suverena ter je tako prevzela vse pravice in dolžnosti svojega prednika. Zato je sedaj Italija zakonita lastnica Ustih delnic.
Bivša španska kraljica prodaja dragulje
Bivša španska kraljica Viktorija Evgenija je naročila nekemu newyorškemu trgovcu z dragulji, naj ji proda del njenih draguljev. Med temi dragulji, ki jih kraljica namerava prodati, je tudi dragoceni križ, ves posut z dragimi dragulji, ki ga je nekdaj nosila angleška kraljica Viktorija. Samo ta križ je bil cenjen na 75.000 dolarjev,
Mož: >Ali si lahko misliš, kako dolga je večnost?«
Žena: »Seveda! Odkar si mi zadnjič kupil nov klobuk!«
Jakec sedi pri oknu in gleda skozenj: »Mamica, poglej, tale avto, ki vozi mimo, je pa velik kakor kaka hiša!«
Mama: »Ze spet pretiravaš, Jakec! Ali ti nisem že milijonkrat rekla, da ne smeš pretiravati, pa se še ne odvadiš!«
Od povsod
Stavkarski boji v Ameriki. Med kovinarskim! stavkarji in policijo v Ameriki se razvijajo vedno večji boji. Iz Youngtowna poročajo, da je v tamkajšnjo jeklarno, kjer delajo stavkokazi, pripeljal velik voz živila. Voz je spremljalo 50 policistov. Stavkarske straže so se postavile v bran, nakar je morala nastopiti policija z bombani za solzenje. V boju je bilo več ljudi ranjenih.
Strašna toča, debela kakor kurja jajca, je v
noči na 10. t. m. pobila v okolici -Lečyce v srednji Poljski. Škode je pol milijona zlotov.
Silna soparica je 10. t. m. pritiskala nad vso severno Nemčijo, Opoldne je kazal toplomer v senci 35 stopinj, kar se je v zadnjih 80 letih samo enkrat zgodilo, namreč leta 1917. Na sejmu v Char-lotenburgu je solnčarica zadela 33-letnega starega sejmarja, ki je takoj umrl.
Velikanska povodenj je v noči od 9. na 10.
t. m. nastopila blizu mesta Bordeauxa na Francoskem po nenavadno velikem nalivu. Več mest in naselbin je ostalo ponoči v temi, ker sta voda in vihar raztrgala vse električne vode.
Precej močan potres so čutili v noči od 9. na 10, t. m. v okolici Tokaja na Ogrskem. Posebne škode pa potres ni napravil.
Zaradi hode vročine so na Dunaju zaprli tri gledališča, namreč v Josefstadtu, Deutsches Volksi theater in Scalo.
Železniška postaja zgorela. Na avstrijski železniški postaji Halle je zgorel tovorni kolodvor. Ker je eksplodiral bencin, ni bilo mogoče skoro nič rešiti, zato jt zgorelo nad 300 tovornih voz.
Tekstilne stavke v Mehiki so nastale zaradi spora med dvema največjima delavskima organi« zacijama.
Tudi na Irskem kinematografi ne bodo predvajali filmov o poroki Edvarda Windsorskega. To so sklenili irski podjetniki kinov, da posnemajo zgled angleških tovarišev.
Spopad med ameriškimi stavkujočimi v Čikagu in med policijo
Učenjak med Eskimi
Pripoveduje holandski učenjak, hi je bit eno leto na Gronlandij'
Mladi, a že sloveči holandski naravoslovec, vseučiliški profesor dr. Nikolaj Tinberger, je na svojem znanstvenem popotovanju prišel tudi na Dunaj, kjer je o svojih skušnjah med Eskimi na vzhodni Grenlandiji tole povedal:
Holandska vlada je pripravila in plačala znanstveno ekspedicijo v severne tečajske pokrajine. Pri tej ekspediciji je bil tudi profesor Tinberger, ki je tako dobil priliko, da je nekaj časa prebil med Grenlandc: ter se tamkaj posvetil svojemu glavnemu predmetu, tako zvani živalski psihologiji. Celih 12 mesecev je preživel v mali eskimski naselbini v sila zapuščeni in goli tamkajšnji pokrajini. Eskimi so se izkazali za kaj prijazne in zaupljive gostitelje. Njihov rod je bil šele razmeroma pozno odkrit, in sicer šele leta 1884. Vendar ja tudi sedaj, ko je med nje prišla ta ekspedicija, med Eskimi bilo nekaj ljudi, ki še nikdar niso videli belega človeka. Posebno so se tujcev bali otroci. Ljudje so sicer po veri kristjani, vendar med njimi živi še vse polno vraž in praznih ver v razne strahova, v kakršne so verovali njihovi poganski predniki. Profesor sam takole pripoveduje:
»Stanoval sem pri možu, čigar oče je bil še »anakok«, to se pravi, nekake vrste vrač, nekak žr.ec in čarodej obenem. Torej ta mož mi je mogel marsikaj pripovedovati o njihovih starih šegah in navadah. Moji gostitelji so bili sedaj kaj mirni ljudje, toda še ne pred dolgo časa j a pretila nevarnost, da se bodo moški med seboj kar iztrebili. Posamezni »anakoki« so se med seboj bojevali na življenje in smrt. V ta boj pa so posegali tudi njihovi pristaši.«
Zlasti nevarni postajajo na Grenlandiji zimski viharji, ki so tako silni, da po svoji silovitosti prekašajo vsak evropski orkan. Kadar se začne vihar, takrat kar »dežuje« kamenja ledenih kosov ter drugih trdih stvari, ki frče po zraku dalač naokoli. Ker je pa le redkokedaj mogoče že vnaprej spoznati, kedaj bo nastal tak vihar, zato marsikoga zaloti med potjo na prostem. Če se komu kaj takega primeri, mora meci nič tebi nič naglo teči k blažnjemu zametu ter se vanj zakopati, najsi je tudi 10 metrov globok.
