Me razuMeš 4 Priročnik za učitelje za komunikacijo v slovenskem in slovenskem znakovnem jeziku za prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom v drugem razredu Avtorice: Katja Krajnc, Marjetka Štampek in Simona Zupan Šmigič Strokovni pregled: dr. Marjetka Kulovec, dr. Matic Pavlič, Tjaša Burja, Mateja Frangež in Živana Rusić Jezikovni pregled: Andraž Polončič Ruparčič Oblikovanje: Davor Grgičević Grafična priprava: ART design, d. o. o. Videoprodukcija: Bojan Mord, Hiša SZJ Fotografija na str. 8: Bojan Mord Tolmači za znakovni jezik: Nina Orešnik in Jan Orešnik Govorca za slovenski jezik: Lara Golčar in David Štrukelj Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednica založbe: Andreja Nagode Spletna izdaja Ljubljana, 2023 Publikacija je dosegljiva na www.zrss.si/pdf/Me_razumes_4_prirocnik.pdf Priročnik je izdan s finančno podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 159149059 ISBN 978-961-03-0789-1 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav KAZALO uvod ..................................................................................................................................................4 Strokovna mnenja ...........................................................................................................................5 Metodična in didaktična priporočila za uporabo delovnega učbenika ........................................8 Pojasnilo ...........................................................................................................................................9 Promet Besedišče, cilji in slovnični vzorci slovenskega jezika ................................................................10 Besedišče, cilji in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ...........................................11 Dejavnosti ......................................................................................................................................13 Praznujemo Besedišče, cilji in slovnični vzorci slovenskega jezika ................................................................18 Besedišče, cilji in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ...........................................19 Dejavnosti ......................................................................................................................................21 Vabilo Besedišče, cilji in slovnični vzorci slovenskega jezika ................................................................24 Besedišče, cilji in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ...........................................25 Dejavnosti .......................................................................................................................................26 Prevod kretenj slovenskega znakovnega jezika v slovenski jezik ..............................................30 Seznam videoposnetkov ...............................................................................................................42 Priloga 1 .........................................................................................................................................45 Priloga 2 ..........................................................................................................................................47 LegendA POGLeJ VIDeOPOSNeTeK V KReTNJAH (QR kode so aktivne) POGLeJ VIDeOPOSNeTeK GOVORA (QR kode so aktivne) STRAN V DeLOVNeM učBeNIKu – 16 17 UVOd Z gradivom Me razumeš 4 smo vstopili v drugi razred osnovne šole. Vsebine v delovnem učbeniku so otrokom blizu. V prvem delu se srečamo s prometom in z različnimi načini, kako lahko učenci varno pridejo v šolo, v drugem delu pa s slovenskimi prazniki in običaji. Z velikih tiskanih črk smo prešli na male tiskane črke, besedila je več, v znakovnem jeziku pa se srečamo z več videoposnetki. V slovenskem jeziku in slovenskem znakovnem jeziku širimo tako besedišče kot slovnične vzorce v obeh jezikih. V priročniku za učitelje so zabeleženi didaktični in metodološki postopki, ki pomagajo učitelju pri predstavitvi in utrjevanju vsebin. Novost v Me razumeš 4 so zvočni posnetki ob slovenskem besedilu, kjer lahko učenci poslušajo govor in vadijo odgledovanje, kar je zelo pomembno za naglušne otroke in otroke s polževim vsadkom. Na straneh pri slovenskem znakovnem jeziku so tako kot v prejšnjih delih videoposnetki kretenj. Tokrat sta modela za znakovni jezik gluhi osebi. Obe sta se šolali v močni navezavi s slovenskim govorjenim jezikom, zato pri kretanju uporabljata izrazito izgovarjavo slovenskega jezika. Vsi gluhi uporabniki znakovnega jezika ne izgovarjajo besed tako izrazito. Nekateri imajo izrazitejšo mimiko, besede morda samo nakažejo. Želimo vam veliko veselja pri uporabi gradiva! Avtorice 4 STROKOVnA MnenJA Delovni učbenik in priročnik Me razumeš 4 predstavljata četrti del serije del z enakim, uveljavljenim in prepoznavnim konceptom, kar je pomembno tako za učitelje kot učence – ki že vedo, kako je snov oblikovana, kje najdejo informacije ter kako reševati vaje. Sočasno učenje slovenščine in slovenskega znakovnega jezika (SZJ) je »podedovano« iz modela totalne komunikacije, vendar tu ne poteka simultano, temveč ločeno, bodisi vzporedno bodisi zaporedno. Avtorice izkazujejo odlično metajezikovno zavedanje, ki jim omogoča, da izkoristijo dvojezičnost tako, da jezikovno znanje v enem jeziku podpira jezikovno znanje v drugem – ne da bi pri tem prihajalo do mešanja, nekritičnega prenašanja jezikovnih vzorcev in neutemeljenega izposojanja jezikovnih elementov. Najnovejše raziskave dvojezičnosti otrok, ki hkrati usvajajo govorni in znakovni jezik, podpirajo tak pristop (npr. Lillo-Martin, Gagne in Chen Pichler, 2022; Quadros, Lillo-Martin in Chen Pichler, 2019; Chen Pichler, Reynolds in Palmer, 2019), vendar je v svetovnem merilu, kolikor vem, to edini primer, kjer so raziskovalna znanstvena spoznanja tako neposredno prenesena v prakso na področju didaktike (znakovnega) jezika. Gradivo prinaša dve novi poglavji (promet oz. prevozna sredstva ter praznovanje oz. praznike) s pripadajočim besediščem. S tem sta pokriti pomembni tematski polji osnovnega besedišča. Besedišče je predstavljeno v slovenščini in SZJ ter opremljeno z jasnimi in všečnimi ilustracijami. Iz besedišča so sestavljeni enostavni, a v vsakdanjem življenju uporabni stavki, ki služijo kot model v obeh jezikih. Ključno je, da so ti primeri skrbno pripravljeni in res predstavljajo naravne jezikovne izraze, kot jih uporabljajo govorci oziroma kretalci. Zastopane so smiselne stavčne strukture: neprehodni, prehodni in krajevni stavki, dopolnjevalna in odločevalna vprašanja ter dopolnjevanje samostalnika s pridevnikom. V točkah, kjer se jezika razlikujeta, je to posebej poudarjeno (predvsem implicitno v vajah in eksplicitno v spremljevalnem priročniku za učitelja). Tako sta za slovenščino izpostavljena spreganje glagola ter ujemanje med pridevnikom in samostalnikom; v SZJ pa postavljanje v prostor, ujemanje