Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 5. decembra 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo Občinska uprava". Lthal* »sakr> sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mn j. 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. P.ean.m. tt.rilk. se prodajajo po i Din. Spisi in dopisi «• poSiljajoi Uredolltvo .. D om ol| ub s\ Ljub. liana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacijo in inseratl pat Upravniitvu .Domoljuba*. Ljubljana. Kopitarjev« ulica. Strašne povodnji. Sneg, ki je v ogromni množini prezgodaj pokril ne samo gore, temveč tudi doline, se je vsled južnega vremena stajal v par nočeh — goro so postale gole kot poleti. Silna množina vode je naenkrat Srivrela izpod gora, tajajoči se sneg po olini in neprestani dež sta dovajala Se nove množine in tako nobena struga ni mogla več požirati, strašnih množin vode. Nastale so povodnji, kakršnih niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Škoda je ogromna. V soboto so došla naslednja poročila: Ljubljansko Barje pod vodo. Celo Barje je podobno ogromnemu jezeru. Že od Karlovskega mostu se vidi Barje pod vodo. Do mitnice na Ižanski cesti je še mogoče hoditi, od tam naprej pa tudi cesta izgine popolnoma pod vodo in jc mogoče po njej samo še voziti. Hiše so vse v vodi, ljudje se morejo prepeljevati samo po čolnih ali nalašč za silo zbitih splavih. Voda sega povsod žc do oken. Pohištvo je v nevarnosti Najbolj trpijo svinjaki, hlevi, kozolci in različne shrambe. Pridelek, kar ga ne leči višje, je uničen. Požarna bramba je bila včeraj popoldne na delu, da pomaga ljudstvu reševati najnujnejše stvari, da jih voda ne odnese. Tudi mestni avtomobil je pridno vozil. Župan se je z inženerii sam podal na lice mesta, da voda in nadzoruje pomožno akcijo. O šolskem obisku otrok seveda ni govora. Koliko škode bo voda tudi pri-zadjala zdravju! Ljudje morajo spati v mokroti, ko voda sega že do roba postelj. Treba je tudi ves dan po vodi broditi, da se pridelki shranijo više, kolikor je sploh mogoče, da se dragocenejše stvari odnesejo na podstrešje, da se reši živina itd. iVoda seveda še narašča. Strašna povodenj ob Savi. Zadnja dva dni je Sava strahovito narasla. Bohinj je ves pod vodo, mostovi so podrti, ceste preplavljene, tako da je Bohinj odrezan od ostalega sveta. Pri H r u š i c i je Sava odnesla dva lesena mosta. Pri Podnartu je Sava preplavila železniško progo, promet se vrši samo s prestopanjem, Most pri Podnartu je Sava, kakor se poroča, odnesla. Pri Kranju sega Sava že skoro do železniške proge. Voda je odnesla velike množine lesa in sploh napravila ogromno škodo. Tudi Kokra je silno narasla. Elektrarna ob Kokri je pod vodo in Kranj je brez električne razsvetljave. V obratu je ostala edinole elektrarna Zabret in Komp. v Britofu pri Kranju. V Medvodah je ob izlivu Sore v Savo nastalo velikansko jezero. Voda nosi hlode, svinjake in razne druge predmete. V Št. Vidu nad Ljubljano je elektrarna ob Savi pod vodo in so vse okoliške vasi brez elektrike. V Št. Jakobu ob Savi so ogroženi prebivalci ponoči streljali na pomoč. Zalog je silno ogrožen. Vsi mlini in'hiše ob bregovih so v vodi na meter visojto;' Med Zalogom in Zadobravo je nastalo veliko jezero. Neka kmetica je hotela rešiti prašiče, pa je pri tem utonila. Na pomoč je prišlo vojaštvo. Tudi med Zalogom in Kresnicami je Sava poplavila vso okolico. Ogrožena je tudi železniška proga. Vlaki vozijo z največjo previdnostjo. Od Zidanega mosta do Zagreba se je Sava v širokem pasu razlila čez desni breg in napravila ogromno škodo. V nevarnosti je Krško, ker voda že dosega višino mesta. Kamniška Bistrica. Kamniška Bistrica je silno narastla in prestopila bregove. Na mnogih krajih je voda vdrle v hiše. Posebno so narastli njeni pritoki. Tuhinjska dolina jc pod vodo. Tudi Radomlja, ki teče skozi Črni graben, povzroča ogromno škodo. Na več krajih je raztrgala državno cesto. Vas Dob je ogrožena. Porušeni in poškodovani mostovi. Most čez Savo pri Boštanju je močno poškodovan. Promet je zaprt. — V Bohinju so trije mostovi podrti. Promet med Sotesko in Bohinjsko Bistrico je nemogoč. Skoda je velikanska. — Most pri Gorjah je podrt. Na cesti proti Jezerskem je voda odnesla en most. Promet jo ukinjen. — Most čez Savo pri Krškem je / nevarnosti. — Pri zgradbi mostu pri Sv. Petru v Savinjski dolini je novi zabetonirani srednji steber v nevarnosti, da ga voda podere. — V Litiji sega Sava do vrh mostu. Krška ras pod vodo. Krška vas, 30. nor. Krška vas je pod vodo. Ljudje so živino rešili, živeža pa nI bilo mogoče spraviti na varno. Take vod« ne pomni tu nihče. Krka.___ ___ Tudi Krka je silno narasla. Novomeška okolica je vse pod vodo. Skoda je velikani ska. Mesto Kostanjevica je pod vodo. Poplavljena Savinjska dolina, Celje, 80. nov. (Izv.) Savinja ln njen glavni pritok v Celju Voglajna ste tako narasli, da ljudje ne pomnijo take povodnji. Ne samo slovit mestni park, marveč tudi del mesta je ped vodo in vsa okolica, tako da jo mestno prebivalstvo od ostalega sveta popolnoma odrezano. Savinja prinaša seboj hlode, bruna, deske in cela, izruvana drevesa, ki butajo ob oba lesena mostova, da ljudje vsak hip pričakujejo, kdaj ju odnese voda. Tudi most preko Voglajne je v nevarnosti. Gromenjo narasle vode je tako silno, da še povečuje v prebivalstvu strah. Savinja je poplavila tudi del Savinj« s! i doline. Med Žalcem in Celjem je glavna cesta sploh pod vodo, kakor postranske ceste, n pr. cesta na Ostrožno. Tudi manjši potoki kot Hudinja, Koprivnica in drugi Pozor! Preselitev! Popolnoma varno naložite svoj donar pri »Vzajemni posojilnici« r Ljubljani — r. «. s o. «. ki sc je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve r lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti pot«| hotela oUNION«. — Hranilne vloge s« obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka, Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 51/2 %, vez. tudi po 6 v* VARNOST za hranilno vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno večino delnic stavbne detnIJk. družbe hotela .Union, r Llubljanl. - Vrhutega je njena last nova lepa palača ob MikloSičevI cesli, več mestnih hlS, stavbiM in zemlji« v tu-In inozemstvu — Denar so naloži labko tudi po poštnih položnicah, ,588* so silno narasli in pokrajino poplavili. V mestu deluje z velikim naporom požarna hramba. VELIKE POPLAVE NA HRVATSKEM. Zagreb, 30. nov. (Izv.) Zadnje dni je Sava neprestano rastla, včeraj pa so se pri-valile velikanske mase vode. Tako velike Save pri Zagrebu ne pomnijo že od leta 1895. Danes je Sava prodrla novi nasip, ki eo ga zadnja leta napravili. Voda je poplavila ves teren na levem bregu pa je pri Trnju prišla že v bližino državnega kolodvora. Sava še vedno raste. V neko hišo je vdrla voda in je v hiši utonila neka ženska, ki je bila božjastna. Policija in pionirji so na delu, da rešijo, kar je mogoče in pomagajo ogroženim ljudem. Sava je narastla za 4 m nad normalo. Železniški promet se vrši samo do Zaprešiča. Zagreb, 30. nov. (Izv.) Sava v okolici Zagreba je narastla tako, kakor toga ne pomnijo ljudje že 25 let. Ogrožena so sela Horvati, Trnje, Prudi, Budiste in Ite-metinec. V okraju Dugosclo so ogrožena sela Rugvica, Novači, Oborovi, Prečno, Prc-vlaka in druga. Danes je narastla Sava na 4 m 10 cm nad normalo, lo je, 70 cin nad včerajšnjim stanjem. Vse hiše ob Savi so pod vodo. Voda je odnesla oba kopališča na Savi pri Zagrebu. Danes je voda nosila s seboj cel most; ljudje sodijo, da je to most iz Stupnika pri Zagrebu. Voda odnaša iz hiš pohištvo. Ljudje se prevažajo po čolnih. Več tisoč ljudi je brez stanovanja. Most za pcšče preko Save pri Zagrebu je samo za 1 meter in pol nad vodo. Vojaštvo in požarna hramba se udeležujejo rešilne akcije. Mobiliziranih je več desctkov čolnov za prevažanje ljudi in njihovega imetja. Polja na obeh straneh ceste so popolnoma popluvije- i na. Na progi Dobiva—Savski Mnrof je železniški iromet prekinjen. . a Stepnoj cesti (Zagreb) je voda drla " - okna v neko hišo, kjer se j3 nahaialo '—jo otrek, ki se niso mogli resiii in so utonili. Župan je podvzel akci'o, da ljudje namestijo po raznih javnih poslopjih. Vode so sedaj že zelo upadle in bo še-le sedaj mogoče ugotoviti ogromno škodo, ki jo je povzročila povodenj. Tudi iz drugih držav poročajo o velikih povodnjih, zlasti iz Italije, kjer je v bližini mesta Brescla utonilo nad 600 oseb. — Povoden} v Sloveniji v narodni skupščini. Sijajen nastop naših poslancev. Vlada se zbala. Puclja ni zraven. Povodenj je v Sloveniji povzročila ogromno škodo. Naši poslanci so takoj v ponedeljek na prvi seji narodne skupščine po poslancu Sušniku vložili nujen zakonski predlog za pomoč od povodnji oškodovanim prebivalcem in zahtevali, da sc predlogu prizna nujnost in v svrho pro-učavanja izvoli poseben odbor. Predlog se glasi: >Predlog zakona po povodnji oškodovanim prebivalcem § I- Za brzo popravo železnic, državnih, okrožnih, srezkih in občinskih mostov, cest in potov, ki so bili poškodovani po poplavi, nastali koncem novembra po naši državi, se dovoli jo vsi krediti, ki jih smatrata ministrstvo za javna dela in železniško ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrom za potrebne. Obračuni o izdanih zneskih se imajo naknadno predložiti narodni skupščini v odobrenje. § 2. Za prebivalstvo, ki je po omenjeni poplavi izgubilo hiše, gospodarska poslopja, žage, mline, orodje, pridelke itd., ali bilo na njih oškodovano, se določi v podporo 20 milijonov dinarjev. Ako je potreba večja, se pooblašča ministrski svet, da proli naknadnemu odobrenju obračunov po narodni skupščini dovoli še nadaljnje kredite. § 3. Naroča se ministrskemu svetu, finančnemu ministru, železniškemu ministru in ministru za javna dela, da izvrše ta zakon.« Že med branjem predloga se je pričelo med Pašičem in ostalimi ministri posvetovanje, čigar rezultat je bila izjava predsednika Jovanoviča, da prekine sejo za 10 minut, češ da to želi finančni minister, da se točneje seznani s predlogom. To proučevanje je bilo seveda samo izgovor, kajti potem, ko se je seja nadaljevala, je v imenu vlade minister za javna dela U z u n o v i č izjavil, da vlada u i za nujnost, češ da je potrebno prej na licu mesta izvesti pregled, da se točno ugotovi visokost škode. (Medklici iz vrst Jugoslovan, kluba: »Hočete zopet komisije z mastnimi dnevnicami!«) Nato se je prešlo na glasovanje, ki je bilo zelo zanimivo. Predsednik Jovanovič je namreč odredil glasovanje z vstajanjem in je dejal: j-Kdor je z a predlog, naj sedi, kdor jo proti, naj vstane!