Vsa dežela je pokrita z gorami, ki so prevle-čane z debelim ledom. Zato je tamkaj popotovanje kaj težavno ter je mogoče navadno le v čolnih, ki jih imenujejo kajake. Toda v takem kajaku srečno popotovati po vodi, zna samo Eskim, med .em ko je za vsakogar drugega tako popotovanje lahko smrtno nevarno. »Ko sem prvič poskušal trenirati v takem kajaku, ni bila za me nikaka zabava, ko sem se valjal v ledeni vodi, med tem ko so se Eskimi, ki so moje vaje gledali, imeli prisrčno lepo zabavo.« Tako popisuje nevarnosti vožnje v takem čolnu.
»Eskimi se preživljajo v glavnem od lova. Njihov glavni plen so tjuljnji, ki je njihovo meso, če je pravilno pripravljeno, imenitna slaščica. Tudi jaz sem se kmalu razvil v lovca, ker je sveža hrana najboljše zdravilo zoper skorbut in druge bolezni. Severnih jelenov v vzhodni Grenlandiji skoro ni več. Preselili so se iz strahu pred severnimi volkovi. K sreči pa so izginile tudi te zveri. Vendarle pa sem moral vedno biti oborožen, ker človek vsak hip na nekaj neprijetnega naleti. V deželi je namreč precej belih medvedov, ki pa v splošnem niso tako zlobni, ampak včasih kar dobrodušni. Pač pa so ti orjaki preveč radovedni, kar postanp človeku včasih sila neprijetno. Tako so me moji Eskimi prijatelji večkrat svarili, naj se varujem betih medvedov, kar je bilo potrebno, ker sem moral včasih pač opazovati živali. Mislil sem se narediti nepremičnega, da bi medved mislil,
da sem kak štor, Toda Eskimi so rekli, da bi me medved lahko vseeno spoznal za nekaj nenavadnega in nevarnega. In seznati se s kremplji takega belega medveda ni nič kaj priporočljivo.
Tudi mroži so včasih lahko nevarni in resni nasprotniki. Ne redko se dogaja, da mrož kakor besen napade človeka. Tudi nekatere vrste kitov imajo malo prijazno navado, da s svojim repom ledene plošče preobračajo. Če je človek na taki plošči, je lahko zadovoljen, če je to zabavo plačal
Tale beli medved ne zeha kje v Grenlandiji, marveč v kakem evropskem živalskem vrtu
samo z mrzlo kopeljo v vodi. Za svoje študije o živalski filozofiji sem v Grenlandiji našel mnogo gradiva. Najbolj zanimiva žival, ki jo Eskimi love, je narval, kakih 6 do 7 metrov dolga riba, bolj kitove vrste. Ta orjak ima 2 ali pa 2 in pol metra dolgo zob, zaradi katerega jo tudi love. Iz tega zobu izdelujejo slonokoščene stvari. Ta zob bi bil lahko sila nevaren, ko bi se žival le zavedala svojega orožja.«
3 veleindustrijci zaprti zaradi goljuiije
Avstrijske oblasti so dale zapreti 3 velike in-dustrijce, ki so vodili nekdaj največje tekstilno podjetje v Avstriji in na Češkem. Pisarne tega podjetja so na Dunaju, podjetje samo pa je na Češkem. To podjetje se imenuje Schur. Sedaj so njegovi lastniki brata Ivan in Anton Schur ter svak Sieg-fried Goldschmid. Najbrže so vsi trije Židje. Gospodarili pa so tako slabo, da je podjetje od leta do leta bilo bolj pasivno. Sedaj je že tako pasivno da bodo upniki mogli dobiti samo še 10%. Vendar pa je ugotovljeno, da so lastniki vedeli, kako je s firmo. Vkljub temu pa je sedem družin sorodnikov od leta 1928 do 1935 potegnilo iz podjetja več kakor 50 milijonov češkoslovaških kron. Od te velikanske vsote so vzeli sorodniki že takrat najmanj polovico, ko so že vedeli, da je podjetje pasivno.