med glagolom in njegovimi argumenti (predvsem glagoli premikanja), oblikovanje klasifikatorskih glagolov, izražanje pridevnika »majhen« oziroma »velik« z mimiko ter mimika odločevalnih (dvignjene obrvi in spuščena brada) in dopolnjevalnih (spuščene obrvi in dvignjena brada) vprašanj. Te značilnosti so bile večinoma omenjene že v predhodnih delovnih učbenikih, vendar je za učence in učitelje pri didaktiki jezika ključno, da se vsebine ponavljajo/utrjujejo in nadgrajujejo. Delovni učbenik je pomemben prispevek na področju poučevanja slovenščine in SZJ za gluhe uporabnike SZJ, saj je izvirno delo, namensko pripravljeno za poučevanje omenjene ciljne skupine. Prav zato lahko upošteva ključne značilnosti populacije (npr. poudarek na vidnem zaznavanju informacij) in jih izkoristi (npr. z jasnimi simboli, ki učencu sporočajo, kaj je njegova naloga pri posamični vaji). SZJ uporablja kretalno-vizualni prenosnik, zato je samoumevno, da zgolj natisnjeno gradivo ne bi bilo dovolj za poučevanje. Tega se zavedajo tudi avtorice, ki so skrbno pripravile videoposnetke s kretanjem v SZJ. Tako učenec kot učitelj imata torej na enem mestu zbrano gradivo za učenje/poučevanje obeh jezikov, kar ni priročno le glede logistike in ekonomičnosti, ampak je posebej dragoceno predvsem z didaktičnega vidika (dvojezično poučevanje in razvijanje metajezikovnih spretnosti). učitelji pa bodo, kot vedno doslej, pozdravili tudi izčrpno dodatno razlago in usmeritve v priročniku, kjer si bodo lahko osvežili ali razjasnili jeziko(slo)vne pojme, tudi če nimajo obsežnega predznanja s področja jezikoslovja znakovnih jezikov. 5 Ocenjujem, da je delovni učbenik in priročnik Me razumeš 4 konceptualno premišljeno zasnovan, temelji na aktualnih spoznanjih iz raziskovanja dvomodalne dvojezičnosti in je hkrati všečno ter smiselno pripravljen. ustreza torej sodobnim smernicam poučevanja slovenščine in SZJ, pri čemer temelji predvsem na pristopih za poučevanje teh jezikov kot drugih jezikov (kar je večinoma dejstvo za ciljno skupino, ki nobenega od teh jezikov ne usvaja povsem naravno kot prvi jezik znotraj primarnega, tj. družinskega okolja). To se vidi predvsem v tem, da ne predpostavlja, da otroci jezikovne izraze in stavčne strukture že poznajo, ampak jih uvaja povsem na novo. Kot tak je zelo koristen in bo zapolnil oziroma nadaljeval zapolnjevanje manka takšnih gradiv za poučevanje slovenščine in SZJ v slovenskem prostoru. Hkrati pa bo zaradi opisanih prilagoditev verjetno v pomoč ali navdih tudi vsem, ki slovenščino ali SZJ poučujejo v neobičajnih okoliščinah, na primer pri otrocih z različnimi posebnimi potrebami. Dr. Matic Pavlič, doktor splošnega jezikoslovja, ki se intenzivno posveča slovenskemu znakovnemu jeziku, Pedagoška fakulteta, univerza v Ljubljani *** Delovni učbenik Me razumeš 4 je četrti učbenik, ki nadaljuje sistematično učenje slovenskega znakovnega jezika in slovenskega jezika na leksikalni in skladenjski ravni v drugem razredu osnovne šole po načelu dvojezičnosti. Gradivo obsega nova tematska sklopa, ki se sproti dopolnjujeta glede na stopnjo usvojenega znanja in potrebe posameznih učencev. Gluhi in naglušni učenci v nadaljevanju usvojijo jezikovno strukturo (slovnične zakonitosti) obeh jezikov v smislu suverene uporabe obeh jezikov v komunikaciji z okoljem in nadalje utrjujejo opismenjevanje. Dr. Marjetka Kulovec, profesorica defektologije, surdopedagoginja, učiteljica svetovalka, avtorica številnih člankov o gluhoti in naglušnosti ter znakovnem jeziku, v katerih opisuje svoje izkušnje z vidika gluhe osebe, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana *** Avtorice so z vidika razvoja jezika, širjenja besedišča, spoznavanja slovničnih struktur … delovni učbenik Me razumeš 4 in pripadajoči priročnik zasnovale tako, da lahko učitelj otroke poučuje nazorno, jasno in strukturirano, hkrati pa tudi dinamično in za otroke privlačno. Otrokom je tako omogočeno učinkovito in kvalitetno usvajanje komunikacije v slovenskem in slovenskem znakovnem jeziku. Delovni učbenik ohranja temeljno komponento – razvijanje slovenskega znakovnega jezika kot samostojnega jezika; oba jezika sta ves čas nazorno ločena in hkrati povezana tako, da je otrokom omogočeno ne samo primerjanje, ampak tudi aktivno spoznavanje jezika in slovnice obeh. Novost v delovnem učbeniku Me razumeš 4 je obogateno in razširjeno besedišče, krajši dialogi, ki otroke spodbujajo k igri vlog. Prav tako se pogosto preizkušajo v jezikovnih zmožnostih pri mnogih dejavnostih individualno ali v paru. Stik z življenjskimi situacijami pa imajo možnost uresničiti pri dejavnostih, kjer usvojeno besedišče uporabijo pri opisu vključevanja v promet, pri opisu prometnih znakov, praznovanja rojstnega dne, pri izražanju vabila … 6 Pomemben vidik uporabnosti je zelo dobro zastavljen nebesedilni del, ki kot tak pomembno podkrepi besedilni del, omogoča lažje razumevanje novega besedišča in motivira k širjenju že obstoječega. Vse naloge in predpripravljeni materiali razvijajo aktivno uporabo jezika v dejanskih situacijah. Delovni učbenik Me razumeš 4 je pragmatično usmerjen, hkrati pa vsebuje smiselno umeščene in sistematično stopnjevane slovnične strukture. Delovni učbenik in priročnik Me razumeš 4 sta izrazito lepo oblikovana in opremljena s kvalitetnim slikovnim gradivom in kretnjami, primernimi starosti otrok. Tjaša Burja, profesorica, pomočnica ravnatelja na Centru za sluh in govor Maribor *** Gradivo Me razumeš 4 ustreza razvojnim značilnostim učencev, ki jim je namenjeno. Oblikovano je v skladu z znanstvenimi spoznanji stroke, upošteva značilnosti in posebnosti slovenskega znakovnega jezika in slovenskega jezika ter ustrezno obravnava razliko v njunih slovničnih pravilih. Besedilo in njegova uporaba sta prilagojena potrebam specifične skupine uporabnikov. usklajeno je tudi z učnim načrtom, saj obravnava vsebine, teme in besedišče, ki so predvideni za prvo triado osnovne šole. Teme so primerno izbrane in povezane z vsakdanjim življenjem otrok. uporabno je tako za učenje slovenskega znakovnega jezika kot tudi pravilnih slovničnih struktur slovenskega jezika. Je tudi odličen pripomoček za samostojno učenje jezika. Mateja Frangež, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike na Centru za sluh in govor Maribor *** Gradivo Me razumeš 4 je lahko v veliko pomoč tudi učencem tujcem in učencem, ki imajo težave z branjem in razumevanjem prebranega. Zelo dobro in natančno so ponazorjene ilustracije, slike ob samih zapisih. Tudi povedi so kratke in jasno zapisane. Prav zato je gradivo primerno za širšo populacijo otrok, ki jim bodisi izrazoslovje bodisi slovenski jezik (kot sekundarni) predstavlja velik izziv. Gradivo je zares narejeno tako, da je enostavno za uporabnike, hkrati pa jim ponuja nova znanja. Zasnovano je zelo dobro in kot nadaljevanje predhodnih delovnih gradiv, kar uporabnikom omogoča neko stalnico in utečeno prakso ter spoznavanje različnih tipov nalog. Zaradi vsega naštetega si vsekakor