« Večina narodne skupščine je obsedela, ali kljub temu je predsednik Jovanovič izjavil, da je večina predlog odbila. Po tej izjavi nastane v parlamentu velikansk viliar protestov. Poslanci Jugosl. kluba protiagitirajo proti temu, češ, da je večina predlog sprejela. Predsednik Jovanovič se izgovarja in izjavlja, da je čisto lahko mogočo, da so je motil, in da odreja pejovno glasovanje. Med velikanskim nemirom poizkuša predsednik izvesti {'.aso-vanje. Celokupna opozicija burno protestira. Dr. Kuiovec: >Nujnost je sprejeta. O p .ovnem glasovanju ni govora. Ne sme se dvakrat glasovati!« — V dvorani nastaja vedno večji nemir in hrup, v katerem sc predsedniku končno posreči odrediti ponovno glasovanje. Protj predlogu glasujejo radikali, Nemci in džemijetovci. V zbornici je nastal ponovno se hujši nemir. Opozicija burno protestira. Na račun vlade in posebno Nemcev padejo pikri medklici. Poslanca Žebot in Vesenjak kličeta Nemcem, posebno poslancu Schauerju: >Boste zopet pozneje tajili, da niste glasovali proti predlogu. Glasovali ste za dva-najstine, za povišanje davkov, sedaj pa trdite, da niste.« — Jugoslovanski klub najodločneje protestira proti izigravanju parlamentarnih principov. Padajo medklici: »Sramota!« »Fejk — »Za vse lumpavije imate milijone, a ia reveže, ki so trpeli /l0 strašni povodnji, nimate denarja.« _ p0. 6lanec Zebot: sškandall Korupcionu stom metete milijarde! To je lopovščina! Za kanone-vmale milijone! Dajte nam naš denar nazaj, pa si bomo sami dovolj in hitro pomagali! Mi ie rabimo vaše miloščine!« — Nemir postaja vedno večji. l'o-slanci se prerekajo, tolčejo po klopeh, tako da ni mogoče razumeti niti besede. Pa. šič in drugi ministri se nervozno premikajo na svojih klopeh, predsednik- neprestano zvoni, polne galerije z napetostjo pričakujejo izida. Predsednik ponovno skuša nadaljevati sojo, a je ves njegov trud zaman in zato končno prekine sejo. Tudi med odmorom je vladal šc vedno velik nemir. Nemci so se drug za drugim osramočeni odstranili iz dvorano. Med edniorom so se sestali šefi parlamentarnih klubov, ki so razpravljali samo o omenjenem incidentu. Ugotovili so ponovno, da je pomoč zelo nujna. to \ili so dalje, da je bilo prvo glasoumje pravilno in da je za nujnost glasovala velika večina. Radikali so hlinili, da s o tudi eni za pomoč Sloveniji. Istočasno se je vršila vladna seja. Ker so ministri uvideli, da je vlada doživela veliko blamažo, so poslali na sejo klubskih šefov posebnega parlamenterja, da so pogaja za kompromis, ki naj bi prikril vladno blamažo. Opozicija je zahtevala od vlade, da sprejme predlog Jugosl. kluba. Vlada jo na to pristala, in na seji je minister Trifunovič kasneje izjavil, da vlada pristane ra to, da sc na prihodni/ seji izvoli poseben odbor za proučevanje predloga rosi. S u š n i k a. Zanimivo je, da poslanca Puclja niti zraven ni bilo, ko ie šlo za to preootrcbno in nujno pomoč slovenskemu ljudstvu. Samostojjne laži o Kmetijski družbi. Samostojni vidijo, da so jo s svojim nasiljem v Kmetijski družbi zavozili, zato si sedaj skušajo pomagati z lažmi, ki ž njimi delujejo že celo v »Kmetovalcu«. Gospod Pipan trdi, da državna oblast ni prav nič ugotovila glede družbinega poslovanja, Ker ima g. Pipan jako kratek spomin, ga mi spomnimo na sledeča dejstva. Ko sta bila zadnjič povabljena oba podpredsednika k vladi, s c je od vladne strani povedalo g. Pipanu v obraz, da so vse odredbe nepravilno sklicanega sklicanega glavnega odbora neveljavne, povedalo se mu je buli, da bo vlada, če se razmere pravočasno ne uredijo, občni zbor prepovedala, ker ni pravilno sklican. Pod vtisom te izjave se jc g. Pipan izjavil za to, da se glavni odbor razpusti in postavi vladni komisar. Vse to so slišale tri osebe, ki so bile poleg njega navzoče. Isti g. Pipan je končno prista' tudi na razsodišče, kakor to tudi zadnji »Kmetijski list«. Medtem so si pa samostojni pod pritiskom g. Jamnika, ki hodi za samostojnimi odborniki kot an-^el varih in jih čaka po cele ure pred vrati, premislili in odklonili razsodišče. Jasno je, da vlada sedaj družbo lahko krati omalo razpusti. Samostojnim je družba deveta briga, njim gre le za njihovo magnatsko komando, 'listi, Iti morajo sedaj ščititi družbo pred samostojnimi požigači, so naši odborniki, in ti bodo storili svojo dolžnost da se tako važna naprava ohrani slovenskemu kmetu. Kaj je z občnim zborom K m e -t i j s k e d r u ž b e ? Na razna vprašanja odgovarjamo, da je pokrajinska vlada izjavila, da je od g. Pipana razglašeni občni zbor nepravilno sklican in da ga bo rn orala vsled tega prepovedati, če tudi šele zadnji trenu-t e k. Ker je vlada sklicala za četrtek še erkrat zastopnike obeli strank, bomo naše podružnice končno posebej obvestili o po-ložaiu. Za kaj se zanima Pucelj. Isti dan, ko se jc šlo v belgrajski zbornici za podnoro po toči oškodovanim, je Pucelj pritiskal kljuke na pokrajinski unravi, da reši, kar je zavo7il n:egnv prijatelj Jamnik v Kmetijski družbi. Opozarjamo ga pa, naj bo previden, ker se labko zgodi, da se g. Jamnik čez noč vdinja kaki drugi stranki, kakor ie to njegova navada. Kdo hoče un čifi Kmetsko družbe? V svojih zadnjih številkah obdolžuje »Kmetijski list« SLS, da hoče uničiti Kme-tjsko družbo. BoI,'e bi bilo, da je o tem molčal. Odborniki Kmeti.ske družbe se še dobro spominjajo, kako je pokojni predsednik Pire v sejah ponovno razmotrival vprašanje, da se opusti blagovni obrat pri j družbi, ki se naj posveti samo strokovne- j mu delu. Pri tem se ni oziral na ugovore odbornikov iz Štajerske, ki so popolnoma j upravičeno sodili, da Kmetijska družba j brez blagovnega prometa, ki ji nudi potrebna sredstva, strokovno sploh ne more delovati in bi morala v kratkem propasti. V kljub temu je Pire v letošnji februarski seii ponovno dal ta svoj predlog v razpravo. Proti njemu so najostrejše nastopili odborniki za Štajersko, dočim so ga oni za Kranjsko odločno podpirali. Obenem se je razpravljalo tudi o predsednikovem predlogu, naj se družbeno uradništvo blagovnega oddelka pozove, da si drugod poišče službe. (Pire je že vedel, zakaj?! Op. ur.) Če bi se tedaj ta predlog izvedel, bi morala družba likvidirati svoj blagovni obrat, ki bi (tako so si namreč zamislili voditelji SKS) naravno prešel v roke »Ekonoma«. Ta zadruga je bila namreč svojč-s ko Kmetijska družba še ni bila v rokah SKS, ustanovljena samo z namenom, polagoma pritegniti kmetijske podružnice v svoi delokrog, v katerem smislu je že Pire deloval. tako izgleda resnica tega poglavia. In v tem smislu delujejo po smrti svoiega prvega voditelja odborniki iz Kranjske pod vodstvom njegovega naslednika ter neprestano ovirajo vsako akcijo v strokovnem in blagovnem oziru ter so že dosedaj pro- vzročili družbi ogromno škodo. Če pride kdaj Kmetijska družba popolnoma v roke SKS, teh »prijateljev našega kmeta«, potem vedite, slovenski kmetie, da je z istim dnem vaša največja stanovska organizacija pokopana. Naši pos.anci v finančnem OujOIU Dopoldne se je generalna debata o proračunu nadaljevala. Prvi je govoril dr, Kumanudi, ki je branil svoj lanski proračun in polemiziral proti očitkom, ki mu jih meče minister Stojadinovič v svojem tiskanem ekspozeju v obraz, tinančni minister mu je odgovarjal in zopet trdil, da mu je Kumanudi pustil prazne blagajne. Kumanudi mu je zopet odgovarjal in nasprotno trdil. Na to je dobil besedo dr. Kulovec. Ba-vil se je najprej obširno z ekspozejem finančnega ministra. Stojadinovič podčrtava kot glavne prednosti svojega proračuna, da vpoiteva vse strašne potrebe države, da jc pri zbiranju državnih dohodkov vpo-števal gospodarsko zmožnost ljudstva in posameznih slojev in da je začel s centralizacijo proračuna. Na podlagi proračuna in številk izdatkov in dohodkov dokazuje rlr. Kulovcc, da te trditve ministra ne odgovarjajo dejstvom in izvaja, da dokazuje proračun ravno nasprotno. Kar se prve točke tiče, mora izjaviti, da minister ni gledal na stvarne potrebe, potrebe države, ampak s svinčnikom v roki je iskal samo ravnovesja proračunu, četudi na škodo stvarnih potreb države. Potrebe države se javljajo v upravnem in gospodarskem oziru. Kako je z upravo? Uprava ne funkci-jonira, ker nima zmožnega uradništva. Govornik govori obširno o redukciji in razvr-ščevanju uradništva in izjavlja, da mora država imeti zadostno število uradništva in pa tako plačanega, da bo moglo živeti. Reducirajo pa povsem nc-aiselno. Na pri-nur so hoteli po znanem principu, da mora biti 10?i uradništva reducirancga, v Sloveniji reducirati uradnike, po sodiščih je pa polno nerešenih aktov. Čc vlada misli, kakor izjavlja, parcelirati državo na oblasti, ne bo nobena redukcija znižala državnih izdatkov, ker bodo centralni oblastni uradi število uradništva še povišali. Govorniku se zdi, da v tem prvem poglavju predvideni krediti ne bodo zadostovali, zato budget ni stvaren. Budget ne predvideva za najrazličnejše vrste šolstva zadostnih kreditov. Govornik se bavi s Šolstvom v Sloveniji, in konstalira, da ga vlada na vseh koncih in krajih pristriga. Zahteva, da da vsaj to, kar je leta in leto obstojalo in kar po zakonu mora dali. Tudi v tem oziru proračun ne odgovarja potrebam, dasi g. minister izjavlja v svojem ekspozeju, daje bil vpoštevanju stvarnih potreb »širokih rok« in zelo vesten. Nič manj proračun nc zanemarja socirtlnih in gospodarskih po-"reb, za katere bi morala skrbet, razna ministrstva. Dr. Kulovec govor, o meh,o-racijah, zadružništvu, poljedelskem kreditu, o ccstah, o pospeševanju kmetijstva Protestira, da v čisto agrarni držav, vsi poljedelski ministri zanemarjajo to ministr- stvo, tako da je ta proračun prava sramota. Sekcije so zahtevale v tem ministrstvu in tudi v drugih ministrstvih velike povi-ške. To je tudi dokaz, da minister ni upošteval stvarnih potreb in da ta proračun ni stvaren, in ravno tako fiktiven kakor lanski, ki so ga morali podpirati z velikanskimi izrednimi krediti. To se bo tudi leto« zgodil. Proračun je zgrajen tudi na nepravični podlagi, uporablja velikanske svo-te ij tekočih dohodkov v investicije. Če bi te kredite uporabljal za stvarne potrebe, mu ne bi bilo treba toliko črtali in bi bil proračun stvarnejši. In še nekje bi se dalo dobiti za stvarne potrebe velike svote. To je vojaški etat. Kraval. Proračun za vojaštvo in orožništvo iznaša nad 20 odstotkov celega proračuna. Minister se v ekspoziju hvali, da so izdatki za vojsko razmeroma mali Posl. dr. Kulovec nasproti temu konstalira, da ima Češka 150.000 prezenčne vojske in uporablja samo 14% svojega proračuna za vojsko. Sosedna Avstrija