Finski maršal Mannerheims ob svoji 70-lelnici, Finci so priredili velike slavnosti na čast svojemu generalu, ki je ob prevratu rešil samostojnost Finske in jo vojaško organiziral. Dekleta posipljejo
stopnice pred maršalom s cveticami
Spoti
Šporlni dogodki in odmevi
O Planici se je govorilo na nedeljski skupščini zimskošportne zveze zelo veliko. Težko je bilo dobiti iz tega razpravljanja nepristranskemu opazovalcu objektivno sodbo. Debata je pokazala, da so nekateri, Planici nenaklonjeni športni krogi, pri Fisi podvzeli marsikaj, kar je škodovalo ugledu našega zimskega Športa. Pa tudi, da je Fisa mnogo grešila v tem vprašanju, ker je skušala preko pravil ugoditi Planici neprijaznim zunanjim zvezam. Njeno stališče je imelo očitno namero onemogočiti našo incljativnost. Originalni zaključek debate, v katerem je zastopnik Planici nasprotnega dela športnikov sam predložil doslednost v dosedanjem čuvanju ugleda našega zimskega športa in podpiranja stališča Planice pri Fisi, kakor tudi delegata za Fisin kongres iz vrst Planice vzbuja upanje, da se bo vsaj doma nasprotje proti Planici zaključilo Sn da se bo složno nastopilo za ugled in priznanje Planice.
Turnirja ob priliki pariške svetovne razstave se je udeležilo sedem držav s svojimi zastopniki. V polfinalu sta se srečali v Parizu Austria in Chelsea ter v Lilleu Bologna in Slavija. Zmagali sta Chelsea in Bologna, ki sta v nedeljo odigrali v odločilno igro, v kateri je italijanski prvak zmagal s 4:1 (3:0). Igra nas zanima predvsem zato, ker je Chelsea odigrala pri nas tri tekme, od katerih je dve izgubila, ono v Zagrebu proti Gradjanskemu pa dobila z enim golom razlike. Drugič pa zato, ker se mora naš zastopnik v Mitropa-cupu boriti v svoji prvi tekmi proti italijanskemu klubu. Bologna, ki je v omenjenih tekmah v Franciji privlekla največje število gledalcev, tudi to pot ni zatajila. Z nenavadno hitro igro, ki je utrujene Angleže čisto zmedla, je po svojih krilih (ki so navadno najnevarnejši strelci v vseh italijanskih moštvih) dosegla štiri gole (Bussoni 2, Reguzzoni 2), dočim so Angleži šele na koncu mogli rešiti čast. Za tretje mesto sta se borili praška Slavija in Avstrija, ki je kar 7, 0:3 morala priznati premoč Cehoslovakov. Obe tekmi sta bili, zlasti poslednja, zelo surovi, tako da je n. pr. Austria izgubila za nekaj tednov enega svojih najboljših igralcev, kar je zanjo pač občuten handicap v boju za Mitropa-cup. Zaradi surovosti in slabega finančnega uspeha turnir ni našel najboljšega odmeva v inozemstvu.
V nedeljo bomo delrutirali Jugoslovani v Mitropa-cupu, največji evropski meddržavni nogometni prireditvi, ki se vrši vsako leto. Celih 10 let srno se borili, da smo se vrinili v slavno konkurenco, ki je zadnjič v njej tekmoval splitski Hajduk. Letos je doletela ta čast državnega prvaka Gradjanskega, za nasprotnika pa bo imel Genovo, ki je pravkar zmagala nad Romo v tekmovanju za italijanski pokal. Z ozirom na važnost predstoječe tekme nekaj vrstic o Genovi. To je eden redkih italijanskih klubov, ki goje dunajsko igro, kar je pač zasluga dunajskega trenerja. V tem pogledu je stališče Gradjanskega lažje, saj smo mi takih nasprotnikov bolj vajeni. Genova je najstarejši, italijanski 14gb„ ustanovljen leta 1893. Po slavni preteklosti ,,v drugo ligo in šele nedavno se je jKivZpela nazaj v prvo — in si osvojila italijanski pokal. Najboljši njeni igralci so pač repre-zentativci golman Bacigalupo, branilec Agosteo in desna zveza Perazzolo. V odločilni igri proti Romi, ki se je odigrala na nevtralnem terenu
V	globoki žalosti naznanjamo, da je danes umrl naš dobri soprog, oče, stari oče itd., gospod
AVGUST PROSEN
svaničnik drž. žel. v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 13. junija ob 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Kfižu.
V	Ljubljani, dne 11. junija 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
v Firenzi, ee je zlasti odlikoval srednji krilec Bigogno, ki svoj napad nenavadno nevarno pošilja v ogenj. Igralci Gradjanskega so že odpotovali. Moštvi bosta predvidoma nastopili v sledečih postavah: Gradjanski: Glaser; HUgl, Bi-vec; Kovačevio, Jazbinšek (Pogačik), Kokotovič; Medarič, Antolkovič, Lešnik, Djanič, Pleše. Genova: Bacigalupo; Agosteo, Genta; Pastorino, Bigogno, Figliola; Arcari lil., Perazzolo, Torti, Scarabello, Marehionesehi.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Eeff. po min. aoo. pol, ln nar. zdr. S-br. 15.485. 29. V. U.