zasluži dobro oceno, vse tri avtorice pa veliko pohvalo. Živana Rusić, profesorica razrednega pouka na Centru za sluh in govor Maribor 7 METODIČNA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA UPORABO DELOVNEGA UČBENIKA Kot učitelji se moramo pri načrtovanju pouka vedno vprašati o svojih ciljih. Pri učencih s težko ali popolno izgubo sluha in pri tistih, ki jim zaradi drugih motenj ob vstopu v šolo še ni uspelo usvojiti nobenega jezika, je naš cilj, da usvojijo jezik ter vzpostavijo učinkovito komunikacijo. Šele ko otrok dojame povezavo pojmov z besedo ali kretnjo, ko mu ponudimo orodje za izražanje, se lahko začne usvajanje jezika. Šele tedaj bo otrok zmogel uporabljati govor ali kretnjo z razumevanjem. Tako postane njegova komunikacija z okoljem uspešna in lahko se začneta branje in pisanje, ki ju bo otrok razumel. eno najpomembnejših surdopedagoških metodičnih učnih načel je učenje po sistemu lijaka, učence vodimo od znanega k neznanemu, od lažjega k težjemu, od bližnjega k daljnemu, od preprostega k zapletenemu, kar omogoča izbira vsebin v delovnem učbeniku. Pazimo na to, da otroka vodimo od uspeha k uspehu. Pouk v razredu običajno izvajamo skupinsko, vendar moramo upoštevati načelo individualizacije, kar pomeni, da moramo dobro poznati otroka in njegove posebnosti, njegovo psihosocialno zrelost ter njegove intelektualne sposobnosti. Med obravnavo snovi morajo biti učenci miselno in telesno dejavni, zato jim vsebine predstavimo igraje, na njim zanimiv in zabaven način. učitelji moramo biti ves čas pozorni na učenčevo razumevanje vsebine. Obravnavano vsebino zato utrjujemo velikokrat in na različne načine, v priročniku so našteti le nekateri. Sistematično pridobljene pojme in slovnične vzorce moramo prenesti v vse otrokove življenjske situacije. Avtorici z učenci. (Foto: Bojan Mord) 8 POjAsNILO V priročniku se boste srečali z zapisi znakovnega jezika, ki so opisani v spodnji tabeli. Primer zapisa Opis kretnje ŠOLA Besede, napisane z velikimi črkami pomenijo eno kretnjo. Dve besedi, napisani z velikimi črkami in povezani z znakom plus (+), učITI + ŽeNSKA pomenita, da s kombinacijo obeh kretenj dobimo nov pomen, ki je (učITeLJICA) zapisan v oklepaju. Obe kretnji izvajamo eno za drugo, povezano. če je med besedama, napisanima z velikimi črkami, podčrtaj, to POLŽeV-VSADeK pomeni, da je kretnja samo ena, v slovenskem jeziku pa sta besedi dve. Kadar je za kretnjo v oklepaju opisana izvedba kretnje z malimi IMeTI (vprašalna črkami, to pomeni, da gre za pomemben sestavni del kretnje, s mimika, dvig obrvi) katerim kretnjo poudarimo ali ji celo spremenimo pomen. STeKLO + OBLIKA: Kadar je zapisano npr. OBLIKA: KVADRAT, to pomeni, da v zrak s prsti KVADRAT (OKNO) narišemo omenjeno obliko. Velike tiskane črke, povezane z vezajem, pomenijo črkovanje, izvajanje e-V-A enoročne prstne abecede. SLJ je kratica za besedilo v slovenskem jeziku. SZJ je kratica za besedilo v slovenskem znakovnem jeziku. Vsi videoposnetki, ki prikazujejo slovenski in slovenski znakovni jezik, so na spletni povezavi: https://www.youtube.com/@MeRazumes4 9 PROMET BEsEDIŠČE sLOVENsKEGA jEZIKA CILJI (govorjenje, branje, BeSeDIŠče SLOVNIčNI VZORCI pisanje) nA CeSTI Poimenujejo vozila / prevozna Raba vprašalnic: avto, kolo, motor, sredstva, površine v prometu, koliko, s kom ali s čim, avtobus, kombi, udeležence v prometu, ustanove, kdo, ali – ali, kako, kaj, skiro, cesta, druge uporabne javne površine. kje. pločnik, križišče, kolesarska steza, Odzovejo se na predvidljiva vprašanja Raba dopolnjevalnih prehod za pešce, v zvezi z obravnavano temo. vprašanj. podhod Odgovarjajo na dopolnjevalna Raba glagolov iti, priti, V PROMETU vprašanja na obravnavano temo. živeti, hoditi, ustaviti pešec, kolesar, se, voziti, peljati (se), voznik, policist, Pripovedujejo, kako pridejo v šolo. prečkati, nositi, pripeti, levo, desno, opazovati, videti v 3. semafor, prometni Znajo vprašati sošolca/učiteljico, osebi ednine, dvojine in množine. znak, odsevnik, kako pride v šolo, in opisati pot. čelada, varnostni Raba predlogov v, pri, pas, avtobusna Dajejo preprosta navodila za pot. za, pred, na, levo, desno, postaja skozi. Razumejo poimenovanja zgradb, POT DO ŠOLE javnih površin, prometnih znakov, ki ustrezna uporaba velike iti, priti, živeti, so na zemljevidu, in jih umestijo v začetnice na začetku stolpnica, hoditi, opis poti. povedi in pri osebnih vedno, pločnik, lastnih imenih. ustaviti se, nov, Znajo razvrstiti podpomenke za voziti, peljati, OSeBe in VOZILA. Raba pike oz. vprašaja prečkati, nositi, glede na trdilno ali pripeti, opazovati, Vozila ustrezno razvrstijo glede na vprašalno poved. videti, veliko, prostor, po katerem se premikajo. različno, trgovina, park, Besedo povežejo z ustrezno sliko. nadpomenka: osebe nadpomenka: vozila 10 BEsEDIŠČE sLOVENsKEGA ZNAKOVNEGA jEZIKA CILJI (govorjenje, BeSeDIŠče SLOVNIčNI VZORCI branje, pisanje) nA CeSTA usvojijo nove pojme ● Uporaba imen v znakovnem AVTO in jih znajo pokretati: jeziku. Pri prvi predstavitvi KOLO vozila / prevozna običajno črkujemo svoje ime v MOTOR sredstva, površine v celoti. Večina gluhih ima svojo AVTO+BuS prometu, udeleženci osebno kretnjo, ki jo potem vsi KOMBI v prometu, ustanove, uporabljajo namesto črkovanja SKIRO druge uporabne javne imena. če za ime osebe ni površine. CeSTA kretnje, ga je še vedno mogoče POT+HODITI črkovati, vendar je to običajno KRIŽIŠče Ogledajo si prezamudno. Velikokrat se potem videoposnetke v POT+KOLO znakovnem jeziku, uporabi samo oblika roke za prvo ZeBRA+PeŠ jih razumejo in znajo črko imena (včasih dodamo tudi PODHOD samostojno smiselno gibanje, npr. kroženje), celotno ponoviti vsebino. ime pa oblikujemo z ustnicami. PROMET ○ Pri imenu Žan tako pokažemo HODITI+OSeBA Odzovejo se na obliko roke za črko ž, izgovorimo KOLO+OSeBA predvidljiva vprašanja pa celotno ime. V prevodu smo to AVTO+OSeBA v znakovnem jeziku v zapisali: -Ž- (Žan). POLICIJA+OSeBA zvezi z obravnavano LeVO temo. DeSNO ● Mimiko uporabljamo tudi za SeMAFOR dopolnjevanje samostalnika in Odgovarjajo na ZNAK PROMeT dopolnjevalna glagola, v tem primeru je njena ODSeVNIK vprašanja v funkcija podobna pridevniku in čeLADA znakovnem jeziku na prislovu v slovenskem jeziku. Zato VARNOSTNI_PAS obravnavano temo. jo imenujemo morfološka mimika. AVTO+BuS POSTAJA ○ AVTO – če povečamo kretnjo, hkrati napihnemo lica in razširimo oči, sporočimo, da gre za velik avto. ○ AVTO – če kretnjo pomanjšamo, stisnemo lica in oči, sporočimo, da gre za majhen avto. BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI 11 CILJI (govorjenje, BeSeDIŠče SLOVNIčNI VZORCI branje, pisanje) POT DO ŠOLA Znajo postaviti Ne pozabimo na uporabo različne STOLPNICA vprašanje v mimike pri vprašanjih odprtega ali DOM znakovnem jeziku zaprtega tipa. Pogosto se ta vprašanja HODITI sošolcu/učiteljici, kako imenujejo odločevalna vprašanja. KRIŽIŠče pride v šolo, in opisati ● Odprta vprašanja: VeDNO pot. ○ KAKO (namrščena mimika, uSTAVITI_Se brada gor) TI PRITI čeZ usvajajo