približno ravnotoliko. Če se tako nesorazmerno državni dohodki uporabljajo, ne ostane denarja za stvarne potrebe. Dr. Kulovec se bavi s centralizacijo proračuna in izjavlja, da ga je samo zate* centraliziral, da prikrije dohodke posameznih pokrajin. Dalje govori, da ne more biti govora o tem, da bi minister vpošteval gospodarsko moč ljudstva in posameznih slojev, ko obstoja devet desetin cclotnih dohodkov iz posrednih davkov. Dr. Kulovec se bavi z ministrovimi izvajanji v ekspozeju in pravi, da je slovensko ljudstvo gospodarsko popolnoma izčrpano. Davkov več ne zmagujejo. Najboljši barometer so naše kreditne zadruge, kjer se mali prihranki tope kakor sneg spomladi. Minister sam izjavlja, da linearno povišanje zadnjih direktnih davkov morda ni bilo čisto socialno pravično, ampak nujno. Govornik izjavlja, da v davčnih dajatvah ne gre za nujnost ampak za gospodarsko pravičnost in te v celem na- Vosite čevlje z ^ŠCF/ODgumipotplatL Prepričajte se samf,. kako as-odnl to z» nosili. Vzemite pa pred vsem vobzlr.dal« Berson-zuml potplat cene|S| kot »«• nI en I ter pomena nositev Istih n Va* veHk prihranek. ZaJiteva*. £ Vašeea Cevllarja strokovno pritrditev Kuml potplatov s vporabo priložene« LSerson-ccmeuta. ic m državnem sistemu ni. O teh vprašanjih se podrobnejše bavi. Nato preide na posamezna ministrstva in tudi tukaj dokazuje, da vlada s svojo trgovsko in gospodarsko politiko ustvarja gospodarsko nesi-gurnost, ne spravi v ravnovesje naše valute in zato tudi ne pridemo do urejenega narodnega gospodarstva. Na to preide na politična vprašanja, in izjavlja, da vladi ni za ureditev političnih razmer v državi; Slovenija je satrapija, kjer vladajo strankarski eksponenti. Nimamo državnih uradov, ampak strankarske institucije, ki vladajo proti narodu. Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Gospodarski obzornik. Potreba zimskih gospodarskih tečajev. Potreba zimskih gospodarskih tečajev. Ob nastopu letošnje zgodnje zime je potrebno, da porabimo ugodno priliko, ko mora počivati delo na polju in gozdovih za kmetijsko izobrazbo v kolikor jo je mogoče pridobiti na tečajih, ki se bodo prirejali po raznih krajih Slovenije in jih prireja Zadružna zveza v dogovoru s Kmečko zvezo. Strokovno praktični in teoretično izobražene predavatelje bo dala na razpolago Zadružna zveza in Gospodarska zveza. Ti strokovnjaki, ki vsled dolgoletnega delovanja na deželi med kmečkim ljudstvom vse dobro poznajo njegove potrebe kakor tudi napake, ki ovirajo uspešen razvoj našega kmetijstva, bodo podali v poljudnih predavanjih glavna navodila za uspešnejše in donosnejše kmetovanje. Predavanja se bodo vršila iz sledečih predmetov: 1. Živinoreja: a) Pomen živinoreje v gospodarskem življenju sploh. b) Primerne pasme govedi za našo gospodarske razmere. c) Pomen naravne reje zlasti paše za našo goved. d) Prebavljenje in krmljenje živine. e) Reja telet f) Reja in oskrbovanje molznih krav in njih donos. g) Samopomoč v živinorejskem za- j družništvu. h) Popravljanje in praktično urejevanje hlevov. *2. Prašičereja: a) Pomen prašičereje z ozirom na naše gospodarske potrebe. b) O pasmah prašičev. c) Pogoji uspešne prašičereje. d) Uspešna reja plemenskih prašičev. e) Uredba zdravih svinjakov. f) Boj kužnim boleznim. 8. Pridelovanje krme za govedo in prašiče. 4. Gnoj in gnojenje ter ravnanje z gnojem: a) Spoznavanje domačega gnoja. b) Spoznavanje in učinek umetnih gnojil. 5. Mlekarstvo- a) Molža. b) Praktična vporaba mleka in ravnanje z mlekom. e) Vporaba mleka za razne mlečne izdelke. nt 6. Perutninarstvo. 7. Zajčjereja. Iz navedenega načrta predavanj je razvidno, da bo ustrezal poljubno krajevnim razmeram in vsem našim najbolj perečim gospodarskim potrebam. Gospodarji naj po svojih gospodarskih potrebah določijo vsebino predavanj v vsakem kraju iz zgoraj navedenega načrta, ter naj naznanijo Zadružni zvezi o katerem predmetu si žele predavanja. Opozarjamo tem potom vse gospodarje in gospodinje kakor tudi doraščujočo mladino, naj se predavanj kjerkoli in kadarkoli se bodo vršila, prav pridno udeležujejo. Pripomnimo, da se bo po vsakem predavanju vršil domač razgovor, kjer bo predavatelj pojasnjeval posamezna vprašanja, ki jih slavi lahko vsakdo izmed slušateljev. Želimo, da s« razgovora udeleži čimveč slušateljev, da se more tako zadostiti vsem krajevnim potrebam, katere le ti najbolje poznajo. Tečaji se bodo vršili od 1. decembra do konca februarja, to je v času, ko ima naš kmet največ časa, da se udeleži teh predavanj. Niiiče naj se ne izgovarja, da nima časa, ali da je slabo vreme, temveč naj zbere vso svojo požrtvovalnost za svojo gospodarsko izobrazbo in naj te prilike ne zamudi, ker od nje le on odnese največjo korist. Žitni hrošč s krškega polja v Belgradu. (Upit narodnega poslanca Aniona Sušnika na ministra poljeprivrede i voda.) V okraju Krško v Sloveniji pojavil se je 1. 1921 nenadoma — Slovenija te nadloge dosedaj še ni poznala — žitni hrošč (žužek), ki je 1. 1921—1923 v občinah Cerklje in Leskovec dobesedno pojedel skoro vse žito. Ljudje so storili vse, kar so mogli, odrasli in otroci so pobirali hrošča in ga uničevali, pa vse zastonj. Žužek ne samo, da v teh občinah ni izginil, ampak se je še razširil naprej ter se letos pokazal tudi že v občinah Sv. Križ, Kostanjevica in Št. Jernej. Če bo šlo tako dalje, bo v par letih okužen ves krški okraj in nihče več si ne bo upal sejati žita. To bi bila naravnost katastrofa za celo krško dolino, kjer je prebivalstvo že itak dovolj siromašno, ker je gosto naseljeno ter živi samo od kmetijstva in vinogradništva. Kar se tiče vinogradništva vlada v Sloveniji velika križaj vrfiutega pa je letos ravno v Krškem opraju toča uničila f\oro vse vinograde — škoda se ceni nad 30 miljonov kron — tako da so kmetje navezani samo na dohodek, ki jim ga daje Denar poljedelstvo. Če Jim pa še žitni hrošč vsa. ko leto uniči vse žito, potem bo ljudstvo gospodarsko popolnoma propadlo in mu ne bo preostalo drugega, kakor da se izseli in si poišče kruha drugod. Pomoč jc nujna, a poklicani faktori se ne ganejo, vlada še'ni storila ničesar. Zato vprašam gospoda ministra: 1. Ali je gospodu ministru znano vse to? 2. Kaj hoče gospod minister ukreniti, da se v Krškem okraju iztrebi žitni hroJi? 3. Ali hoče gospod minister prizadetim občinam podeliti izdatno pomoč? Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 25. nov. 30. nov. 3. dec, K v K v K v ameriški dolarji (eden) 340 — 338 — 342 - avstrijske krono (sto) — — — 49-- češKoslov, Krone (ena) 10 22 — —-- angleški funti (eden) — — — — - — francoski franki ledea) — — 18 BO 19 — Italijanski) I re (ena)--— — 15 20 bolgarski levi teden) 2 44 ----2 hO nemške marke (sto)----— — romunski leji (eden) 1 60 1 70 1 60 švicarski franki (etien) — — — —-- jiolisko ii arl 11 Din za kg; žveplo, dvojno rafinirano po 4 Din; trierji (čistilniki) tt. Heid po 2900 Din znamke IA, znamke IB 2800 Din; mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po 4000 Din; mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresaLi po 6500 Din; gepelji na 116 obratov po 4500 Din, ua 24 obr.itov 4000 Din. — Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedeljski stroji, kakor: čistilniki, pajtelui, plugi, poljedeljske in travniške brane, kose in brusi, vodno žage, brzoparilnild, kovani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice itd. KAZNO. j? Kmetijski poide po deželi: V soboto, due 8. decembra 1928: I. Trebnje, o kletarstvu, Kaloi. 2. Lesce, o kmetijstvu, Suštič. 3. Primskovo, o živinoreji, Illad ni k. 4. Krka, o kmetijstvu, Pevc. o. Črna pri Prevaljab, prerlpoldne, o čebelarstvu, Okoru. (i. Podpeca, popoldne, o čebc-larsUu, Okorn. — V nedeljo, dne U. decembra 1923: 1. No Soli pri Zuljni, o sadjarstvu iu poljedelstvu, Jereb. 2. Trebnje, o sadjarstvu, Kafol. 3. Šenčur, o kmetijstva, liladnik. 4. Obrežje, obč. Vel. Dolina, o vinarstvu, Ambrož. 5. Zeljna, o gnojenju, Golmajer. 6. Draga-tuš, o gnojenju, Konda, 7. Krka, o živinoreji, Pevc. S. Logatec Sp., o gnojenju, Zdotšok. U. Polana v Prekmurju, o kmetijstvu, Pavlica. — V nedeljo, dno 16. dccembra 1923: 1. Radohova vas, o živinoreji, Jereb 2. Kaleče pri Kranjski gori, o planiarstvu, Saštič. 3. Crui potok, o travnižtvu, Golmajer. 4. /a-brežnictt pri Žirovnici, o mlekarstvu, Pevc. 5. Logatec Gor., o sadjarstvu, Zdolžek. C. Skofja Loku, o čebelarstvu, Okoru. 7. Mala Polona, o kmetijstvu, Vojsk. 8. Murski Petrovci, o kmetijstvu, Pavlica. g Preizkusi z umetnimi gnojili. V tekočem letu je Kmetijska družba med poljedelci v Sloveniji priredila veliko število preizkusov gnojenja z umetnimi gnojili in sicer k pšenici in rži, ječmenu in ovsu, koruzi, krompirju in na travnikih, slednjič k ajdi. Umetna gnojila za te preizkuso je Kmetijska družba razdelila brezplačno, za to so se pa morali kmetovalci zavezati, da bodo svoja opazovanja natančno beležili, pridelke (zrnje in slamo, seno in otavo) stehtali in o vsem tem nadrobno poročali družbi. Ker dosedaj še mnogo kmetovalcev ni poročalo o svojih opazovanjih in doseženih uspehih gnojenja, se pozi vi jejo, da to nemudoma store in dopošljejo poročilo Kmeti iski družbi. g Podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva so ustanovili v Braslovčah. — Vrtnarsko društvo v Mariboru se je izpre-menilo v podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva. — Nadalje so ustanovili podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva v Starem trgu pri Ložu za občino Stari trg in Lož in začasno tudi za občino Bloke. Sadjarji in vrtnarji, pristopajte k velevazni organizaciji I , „ g Državna kmetijska Šola na farm«. Letni tečaj grmske kmetijske šole se je zaključil dne 81. oktobra z dobrim uspehom. Ta tečaj je dovršilo 12 učencev m 6 vajencev. Od učencev sta 2 prejela spri-čevalo 1. vrste in 10 spričevalo 11. vrste. Novoupeljano jubilejsko pohvalno diplomo je v tem tečaju prejel učenec Martin Je-rele iz Osrečja pri Šmarjeti na Dolenjskem. Novo šolsko leto se je pričelo s šolsko mašo in z nagovorom ravnatelja na učence dne 5. novembra t. 1. V zavod je vstopilo skupaj 52 učencev, od tega 14 v letno šolo, 20 v prvi tečaj in 18 v drugi tečaj zimske šole. Po narodnosti so vsi učenci Slovenci in sicer je 14 Dolenjcev, 13 Gorenjcev, 5 Notranjcev, 9 Štajercev, 9 Primorcev in Notranjcev iz i tal. ozemlja ter 2 Korošca. Starost učencev je 15 do 23 let, predizobrazba največ ljudska šola, le 2 imata po 2 razreda srednje šole, 2 sta dovršila žc druge kmetijske šole, 6 pa letni tečaj grmske šole. g S kmetijsko-nadaljevalnim tečajem v Podbrezjah, in sicer