Zanimiva prireditev bo nogometna tekma ge bo odigrala 20. t. m. v Amsterdamu. Sestali se bosta reprezentanci Srednje in Zapadne Evrope. Obe moštvi sta že določeni. Srednjo Evropo bodo zastopali: Planička (Ceh.), Šesta, Schu-maus (Avstrija), Serantoni, Andreolo (It.), Lazar, S as, dr. Sarosi (Madž.), Piola, Meazza (It.), Puc (Ceh.); Srednjo Evropo pa: Jakob, Janes, (Nem.), Caldenhove (Hol.), Kitzinger, Goldbrunner (Nem.), Delfour (Fr.), Lčhner (Nem.), Braine (Bel.), Bak-huys, Smit (Hol.), van den Eynde (Bel.). Pogrešamo našega Glaserja, ki bi vsaj za rezervo prišel v poštev, pa ga tudi tam ne najdemo.
Mnogo prahu je dvignila odločitev newyor-ške A. C., ki je Braddoc.ka, svetovnega prvaka v boksu, suspendirala, ker se je izmotava! in ni hotel braniti svojega naslova proti Schmelingu. Ta suspenz velja namreč samo za Newyork, zunaj njega pa Braddock lahko počne, kar hoče. Kaznovali so ga še s 1000 dolarji globe, kar pa je za njega malenkost, saj je n. pr. položil 5000 dol. kavcije kar mimogrede. Od te so sedaj polovico milostno prisodili Schmelingu, ki se je menda sedemkrat zastonj vozil v Ameriko in nazaj. Ne ve se še. kako se bo stvar zaključila in kdo se bo boril za mikavni naslov svetovnega prvaka vseh kategorij v boksu. Braddock bo menda prav kmalu izgubil.
Se nekaj drobtini
Italijan Obervtregerfl) je v Monakom zalučal disk 50 in pol metra daleč.
3:6 j« izgubilo moštvo Baskov v Praigi proti nekaki drugi praški reprezentanci. Izkazala sta se samo Laugara in golraan Blasco, pri Čehih pa bivši »Hajdukovec« Senecky, ki je zabil dva gola.
Zamora je še vedno odličen. V Nizzi je gostoval te dai slavni Juventus iz Torina, pa mu j« mogel zabiti samo en gol. Juventus bo ta mesec igral v Jugoslaviji.
Naš Sipoš v Švici precej visoko »notira«. Tudi Becič in Kodrnja zeležeta, vsi pa seveda prejemajo plače v Švicarskih frankih ...
Veliko se je govorilo o selitvi naših igralcev. Pa je gotovo samo za Puharja, da bo igral za BSK in za Bratuliča, ki noče biti tretji golman pri pur-gerjih in se je prijavil za Concordijo. Za vse druge se ne ve še nič dokončnega.
Peackok, znani ameriški »printer, je spet v formi. Kakor je znano, po blesuri iz leta 1935 ▼ Milanu, ni več desegel prejšnjih rezultatov.
Izbirni tahkoatletski miting Zveze za troboj Belgrad — Zagreb — Ljubljana
Danes ob 18 igrišče Primorja.
Današnji program: tek 200 m, met diska, tek
800 m in 6kok v višino.
Nastopijo najboljši lahkoatleti dravske banovine, na čelu državni reprezentanti in rekorderji: Skušek, Zgur, Oabršek, Zupančič, Korče, Goržek, Czurda, Zorga itd.
Vstopnina propagandno nizka: stojišča din 3, dijaška stojišča din 2.
Mariborski Šport
II. kvalifikacijska tekma za pokal g. ministra za promet bo v nedeljo, 13. junija, na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Nastopita SK Železničar iz Zagreba in SK Železničar iz Maribora. Tekma prične ob 16.
Dane« dragi dan največjega teniškega turnirja v Ljubljani na igriščih SK Ilirije pod Cekinovlm gradom od 8. do 12. in od 14. do 19. — Sodelujejo Dallos in Somogyi (Madžarska) ter Miti« in Kovačeva (Jugoslavija) in mnogi drugi znameniti igralci.
Razpis
Izbirnega lahkoatleUkcga meetingu Zveze slovenskih lankonttetsklh kluhov v I.jubljani ai. junija 1987 na tgriSČn ABK Primorja.
Zveza slovenskih lahkoatlotsklh klubov v Ljubljani priredi v nedeljo, rine 2«. junija 19117 ob 10 na igrišču ASK Prlmorju, Tyrševu cesta. Izbirni meetlng za sestavo reprezentanco Zvezo, ki nastopi v Ljubljani Od J. do 4. julija 1937 tiu troboju uiod reprezentancami
S odrejenih organizacij J1.AZ Zagreb, Belgrad, Ljub-ana.
Tekmovanje se vrSi na igriSčn ASK Primorja in prične ob 10.