vrstni red ● Zaprta vprašanja: KOLO_VOZITI kretenj v znakovnem ○ AVTO ALI MOTOR (obrvi gor, brada dol) NOVO jeziku. VŠeč OPAZOVATI Znajo uporabiti primerno mimiko ob ● Vrstni red v SZJ: kraj dogajanja VIDeTI odprtih in zaprtih postavimo na prvo mesto v RAZLIčNO vprašanjih. stavku, sledi pomežik in kretanje STARŠI nadaljujemo brez izrazite mimike. SKuPAJ Znajo uporabiti ○ SLJ: Vedno se ustavi na križišču. BLIZu primerno morfološko ○ SZJ: KRIŽIŠče (pomežik, PeLJATI_Se_S_SKI- mimiko za določanje premor) ON VeDNO uSTAVITI Se ROJeMNOSITI velikosti predmeta. (prikimamo) TRGOVINA PARK Znajo uporabiti glagole Že premikanja glede na ● glagoli premikanja: v SZJ vedno različna vozila. povezujemo dve točki v kretalnem VOZILA prostoru; z glagolsko kretnjo RAZLIČNO Vozila ustrezno nakažemo smer gibanja. RAKeTA razvrstijo glede na ○ SLJ: Tukaj sem doma, šola je tam. LeTALO prostor, po katerem se V šolo se vozim s kolesom. HeLIKOPTeR premikajo. ○ SZJ: DOM Tu (pokažemo na točko LADJA pred seboj) ŠOLA TAM (pokažemo čOLN na točko stran od sebe, kjer naj bi TRAJeKT bila šola) TOVORNJAK JAZ VOZITI_KOLO (kretnjo za kolo premikamo od sebe do točke, kjer VLAK smo prej postavili šolo) TAM TRAMVAJ LOKOMOTIVA ZRAK VODA CeSTA TIR 12 deJAVnOSTI 1. Na cesti – 6 7 Priloga 1 (v priročniku) Video govor 1 Video kretnja 1 Cilj: Učenci spoznajo nove pojme na temo NA CESTI. Ogledajo si risbe, napise in kretnje ter videoposnetka. Na straneh 4–5 (zemljevid mesta) poiščejo nove pojme in jih poimenujejo. Na koncu priročnika so na voljo večje risbe novih pojmov in na hrbtni strani pripadajoča kretnja (Priloga 1). Kartice izrežite, plastificirate in jih pokažite učencem. učenci ob izbrani risbi poimenujejo ali zapišejo prikazani pojem oz. ga pokretajo. Ob izbrani kretnji pa v delovnem učbeniku pokažejo ustrezno risbo tega pojma. 2. V prometu – 8 9 Priloga 2 (v priročniku) Video govor 2 Video kretnja 2 Cilj: Učenci spoznajo nove pojme na temo V PROMETU. Ogledajo si risbe, napise in kretnje ter videoposnetka. Na straneh 4–5 (zemljevid mesta) poiščejo nove pojme in jih poimenujejo. Na koncu priročnika so na voljo večje risbe novih pojmov in na hrbtni strani pripadajoča kretnja (Priloga 2). Kartice izrežite, plastificirate in jih pokažite učencem. učenci ob izbrani risbi poimenujejo ali zapišejo prikazani pojem oz. ga pokretajo. Ob izbrani kretnji pa v delovnem učbeniku pokažejo ustrezno risbo tega pojma. 13 3. Pot do šole – 10 17 Videi govora 3, 4, 5, 6 Videi kretenj 3, 4, 5, 6 Cilj: Samostojno berejo in razumejo povedi. Slovenski jezik: učenci si ogledajo ilustracije in povedi glasno preberejo. učitelj sproti preverja razumevanje posameznih pojmov, po potrebi razloži neznane pojme. Ogledajo si videe govora, kjer poslušajo zvočne posnetke in vadijo odgledovanje. Slovenski znakovni jezik: učenci si ogledajo ilustracije in povedi pokretajo. Pogledajo si videoposnetke kretenj. učitelj sproti preverja razumevanje posameznih pojmov. Po potrebi neznane pojme razloži. 4. Ustno ali v kretnji odgovori na vprašanja 1 – 8 19 Delovni list 1 Video govor 7 Video kretnja 7 Cilj: Učenci odgovorijo na vprašanja na straneh 18 in 19. Slovenski jezik: učenci vprašanja glasno preberejo in nanje glasno odgovorijo. Ogledajo si videoposnetek govora, kjer poslušajo zvočni posnetek in vadijo odgledovanje. Odgovore zapišejo. Vprašanja se nanašajo na povedi na straneh 10–17. Slovenski znakovni jezik: učenci pogledajo videoposnetek kretnje in na vprašanja odgovorijo v znakovnem jeziku. Vprašanja se nanašajo na povedi na straneh 10–17. 14 5. Kako prideš v šolo? – 20 21 Delovni list 2 Video govor 8 Video kretnja 8 Cilj: Učenci napišejo in narišejo, kako pridejo v šolo. Znajo postaviti vprašanje sošolcu ali učitelju (Kako prideš v šolo?) ter zapisati odgovor. Ogledajo si videoposnetka. učitelj spodbuja otroke, da pripovedujejo o svojih izkušnjah v prometu. učenci in učitelj se v parih pogovarjajo o prihodu v šolo. Odgovore zapišejo na delovni list. 6. Žanova pot v šolo – 22 23 Delovni list 3, Priloga A (v delovnem učbeniku) Video govor 9 Video kretnja 9 Cilj: Učenci ob besedilu sledijo navodilom. Slovenski jezik: učitelj skopira učencem prilogo A, lahko jo poveča. Prebere navodila z delovnega lista 3. Ogledajo si videoposnetek govora, kjer poslušajo zvočni posnetek in vadijo odgledovanje. učenci navodilom sledijo tako, da s prstom potujejo po sliki. Ob samostojnem branju z barvico označijo Žanovo pot do šole. Slovenski znakovni jezik: učitelj skopira učencem prilogo A, lahko jo poveča. Pokreta navodila z delovnega lista 3. Ogledajo si videoposnetek kretnje. učenci navodilom sledijo tako, da s prstom potujejo po sliki. Ob samostojnem branju z barvico označijo Žanovo pot do šole. 7. Žanova pot v šolo 23 Delovni list 4 Cilj: Učenci samostojno iščejo varne poti v šolo in nazaj domov. Delovni list učenci po navodilih učitelja pobarvajo. Npr.: Poišči avtobus. Avtobus pobarvaj rdeče. Poišči šolo. Šolo pobarvaj modro. Označijo še druge Žanove varne poti. 15 8. Osebe in vozila 24 Delovni list 5, Priloga B (v delovnem učbeniku) Video kretnja 10 Cilji: Slovenski jezik: Učenci izkažejo razumevanje nadrejenih pojmov / nadpomenk (osebe, vozila). Slovenski znakovni jezik: Vaja mimike v znakovnem jeziku (veliko – majhno). učenci izrežejo figurice iz priloge B. Razvrstijo jih v spodnja prostora, poimenujejo nadrejena pojma in posamezne elemente. Sličice prilepijo v ustrezen okvir (str. 24). Ob videoposnetku kretnje učenci vadijo mimiko s pomočjo primerjave različno velikih vozil oziroma predmetov. Poudarek je na velikosti izvajanja kretnje in mimike: napihnjena lica, razširjene oči (za veliko) oziroma stisnjene ustnice in namrščena mimika (za majhno). 9. Utrjevanje pojmov – 4 5 Priloga C (v delovnem učbeniku) Cilj: Učenci pokažejo razumevanje pojmov o prometu. Iz priloge C izrežejo osebe in vozila s podstavki. Z njimi na sliki prometa na straneh 4 in 5 samostojno ali v paru iščejo različne varne poti (od doma do trgovine, od šole do parka …), vadijo udeležbo v prometu. 10. Premikanje po papirju in prostoru 25 Delovni list 6 Video kretnja 11 Cilji: Učenci vadijo grafomotoriko in obvladovanje kretalnega prostora. S prstom in svinčnikom sledijo različnim potem do šole. Ogledajo si videoposnetek in v znakovnem jeziku vadijo različne načine premikanja od sebe do navidezne šole. Ob tem se učijo uporabe kretalnega prostora, kar pomeni, da postavljajo osebe ali predmete na navidezna mesta v prostoru, kar olajša razumevanje sporočanja. 16 11. Predstavitev poti od doma do šole Cilj: Učenci izvedejo govorni nastop / predstavitev v znakovnem jeziku. Doma pripravijo govorni nastop na temo »Moja pot od doma do šole« in ga izvedejo pred sošolci. 12. Razvrščanje vozil 26 Delovni list 7, Priloga D (v delovnem učbeniku) Video kretnja 12 Cilj: Učenci razvrščajo vozila glede na prostor, po katerem se premikajo. Skupaj z učiteljem si ogledajo videoposnetek. Vozila poimenujejo z besedo in kretnjo. Pogovarjajo se, kje vozila vozijo (po zraku, po cesti, po vodi, po tirih). Sličice iz priloge D izrežejo in jih pravilno razvrstijo v ustrezen prostor. 