v tamošnji šoli so začeli dne 4. novembra. Tečaj bo trajal do 31. marca 1924 in se vrši v četrtek popoldne od 1. do 4. ure in ob nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure. Potrebne praktične vaje se bodo vršile na dveh tamoš-njih vzornih posestvih, Posnemajte te tudi drugod! g lz Črnomlja: Županstvo mestne občine Črnomelj naznanja, da se vrši prihodnji semenj v torek dne 18. deoembra, ne pa 24. decembra kakor je bilo po razglasih objavljeno. g Bombaža v naši državi se je pridelalo v L 1923. okoli 2000 met. stotov, g Poljske miši so se pojavile v Vojvodini v velikih množinah, ki so napravile na polju veliko škode, g Močvirja v Srbiji prav pridno izsušujejo. Ministrski svet najd® ta dela vedno denar. Ža našo Ljubljanico in Barje pa ni denarja, g Sladkor v naši državi. Letošnja proizvodnja sladkorja v naši državi bo sicer mnogo večja nego lanska, vendar pa ne bo tolika, kakor se je nedavno cenilo in bo potreben šo znaten uvoz. Pekatete, to je jedi Rad jih je gospod in kmet. So najcenejše, ker bo zelo nnkuhajo. Zahtevajte povsod našo domačo K o 1 i n 8 k o c i k o r i j o, izvrsten pridatek za kavo. Covljo kupujte samo / znamko »PEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, nadrobno tudi Aleksandrova cesta. V Grčiji razpoloženje proti kralju silno raste. Brez dvoma no bo mogoče dolgo držati kraljevine, če ne poseže vmes kakšen drug nepričakovani dogodek. V zadnjem času so se raznesle vesti, da se kralj že resno pripravlja na izselitev in da je vlada stopila v stik z Venizelosom, ki naj postane predsednik bodoče grške republike. Na Angleškem se vrši z veliko vnemo volilni boj. Delavska stranka, ki se zdi, da jo stranka bodočnosti pričakuje, da doW 230 poslancev. Najodličnejši Angleži se bore v vrstah delavsko stranke. Tudi katol-gani so po veliki večini nje pristaši. Verjet- no je, da bo konservativna stranka, ki je dosedaj vodila angleško politiko, ostala v manjšini in bo prišlo do koalicijsko vlade med delavsko in liberalno stranko. Tedenske novice. Slovenskim občinam! Belgrad, 3. dec. (Izv.) Občine, ki so trpele škodo vsled povodnji, naj takoj ocenijo škodo in naj pošljejo tozadevne uradne sezname Jugoslovanskemu klubu v Belgrad. Parlamentarni odbor, ki se bo bavil s to zadevo, bo začel poslovati v najkrajšem času. Naslov: Jugoslovanski klub, Narodna skupščina, Belgrad. d NEKAJ ZA VSE! Opozarjamo tem potom vse cenj. naročnike, da 6e kolikor največ mogoče kmalu poslu^jo poslanih položnic za obnovitev naročnine. Zaradi izredno visoke cene papirja bonso morali ob novem letu že v prvih tednih ustaviti pošiljanje «Domoljuba« vsem, kdor dotlej ne bo plačal vsaj polletne naročnine. — Zato naj se ccnj. naročniki požurijo s plačili, da ob novem letu ne bo prekinjeno pošiljanje lista. d Današnjo številko «Domoljuba« smo poslali tudi nekaterim novim naslovnikom in pa takim, ki se jim je tekom leta list ustavil iz kakršnegakoli vzroka. Listu prilagamo obenem položnico za plačilo naročnine za 1. 1924, »Domoljub« bo veljal celo prihodnje leto 38 Din, za pol leta 19 Din. Kdor izmed teh naslovnikov takoj pošlje naročnino vsaj za pol leta, dobi brezplačno vse letošnje številke, kdor pa plača celoletno naročnino naprej, prejme še posebej kot nameček ponatis cele doslej izišle velekrasne povesti «Dekle z Močevja«, ki bo izhajala tudi še po novem letu. d Imenitna redukcija. Redukcija pomeni danes pri nas znižanje števila uradnikov in častnikov, Belgrajska vlada je rekla: šparajmo; zato 50 potrebne redukcije. Pa so reducirali častnike, za katera gre največ denarja. Cela množica slovenskih častnikov je bila postavljena na cesto. Toda glej: namesto njih so imenovali skoro same srbske častnike. In Lako smo imeli pred redukcijo 5682 častnikov, po redukciji jih pa imamo 6538. — Pucelj-2erjavov centralizem izborno gospodari. d Radič se še vedno nahaja v Londonu in baje namerava iti v Ameriko, kjer bo tudi ondotae politične kroge informiral o razmerah v Jugoslaviji. V nekem svojem pismu piše, da se pripravlja nova mirovna konferenca, ki bi uredila tudi razmere na Balkanu in sicer v federativnem smislu. Radič ima v inozemstvu zelo velike oči__ Pri trgovcu pazi na znamko in vtisn;eno besedilo GAZELA MILO , d Kaj je delal Žerjav kot minister. V finančnem odboru so pretresali ministi-stvo za socialno politiko. Pri tem je prišlo ba dan, da je Žerjav v akciji za prehrano siromašnih krajev nakazoval denar tako, da sc danes nihče ne more spoznati, kdo je denar v resnici prejel. In danes nihče ne vc, kdo je pravi dolžnik. Postavi kozla v zelnik ali pa Žerjava k denarju! In nekateri še prisegajo na njegovo «Jutro« in umazano «Domovino«. d Slovenci plačujemo vojno odškodnino. Znano je dovolj, da Slovenci e svojim denarjem zidamo v Belgradu ogromne palače, da popravljamo po Srbiji ceste, gradimo nove mostove, ustanavljamo kmetijske šole, polnimo žepe raznih državnih koritarjev, sami pa gospodarsko propadamo. Sedaj je pa finančni minister povedal v finančnem odboru, da bo Srbija dobila dvojno odškodnino in sicer v znesku 4 milijard dinarjev. Zato pa sc bo vsako leto vstavilo v proračun 170 miijonov di- Earjev, seveda iz našega denarja. Ljudje ožji, lc navdušujte se za Žerjava in Puclja in njih centralizem, ki nam ima nainen popolnoma kožo potegniti s telesa. d Za velike župane v Sloveniji sc vrši t Belgradu velik pietep. Vsak drugi slovenski liberalec se čuti zmožnega za to mesto in bi sc rad pririnil do njega. In tako se krešejo liberalni komolci, da sc iskre užigajo. Župana še dolgo ne bomo imeii; seveda ga tudi ne bomo pogrešali. En Pašičev velesrbski hlapec več ali manj! d Davčni uradniki ce bedo več nagrajeni. Znano jc, da so slovenski davčni uradniki s tako veliko vnetostjo predpisovali davek, da je Slovenija plačala veliko več, kot ji Beigrad predpiše. Dobili eo namreč tem večjo nagrado, čim več so Iztirjali. Našim poslanccm v finančnem odboru se je posrečilo to nagrado odpraviti. In se je zato 100.000 Din v la namen določenih črtalo. Morda bo davčna vnema s tem nekoliko popustila. d Kdor zna pa zna. G. Rade Pašič, sin •nogočnega očeta, je zelo dober trgovec. Od države jc kupil ovce, ki jih je dala Nemčija kot vojno odškodnino, za 27 milijonov dinarjev, prodal jih je pa v Italijo Ka 70 milijonov. Ce kdo misli, da bi država lahko sama prodala naravnost v Italijo in 42 miijonov zaslužila, ne ve, da je v Belgradu od vekomaj tako bilo in tako bo. *ato so naši liberalci in samostojneži tako pavdušeni za Beigrad. d lz Gorenjega Logatca. Volilci! V nedeljo dne 9. decembra to vršijo volitve od osmih zjutraj do petih popoldne v šoli. Apeliramo na Pa«, da se vsi udeležite volitev in vsi oddaste krogljico v prvo škrinjico, za kandidatno listo »Slov. ljudske stranke.« Volilci/ Proč z dosedanjim občinskim gospodarstvom, proč z magnati. Isto velja za uradništvo. Za naše pristaše velja obvezna dolžnost. — V Gor. Logatcu dne 4. dec. 1923. —■ Protimagnatski akcijski odbor za občinske volitve v Gor. Logatcu. d V Dobrepoljah bo v četrtek, 13. decembra, ob pol 9. uri zadružno-gospodar-•ki tečaj. Na dnevnem redu sta dve predavanji o zadružništvu, dve predavanji o kmetijskem gospodarstvu (živinoreja, mle- karstvo) in eno predavanje o kmetski strokovni organizaciji d V St. Vidu nad Ljubljano bomo imeli v ponedeljek, 10. decembra, ob osmih zjutraj zadružno-gospodarski tečaj, ki bo obsegal pet predavanj iz zadružništva, kmetijskega gospodarstva in strokovne organizacije. Pokažimo, da znamo ccniti izobrazbo! d V Cerkljah nad Kranjem se začne zadružno-gospodarski tečaj v torek, dne 11. deccmbra, ob 8. uri zjutraj v Društvenem domu. Ker pridejo trije predavatelji iz Ljubljane, sc bomo predavanj v velikem Slcvilu udeležili. d Tudi v Kamniku bomo imeli za kamniški okraj zadružno-gospodarski tečaj, ki se bo vršil v sredo, 12. decembra, v Društvenem domu. Začne se ob 9. uri in bo trajal z cnournhn odmorom opoldan do štirih popoldne, tako da bodo udeleženci lahko odhajali z zadnjim vlakom. Na tečaj pridejo trije predavatelji iz Ljubljane in bodo predavali o stvareh, ki so za kmetsko ljudstvo danes važne: o zadružništvu, o Kmetski zvezi itd, Nc lc Kamničani, ampak tudi posestniki iz okoliških občin sč moramo številno udeležiti tega tečaja. d Spomenik Kralju Petru v Kranju. V Kranju so je sestavil pripravljalni odbor, ki si je nadel patrijotično nalogo, da v nameravanem parku prestolonaslednika postavi prihodnje leto spomenik Kralju Osvoboditelju Petru Velikmu. Spomenik se odkrije na irredno slavnosten način dne 3. avgusta 1&24. To bo v Sloveniji prvi spomenik Kralju Ostvoboditelju. d Stolni župnik v Ljubljani je postal g. kanonik dr. Tomaž Klinar, d 40 letalni, svojega poklica je praznoval preu-hij^eden g. Hinko Zirkelbach, faktor Jugoslovanske tiskarne, ki je tudi slovenskim čebelarjem dobro znan po svojih čebelarskih zmožnostih. G, slavljencu še mnogo let v zdravju in dobri voljil d Poročit kc Je g. Oton Dolitorič z gdč. Albino Hatnor. Mnogo sreče! d Umrl je po daljšem bolehanju g. Josip K o š m e 1 j, mesar in posestnik v Železnikih. Cenj. rodbini naše sožalje, a pokojnemu večni mir in pokoj 1 d Na Vinici bo bčni zbor «Kmetske Zveze« v nedeljo 16. t. m. ob 8. uri zjutraj pri Benetiču. Naj pridejo vsi člani na zbor. — Niko Fugina, načelnik. d Orlovski odsek v St Jakobu ob Saii priredi dne 8. deccmbra 1923 ob 8. popoldne v društvene ni domu igra: »Napoleonov olicir«. Vabimo k obilni udeležbi. mm Sirom domovine« j mm IZ GORENJEGA LOGATCA. Magnatje, njih pokrovitelj — županski kandidat, notar in imejitelj avstrijskega in italijanskega za.!užnega križca — Cavalliero, so zboboli preteklo nedeljo v gostilni Rihar politični shod vsled občinskih volitev, da bi varali volivce. Na shoda so bile vse magna's? e govorice kakor običajno. Hvalili so se t dosedanjim * "luškim gospodarstvo i, s svojo vljudnostjo napram vsakemu, s požrtvovalnost- jo, delavnostjo Itd. Itd. Kaj pa da, - jih glavna govorunca jo bila kritika te* takozvano v pravi luči, sk 'eujemo pulit?' i shod dno 8. t. ni. (na prazni' ) ob 4. popoldne v prosto' raW žifa v Gorenji vasi. Nn tem shode " ".mo razkrinkali vse magnatske laži, bomo osvetliti ,-la-bo občinsko gospoda»f;tvo. Na teir shodil bo i 'el vsakdo priliko priti r-""?.anja, da edina rešitev vseh nas brez razlike mišljenja je, da moramo biti složni v sklepa, da jc edina rešitev za občino, če se prevrne maguat^ku komanda. Volivci! Sli hočemo imeti ia župana — domačina. Mar bomo volili magnatsko listo, ki jo poguba za r.as vse? Mar bomo še vedno zaslepljeni pod iriagnati, ki so nam celo naš zaslužek odtrgovali? Volivci! Prišel je čas, da se s temi magnati napravi račun. Volitve so tajne ic ni treba bojazni pred magnati. Magna-t« bo treba poučiti, da je treba roSpektirati tudi delavce in male knrote. To pa bomo dosegli, če gremo vsi na volišče in oddamo kroglico v PRVO SKRINJICO, ki je kot nalašč postavljena proti magnatom. PRVA SKRINJICA jo naša, njen čuvar je agilni g. Sajovit. V to skrinjico j vsak odela !