... Pravico nastopa Imajo vsi verifioirani In neve-rificirani atleti klubov, članov ,ILAZ na torltorlju Zvezo.
j P1!'!®™ hr®* prijavnlne Je nasloviti najpozneje ao 19. junija ob 12 na naslov Zveze slovenskih lahko-
Za liter rožnega olja je
treba 12.000 kg vrtnic. — Iz 100 kg jasminovega cvetja dobimo 12 gramov jastninove esence. — Ena sama tvornica za dišave porabi na leto 1 in četrt milijona kilogramov vrtnic in 300.00 kg oranžnih cvetov.
Vidno znamenje. A: Ali tvoj sosed lastnje ono hi-So, ali jo ima samo v najemu? — B: Samo v najemu. — A: Kako moreš to trditi? —. B: Ker žve-plenke priHga ob steni hiše.
Raztresen profesor. —
Gospa: »Mici, poglejte v sobo, če je moj mož izpil kavo.« »Gospod profesor, ali ste izpili kavo?« — »Ljuba mi Mici, tega pa res nc vem.«
Dobro srce. »Vi, Žužlja, aH plačajte stanovanje ali pa se poberite odtod!« — »Vi imate pa boljše srce ko moja zadnja gospodinja, ona je hotela oboje: denar in da se poberem.«
Južnoafriško mesto Jo-hannesburg je v 10 letih naraslo za 110.000 prebivalcev, samih iskalcev ■reče v zlatih in demant-nih najdiščih ondotnih pokrajin.
Vsa svetovna morja veebujejo 48 milijard ton soli, to je šestkrat toliko, kolikor je vsebuje suha zemlja.
Svinčnik »porabljamo že od 13. stoletja. P oran je edina žival, ki je Evropa dobila iz
merik«.
tttf^-f- .... . >.— -
atletskih klnbor v Ljubljani, Tavčarjeva nI. 1/1U., oilroma na vodstvo Zrn« pred »urnim tekmovanjoru.
Nagrad nI. Tekmovanje M vrti na tekalUču, dolgem 420 m, ki Ima 4 nedvlgnjona zavoju in je pokrito z uganki. Tekmovanje se vrši po pravilih In pravilnikih J LAZ.
Program tn vrstni red disciplin je naslednji: L tek 1500 m, S. skok v dalj. i zaL. 3. met krogle, 4. tek lt) km, A. troakok, S. met kopja, 7. met kladiva,
8. tek 400 motrov.
Programi Radio Llubllanai
Sobota, 12. junija: 12 PloSča za ploščo, pisana ume« godba vesela in paemlee vmes — 12.45 Vreme, poročila — 13 čaa, spored, obvestilu — 13.15 Plošča za ploščo, pitana zmes, godba veneta in ppamlce vui«*t — M Vreme, — 1« Za delopust: (igra Radijski orkester) 18.40 Pogovori b poslušalci — 19 Cbm, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Potovanje v Prekmurje. Napisal g, Anton Vrntuša — 22 Ca b, vreme, poročila, spored — 22.15 Za vesel koneo (Uadijskl orkester). — Konec ob 23.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem !n
znancem prežalostno vest, da jo naš iskreno ljubljeni soprog, očo, tast, brat, svak ln strlo, gospod
IVAN KRAJGER
PRIVATNI URADNIK
danes, 11. junija, po dalJS! in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 75. letu svoje dobe ob pol 17 mirno umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 13. junija oh 17 Izpred hlSe žalosti, Florijanov trg, na mestno pokopališče.
Novo mesto, dne 11. junija 1937.
žalujoče rodbine: KRAJGER. SOBAR, RUPREHT, ANDREJCIC, LAPAJNE ln ostalo sorodstvo.
Agnes GOnther:
11
Dušica - Rožamarija
»Papa, čula sem te priti in hotela sem ti teči naproti,« je vzkliknila, >pa gospodična Braun je imela še posla z mojo pentljo. Jaz te vedno slišim hoditi po hodniku, kadar prideš, pa tudi kadar te ni tu, te slišim.«
Pri teh besedah se očetov obraz zatemni in knez jo pouči:
»Tistih, ki niso tu, ne slišimo hoditi 1«
Nato se poda s svojo hčerko v veliko, prijazno, loda zelo preprosto sobo. Tu sede z njo k okrogli mizi in sname zeleno namizno preprogo, da se je videla gola plošča iz hrastovine. Potem reče smeje se:
»Malčica, to je odslej tvoje kraljestvo. Nekoč je bilo moje. Saj še morajo biti nekje moje čečka-rijeTTe preproge nisino marali. Vedno je ležala zmečkana v kakem kotu. Glej, tole rogovje je nastalo nekega vročega poletnega dne med grškim poukom. — No, malčica, se že kaj veseliš nocojšnjega večera?«
Dušica se privije k očetu ter zre vsa zamišljena vanj. Končno odgovori:
»Tega še ne vem!«
»Tega Se no veš? Tega smo si bili vselej prav dobro svesti. Teta Helena, Fedo in jaz smo imeli svoj koledar in smo odtrgali vsak dan po en list. Fedo je bil narisal imenitnega moža s precejšnjim nosom, ki je bil nekoliko sličen temu staremu gospodu tu zunaj.«
»Ti meniš, kočljažu Hacku?«
Knez se zvonko nnsmeje ter reče: »Tako se Imenuje danes. No, ni slabo! — ln temu debe-luhnriti ie visel iz ust list In je požiral ure. To jp bil Fedov koledar. Odlično to sicer ni bilo. lepo pa vendarle. In ti ne veš, ali sc naj veseliš večera?«
Pri teh besedah je knez vzdihnil in ta vzdih-ljaj je zadel dušico, kot bi jo sunil z nožem.