13. Utrjevanje pojmov 27 Delovni list 8 Cilj: Učenci utrjujejo besedišče v kretnji in besedi. Samostojno rešijo delovni list, tako da povežejo besedo s kretnjo. V paru utrjujejo razumevanje in natančno izvedbo kretenj. 17 PRAZNUjEMO BEsEDIŠČE sLOVENsKEGA jEZIKA CILJI (govorjenje, BeSeDIŠče SLOVNIčNI VZORCI branje, pisanje) PRAZNUjEMO Znajo opisati sliko – na Raba vprašalnice: torta, sadna (torta), temo rojstnega dne. KATeRO (torto). čokoladna (torta), rojstni dan, vse najboljše Znajo voščiti ob rojstnem Raba dopolnjevalnih dnevu. vprašanj. PRAZNIKI V sLOVENIjI novo leto, kulturni praznik, Naučijo se rojstnodnevno ujemanje samostalnika in pesem. velika noč, praznik dela, pridevnika (sadna torta, dan državnosti, dan sadno torto). Poimenujejo praznike in spomina na mrtve, božič običaje v Sloveniji. Raba predlogov V, NA, S, PO. OBIČAjI V sLOVENIjI Povežejo jih z ustreznim valentinovo, dan žena, datumom. ustrezna raba male gregorjevo, materinski dan, začetnice pri pust, Zeleni Jurij, Miklavž Vedo, da so nekateri dnevi poimenovanju praznikov. dela prosti. 8. FEBRUAR: Raba pike oz. vprašaja SLOVenSKI KULTURnI Z razumevanjem berejo glede na trdilno ali PRAZNIK o slovenskem kulturnem vprašalno poved. himna – Zdravljica, prazniku. zastava, grb, Raba pike pri datumu Razumejo bistvene spomenik, praznikov (števniki). informacije v preprostem slovenski pesnik, besedilu (na temo Raba pomanjševalnic napisati, pesem slovenski kulturni praznik (ladjice, ptički, svečke). in gregorjevo). 12. MAReC: GREGORjEVO, OBIČAj Izrečejo preprosto vabilo in gregorčki, voščilo. ptički (ptiček), svečke (svečka), Znajo napisati preprosto ladjice (ladjica), vabilo in voščilo. starši, potok, spustiti Poznajo pisno obliko vabila (kraj, datum, nagovor, besedilo, podpis). 18 BEsEDIŠČE sLOVENsKEGA ZNAKOVNEGA jEZIKA BeSeDIŠče CILJI SLOVNIčNI VZORCI PRAZNOVANjE V znakovnem jeziku Za izražanje pomožnega glagola VSe znajo opisati sliko na v slovenskem znakovnem jeziku NAJBOLJŠe temo rojstnega dneva. uporabimo ujemalni pomožni ZA glagol (LOK), predvsem pri DRAGI V kretnji znajo voščiti kretnjah, ki jih kretamo ob telesu. KAJ (var.2) TORTA ob rojstnem dnevu. SADJe ○ SLJ: Želim vama srečno novo Naučijo se leto! ALI rojstnodnevno pesem čOKOLADA v znakovnem jeziku. ○ SZJ: JAZ ŽeLeTI »LOK« (od sebe proti drugi osebi) VIDVA PRAZNIK sLOVENIjA Pokretajo praznike SRečNO NOVO LeTO PRVI, OSMI … in običaje v Sloveniji ŠTIRINAJST PIKA ter jih povežejo z NOVO LeTO ustreznim datumom. V znakovnem jeziku lahko KuLTuRA uporabimo dva načina za izražanje VeLIKA_NOč Ogledajo si vrstilnih števnikov. DAN DRŽAVNOSTI videoposnetke in ● Pri številih od 1 do 9 s prsti DAN MRTVI razumejo pokretano pokažemo število, dlan je BOŽIč vsebino, zmorejo tudi sami ponoviti v obrnjena navzven, nato jo znakovnem jeziku. zasukamo navznoter. OBIČAj RAZNO ● Od števila 10 naprej pa SLOVenIJA Pokretajo preprosto pokažemo število, nato dodamo VALeNTINOVO vabilo in voščilo. kretnjo PIKA. Torej DVAJSeT DAN ŽeNA PIKA = DVAJSeTI OBIčAJ GReGORJeVO Pravilno uporabljajo MAMA DAN vrstilne števnike v PuST znakovnem jeziku. ZeLeNA JuRIJ MIKLAVŽ Znajo uporabiti ujemalni pomožni glagol (LOK) kot pomožni glagol. 19 BeSeDIŠče CILJI SLOVNIčNI VZORCI OsMI FEBRUAR SLOVeNIJA KuLTuRA PRAZNIK POMeMBNO HIMNA ZASTAVA GRB SPOMeNIK KReTNJA PReŠeReN PeTI+PISATI+OSeBA PeSeM ZDRAVLJICA LJuBLJANA CeNTeR DVANAjsT PIKA MAREC OBIČAj GREGORjEVO GReGORčKI PTIčKI POROKA POMLAD LeS SVečA PLuTI 20 deJAVnOSTI 1. Praznujemo – 28 29 Cilj: Učenci v povedih opisujejo sliko. učenci si ogledajo ilustracijo na strani 28, pripovedujejo in kretajo, koga ali kaj vidijo na sliki (tvorijo povedi). Npr.: Žan ima rojstni dan. Rojstni dan praznuje s prijatelji. Mama ima čokoladno in sadno torto. Otroci pijejo sok in vodo. Povedi zapišejo v zvezek, ob tem so pozorni na veliko začetnico na začetku povedi in pri osebnih imenih. 2. Pesem »Vse najboljše« – 28 29 Video govor 10 Video kretnja 13 Cilj: Učenci se naučijo pesem na pamet. Ogledajo si videoposnetka »Vse najboljše« in se naučijo pesem na pamet v besedi ali kretnji. 3. Prazniki v Sloveniji – 30 31 Video govor 11 Video kretnja 14 Cilj: Učenci spoznavajo nove pojme. učitelj ob delovnem učbeniku na straneh 30 in 31 ter ob slikovnem materialu predstavi praznike, ki jih praznujemo v Sloveniji. Otroci govorno ali s kretnjami pripovedujejo o svojih izkušnjah. Praznične datume poiščejo in označijo na koledarju. Ogledajo si videoposnetka. 21 4. Običaji v Sloveniji – 32 33 Video govor 12 Video kretnja 15 Cilj: Učenci spoznavajo nove pojme. učitelj ob delovnem učbeniku na straneh 32 in 33 ter ob slikovnem materialu predstavi običaje, ki jih poznamo v Sloveniji. Otroci govorno ali s kretnjami pripovedujejo o svojih izkušnjah. Datume običajev poiščejo in označijo na koledarju (učitelj je pozoren na spremenljiv datum pusta). Ogledajo si videoposnetka. učitelj pri datumih uporablja števnike. 5. Slovenski kulturni praznik – 34 35 Video govor 13 Video kretnja 16 Cilj: Učenci spoznajo zapis v miselnem vzorcu in nove pojme. Na straneh 34 in 35 si učenci skupaj z učiteljem ogledajo miselni vzorec o 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Seznanijo se z novimi pojmi: himna, zastava, grb, spomenik Franceta Prešerna, in jih govorno ter s kretnjami poimenujejo. učenci preberejo povedi, razložijo pomen in si ogledajo videoposnetka. 6. Gregorjevo – 36 37 Video govor 14 Video kretnja 17 Cilj: Učenci spoznajo zapis z miselnim vzorcem in nove pojme. V delovnem učbeniku na straneh 36 in 37 učitelj učencem razloži pojem običaj (navada, šega). učenci si ogledajo miselni vzorec o gregorjevem. Seznanijo se s pojmi gregorčki, ptički, prihod pomladi in jih govorno ter s kretnjami poimenujejo. Preberejo povedi, razložijo pomen in si ogledajo videoposnetka. 22 7. Pomanjševalnice Cilj: Učenci utrjujejo pomanjševalnice. učitelj učencem razdeli risalne liste, učenci jih prepognejo po dolžini na polovico. Na levo stran risalnega lista narišejo večje predmete in jih poimenujejo. Na desno stran lista narišejo enake manjše predmete in jih s pomočjo učitelja poimenujejo. Zapišejo jih z besedo in pokretajo (gregorčki, ladjice, ptički, svečke ...) 23 VABILO BEsEDIŠČE sLOVENsKEGA jEZIKA BeSeDIŠče CILJI (govorjenje, branje, pisanje) SLOVNIčNI VZORCI VABILO, VOŠČILO Razumejo bistvene informacije v Raba vprašalnice: KDO, vabiti preprostem besedilu – vabilu oz. KOGA, KAM, KDAJ, KATeRI, nagovor voščilu. ALI – ALI, S čIM. kraj datum Izrečejo preprosto vabilo in Raba dopolnjevalnih vprašanj. besedilo voščilo. podpis ujemanje samostalnika in Znajo napisati preprosto vabilo in pridevnika (sadna torta, praznovanje voščilo. sadno torto). novo leto Poznajo obliko vabila v pisni Izražanje ure (ob …) ČOKOLADNA obliki (kraj, datum, nagovor, TORTA besedilo, podpis). utrjevanje rabe predlogov pripravljati V, NA, S, PO. trgovina Znajo opisati postopek priprave testo čokoladne torte. ustrezna uporaba velike sladka smetana začetnice na začetku povedi, čokoladna krema Odzovejo se na predvidljiva pri osebnih in krajevnih čokoladni bonboni vprašanja v zvezi z obravnavano imenih. jagode temo. svečke Raba pike oz. vprašaja glede Odgovarjajo na dopolnjevalna na trdilno ali vprašalno poved. doma vprašanja na obravnavano temo. sestavine Raba svojilnega zaimka miza Povejo, kdaj imajo rojstni dan. MOJ -a. -e, TVOJ -a -e. namazati prijatelj Napišejo in preberejo vsaj dve Raba povratnega svojilnega darilo povedi o svojem rojstnem dnevu. zaimka SVOJ (rojstni dan). Razvrščajo dele kratkega besedila v ustrezno zaporedje. 