•"<•• lico! Kčor vrže kroglico v PRVO fciut'"""O, ta se otrese magnatskega robstra. Zato vsi v boj 'za I* It V 0 SKRINJICO, za kandidatno listo SLS, na kateri kandidirajo pravi inožie, ki eo porok u dobrobit občine. SV. VID NAD CERKNICO. Napovedala posvetitev novih bronastih zvonov farne cerkve Sv. Vida za 25. nov. so radi mnogo zapadlega snega in nedostopnih potov ni mogla vršiti, pač pa se bo vršila dne 8. decembra s pričetkom ob 10. dopoldne. Okoličane, znance in sorojako se ponovno vabi b udeležbi tega slavlja v obilnem številu. Odbor. PODZEMELJ. Helokranicii boš težko ugnal, tako delaven je: zdaj io na poliu, nato v loži, potem v gori pri trtah... brez dela nI nikoli; u> glejte spaka: te dni pred adventom sc že"" Belokranjska svatba ie nekai posebnega. To nI zffoli poroka v cerkvi ln nato malo bolj«« kosilo, potem pa konec vsema. Ne, ien i to vanje ie slavnost, ki traja vsai tri dni zaporedoma. Ženin praznuje že vsaj en dan prej poroko, ko se namreč poslavlja od fantovskih let. Tcdai mora teči vino, če ne po grlu. P« po mizi. DrugI dan po poroki odide svatov-ski sprevod na nevestin dom. Vsem na eclu korakata godca s harmoniko in belokranjskim klarinetom. (Značilno ic, da Bclokranj-el ne poznamo hrupne in hreščeč« muzlitc. harmonika ne pride do veliave, marveč ie spremlja ln dopolnuie, oziroma podpira nft-pev klarineta. Da pa vendar ni vse uho koi nri pogrebnem sprevodu, ca to skrbe svati, ki medtem ukajo po taktu muzikc.) Na ne-vestinein domu se slovesno otvori žcnitova-njo ln traja ves večer, vso noč ln drugi dan do popoldneva. Tedaj so vsi dvignejo Hi haj-lii na ženinov dom, kjer nadaljujejo ves večer drugega dne; vso noč do tretjega dne, na katerega se žemtnlna navadno konča. Tedaj namreč že vsega zmanjka in svatje, zaspani lil /biti od precutih noči in preobilne pijače, odhajajo domov. V tem obsegu bo vrfil naša »vohcet«. — S tem pa nočemo nikogar žaliti, temveč le tole povedati: vsaka narodna šega jo pomembna in čestitljiva, dokler jc še pristna, nepopačena ln času primerna. Z belokranjskim ženltovanjem na ni več tako. Naša »vohcet« ni več »vohcet«, katere bi se človek veselil, marveč je breme, katerega se marsikak ženin boji. In zakaj? Zato, ker ga ves ta špas strašno stane, a od njega nima nič prida. Nič koristi, marveč le težko glavo, zbite ude in vso hišo v neredni En teden mine, preden pride v stari tiri — Mar je to pametno? lielokranjci, bodimo vsaj dosledni: če svojo narodno nošo že čisto opuščamo ln se oblačimo po praktični pariški modi, če v drugih rečeh gremo lepo za modernim svetom, poleni opustimo tudi ta zastareli način ženitve, ki nam lo zdravje uničuje in žepe prazni. Naj k m o šc taku darežljivi in dobri, na tak način je vse zapravljeno in izgubljeno. — Pa boš ugovarjal: taka »voheet« mora biti; kuj bodo pa ljudje rekli! Za skopuha iu lakonmika me bodo imeli! — Vsem ljudem lahko pokažeš, da nisi umazanih rok. Ali veš, kako? Poslušaj dobro, kaj ti svetujemo! V Podzemlju imamo dovolj fantov in deklet ln dobrih faranov, ki silno hrepene, da bi se razvilo krepko društveno življenje, da bl vzcvetelo Izobraževalno delo; imamo ljudi, ki bl srčno radi prihajali b izobraževalnim sestankom, predavanjem, predstavam, k pevskim vajam itd., pa ne morejoj ker nimajo — kam! NI prostora; ni niti majhne dvorane, ki bi zadoščala vsem tem potrebam; niti one sobe ni, kjer bi se lahko vršil shod ali kaj »ličnega. Dokler pa nimamo doma in streho, toliko časa smo mrtvi; tirno kakor riba brez vode, kakor ptica brez poroti! — Predragi ženini in neveste! Tu bodite radodarni, za ta dober namen ne Stedito B premoženjem! Imate li toliko korajze in javno poveste: ue maram dolgotrajne in hrupno ŽMiituine; mesto tega darujem toliko in toliko denarja ali karkoli že — za zgradbo društvenega doma v Podzemlju? Kdor bo krenil na to pot, verujte, nihco mu ne bo upal očitati skoposti ln lakomnosti radi opuščene svatbe. To dobro premislite in potem se odločite! Politični shod dne 11. t. m. je silno zbodel gotove ljudi v nafti fari. Govore namreč, du je bil ta shod velika sleparija od strani poslancev Jugoslovanskega kluba, ki dale farbajo iu »a nos vodijo naše ljudi. — Predragi samostojni! Po toči ne pomaga zvoni; ti; kar smo na shodu slišali, teza nam vi zdaj ne boste Iz nafilh ušes izbili. Toda rečemo vam tole: za shod ste dobro vedeli; In če res vi nas ljubite in za naš blagor delate, zakaj niste prišli 11. t. m. na shod, tamkaj pogledali odkrito našemu poslancu v oči, razkrinkali njegovo sleparijo in laz ln ga zapodili kot največjega sovražnika belokranjskega ljudstva!!! Zakaj sto oetaH do-ma in pustili, da je volk grozovito klal med vašimi ovcami!!? - Vi veste dobro, zakaj vas ni bilo; vemo tudi mL A da bodo vedeli tudi drngL «ato povemo: ker ste se zbali, rta ne bi volk najprej vam samim pokazal svojih ostrih zob in vas raztrgal! UAKF.K. Slovencev dopisnik je 28. »ovembra v »Slovencu* podal resnično sliko o bahavi «ma«i »n^ prodnega Moka« v občini Rakek. M*J*"*1 * »Jutru« in v »Slov. Narodu« so hoteli natvesiti ne-poznavalcem razmer, kako silno je nnrastla napredno liberalna misel med obHnarji vasi Rakek, Unec, Ivanje selo in Sliviee in fcako je padla dosedanja klerikalna trdnjava v roke naprednemu bloku. V svojih dopisih v liberalnem časopisju je dopisnik napadel prav neokusno naše mole. »lasti se obregal ob bivšega našega iupana g. VjUnpa. Na pojasnilo dopisnika v >Sloveneu«, 26. novem- bra jc odgovorU dopisnih »Jutra« šele v sobotnem »Jutru«, kjer skuša nekatero stvari po svoje zaviti l Pa je slabo »gratalo«! O klerikalnih volivnih sleparijah pri volitvah l. 1914 naj bo le tiho, ker sicer bo o tem govorila napredna gonilna sila ob«, tajnik g. Kobe, ki ga jo g. fiteržaj hotel za vsako ceno pri zadnjih volitvah v Iružbi i gosp. Gnezdo star. in gosp. Mačonom »ločiti« od Hah-tovca Faturja, dasi je bil g. Steržaj na isti listi kot g. Fatur, to je na klerikalni listi. Tedaj je bil g. Kteržaj ravno na klerikalca g. k obeta, občinskega tajnika in sedanjega svojega pristaša neizmerno hud, tako hud, da je odtegnil po dogovora z g. Gnezdo in Mačouom na lahek način in tajno agitacijo od hišo do hiše (so če priče za tol) do SO glasov listi, na kateri je bilo zapisano tudi njegovo ime. To jo bilo scveč;* zelo lepo in pošteno delu proU g. Paturjii ln stranki, ki ga je kandidirala. Da je g. Steržaj res prišel le slučajno v občinski odbor pri volitvah pred 10 leti, o tem vedo še vsi, ki so bi!i priče Iepeg* prizora v sobi g. Faturja potem, ko se je naš somišljenik Matevž Ivan-člč iz Unca odpovedal izvolitvi na korist gda -Stcržaja! O tem prizoru naj so g. župan Steržaj le da poučiti od g, Kobota. On se še dobro spominja, kako se je g. Steržaj udaril t g. Domicejom — ker je šlo za B u p a n s k o čast Pri tisti priliki smo spoznali vrednost moža na klerikalni listi, ki pa jo delal na tihem proti klerikalni listi na — tihem! Leta 1907 jo bil g. Steržaj še bolj kot I. 1914 izvoljen od »klerikalnega ljudstva«! Gosp. Stcržaj je s svojo tajno agitacijo proti g. Faturju dosegel ta, da je prišlo pri volitvah L 1914 do srečkanja in do izvolitve liboralncga župana gosp. lielleta, ki je tako Imenitno gospodaril, da je te kom vojnih let narostel občinski dolg na 82.000 lir, ki jih je pa po njegovi smrti z umnim gospodarstvom pri n.nrovizaclji pokrilo ravno — klerikalno novo gospodarstvo. Kako pa je prišlo du županovanja g. Steržaja po smrti Belleta, o tem naj govore drugi. Dejstve je, da bi gosp. BeHe nikoli ne bil župau, če ne bi bil klerikalcem zmešal računo — napol klerikalec — s svojo prikrito agitacijo pri naših somišljenikih v prid nasprotnikom Co pa g. Belleta ne H bilo pa tudi tistega dolga ne bl bilo. Gosp. Steržaj Je torej odgovoren tnd,i »a grehe - Belle-4* v e 1 MORAVČE. V nedeljo 23. novembra Je tukajšnje slov, katoliško izobraževalno društvo proslavilo 20 letnico obstoja. V pozdravnem nagovoru se jo predsednik Fr. Gorjup zahvalil vsem, ki so kaj pripomogli sa razcvit društva in posebej omenil velikega dobrotnika društva g. kanonika J. Bizjan-a. Velik del vsega programa so izpolnile pevske točke, katere je društveni pevski zbor pod spretnim vodstvom orgauista Aleša Capuder izvajal v splošno zado-voljnost Mešan zbor broječ 41 oseb je zapel pet pesmi, moški sbor pa trL Vmes so bile tri dckla-macije, dve nalašč zložene v ta namen od dr. Ivana Preglja in s. Elizabete in pesem dr. J. Kreka »Z gore«. V govoru je društveni tajnik g. kaplan Fr. Ptajfar omenjat zgodovinski razvoj organizacije, spodbijal predsodke, ki jih mnogi ltuajo proti društvn in,v jasnih besedah razložil potrebo Izobraževalnega dela tudi v današnjih dneh. Sledil Je poučen dvogovor »Spela ln Mlnka«, katerega so navzoči poslušali s veliko napetostjo. Z pretresljivim prizorom »Angel in satan« se jo ta slav-nost končala, ki je bila kljub neugodnemu vremenu prav dobro obiskana. — Ljudska hranilnica In posojilnica v Moravčah prav doliro posluje. Kolikim kmetskim posestnikom je pomagala tekom leta s posojili? Zal, da nekateri gospodarji nimajo prave stanovske »avesti in nočejo s svojim denarjem podpirati kmetskih posojilnic. K« dobe večjo'svoto denarja, bodisi sa les, pesek ali iivmo, pa ga neso v Ljubljano v banko, češ tam nam bodo denar višje obrestovali. Ne vedo, da prav visoke obresti ne jamčijo sa varnost naloženega denarja. Ravno pri hranilnicah po deželi je denar varuo naložen, ker vsi Mani garantirajo , vsem svojim premoženjem za varnost vlog, doč m so banke dostikrat zapletene v trgov.ke čpekula-čile ki so precej dvomljive. Ako kmetje ne bodo doma nalagall denarja, tedaj bodo drugi manj "morit posestniki primeram prositi posojila v ban-L«h ker iim domača posojilnica ne bo mogla več poiojevatf vsled majhnih naložb. Vsi ki imate k. razpoložljivega denarja - P*™8"6«? J ff nlco - kjer Je bolj varno naložen kot v brana. Na drogi strani naj vas pa stanovska »vest in Iju- bezeu do bližnjega vzpodbudi, da s svojim denaw Jem podpirate kmetske posojilnice iu ne mestnih bank, ki ne delajo za kmetsko korist VRANJA PEO. Zadnji sneg nam je napravil izredno veliko Škodo na drevju po vrtovih in