»Papa, ali ste tudi imeli častno besedo? Mislim, ko ste še bili majhni in ste si naredili koledarskega moža?«
»Malčica, kako pride to tebi na um? Ne morem se domisliti, da bi bili tedaj tako velikobesedni. Kaj pa ti o tem veš?«
»O, jaz mnogo vem in ti sam si mi o tem pripovedoval, ko si bil poleti s stricem Fedom tu!«
»Jaz bi naj bil s teboj o tem govoril?«
»Ti si se razgovarjal s stricem Fedom o nekem možu in o častni besedi. Jaz sem te pri tej priliki vprašala, če so vsi ti ljudje z oklepi in kitami v veliki dvorani tudi imeli Častno besedo, nakar si mi odgovoril:
»Da, sicer bi ne viseli tam!«
Zdaj se je knezu začelo svitati.
»Ti si čudakinja, ki skačeš od misli do misli! In to si si do danes zapomnila... Kaj pa ima to s teboj opraviti?«
Ko bi bil zdaj vzel oče njeno v zlato zapre-deno glavico ter jo držal proti svetlobi, bi bil zapazil, da se pojavljajo solze iz nežne, sive globine njenih oči. Toda on nadaljuje nekoliko nestrpno: »Saj ne veš, o čem govori!«
Po tem razgovoru izvleče knez iz žepa svojega telovnika prstan, rekoč:
»Malčica, tale prstan boš izročila pod božičnim drevesu svojemu dolgemu prijatelju od včeraj. Toda ne takoj. Najpoprej si oglej lastne stvari, videl sem marsikaj lepega zate! To storiš šele, ko ti to ukažem. Kako ti ugaja ta prstan?«
Otrok si ogleduje prstan ter reče:
»Tega sem že večkrat videla.«
»Ali ti ga je pokazal gospod upravitelj domen?«
»Ah, ta tle! Saj je vendar Iu neki lep in mlad gospod, ki ga vedno tinsi in ki sp zna tako lepo smejati. Tako "ljubko se nihče ne smeje. Veš, nn teče tu pa tam proti večeru pn polžastih slO|)ni-cah navzgor in ima vse polno veselih trakov in
bleščečih stvari na sebi. On je najlepši izmed vseh teh ljudi in ima dolge črne kodre in tako lepe oči, kot ti, papa, kadar misliš na mamico!«
»Malčica, kdaj si videla koga z dolgimi kodri?«
»Predvčerajšnjim zvečer, ko sem šla z gospodično Braun v rdečo sobo.«
»Malčica, ako res toliko veš o častni besedi, vedi tudi, da se laž slabo strinja ž njo,« je bil knezov strogi odgovor.
Trenutek se jc dozdevalo, kot bi se hotela deklica zjokati, toda nepričakovano se nasmehne, kakor razprSi sortčni žarek dežni oblaček, ter reče:
»Harro pride prav zares in ta prstan mu smem izročiti?«
Presenečen opazi oče to hipno razvedrenje. Kako nerazumljivo, zagonetno dete je vendar to I Kako skokoma ispreininja misli! — V tem trenutku se je spomnil svoje sestre, ki mu jo bila to poletje kratko rekla: »Tvoja malčica je bedasta ko zajec v marcu. Moraš ji priskrbeti človeka, ki jo bo resno vzgajal in za življenje dresiral. Takšne, kakršna je, vendar ne moreš nikjer pokazati!«
V veliki predsobi brauneškega gradu stoji llarro pred mogočnim, v steno vzidanim ogledalom, ki prikazuje njegovo poslavo v vsej njegovi velikosti. Ogledalo v njegovih razvalinah dovoljuje le omejen pregled. »Eleganca me je spačila, da samega sebe ne spoznam,« zagodrnja ter pokliče enega izmed slug.
»Ali še morete položili tole na mizo k darilom, ki so namenjena princesi?«
Sluga mu prilrdi in komaj ta izgine s svojim majhnim zavojem, v katerem je skrita lutka, Že vstopi v predsobo knez ter vodi za roko svojo hčerkico. Oba grofa prav prisrčno pozdravila.
»Kako zelo nas veseli, da nam hočelo olepšati nocojšnji večer. Oba sva malodane samotarja iti morava Zadovoljili z rdim«, majhno da mlco.«
»Ko zagleda llarro dušico, se prestraši. Kak-Sen je danes la otrok? Dozdeva se mu, da so
komaj drži pokoncu, da gori v njegovih očeh nekak razdejalen ogenj. Kako žare njegove sive oči t Najrajši bi ga vzel v svoje naročje ter ga vprašal: »Dušica, kaj ti je?« Toda danes tega no smo
storiti.