24 BEsEDIŠČE sLOVENsKEGA ZNAKOVNEGA jEZIKA BeSeDIŠče CILJI SLOVNIčNI VZORCI VABITI+OBLIKA: Ogledajo si Uporaba kretnje KAJ (var.2) PRAVOKOTNIK videoposnetke in (iztegnjen kazalec rahlo zatresemo, KAJ (var.2) NOTRI razumejo pokretano mimika je namrščena) KRAJ VPISATI vsebino, zmorejo Te kretnje ne moremo dobesedno DATuM VPISATI tudi sami ponoviti v prevesti v slovenščino. Gre za splošno KOMu POSLATI znakovnem jeziku. dopolnjevalno vprašalnico, s katero BeSeDILO lahko vprašamo po osebi, predmetu, PODPIS Pokretajo vsebino vrsti in kvaliteti, ne pa tudi po času PRIMeR preprostega vabila in in kraju (za čas in kraj je običajnejša LJuBLJANA voščila. vprašalnica z razširjenima dlanema). TISOč DRAG/LJuB V znakovnem jeziku znajo ○ KAJ (var.2) TORTA VI JeSTI = Katero KJe opisati postopek priprave torto boste jedli? uRA čokoladne torte. ○ VABITI+OBLIKA KAJ (var.2) NOTRI SOŠOLeC = Kaj vsebuje vabilo? Odzovejo se na VOŠČITI+ OBLIKA: predvidljiva vprašanja v PRAVOKOTNIK znakovnem jeziku v zvezi Klasifikatorji so posnemovalne PRIMeR z obravnavano temo. kretnje. MARIBOR Pri postavitvi predmeta v navidezni ŽeLeTI »LOK« VIDVA Odgovarjajo na prostor pred seboj se lahko nanj LeP dopolnjevalna vprašanja večkrat nanašamo in tako bolj v znakovnem jeziku na plastično razložimo vsebino. TORTA ČOKOLADA obravnavano temo. PRIPRAVITI ○ Prikaz odsevnika na torbi: V eno KuPITI Pokretajo, kdaj imajo roko primemo navidezno torbo, z TeSTO (oblate) rojstni dan. drugo roko v obliki šape nakažemo SLADKO mesto, kjer se odsevnik nahaja. SMeTANA+ Povežejo nove pojme na ○ Pri vabilu tako pred sabo narišemo NABRIZGATI temo praznikov, običajev papir, nato nakažemo, kam bomo KReMA z ustrezno kretnjo. določen del vabila vstavili. KRAJ BONBON IN DATuM VPISATI (z dlanjo v obliki JAGODA Znajo uporabiti kretnjo velikega kljuna nakažemo, kam na PuSTITI KAJ (var.2) v različnih papir bomo napisali kraj in datum). MIZA primerih. NAJPReJ ○ Okraševanje torte: TORTA NAMAZATI Spoznajo različne (KLASIFIKATOR z obema rokama POTeM klasifikatorje in jih »primemo« torto) SVečA SVečA OKRASITI uporabijo v različnih (svečke postavljamo na navidezno POSTAVITI primerih. torto, ki jo še vedno držimo z eno roko). 25 deJAVnOSTI 8. Vabilo – 38 39 Video govor 15 Video kretnja 18 Cilj: Učenci spoznajo obliko vabila. učenci si ogledajo vabilo v delovnem učbeniku na straneh 38 in 39 ter videoposnetka. učitelj pokaže različna vabila, jih prebere in pokreta ter vodi pogovor o tem, ob kakšnih priložnostih jih napišemo. učitelj poudari, kaj mora vabilo vsebovati (kraj, datum, nagovor, besedilo in podpis). 9. Čokoladna torta 42 Delovni list 9 Video govor 17 Video kretnja 20 Cilj: Učenci preberejo besedilo in pogledajo video. Spoznajo nove pojme. ustno odgovorijo na vprašanja in odgovore napišejo v zvezek. Narišejo Žanovo torto. 10. Moj rojstni dan 43 Delovni list 10 Cilj: Učenci dopolnijo miselni vzorec o svojem rojstnem dnevu. učenci pod naslov na črto vpišejo datum svojega rojstnega dneva. V danih okvirjih samostojno ilustrirajo navedene pojme. O praznovanju se pogovarjajo in na črte zapišejo nekaj povedi. 26 11. Moj rojstni dan Cilj: Učenci opisujejo praznovanje. učenci v zvezek nalepijo fotografijo praznovanja svojega rojstnega dneva. Ob fotografiji pripovedujejo, kako, kje in kdaj ter s kom so praznovali. učitelj učence spodbuja k uporabi pojmov moj, tvoj, svoj. 12. Moj/tvoj/svoj, v, na, pod Cilj: Učenci utrjujejo pojme moj, tvoj, svoj in predloge v, na, pod. učitelj učencem naroči, naj svoje kape pospravijo v košaro. Povabi vsakega učenca, naj poišče svojo kapo in jo opiše: »Moja kapa je ….« učencem naroči, naj kapo pospravijo na polico, v omaro, pod mizo … učenec pove: »Svojo kapo sem dal v omaro,« in vpraša sošolca: »Kje pa je tvoja kapa?« V pogovoru v krogu nadaljujejo tako, da pridejo na vrsto vsi učenci. 13. Poveži pojme 44 Delovni list 11 Videa govor 11, 12 Videa kretnja 14, 15 Cilj: Učenci utrjujejo pojme. Ob videih utrdijo pojma prazniki in običaji. V delovnem učbeniku rešijo delovni list 11: besedo povežejo z ustreznim datumom in kretnjo. 27 14. Vabilo 45 Delovni list 12 Video govor 15 Video kretnja 18 Cilj: Učenci se naučijo pisati vabilo. Ponovijo, kako zapišemo vabilo. V delovnem učbeniku na straneh 38 in 39 preberejo ter pokretajo povedi. Pogledajo video kretnja 18. Rešijo delovni list 12. Skupaj z učiteljem preberejo povedi in jih razvrstijo v pravilnem vrstnem redu. Povedi prepišejo v predlogo. 15. Vabilo – 46 47 in – 38 39 Delovna lista 13, 14 Video govor 15, 18 Video kretnja 18, 21 Cilj: Učenci v besedilu poiščejo odgovore na vprašanja. učenci preberejo vabilo v delovnem učbeniku na straneh 38 in 39 ter pogledajo video govor 15 in video kretnja 18. Skupaj z učiteljem preberejo vprašanja na delovnih listih 13 in 14 (str. 46 in 47) ter si ogledajo video govor 18 in video kretnja 21. ustno odgovorijo nanje in odgovore napišejo ter pokretajo. 28 16. Voščilo – 40 41 in 48 Delovni list 15 Video govor 16 Video kretnja 19 Cilj: Učenci samostojno sestavijo voščilo. V delovnem učbeniku na straneh 40 in 41 preberejo voščilo ter pogledajo videoposnetka. Samostojno oblikujejo voščilo za rojstni dan in ga zapišejo na delovni list 15. 29 PREVOD sLOVENsKEGA jEZIKA V KRETNjE SLOVenSKegA ZnAKOVnegA JeZIKA STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 6 na cesti 7 NA CeSTA VG1 avto VK1 AVTO kolo KOLO motor MOTOR avtobus AVTO+BuS kombi KOMBI skiro SKIRO cesta CeSTA pločnik POT+HODITI križišče KRIŽIŠče kolesarska steza POT+KOLO prehod za pešce ZeBRA+PeŠ podhod PODHOD 8 promet 9 PROMeT VG2 pešec VK2 HODITI+OSeBA kolesar KOLO+OSeBA voznik AVTO+OSeBA policist POLICIJA+OSeBA levo LeVO desno DeSNO semafor SeMAFOR prometni znak ZNAK+PROMeT odsevnik ODSeVNIK čelada čeLADA varnostni pas VARNOSTNI_PAS avtobusna postaja AVTO+BuS POSTAJA 10 Pot do šole 11 POT DO ŠOLA TAM VG3 Žan živi v oranžni VK3 STOLPNICA ORANŽNA -Ž- (Žan) stolpnici. DOM TAM 30 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 10 V šolo gre peš po 11 ON ŠOLA TAM HODITI VG3 pločniku. VK3 (nakažemo hojo od sebe do Vedno se ustavi na mesta, kjer smo postavili šolo) križišču. PLOčNIK Cesto prečka na prehodu za pešce. ON KRIŽIŠče VeDNO uSTAVITI_ Se ON čeZ ZeBRA HODITI 12 Maja se pripelje v 13 -M- (Maja) ON ŠOLA TAM KOLO_ VG4 šolo po kolesarski VK4 VOZITI (kretnjo za kolo vrtimo stezi s kolesom. od