gozdovih. Posamezni posestniki imajo škodo do 80.000 krou in še več. Pač bi bilo umestno, da so naa vsaj zdaj spomni Belgrad s kako olajšavo pri davkih oziroma podporo. Tozadevno prošnjo smo izročili ua-šeipu poslancu g. Strciuu, ko je odšel zadnjič v državno zbornico. PLANINA PRI RAKEKU. V onih občinah logaškega pol. okraja, ki so bile zasedene po Lahih, se vrše te tedne občinske volitve. V sedelfo 18. nov. so bile volitve v Planini, io [e v občini, ki si jo sokolsko-Uberalna klika še posebno prisvaja, Vse njihovo Časopisja tja dob do nizkotno umazane «Domovine« trobi v enomen Planina je sokolska, demokratska in ostane. Nikdar pričakovani izid volitev pa je liberalno planinsko frakarijo popolnoma Irapiral. V svesti so si bili popolne zmage, to Je njihov generalni agitacijski stan z vso vehemneo zatrjevali carinik Hrovat, ki je sicer prestavljen na Jesenice, pa je namenovn ostal tukaj do volitev, da Je le mogel prispevati k liberalni polomiji, nikdar ne zadosti domišljavi učitelj Požar, trgovec in gostilničar Klatita i. dr. Z vso besiiostjo so se vrgli v volivno borbo. Niso se čutili sami zadost močne In _ silne, ni jim bilo zadosti, da so šli zanje v bof vsi Sokoli in Sokolice, celo piamonoša je pri vsel svoji sicer občudovanja vredni neokretnosti bil < še toliko okreten, da je znal svojo «■veliko« du-; hovltost obrniti v prid «zmage« liberalne klike, ie vse to jim fe bilo premalo ▼ strahu pred morebitnimi krepkimi udarci zavednih volivcev SLS, najeli so zato glavnega tajnika JDS dr. Rapeta iz LJubljane, ki se je prlmajal v Planino že v nedeljo en teden prej, 11. novembra. Ta dan jo Imel Rape napovedan shod, ki je bila prva bla-maža planinskih Jedeesarjev, četudi se |e shod vršil v Gor. Planini, ki je menda njihova na|bol| trdna postojanka v občini — a se je pri teh volitvah doka) zmajala. Razjarjeni vsled neuspeha se doTgovore, da hočejo zborovati prav na dan ▼oiitev javno pred cerkvijb pod milim nebom. In res fe bil na dan volitev za nedeljo 18. L m. določen Javen shod, zjutraj ob 7. nrf pred cerkvijo {io prvi sv. maši. Ponovna blamaža. Sedma ura e odbila, sv. maša fe minnla, Rape in učitelj Požar Iščeta svojih dragih, rada bi zborovala — a nikjer nobenega človeka razen neka) naših volivcev, ki so pred kaplanijskim poslopjem čakali na volitve. Pride tretfa blamaža. Ker nI bilo zjutraj nič z javnim shodom, poskusijo liberalci v svoji neumljivi predrznosti favno zborovati po drugi sv. maši ob enajsti uri. Zopet sc prikalefo liberalne veličine! Rape, Požar, carinik Horvat, razni samostojneži in nesamostojne?!, ko začne Rape govoriti, pritisnejo še naši ljudje. Komedija , se otvori. Naši somišljeniki brž obveste župana, kaj se godi, ta pribiti in tako{ zborovanje prepo- , ve. Liberalne ^veličine« Imajo seveda za županove besede samo posmeh, zato župan obvesti o shoda g. okr. glavarja, Id je prisostvovat volitvam kot zastopnik pol. oblasti, G. okr. glavar s« pojavi pred govornikom Rapetom in prepove shod, ker ni bil prifavlfen. Liberalci sikafo in pi-hafo jeze, stikajo glave in se tolažijo, ter brž telefonirajo ▼ Ljubljano po avto, ki naj vozi na volišče njihove volitve. Avto f* bil res kmalu Planini. Liberalci so storili res, kar so mogli, Jo se Km mora priznati. Preplavi« so občino s pismenimi vabili, ki so fih razposlali po poŠti, tolito Jih Je bilo, da fe celo njim zvesto ndani poštni sel hudo robantfl. Agitator U LJubljane dr. Rape (e bil v Planini skoro ves teden, pomagal, vodil podrobno agitacijo. On, učit.lj Požar ta czjrinUc Horvat so III sa nami po hlteh In agltirab. Mislitt gos ali sedaj ali nikoli. Zelo »e fe trudd tudi ■ ^ tac jo trgovec Kianta KaroL Tako so se torej na vso moč trudili liberalci ln UleU od blamaie do blamaže in končno v popolnoma nepričakovano d oanorniKuv. nam »««1-» . bornlka. Umljivo, da fe ŠLS storila, kar |e motfl«. Njeni agitatorji so nadvse v«»tnotnpoWvoTJno Vrtili svojo nalogo. Agitacija |e bita (*£■»«£ niririna. Kakor priznanje aUitatorJem. tako pa vw, Jasi in bralo nuSim neustrašenim volivcem, Id «• niso dali zbegati po toliki agitaciji liberalcev. Udeležba je bila naravno«! občudovanja vredna, ako pomislimo, kako skrajno neugodno vreme smo imeli. Da ni bilo tako slabo vreme, bi imeli mi gotovo 14 odbornikov. — Posebej Sc izrekamo priznanje Lažanom in Jakovčanom, Iti so ob takem vremenn, razen par, vsi doSIi na volišče. Sedaj, ko smo izvojevali tako lepo zmago, po delajmo za procvit in gospodarsko obnovo lepe naše občine. Živelil JEŽICA PRI LJUBLJANI. Slov. Kat. izobraževalno društvo točno Izvaja program, zasnovan za zimsko sezono. V novembru so se na društvenih sestankih obravnavale občinske davščine, proračun ter naloge občine. Za december se pripravlja še več upravno-političnih razprav. Prihodnji sestanek sc vrši v petek 7. t. m ob 7. uri zvečer. Člani, točnol — Občinski odbor je v zadnji seji sklenil, da se bodo občinski izdatki v letu 1924 krili predvsem z davščinami na alkohol. Sklenilo se je pobiranje 200 odstotne doklade na drž. trošarino od vina. Ker znaša drž. trošarina 140 kron od 1 hI vina, bo tedaj dobila občina od vsakega hektolitra v občini izločenega vina 280 K. Občinske doklade na direktne davke so se za 1. 1924 opustile. Seveda davkoplačevalcem s tem ne bo dosli po-magano, ker je okrajni cestni odbor povišal cestne doklade na 150 odstotkov od direktnih davkov in ker imamo pričakovati še okrajne in doklade zdravstvenega sveta. Hvalevredna pa je dobra volja odborova, razbrcmr.iti občane. — V januarju ee bod vršile volitve v cenilno komisijo, ki odmerja dohodnino. Ker o dohodnini določa cenilna komisija, ne pa davčni uradniki, ki davke izter-jujejo, svetujemo davkoplačevalcem — da se za te volitve bolj zanimajo kakor doslej, da jim nc bo treba zopet «po toči zvoniti«. — Poštna uprava zopet preti, la bo poštni urad na Ježici zaprla, ker poštarica ne more »dobili primernega stanovanja. Tudi par učiteljic nima na Ježici primernega stanovanja. Zato pričakujemo, da bodo tudi šolo zaprli. Radovedni smo, če bodo tudi davkarije zaprli, kadar davčni uradniki ne bodo imeli primernega stanovanja. — Sava je ob zadnji povodnji raztrgala bregove in strugo zelo razširila, s čimer je povzročila mnogo škode. Za naše gospodinje. KUHINJA. Nekaj najpotrebnejših navodil pri kuhi. Pišejo se različni recepti po knjigah, brošurah in časnikih. Mešaj, prideni, speci itd. se vrsti zaporedoma. Prav in potrebno. V naslednjem pa hočem opozoriti na nekatere stvari, ki jih mora vedeti vsaka kuharica in gosj^odinja. Kuhati so mora z glavo, to se pravi, da je treba vestnosti in skrbnosti pri tem valnem in umetnem delu. Ne kaj, ampak kako se kuha, je največkrat odviono od dobrine in okusnosti jedil. Prvi pogoj dobrine in okusnosti obstoji v tem, da vsaka jed hitro zavre, ker hitro zavreto, dvakrat pričeto. Močnate jedi kakor: žganci, rezanci, makaroni, štruklji, cmoki, žličniki itd. se pristavijo na vrelo vodo in morajo vreti z valom toliko časa, da so kuhane. Goveja juha naj zavre hitro, a mora vreti tako, da ena kuharica trdi, da vre, druga pa dvomi o tem. Cel krompir ne sme prehudo vreti, sicer na zunaj razpoka, ker razpokana in preveč omehčana se mora odstraniti. O olupljenem krompirju pa je pomniti to, da se skuha prav tedaj, ko ga je treba dati na mizo, ker postan je steklen in nima prijetnega okusa. Soliti je treba in najboljše takoj, ko zavre. Okisati pa šele tedaj, ko ja že kuhano in naj okisono samo še dobro prevre. CVETLICE. 0 zalivanju. Ves čas zimskega počitka je zelo važno, da prav malo zalivaš. Zadostuje dva-do trikrat na mesec ali še manj. To je odvisno oil prostora, kjer shranjaš cvetlice in od posod, v katerih rastejo. Prevelika mokrota pokvari prst in korenine začno gnitl. Posledica je, da tudi prej krepka in zdrava rastlina pogine. Kadar misliš, da rastlini primanjkuje vode, vselej potipaj in preizkusi s prstom tudi malo bolj globoko, in zalivaj le, če je prst tudi v notranjosti sko-ro suha. Kakšna naj bo pa voda? Dobro si zapomni: voda mora biti zmeraj mlačna! To velja tudi za poleti in takrat še prav posebno. Kajne, kako je neprijetno, ako te zaloti mrzla ploha med vročim delom! Mraz te trese in naredkokrat je posledica prehlajenje. Podobno je tudi s cvetlicami. Tudi rožica se prehladi, boleha in hira, dokler ne shira ob takem nespametnem ravnanju. Najboljša voda za zalivanje je deževnica. Tudi voda iz potokov in rek je dobra. Manj prin.erna je studenčnica, ker ima v sebi največkrat apno v taki obliki, da ga rastlina ne more uživati. Če nimaš druge vode, pusti stati studenčnico ves dan, ali vsaj čez noč. Če le moreš, nesi cvetlice na dež, seveda le poleti ob rahlem dežju. Ploha ti vse polomi in mrzli jesenski ali zimski dež seveda tudi le škoduje. Zalivaj tudi poleti le, kadar je treba, ne vsak ran ali vsak drugi dan. Včasih imamo poleti deževno vreme, zrak je vlažen in zemlja se ne izsuši. Treba je torej manj zalivanju. Nasprotno je pa ob hudj vročini, ko piliajo topli vetrovi, prav kmalu treba vode, včasih celo po dvakrat na dan. Ne zalivaj ob hudi vročini, kadar soln-ca pripeka in no pusti, da stoji voda v podstavkih. V podstavkih sme stati voda samo pri nekaterih vodnih rastlinah, razen tega pa še pri mladih oleandrih poleti, kadar rastejo. Zalivaj vedno dobro, da voda spodaj odteka! Zelo dobro je tudi, če večkrat temeljito poškropiš listje, če nimaš za to posebnega orodja, je dobra tudi krtača, ki jo pomočiš v vodo, potem jo pa otreseš v cvetlice. Ako se boš ravnala po teh nasvetih, ti bodo tvojo ljubljenke bogato poplačale trud z lepo rastjo ter dolgotrajnim in krasnim cvetjem. ____(Dalje prlb.) To in ono. Ženski poklici v Ameriki. Neka Angležinja je šla v Ameriko gledat, kakšen poklic si ženske tam volijo. O tem poroča v velikem angleškem časopisu «Daily Chronicle«. Pravi, da je samo še osem poklicev, ki jih ženske še ne opravljajo. Ženske so že članice borznih svetov in pa mešetarice na borzah. Neka gospa Goodman se je lotila potapljaškega posla na severoameriških jezerih; pred kratkim je od neke potopljene ladje privedla na vrh bakra in železa v vrednosti 50.000 funtov šterlingov, to je 80 milijonov kron naScga denarja; pet moških potapljačev je pri teh poskusili izgubilo življenje. V državi Indiana zida gospa Shassere stavbe iz jekla in visoko proti nebu štrleče hiše, takozvane «šc(5e-talce oblakov«. Gospodična Mary Loomis v mestu Washington je voditeljica edine šole, kjer učijo brezžično brzojavljanje. Gospa Beti Benton je prvovrstna gra-verka in izdeluje sedaj zlasti egiptske slike. Gospodična Lon Melton v Sati Francisko gradi mostove in ima vplivno besedo pri zidavi cest v Kaliforniji. Go. spodična Karolina Horovic jc nabrala lansko leto v Novem Jorku za milijon funtov cunj in je zaslužila pri tem 150 tisoč francoskih frankov, skoraj štiri milijone naših kron. Gospodična Lujiza Da-vidson agitira za koncerte, gospodična Ana Graubeck razkazuje tujcem zanimivosti velikega Novega Jorka, gospa Hns-mer je pa uiadno nnstavijena koi ceniie-Ijica za predstave v kinematografih in določa, kaj se sme predstavljati in kaj ne. Ne pove nam pa ta Angležinja, kateri so oni osmeri poklici, ki se jim Amc-rikanke še niso posvetile. Krona. Slavni pevec Leon Sieznk jo odhajal v tujino. Na kolodvoru mu izročijo »profetovo« krono, ki je niso mogli spraviti v kovčeg in so jo zavili v pnpir in zavezali zavoj z nitkami. Kaj naj napravi? Lepa, nova krona, pa v soboljevino mleta! Hitro izprazni škatljo za klobuke, ki jih je bila vzela žena več s seboj, in dene krono vanjo. Polnoči, meja, carinska revizija. — »Nič?