Brž gredo vsi trije skozi celo vrsto sob in soban v veliko dvorano, kjer stoje drevesa v vsem svojem božičnem sijaju.
To je velika obokana dvorana. Na podstavkih čepe pozlačene živali z raznimi grbi ter mečejo čudne sence v edinstveni svetlobi božičnih dreves. Svečane strmeče postave v življenjski velikosti zro raz stene in odsvit svečic odseva iz njihovih naslikanih oči.
Tam v ozadju stoje razne Ženske. Ena izmed njih je Miss \Vhart, ki jo motri Harro s srčnim gnusom. Druga, lepa, rdečelična s Črnimi kodri, v svileni bluzi in z zlatim pasom, je gospodična Braun. — Velika miza, bogato obložena z božičnimi darili, stoji med dvema mogočnima jelkama. Tretja jelka, največja in najlepSa, stoji osamljena pred sliko čvrstega in drzno zroČega moža s temnimi lasmi. To je najbolj živa slika v galeriji In prikazuje vojaško glavo, široke prsi v rjavem, usnjatem jopiču. Junak drži v roki meč, o katerem moremo soditi, da je že vršil svojo dolžnost. Pod to jelko leže darila dušice. Tu je vse, kar se more kupiti v najimenitnejši tfgovlni z igračkami: Tri v žamet in svilo oblečeno lutke, vozički, železnica ter z dlako prevlečen konjiček. Vse to je poslala teta Helena, ki je pisala obenem svojemu bratu: »Kadar se bo malčica opogumila, da za-jaha Noro, mi brzojavil« Dušica si ogleduje vse te krasote le oddaleč ter se Se vedno oklepa očetove roke. Zdajci jo izpusti, pristopi k Miss NVhart ter jo hoče povesti k mizi, kjer so pripravljen« njena darila in ona za druge ljudi. Toda Miss Whart vzame duSico v naročje ter ji zašepeče nekaj v tiho. Knez skomitjnr z rameni in reče: -Ali iiiora to hiti, Mis* WnnH?< Ko mu in to potrdi, vzpodbuja knez malčico, rekoč: »Malčica, pogum!«
JMAXI OGLASI
V malih oglatih velja neka beseda Dia l'—j ienllovanjskl ogleal Din 2 —. Najmanj« znesek «a tnali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo »akoj prt naročilo. — Pri oglatih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 nun petltna vrstica po Din 3*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prilolffl znamko.
* K IN O -
»'i, UNION
Harrv Baur ln Robert Lynen v velikem filmu po romanu Julesa Renarda
Nezaželjeni sin
MATICA
Premiera velikega zgodovinskega dela ls življenja galantnega kralja, osvajaca ln ljubljenca žensk...
Avgust Močni
Mlcbael Bohnen, Lil Dagover ln dragi
miiuiiti
Kovaškega pomočnika
takoj sprejmem, štular Franc, kovač, Zg. Duplje.
Predtiskarico
ea ženska ročna dela takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9388.	(b)
Mesarskega pomočnika
oziroma sekalca iščem za takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« 9379. (b)
Mesarski pomočnik
vojaščine prost, ki Ima veselje za deželo z raz-našanjem mesa, z nekoliko kavcije, se sprejme. Stalna služba. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 9385.	(b)
Samostojen perfekton nemški
korespondent
mlajša moč s prakso — Be Išče. Osebno naj se predstavijo samo prvovrstni rcflektantje dno 13. junija popoldne ali li. junija dopoldne v hotelu Union. Javiti se pri vratarju.
Več slikarskih in pleskarskih pomočnikov
takoj sprejme Slikarsko podjetje Anton Pahernik, Maribor, Frankopanova cesta 15,	Xb)
icrasoi
Vajenko
*«koJ sprejmem. — Salon Corče, Holzapflova lt, ,<r
Uffi
Premijera velenapetega f Ima
Ljudje v rovu
Oiadnla tunela pod reko Bndson. Katastrofa m potar v podvodnem tunelu. Čudeži sodobne tehnike. — D OD A TE iC: Domač kulturni film: 8 kajakom po savskih brzicah in cerkniškem Jezeru.
NalnoveJSl žurnall: Poroka vojvode Wlndsorskega l.t.d., l.t.d.
Predstave danes ob 19'1B ln 21-ls url
[I
Pohištvo
i
Pred nakupom pohištva
»1 oglejte mojo zalogo vsakovrstnega modernega pohištva v mizarstvu Andlovlc, Komenskega 34.
CMI
Za dijakinjo petošolko
iščem oskrbo in skrbno vzgojo pri ugledni rodbini v LJubljani, po možnosti s nemško ln francosko konverzacijo ln z glasovlrjem. Dal bi ev. tudi učenko 4 r. osnovne Sol«. - Ponudbe pod en. »Odllčnakinjl« »300 upravi »Slovenca«,	.(D)
CfflEHffl!