sebe do mesta, kjer smo Nosi rdečo čelado. postavili šolo) Na šolski torbi ima čeLADA RDečA IMA (prikimamo) rumen odsevnik. Všeč ji je novi ODSeVNIK RuMeNA podhod. TORBA+KLASIFIKATOR (z desno roko, oblikovano v šapo, pritisnemo na navidezno torbo, ki jo držimo v levi roki) PODHOD NOV ON BITI_VŠeč (prikimamo) 14 Pot do šole 15 -L- (Lea) (glavo nagnemo na eno VG5 Žan živi v oranžni VK5 stran) -N- (Nika) (glavo nagnemo stolpn Leo in Niko v drugo smer) ONADVA+ŽeNSKA pripelje voznik s SKuPAJ KOMBI PeLJATI ŠOLA kombijem. TAM (nakažemo vožnjo od sebe Pripeti sta z do mesta, kjer smo postavili varnostnim pasom. šolo) ONADVA+ŽeNSKA KOMBI NOTRI VARNOSTNI PAS (prikimamo) 31 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 14 Na poti opazujeta 15 ONADVA+ŽeNSKA CeSTA VG5 promet. VK5 PROMeT OPAZOVATI Vidita veliko različnih -L- (Lea) (glavo nagnemo na eno prometnih znakov. stran) -N- (Nika) (glavo nagnemo v drugo smer) ONADVA+ŽeNSKA VIDeTI PROMeT ZNAK RAZLIčNO (poudarjen izpih) 16 Tima, urbana in 17 -T- (Tim) (s kazalcem desne VG6 Kajo v šolo pripeljejo VK6 roke pokažemo na palec druge starši. roke) -u- (urban) (s kazalcem desne roke pokažemo na Timova mama vozi kazalec druge roke) -K- (Kaja) (s velik siv avto. kazalcem desne roke pokažemo urbana pripelje oče z na sredinec druge roke) ONI_TRI modrim avtom. STARŠI PeLJATI ŠOLA TAM Kaja gre z mamo na -T- (Tim) NJeGOV MAMA ON IMA avtobus. AVTO VeLIK SIV -u- (urban) NJeGOV Oče ON IMA AVTO MODeR -K- (Kaja) SKuPAJ MAMA AVTO+BuS 18 Preberi, poglej video 18 JAZ POKReTATI VPRAŠANJe VI 19 in odgovori. 19 NAPISATI ODGOVOR VG7 1. Kdo živi blizu VK7 1. KDO ŽIVeTI ŠOLA šole? BLIZu uNIVeRZALNA_ VPRAŠALNICA 2. Ali gre Žan v šolo peš ali s 2. ALI -Ž- (Žan) PRITI skirojem? ŠOLA HODITI ALI SKIRO uNIVeRZALNA_ 3. Kje Žan prečka VPRAŠALNICA cesto? 3. KJe -Ž- (Žan) CeSTA čeZ KJe 32 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 18 4. S čim se maja 18 4. -M- (Maja) KAKO ON PRITI 19 pripelje v šolo? 19 ŠOLA uNIVeRZALNA_ 5. Kaj nosi Maja na VPRAŠALNICA VG7 glavi? VK7 5. KAJ -M- (Maja) ON VeDNO 6. Kaj ima maja na NOSITI GLAVA KAJ šolski torbi? 6. KAJ IMA -M- (Maja) TORBA KLASIFIKATOR (šapa na torbi) KAJ 7. S čim se v šolo 7. -L- (Lea) -N- (Nika) pripeljeta Lea in ONADVA+ŽeNSKA PRITI Nika? ŠOLA KAKO 8. S kom se v šolo 8. -L- (Lea) -N- (Nika) pripeljeta Lea in (ONADVA+ŽeNSKA PRITI Nika? ŠOLA KDO PeLJATI 9. Kaj Lea in Nika 9. -L- (Lea) -N- (Nika) opazujeta na ONADVA+ŽeNSKA KAJ poti? OPAZOVATI 10. Ali Lea in Nika 10. -L- (Lea) -N- (Nika) vidita veliko ONADVA+ŽeNSKA prometnih OPAZOVATI VeLIKO znakov ali PROMeT+ZNAK+ZNAK policistov? RAZLIčNO ALI POLICIST+OSeBA+OSeBA uNIVeRZALNA_ VPRAŠALNICA 11. S kom se v šolo 11. -T- (Tim) -u- (urban) -K- pripeljejo Tim, (Kaja) ONI TRI KDO PeLJATI urban in Kaja? TAM ŠOLA 12. Koliko otrok 12. STARŠI PeLJATI ŠOLA pripeljejo v šolo KOLIKO OTROK starši? uNIVeRZALNA_ 13. Ali pripelje VPRAŠALNICA urbana oče 13. -u- (urban) NJeGOV Oče z avtom ali z PeLJATI AVTO ALI MOTOR motorjem? 14. -K- (Kaja) KDO SKuPAJ 14. S kom gre Kaja AVTO+BuS na avtobus? 33 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 20 Napiši, kako ti prideš 20 KAKO TI ŠOLA PRITI 21 v šolo. 21 TI ODGOVOR PISATI (prikimamo) Nariši, kako ti prideš SPODAJ RISATI VG8 v šolo. VK8 KAKO SOŠOLeC ONI ŠOLA PRITI Vprašaj sošolce, kako TI VPRAŠATI PISATI ODGOVOR pridejo v šolo. Napiši odgovore. KAKO učITeLJ+ŽeNSKA PRITI Vprašaj učiteljico, ŠOLA (vprašalna mimika) kako pride v šolo. TI VPRAŠATI PISATI ODGOVOR Napiši odgovor. 22 ŽANOVA POT V ŠOLO 22 Ž-A-N POT DO ŠOLA VG9 Žan zjutraj stopi iz VK9 Ž-A-N ON ZJuTRAJ STOLPNICA stolpnice. IZSTOPITI Najprej zavije desno. NAJPReJ DeSNO HODITI Pri semaforju prečka SeMAFOR uSTAVITI Se ZeLeNA cesto. Luč HODITI (prikimamo) Zavije na levo. POTeM LeVO HODITI Gre mimo trgovine. HODITI OB TRGOVINA Za trgovino se obrne TRGOVINA ZADAJ Še eNKRAT na desno. DeSNA Hodi ob parku. HODITI PARK HODITI Na koncu ulice gre NA KONeC CeSTA LeVA levo. POTeM PODHOD Pot nadaljuje skozi PReHOD_ZA_PeŠCe ITI TAM Že podhod. ŠOLA Prečka prehod za pešce in že je pred šolo. 24 JAZ TuKAJ VK10 ŠOLA TAM KAKO JAZ TAM (z namrščeno mimiko pokažemo na mesto šole) 34 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 24 1. HOJA (premikamo kretnjo VK10 za hojo od sebe počasi proti šoli, malo naokrog) 2. TeK (premikamo kretnjo za tek hitreje proti šoli, malo naokrog) 3. SKIRO (premikamo kretnjo za skiro hitreje proti šoli, bolj naravnost) 4. KOLO (premikamo kretnjo za kolo hitreje proti šoli, bolj naravnost) 5. AVTO (premikamo kretnjo za avto hitro proti šoli, bolj naravnost) 6. VLAK (premikamo kretnjo za vlak hitro proti šoli, naravnost) 25 1. HOJA (premikamo kretnjo VK11 za hojo od sebe počasi proti šoli, malo naokrog) 2. TeK (premikamo kretnjo za tek hitreje proti šoli, malo naokrog) 3. SKIRO (premikamo kretnjo za skiro hitreje proti šoli, bolj naravnost) 4. KOLO (premikamo kretnjo za kolo hitreje proti šoli, bolj naravnost) 5. AVTO (premikamo kretnjo za avto hitro proti šoli, bolj naravnost) 6. VLAK (premikamo kretnjo za vlak hitro proti šoli, naravnost) 35 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 26 VOZILA RAZLIčNO VK12 RAKeTA, LeTALO, HeLIKOPTeR, LADJA, čOLN, LADJA+PARKIRATI (TRAJeKT), TOVORNJAK, KOMBI, AVTOBuS, VLAK, TRAMVAJ, VLAK+DIM (LOKOMOTIVA) KJe VOZI (vprašalna mimika) ZRAK, VODA, CeSTA, TIR SeDAJ TI IZReZATI RAZLIčNO VOZILA TI RAZMISLITI IN PRAV NALePITI 27 (DL8, povezava 27 RAKeTA besede s kretnjo) LADJA+PARKIRATI (TRAJeKT) LeTALO TOVORNJAK HeLIKOPTeR VLAK LADJA TRAMVAJ čOLN VLAK+DIM (LOKOMOTIVA) 28 PRAZNuJeMO 29 PRAZNOVANJe VG10 Vse najboljše za te, VK13 VSe NAJBOLJŠe ZA TI vse najboljše za te, VSe NAJBOLJŠe ZA TI vse najboljše, dragi VSe NAJBOLJŠe DRAGI -Ž- (Žan) Žan, vse najboljše za te! VSe NAJBOLJŠe ZA TI Katero torto boste KAJ (var.2)TORTA VI JeSTI jedli? (namrščena vprašalna mimika) Sadno ali čokoladno? SADJe ALI čOKOLADA (vprašalna mimika z dvignjenimi obrvmi, nagib glave v eno in drugo stran) 36 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 30 PRAZNIKI V 31 PRAZNIK PRAZNIK SLOVeNIJA VG11 SLOVeNIJI VK14 1. januar: novo leto PRVI JANuAR NOVO LeTO 8. februar: kulturni OSMI FeBRuAR KuLTuRA praznik PRAZNIK (prazno): velika noč DATuM RAZLIčNO VeLIKA_NOč 1. maj: praznik dela PRVI MAJ PRAZNIK DeLA 25. junij: dan PeTINDVAJSeT PIKA JuNIJ DAN državnosti DRŽAVA 1. november: dan PRVI NOVeMBeR DAN MRTVI spomina na mrtve PeTINDVAJSeT PIKA DeCeMBeR 25. december: božič BOŽIč 32 OBIčAJI V SLOVeNIJI 33 OBIčAJ RAZNO SLOVeNIJA VG12 14. februar: VK15 ŠTIRINAJST PIKA FeBRuAR valentinovo VALeNTINOVO 8. marec: dan žena OSMI MAReC DAN ŽeNA 12. marec: DVANAJST PIKA MAReC gregorjevo OBIčAJ+GReGORJeVO 25. marec: PeTINDVAJSeT PIKA MAReC materinski dan MAMA DAN (prosto): pust DATuM RAZLIčNO PuST 23. april: Zeleni Jurij TRIINDVAJSeT PIKA APRIL ZeLeNA -J- (Jurij) 6. december: Miklavž ŠeSTI DeCeMBeR MIKLAVŽ 34 8. februar: slovenski 35 OSMI FeBRuAR Je SLOVeNIJA VG13 kulturni praznik VK16 KuLTuRA PRAZNIK POMeMBNO himna HIMNA zastava ZASTAVA grb GRB spomenik Franceta SPOMeNIK F-R-A-N-C-e P-R-e-Š- Prešerna e-R-e-N KReTNJA PReŠeReN 37 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 34 France Prešeren je 35 PReŠeReN OSeBA SLOVeNIJA VG13 slovenski pesnik. VK16 PeTI+PISATI+OSeBA Napisal je pesem ON PReJ PISATI PeSeM NASLOV Zdravljica. ZDRAVLJICA (trčimo z dvema kozarcema) V Ljubljani je njegov LJuBLJANA CeNTeR TAM spomenik. PReŠeReN SPOMIN+OBLIKA 36 12. marec: 37 DVANAJST PIKA MAReC VG14 gregorjevo, običaj VK17 OBIčAJ+GReGORJeVO KAJ (var.2) ZNAčILNO ZA TA OBIčAJ gregorčki GReGORčKI ptički PTIčKI POROKA pomlad POMLAD Žan, Maj in Kaja -Ž- (Žan) -M- (Maja) IN -K- (Kaja) so v šoli naredili ONI ŠOLA TAM NAReDITI gregorčke. G-R-e-G-O-R-č-e-K KReTNJA GReGORčeK To so lesene ladjice, TO LADJA MAJHNO LeS SVečA na katerih gorijo svečke. Gregorčke bodo GReGORčeK SKuPAJ STARŠI zvečer s starši ZVečeR TAM VODA PLuTI spustili po potoku. 38 VABILO 39 VABITI+OBLIKA:PRAVOKOTNIK V18 KAJ (var.2)NOTRI kraj in datum KRAJ VPISATI (napihnemo lica, malo izpihujemo) DATuM VPISATI (napihnemo lica, malo izpihujemo) nagovor KOMu POSLATI (namrščena besedilo mimika) podpis BeSeDILO IN PODPIS 38 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 38 39 PRIMeR Ljubljana, 1. 12. V18 LJuBLJANA PRVI DeCeMBeR 2022 2022 Draga Kaja! DRAGI -K- (Kaja) V petek, 13. JAZ VABITI TI TRINAJST PIKA decembra, te vabim DeCeMBeR PRAZNOVANJe MOJ na praznovanje ROJSTNI_DAN svojega rojstnega dneva. Ob 15. uri se dobimo uRA TRI PRI JAZ DOMA pri meni doma. Lep pozdrav, LePO POZDRAV tvoj sošolec Žan TVOJ SOŠOLeC -Ž- (Žan) 40 VOŠčILO 41 VOŠčITI+OBLIKA:PRAVOKOTNIK VG16 VK19 KAJ (var.2) NOTRI kraj in datum KRAJ VPISATI (napihnemo lica, malo izpihujemo) DATuM VPISATI (napihnemo lica, malo izpihujemo) nagovor KOMu POSLATI (namrščena mimika) besedilo BeSeDILO podpis IN PODPIS PRIMeR Maribor, 20. 12. MARIBOR 2022 DVAJSeT PIKA DVA TISOč DVAINDVAJSeT Draga babica in DRAGI BABICA IN DeDeK dedek! Lepe božične JAZ ŽeLeTI »LOK« VIDVA LeP praznike in srečno BOŽIč PRAZNIK IN SRečNO novo leto vama želim! NOVO LeTO Vajina Nika NIKA 39 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 42 čOKOLADNA TORTA 42 TORTA čOKOLADA VG17 Žan in mama VK20 -Ž- (Žan) MAMA ONADVA pripravljata PRIPRAVITI čOKOLADA TORTA čokoladno torto. ONADVA KuPITI TRGOVINA V trgovini sta TeSTO (oblate) SLADKO kupila testo, sladko SMeTANA+NABRIZGATI smetano, čokoladno čOKOLADA KReMA čOKOLADA kremo, čokoladne BONBON JAGODA SVečKA bonbone, jagode in SVečKA svečke. DOMA ONADVA NOSITI (dve Doma sta sestavine vreči) PuSTITI MIZA položila na mizo. Na testo sta NA TeSTO NAJPReJ NAMAZATI namazala čokoladno čOKOLADA KReMA kremo in dodala POTeM GOR BONBONI bonbone. ONADVA TORTA OKRASITI Torto sta okrasila SLADKO SMeTANA+NABRIZGATI s sladko smetano, JAGODA SVečKA SVečKA jagodami in svečkami. SeDAJ JAZ TI VPRAŠATI TI ODGOVOR 1. Kdo pripravlja 1. KDO PRIPRAVITI TORTA čokoladno torto? čOKOLADA 2. Katere sestavine 2. ONADVA KAJ SeSTAVITI KuPITI sta kupila v trgovini? TRGOVINA 3. Kam sta položila 3. KuPITI NOSITI (dve vreči) KAM sestavine? POSTAVITI 4. Ali sta na testo 4. KAJ ONADVA TeSTO NAJPReJ namazala čokoladno NAMAZATI uNIVeRZALNA_ kremo ali sladko VPRAŠALNICA smetano? (s kazalcem desne roke pokažemo na palec druge roke) čOKOLADA KReMA ALI (s kazalcem desne roke pokažemo na kazalec druge roke) SLADKO SMeTANA+NABRIZGATI 5. S čim sta okrasila torto? 5. KAJ OKRASITI TORTA 40 STR. STR. VIDeO SLOVeNSKI SLOVeNSKI JeZIK VIDeO GOVOR KReTNJA ZNAKOVNI JeZIK (VG) (VK) 44 (DL11, povezava 44 PRAZNIK DeLA praznikov in NOVO LeTO običajev z datumi in MIKLAVŽ kretnjami) VALeNTINOVO MATeRINSKI DAN DAN MRTVIH 46 Poslušaj vprašanja, 47 TI POGLeDATI VABILO STRAN VG18 zapiši odgovore. OSeMINTRIDeSeT VK21 JAZ VPRAŠATI TI ODGOVORITI 1. Kdo vabi na KDO IMA ROJSTNI_DAN rojstni dan? (vprašalna mimika) 2. Koga vabi? KOGA VABITI (vprašalna mimika) 3. Kam vabi? KJe BO PRAZNOVANJe (vprašalna mimika) 4. Kdaj bo ROJSTNI DAN PRAZNOVANJe praznovanje? KDAJ 41 sEZNAM VIDEOPOsNETKOV Stran v delovnem Vsebina učbeniku Video kretnja 1 Na cesti 7 Video kretnja 2 V prometu 9 Video kretnja 3 Pot do šole 1 11 Video kretnja 4 Pot do šole 2 13 Video kretnja 5 Pot do šole 3 15 Video kretnja 6 Pot do šole 4 17 Video kretnja 7 Vprašanja o poti do šole 18, 19 Video kretnja 8 Kako prideš v šolo, navodila 20, 21 Video kretnja 9 Žanova pot v šolo 22 Video kretnja 10 Mimika 24 Video kretnja 11 Različni načini premikanja 25 Video kretnja 12 Vozila 26 Video kretnja 13 Praznujemo 29 Video kretnja 14 Prazniki v Sloveniji 31 Video kretnja 15 Običaji v Sloveniji 33 Video kretnja 16 Slovenski kulturni praznik 35 Video kretnja 17 Gregorjevo 37 Video kretnja 18 Vabilo 39 Video kretnja 19 Voščilo 41 Video kretnja 20 čokoladna torta 42 Video kretnja 21 Vprašanja 47 42 Stran v delovnem Vsebina učbeniku Video govor 1 Na cesti 6 Video govor 2 V prometu 8 Video govor 3 Pot do šole 1 10 Video govor 4 Pot do šole 2 12 Video govor 5 Pot do šole 3 14 Video govor 6 Pot do šole 4 16 Video govor 7 Vprašanja o poti do šole 18, 19 Video govor 8 Kako prideš v šolo, navodila 20, 21 Video govor 9 Žanova pot v šolo 22 Video govor 10 Praznujemo 28 Video govor 11 Prazniki v Sloveniji 30 Video govor 12 Običaji v Sloveniji 32 Video govor 13 Slovenski kulturni praznik 34 Video govor 14 Gregorjevo 36 Video govor 15 Vabilo 38 Video govor 16 Voščilo 40 Video govor 17 čokoladna torta 42 Video govor 18 Vprašanja 46 • seznam prilog v delovnem učbeniku: Priloga A (barvni zemljevid mesta), Promet (stran 22), Delovni list št. 3; Priloga B (osebe in vozila); Promet (stran 24), Delovni list št. 5; Priloga C (osebe in vozila s podstavki); Priloga D (vozila), Promet (stran 26), Delovni list št. 7. • seznam prilog v priročniku: Priloga 1 (risbe pojmov na temo »na cesti«); Priloga 2 (risbe pojmov na temo »v prometu«). 43 VIRI ● Kulovec, Marjetka. (2018). Analiza strategij tolmačenja znakovnega jezika v Sloveniji in njihovega vpliva na razumevanje. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta. univerza v Ljubljani. ● Knez, Mihaela, idr. (2015). Križ kraž. Učbenik za začetno učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul-tete. ● Pavlič, Matic, (2016). Kako otrok z okvaro sluha usvoji jezik? Priročnik za starše in strokov-ne delavce. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. ● Pavlič, Matic, (2019). Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Založba ZRC. 44 PRILOGA 1 nA CeSTI 45 46 PRILOGA 2 V PROMETU 47 48 Document Outline _GoBack UVOD STROKOVNA MNENJA METODIČNA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA UPORABO DELOVNEGA UČBENIKA Pojasnilo PROMET BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA DEJAVNOSTI PRAZNUJEMO BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA DEJAVNOSTI VABILO BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA DEJAVNOSTI PREVOD SLOVENSKEGA JEZIKA V KRETNJE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA SEZNAM VIDEOPOSNETKOV VIRI PRILOGA 1 PRILOGA 2 Bookmark 23