« — »Nič.« — »Odprite škalljo.< Sle-zak jo odpre, na moč jezen. Uradnik zagleda krono, so ustraši in ponižno rcee: »Lepa hvala, Visokost, oprostite, da sem Vas motil.« Zloraba. Gledališčni ravnatelj Itingel-hardt je bil znan po svoji surovosti. Nekofi jo rekel tenoristu: »Gospod, sicer je to žo stara reč, da imajo tenoristi posebno pravico, da so izredno neumni, a rečem Vam, Vi svojo pravico silovito zlorabljate k Dekle z Mocevja. (Švedski spisala Selrna Lagerlbf.) (Dalje.) 5. Določeno je bilo, da bo Gudmundova in Hildurina poroka na binkoštni ponedeljek v Alvakri. V petek pred binkoštni se je peljal Gudmund v mesto nakupovat nekatere potrebne stvari. V mestu je naletel na nekaj mladih fantov iz svoje fare. Vedeli so, da je Gudmund zadnjič v mestu pred svojo poroko. To so porabili za vzrok velikega popivanja. Silili so Gudmunda, da je pil in končno se jim je posrečilo, da so ga popolnoma omamili. V soboto zjutraj je prišel tako pozno domov, da sta oče in hlapec šla že na delo. Spal je do poznega popoldneva. Ko je vstal in se je hotel obleči, je zapazil, da )» obleka na več mestih raztrgana* »Saj je videti, kot da bi se danes ponoči pretcpaval,« je rekel in se je skušal domisliti, kaj naj bi se bilo zgodilo. Spominjal pa se je samo, da je proti triindvajseti uri odšel v družbi z ostalimi iz gostilne. Kam da so potem odšli, ".i ni mogel priklicati v spomin. Bilo je, kot da bi skušal prodreti skozi velikov temo. Ni vedel, ali so se podili samo po cestah, ali so še kam zavili. Tudi se ni mogel spomniti, ali je sam ali kdo drugi izpregel konja. Prav nič se ni spominjal vožnje proti domu. Vstopil je v hišo, ki je bila radi praznika že očiščena in pospravljena. Delo je bilo končano in služinčad je pila kavo. Nihče ni omenil Gudmundovega izostanka. Zdelo se je, da so vsi edini v tem, da lahko Gudmund v teh zadnjih tednih svobode živi tako, kakor se mu poljubi. Gudmund je sedel k mizi in dobil kavo, kot drugi. Ko je sedel in čakal, da se kava pohladi, je mati Ingeborg svojo že popila; vzela je v roke pravkar došli časopis in začela čitati. Gudmund, oče in vsi drugi so poslušali. Med drugim je čitala tudi o nekem pretepu, do katerega je prišlo na velikem trgu v mestu med tolpo pijanih kmetskih fantov in nekaterimi delavci Kakor hitro se je prikazala policija, so pretepači zbežali; samo eden izmed njih je obležal mrtev na trgu. Odpeljali so ga na policijo in ker niso zapazili na njem nikakih zunanjih poškodb, so ga skušali oživiti. Ves trud je bil zaman in končno so odkrili da tiči v glavi ostrina noža. Bila je ostrina nenavadno velikega noža, ki je prodrla skozi lobanjo v možgane in se je odlomila. Morilec je z ostalim nožem pobegnil. Ker so pa ljudje, ki so se udeležili pretepa, policiji dobro znani, je bilo upanje, da jih kmalu dobe. Medtem ko je mati Ingeborg to brala, je potegnil Gudmund iz žepa nož in ga prav mirnodušno pogledal. Hipoma pa se je zdrznil, obmil nož in ga z tako naglico vtaknil v žep, kot da bi se ob njem opekel. Ni se dotaknil več kave, temveč je sedel dolgo nem in globoko zamišljen. Čelo je nagrbančil. Jasno se je videlo, da se trudi na vso moč, da bi se nečesa domislil. Končno je vstal, se zleknil in zazde-hal ter odšel počasi proti vratom, »Moram se nekoliko razgibati. Ves dan se še nisem ganil iz hiše,« je rekel m zapustil sobo, Skoro istočasno se je dvignil tudi Erland Erlandsson. Popušil je svojo pipo in Je šel v čumnato po nov tobak. Ko je stal in basal novo pipo, je videl Iti Gttd-munda mimo. Okno čumnate ni bilo obrnjeno na dvorišče, kakor ono družinske »obe, temveč na mal vrtiček, kjer je stalo nekaj visokih jablan. Za vrtičkom se je nahajalo močvirje, kjer je bilo v pomladnem Času precei mlakuž, ki so se poleti popolnoma osušile. Mabkdo je šel kdaj tja. Erland Erlandsson se je vprašal, kaj pač ima Gudmund tam opraviti in je gledal za njim. Tedaj je videl, da je vtaknil njegov sin roko v žep, izvlekel iz njega nek predmet In ga vrgel v močvirje. Nato je šel na vrt, preskočil ograjo ln se oddaljil v smeri proti cesti. Kakor hitro sina ni bilo več videti, je zapustil Erland hišo in Sel k močvirju. Gazil je po miakuži, se sklonil k tlom in nekaj potegnil iz vode, česar se je dotakni! z nogo. Bil je velik žepni nož, čigar večja ostrina je bila odlumljena. Obrnil se je na vse strani in se natančno ogledal, medtem ko je še vedno stal v vodi. Nato ga je vtaknil v žep, toda še parkrat ga je potegnil ven in ga pazno ogledoval, predno se je vrnil v hišo. Gudmund se je vrnil domov, ko so že vsi legli. Šel je tikoj spat, ne da bi se dotaknil večerje, ki je bila pripravljena na mizi. Erland Erlandsson in njegova žena sta ležala v čumnati. Proti jutru se je zdelo Erlandu, da sliši pod oknom korake. Vstal je, odgrnil zavese in videl, da gre Gudmund proti močvirju. Sezul je čevlje in nogavice, šel v vodo, brodil semtertja, kakor kdo, ki kaj išče. Dolgo je tako brodil, nato je šel k bregu, pa se je zopet kmalu vrnil in iskal dalje. Celo uro je oče stal in ![a gledal. Nato je šel Gudmund v hišo in egel zopet spat. Na binkoštno nedeljo se je hote! peljati Gudmund v cerkev. Ko je začel konja vpregati, je prišel preko dvorišča oče. »Pozabi! si osnažiti vprego«, je rekel, ko je šel mimo. Kajti vprega in voz sta bila umazana in neosnažena. »Imel sem preveč drugih skrbi« je za-godrnjal Gudmund in se odpeljal. Po službi božji je spremil Gudmund sv jo nevesto v Alvakro in ves dan ostal Zbrala se je množica mladih ljudi, da bi praznovala Hildurin dekliški večer. Plesali so pozno v noč. Tudi pili so mnogo, a Gudmund se ni dotaknil pijače. Ves večer je izpregovori! komaj par besedic. Divje pa je plesal in se hkrati glasno krohotal, ne da bi kdo vedel čemu. Gudmund je prišel ob dveh zjutraj domov. Kakor hitro jc konja odpeljal v hlev, je šel k močvirju za hišo. Sezul je čevlje, zavihal hlače in brodil po vodi. Bila je svetla poletna noč in oče je stal za zaveso ter opazoval svojega sina. Videl je, kako je globoko sklonjen nad vodo gazil sem-terja in iskal kakor prejšnjo noč. Od časa do časa je Šel k obrežju, kot da bi obupal, da bo kaj uašel. Čez nekaj časa pa je zopet šel v vodo. Nato je šel v hlev in prinesel vedro ter začel zajemati vodo. Uvi-del pa je, da je to brez pomena in jc vedro Rop |e dobro ne more biti najcenejše! . lo I. nnlhnliših slrovin. >ZlatoroK-inllo< ee Izdeluje le iz najboljših sirovin je torej za vsako perilo največje koristi Breztruda naredi perilo snežnobelo kljub neznalnlvpoab. V vsaki trgovini lahko dobite >Zlatorog-mdo«l odložil. Poskusil je tudi z rešetom. Celo močvirje je na ta način preiskal, pa ni drugega dvignil kot blato. Šele proti jutru se je vrnil v hišo, ko so začeli ljudje že vstajati. Bjl je tako zmučen in zaspan, da se je opotekal in se je vrgel na postelj, ne da bi se slekel. Božič v gozdu. (Dalje.) ln že prične lahno rdeti temno nebo tam zadaj za ličnim omrežjem vejic, ki spuščajo na tla tako mehko svetlobo. Najprej bleilorožno. O, kako se zdaj odbijajo na rožnati preprogi veje in vejice in celo omrežje kristala in belega p-lia. In vedno krasueje rdi škrlalasta stena in čudovite modre, vijolične in sive barve vstajajo iz beline. Tiho strmita oba v nebesno krasoto. Iu dušica skoro sapo zadržuje, ker zdaj mora priti Jezuščekl Odkod, tudi ve. Tam, kjer zavije pot naravnost proti žarenju, tam je težko breme srebrno zakrivilo vejico, da visi v boku preko poti. Tam skozi mora priti. O, kako sije iz sivih oči neugasljiva otroška veral Ali ne prihaja cingljajnje vedno bliže? Rujava ruta je vsa pokrita s srebrnimi zvezdicami, kot bi bila pe-peluškina obleka iz mamičinega groba. Njeni zenici se širita, da postaja mavrična kožica samo ozek pasek krog črnih punčic; mala zdrsne grofu raz naročje in ga potegne s seboj naprej. Tu, pod pove-šenimi jelkami gori v loku zlat ogenj kot neznanka, plameča ognjena vralal Vrata v nebol Široko so odprta in ravno proti njim drži srebrna gotska dvorana, najltrasnejša cesta svela. Zdaj je jasnos tega so čakali vsi: drevesca, Iravice v srebrnih vencih, resa, ptiček z rdečo kapico, ki je ves čas lelel pred njima. Tesno drug ob drugem stojita; otrok položi ročico na povešeno grofovo roko. In tenka zlata vez se spleta iz srca v srce, vez, spletena li vsega zlata nebeških vrati Iu preko njene roke, ki se nanjo naslanja otrokova glavica, se naenkrat usuje mehko, nežno valovje. Z napoloslepelimt očmi, ki še vedno mečejo povsod v ognjenih krogih sliko zlatih vrat, pogleda vanjo. Kuta ji je zdrknila na Da in krog dvignjenega obličja, ki se vse sveti v blaženem pričakovanju in trepetajočem začudenju, valovi slap bledozlatib las. In eden ognjenih obročkov leže lirog glave in jo ovije, njeno srce pa prevzame skrit mraz, kot bi se ga dotaknil kak ne-beščan. — Zdaj se pogreznejo vrata, še zadnjič zažari nebo, da se vsuje tisoč in tisoč rož v gozd — in že se dvignejo sive sence; kot strahovi stoje drevesa; onile hrast tam, ali ne zvija svojih rok kot kače? Ura, Ia edina ura je minila. In vendar ni miniia, ker deklica, ki je z bledo-zlatimi lasmi kot metuljček, ki se izvije iz rujave zapreje, reče s slovesnim srebrnim gladom: >0, ali nisi videl, da je vendar vse res?l »Ali si ga ti videla?« jo vpraša skoro Doječe. Jezuščka!« »Njegova vrata sem videla In njegovo nebo in potem so viseli vsepovsod rdeči venci. Te so vrgli angeli doli. Ali nisi videl rožnih vencev, ki so tako žareli in bili tako krasni? Saj so vendar viseli n« drevesih in onile grm je imel sedem takih kronic.« »Videl sem jih in tudi ti si imela kronico, dušica.« »Tudi jaz sem jo imela. Ali jo imam še vodno?« »Zdaj je izginila.« »Poglej, kako visijo drevesa In se zavijajo * razne tenčlce, ker hočejo zdaj spati. In jaz sem tako trudna. Jokati moram, čisto sem utrujena. TI, preveč sem se razveselila.« »Preveč si se razveselila?« »Veš, če se človek preveč veseli, to vendar bolil« , . u »Dušica, pojdi, hiteti morava, nesel te bom.« Sleče si jopič, da stoji tam kar v belih srajč-nih rokavih, jo zavije vanj in vzame na svoje mo<5- 08 r°>All ne rabi« nobene majhne deklice v svojih razvalinah; saj ue pojem veliko. Toda ne sme« .d-kognr spustiti notri, da me kdo ne vidi. Ker sicer pridejo pome. Imeti me vendar morajo, četudi sem sTmo revna deklica In Je škoda, da ni mene vzela murnlc« s seboj. pa bi bil bratec ostal živ.« »Morajo te imeli I« Grol gleda beli obmek, ki sloni v valovih zlatih las na njegov rami. - F.ne poteze nosu, nekoliko prevelike oči - plemeniti obraa--knez Branekar.--— ^ »Princezinja! Za božjo voljo vendar I Kako dolgo sto že od iIomu? Ja, » Vas nikilo ne išče?« >Ja. zakaj praviš zdaj Vi?« Potem e moram tticii jn' > ;kati Saj nimam nobenega »ti«, prav nobenega, če ni ateka domu!« Uboga mala princezinja, uboga samotna dušica, ki jo r ^ra zdai nes'i nazaj v njeno kajbico. Ta-lio zaupljivo se ovijn ročica krog njegovega vrnlu, medtem ko sam liiti z dolgimi koraki dalje. Dobro je vedel, da prebiva v starem gradu, ki gleda s svojimi močnimi stolpi v eno nnjljubkejših dolin, edina hčerka kneza, ki priliili v svoj slan rodni grad samo ob velikih praznikih in lovih. Toda o otroku so govorili vedno z nekakim zmigavanjem, tako da si ga je' predstavljal kot morila slaboumno bilje, ki s svojim životarenjem pripravlja starodavni rodbini najgrenkejše razočaranje. Kneginja in dva sinčka prvi trileten in drugi nar dni starejši, so umrli pred desetimi leli v enem lednu za težko davico. Poroči! se knez dozdaj še ni, četudi se bo moral, kajti starodavno deblo je slnlo zdaj samo na njegovih dveh nogah. Toda zakaj ne mrgoli zdaj po gozdu lovcev in psov, zakaj ne bije plat zvona v vaških cerkvah kol vedno, kadar se ni vrnil kak otrok, ki je s svojim rojs' /o i očeta menda tako osupnil, da mu je zaostal požirk v grlu. Dušica, zakaj te vendar ne iščejo? Tri ure daleč je šla in tega ji nihče ne prisoja In zgrozil se je pri misli, kaj bi se bilo pač zgodilo, ako ga dane' ne bi hilo tako vleklo v gozd v upanju, da bi menda ta krasota tu na prostci tako nape' 1' njegovo -lušo, da bi pozabil strašno hrepenenje po eni sami človeški duši. »Ali spiš. dušica?« »Ne! Tako je lepo ko me neseš in me boš prinesel k svojim razvalinam! Kot Sneguljč.co za sedmimi gorami. Ti seveda nisi palček, ampak skoro velikan in moraš na me glednti doli in tudi jaz bi rada zrasli.i tako velika. Pa močan si in se ti v temi ni treba bati.« »Morila se pa vendarle bo'!m?< »Zdaj?c »Ne, zdaj no. Toda, ali naj bo tvoj oče brez otrok?« »Ti tud.i nl~ia" nobenera.c »Vsak otrok oslane pri svojem očetu.« »Tedaj morava nazajl O, ne reci mi tega! Najem' Ostanem tukaj, ii'urii so d-evesa še tako strašna v svojih belih ogrinjalih. O. san| • se mi o tem, tanja. Toda jaz ostanem tu. Sedaj se vsi je/e in vsi obenem govore in r "hovl rlasovi režejo, pa ne smem zatisniti ušes. In ruto sem vso raztrgala« »Kako znaš govoriti, dušica, pa praviš, da ne znaš pravega povedati! ..ok. j ce poveš tega oČ3tu, ljubemu aleku?« »"daj pa? Vedno ran : tako uljudna, kadar je tukaj. In ti moraš vendar vedeti, da ni uljudno, če se človek pritožuje nad gospo Vartovo.« - Dušica, tvoja govorica je krasna čisto tvoja. In /naš " oriti pač tu li z ono gospodično angle-!" \ z drugo francosko?« »Gospica je v Anvc-su na > očitnicnh Iu gospo Vartovo boli elava 'n trt --»odična Bramovi. — toda t. j i velika skrivnost, povein t' jo le, ker jo ne boš izklepelal dalje — je sla h Karlu.« »Tako, h Karlu.« »Pa jo gotovo enkrat poroči, In potem si bo 1 upila plišast blazinjak, da se ji ne be treba sramovati, kadar jo poselijo druge 'ospe. In to mora imeti vsak dostojen človek.« Toda ustraši se v dno duše, kajti grof gotovo nima pikastega blazinjska. In -lorda ga je užalili? Pa "n hitro poljubi na uho, ki ji je bil najbližji in ludi ni tako porastlo. »Mislim samo gospe, ve"l< »Pusti to, dušica,« jI reče si jro strupo, »in povej, ki ko si ušla; saj te ven«1 ni vzela s seboj h K- iu?« Oh, zdaj ji je ver 'ar zameril ln gotovo nima plišastega blazinjaka. »Ne,« pripoveduje deklica vsa zbegana dalje, varuška bi se bila morala z menoj igrali, pa je prišla k njej njena mati, ki stanuje daleč nekje in je jokala mnogo in pripovedovala mnogo, med drugim tudi o kravi in Židu. Kako ti ljudje govore, ne razumem prav. In se tudi ne smem učiti, pravi gospodična Brahmsova: je grdo.« Oglasi se nekaj, kot bi grol kaj mrmral — kot neumna gos se glasi. »No, daljel« »Tedaj je šla varuška in je hoHa materi prinesti nekaj, kar je v neki knj'gi in za kar se dobi denar in kar Je napravilo veselje. Materi, ne va- 3* ruški. In mati je šla in je pustila svojo ruto. ln tedaj so je /.godilo, kot bi me nekaj zgraLilo iu vleklo k ruti. Tedaj sem ie zavila vanjo kot naplavijo perice, kadar pridejo v deževnem vremenu. Sumo eno dukolenico sem obuta, pa sem se prestrašila in hitela urno po stopnicah zu sluiinčad doli In nikdo me ni srečal. Potem Sem šla skozi park in vrtnar je znklical za menoj »strašilo«, pa sem prišla k reki Ker ni bilo nobenega uiustu, sem pa šla preko ledu.« »Cez reko si šla?« »Bilo je zelo lepo. Voda je tekla spodaj In kli-kalo je in nekdo se je smejal skrivoma spodaj in riba je švignila mirno in tudi veliko luknjo bum našla in šla okrog nje.« ST. PETER Piti NOVEM MESTU V našem noiem »Dninu« se je začelo na jesen živahno življenje in obeta postati še živahnejše. Na dan 18. t. m. je bilo » tej sezoni prvo javno predavanje, katero je imel drušneni predsednik. Dne 25. t. m. je »Orel« vprizoril »Uepošteva«. Vsled slabega vremena oziroma zasneženih potov je bila udeležba res pičla, a moralni uspeh ni izostal. Spoznali smo, ila sc bo dalo pri dobri volji in vztrajni veibi i našimi fanti še marsikaj doseči na odru. Upamo, ila ne bo predolgo temu, ko jih bomo zopet »ideli na odru, in to pot pri vprizoribi itJarcia Moreno«. Dekleta pa tudi nočejo zaostali. Napovedale so nam »Lurško pastirieo«. — Znani samostojni rogovilei .4a'e!iar jc kot gostilničar dolgo izziv ul s ponovnimi prestopki pri svoji obrti potrpežljivost novomeškega okrajnega glavarstva. Končno mu jc glavarstvo za njegove obilne nerednisti vzelo koncesijo za 3 mrsece. To kazen je ie zdavnaj zaslužil. Salehar je mislil, da bo delal z županstvom tako, kakor dela s svo.iimi posli. Saj .ie daleč na o!;rog znano, da slepe vsakega hlapca, vsako de\lo, vsakega pastir.ia. In še kako! Ni čuda. da je mož vedno pred sodniio. !,n!iko re>mo, da ni v župniji nobenega tako pretepa-kega fanta. kakor je ofe-n.ieni Saleliar, ki se rnil ponaša s svojo »kulturo«! In vsa n.iegoia kultura« obstoji v knl«, zmer anju in bngoHelstvn. Da, tudi ra.li bogoVleistvn ie bil že zasledovan ta »;no"(«! ln to naj bo gostilničar! Saj sc pa tHili vsak dostojen človek premisli, preden prestopi njegov prag. Samostojni volivci pa ne morejo biti ponosni, da so -("'te^a znstnrvvku poslali v občinski odbor. — Dno 8. decembra popoldan priredi izobraževalno društvo svojim članom Miklavžev popoldan. ŠT COTARD PRI TROJANAH. Naši društveni igralci so nam v nedeljo IS. novembra prav dobro podali krasno A. Medvedovo igro ».Stari in mladi«. Tudi pevski zbor, ki se požrtvovalno trn tli, zasluži priznanje. Po praznikih botlo igro ponovili. Naj bi bila tudi v bodočo društvena dvorana vselej polna. Kakor mila pomlad so se nam zdeli gorki dnevi ob sv. misijonu o Vsili svetih. Bog dnj, da bi sc tudi v srcih po sv. misijonu zbudilo novo pomlndno življenj«. — Žnlo-dno sledove je pn pustila prva zima po naših vrtovih in gozdih. Na stotine največjih in najlepših sadnih dreves leži otl zadnje posledice izruvnnih s koreninami vred. Tudi gozdovi so hudo občutili neusmiljeno roko zime. Ifrnn na 'a'1'<° vsa'< za?,liž> doma £UU iVIUII v svo|cm ktaju, kdor hoče mo|e izdelke prodajati. Pošljite mi za pojasnilo znamko za odgovoi in svoj natančen naslov. — JOSIP BA1 IC, U11JA. 6711 IZŠLA JE »DRUŽINSKA PRAT1KA« za leto 1924. Dobite jo v knjigarnah in vseh trgovinah. Cena izvodu 5 Din brez poštnine. Preprodajalci dobe popust. . ZAHTEVAJTE JO POVSOD I Lisicfe in vse druge kože divjačine kupuje v vsaki množini celo Uto D. ZDRAV1Č. trgovina usnja, LJUULJANA, Hoiijanska ulica štev, 9. HI APPA treznega in poštenega, spre jim j0 nt-Hr UH Ia kmetijska dela v ŽUPNIKU na Gorenjskem. — Plača po dogovoru. — Odlnsj na upravništvo »Domoljuba« pud številko 7(,7s. Pomočnika in učenca sprejme takoj IVAN DGLIKt., čevljarski n,o|iti-r na BISTRICI Stev. 16. postaja NAKLO. Naprodaj posestvo rodovitne nj.\e, 8 mernikov posvtv«. Ctna 1MKX) Din. Proda Alei JAKLIČ, Ravnik pri Št. Rupertu. Poceni prodam: az PLUGA za izoravauje krompirja. Posavec St t, pošta Podnart. 7676 Kdor hoče svnio rtrircino ifnH nhlltl nai kupi USNJE na sejinu v LITIJI, ME-UUUIITLIKI, MOKRONOGU IN ŽEROV1..C1 na stojnici Franc PERKO. 2 iriz. vajenca in 1 nomočnN takoj sprejmem. — JOSIP KUNCIČ, mizar, P. <1-gora št. 6, Št. Vid nad Ljubljano. 7f<87 H^a z vrt^m naprodaj na Do!u St. 39 za ceno 120 010 Din, Nekaj njiv pri hiši, 1 travnik, 1 in pol uiJa polja. - Naslov pove: IVAN PODBOJ, DO! F, pošta Borovnica. 7703 ripbln IŠČEM, ki je vajena vsega dela r UCl\IU kmetijstvu. Nastop o Božiču, pljfa po dogovoru. — Ponudbe na upravo «Donio-ljuba« pod Itev. 7S55. Dbrega mlinarja ,hi, hi. ra flSurko Din. ;&0, ta atonioe tlin. 7 SO. un<6ev. moliov Din O--, proti mrčesom Din. 1 40. minilo prou usem pri ljndoh in n" iivini Um «-, Bti uii v obloki in portlo L)in. 7-40. tinkt. proti mrceau na sadju in na tele . avl Din 7-40. prou mravljam Din 7 60. Proprodaialcl dobe popust Po-il)a po povzetju Zavod za ekspedicijo: AKTES, kem. laboratorij M. JONKER, Petrinjsfca ul. 3. Zagreb 1. Cie. Gle. Transaflantiqus Francoska linija Baihpalfti In najndetiTClfo vrtni! b BrtcIHo !* tn Havre-Newgork samo 6 dni. Glavno zastopstvo ra Jugoslavijo i Slovenska banka d. d. v Zagrebu. Vozni Hstfcs in tozadevna polastila daje: IVAN KRAKER, zastopnik v f.|ubl|anl, Kolodvorska ullcr 41. na vlak v Celic v veletrgovino R, Stermeckl, kJ0^tosplte SUKNO za moške ln voli.ano za ženske obleke, parbent belo, pisano ln rjavo rpiaioo, kakor"tudi vso drugo manufa Domoljuba a, V Odgovorni urednik Anton Sninik y Ljubljani, Tlak. Jugoslovanska U»kam«-