■■■■SHSBHl
ceneje
ln boljše si nabavite vse vrste oblek ln perila pri Presker, Sv. Petra c. 14.
Po 180 Din
Patent Bischofove lestve naprodaj od danes naprej na Ljubljanskem velesejmu. Nikoli več! Izkoristite!	(1)
Vino silvanec
odlične kakovosti prodaja 10 litrov ln več po prav ugodni ceni vinogradnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9184. (1)
Trgovski inventar
naprodaj. Polzve se pri: I.ovšin Ivan, Ribnica 70,
Dolenjsko.	(1)
Mizarji!
Slager brez konkurence! Elektro-univerzalntk 610 mm samo 34.500 Din pri Ludviku Keršič, Rimska
c. 13, LJubljana.
(1)
Seno	in otavo
v košnji	prodam pod
Rožnikom.	Naslov v upr. »Slovenca« pod 9391. (1)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II., levo.	(1)

Najbolj« trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohorttsva S Telefon ao-59
I
Automofor
i
Motorno kolo »Puch«
250 cm1, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Galje-vlca 13.	(f)
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
pritlično, se odda. Hrenova ulica lg.	(č)
STROBEL
specialni šivalni stroji za:
krojače za pikiranje
krznarje za šivanje kakor tudi za pikiranje krzna
na Llublfanskem velesefmu v paviljonu G
B. Magdlč
Zagreb, RadlSIna 11
Vila s petimi stanovanji,
velikim vrtom, v okolici Maribora, zaradi bolezni ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1047/37. (p)
Trgovsko hišo
ali slično, v večjem mestu, na prometnem kraju, brez Inventarja, v vrednosti 300—400.000 Din — kupim. Hiša mora biti v dobrem stanju. Prevzame se tudi hipoteka. Prevzem 1. oktobra 1937. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Rentabilnost 187/kr«.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec. Gesta 11. oktobra t, telefon 37-18 • Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hlS ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec ca nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Berkel Kafasta
avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat
električni mlini za kavo M UU8UANSKEM VELESEJMU V paviljonu G B. MAODlC - Zagreb - RadlSIna 11
Stanovanjsko hišo
zasebno, s tremi ali več sobami, iščem. Točne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za 1. Julij« 9370. p
Razno
Novi naslov: Sv. Petra e. 4. Tel. 25-57
Celuloidne ščite za vrata!
naročajte pr!
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva uL l
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. S7-52.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni eenl.
Vnovcujem
hranilne vloge vseh de3 narnlh zavodov proU ta^ kojšnjl gotovini aelo ugodno. Oblast dovoljena pisarna
Rudolf Zorfi
LJubljana, Gledališka II Telefon 38-10
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov^ terjatve ln vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
tako] v gotovini
AL. PLANINSEK, LJUB--LJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 15-10.
Jjbira ni iejka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno« močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — ■ malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričat
V toplem pomladnem večeru se je zgodilo, sredi zelenih travnikov, ob beli cesti, med gozdovi, kjer je stoletja se obnavljajoči sovrag slovenske zemlje, slovenskega duha in krščanske vere dvignil morilno orožje nad naj-nedolžnejšim med slovenskimi sinovi, ki so branili teptano slovensko čast in njeno svobodo ter stopili v prve vrste v boju za zemljo, kruh, vero in boljše življenje slovenskega ljudstva.
Zločinska roka je zaustavila dih našemu tovarišu, bratu, mirnemu in dobremu prijatelju, akademiku, kandidatu filozofije na ljubljanski univerzi
RUDOLFU DOLINARJU
Nepozaben bo ostal, nihče nam ga ne bo iztrgal iz naše zavesti, nihče izropal iz naših src, z nami in slovenskim narodom bo ostal na veke.
Ob truplu slovenska akademska mladina obljublja, da bo isti plamen, ki je gorel v srcu pokojnega, postal v njej svetlejši in večji ter nikdar ne bo ugasnil.
Večni je hotel imeti potrdilo za našo še večjo zvestobo — za našo nikdar izčrpno moč — za naš nikoli upadel in sedaj še večji pogum.
Naj bo, kakor je vedno bilo, mi čutimo, da bo tako: kri bo postala — seme, žrtev bo zacvela v veliko — dejanje, trpljenje bo skovalo cesto — v lepše, srečnejše življenje.
'A v nas mladih naj postane volja kot gora Triglav, sile v naših žilah naj kipijo kot slapovi naših rek — in stanovitnost v nas naj težka bo kot zemlja. Misel naša naj prodre temine vse kot žarek — in ljubezen naj poveže vse sinove, hčere v dragi nam Kristovi veri na slovenski zemlji.
Bog naj daje našim delom blagoslov!
To je prošnja in prisega slovenske akademske mladine ob truplu slovenske žrtve.
AKADEMSKA AKCIJA ZA IZPOPOLNITEV UNIVERZE
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčii