äorira" izhaja vsakl torekt in soboto Ako pad« na ta dneva praznik, dan poprej. Ur^dniStvu se nahaja v „Naiudni Tlskarni", ulica Vetturini §t. 9, kamor |e naslavljati pisma. flesrankirana pmrna se ne sprejeniajo, enako se ne uvažujejo pisma brez pocipisa ttukupiai dv-oisuv se ne vračajo ¦ _ ^^m ^^r *^Hs ^^^ ^^H ^HA ^^B ^^m ^^P m^^A'* ^m r ^B HL ^H ^H ^B IH W m^m ^B li^H^ ^^H ^^H H^Lj^fl^^ ^^H H^| m' wHI .tiftrtta" starte na leto 10 K, tu pot let* 5 K, ii četrt leta 250. Opravnifttvo te nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini it. 9. La (»^law ie plafuje ort čveferosto},n<« petit vrste po 14 vin., za veCkratni natis primeren popust. Pi>Hjtni««znr ttevttke »tanejo 8 vin. in se prodajajo v taznih goriJkih trafikah. Št. 3. V Gorici, v torek dne 10. januvarja 1911. Leto XIII. — zupan. Ali more biti ljudski učitelj — ob enern župan, aii sploh ud županstva ? Naš občmski volivnik našteva :ned tistimi, katerih ni voliti v Županstvo: „uradnike in služabnike dvorne, držav- ne in javnih zalogov, dokler so v de- janski službi, in duhovnike". Ljudski učitelji dobivajo sicer svoje place iz okrajnih šolskih zalogov, ki so seveda javni, pa v praksi se vendar ne sma- trajo uradnikom javnih zalogov in zato je pri nas dopuščeno, da jih starešinstva imenujejo županom ali podžupanom. Na Štajerskem pa in v Galiciji je ljud- skim učiteljem po dotičnih obč. voliv- rwkih izrecno zabranjen vstop v žu- panst,o. Po našem mnenju je bila v vseh avstrijskih kronovinah enaka namera, z drugimi uradniki in služabniki vred izključiti tudi učitelje iz županstev, saj govore še važnejši vzroki zoper deležbo učiteljev pri zupanstvenih poslih, kakor zoper ono skoro vseh drugih javnih funkcijonarjev. Samo da naš deželni zbor in drugi niso jasno izrazili te na- mere, dočim sta štajerski in gališki izrecno določila, da ljudskih učiteljev ni voliti v županstva. In prav sta storila. Ne da bi hoteli kratiti temu stanu kako pravico, hočemo šoli zagotoviti celega m o Ž a. Kakor duhovnik tako se mora tudi učitelj posvetiti ves svo- jemu stanu, če hoče v polni meri za- dostiti svojim dolžnostim. Učitelj ni samo učitelj v soli, ampak tudi zunaj Sole in kolikor rnu preostaja prostega Časa, porabi naj ga v to, da okrepi svoje moči za naporno delo in da se izpopolni v strokovnih vedah, ki na- predujejo, kakor napreduje vse na svetu. Učitelj - župan ni in ne more biti niti dober učitelj, niti dober župan, ne glede na to, da se pogostoma kre- šejo naloge in dolžnosti, ki jih nalaga ena služba z onimi druge. Učitelju- županu bodo nehote tudi med šolskim podukom rojile vse druge misli in skrbi po glavi, nego bi jih moral imeti v prilog šolski mladini in marsikdaj se bo godilo, da bcde moral šolski poduk pretrgati, ker ga bodo nujna občinska opravila klicala drugam. Župan in pod- Župani so večkrat v letu vabljeni h gla- varstvu in drugim oblastvom po javnih opravilih; tu pa tarn nastaja potreba, da se župan osebno deieži deputacij in komisij, včasili celö večdnevnih in ker niriia učitelj - župan nikogar, da bi ga nadomestil v soli, je očividno, da mora med letom mnogo ur ukrasti šol skenm poduku. Sicer pa je zupan hote ali nehote razpostavljen marsikateri z a ni e r i in mržnja, ki se i/ximi iz nje med županom in dotično družino, poloti se tudi Šolskih otrok in vse to na škodo učiteljevega ugleda. Ti in še mnogi drugi tehtni razlogi govore jasno in glasno za to, da ljudskega učitelja ni volili v županstvo in pravi, za šolstvo vnet učitelj se tudi ne bo nikdar spenjal po tem; to delajo sami taki, ki hočejo gospodariti in občino izkoriščati za svoje in strankarske namene, ali pa puhloglavci in takozvani „streberji", katerim je sola postranska briga, pa si hočejo potom županstva zabiti klin v lestvico, po kateri bi se potem splezali v deželni zbor, če ne še kam vise. Bog nas obvaruj takih učiteljev- županov, ali pa še bolje, varujmo se jih sami in še najbolje, deželni zbor naj nas zavaruje zoper nje s tem, da s pri- merno premembo občinskega volivnika učiteljem za vselej zapre pot do žu- panstva. Poslanec dr. ßugatto. Ta pristaš italijanske-krščanske sociialne stranke v Furlaniji in zavez- nik A. Gabrščekov se je nasrkal menda v Dalmaciji, kjer je dlje časa bival, zna nega laško - liberalnega načela „osar tutto". Kaj dela za kulisami in kako ruje proti večini deželnega zbora, to je znano le nekaterim politikom, ki pa o tem njegovem delovanju večinoma molčijo. Toda kaj je govoril o deželnem zboru goriškem proti cesarju samemu, to je prišlo v javnost, in nad tem se zgrazajo celo njegovi lastni pristaši. Kako more človek na takem mestu trditi, da de- želni zbor goriški ne dela ničesar, to je vsakemu poštenjaku nerazumno. Da ni on ničesar delal v zadnjem zasedanju. to je žalostna istina: a, iz tega ne sme nikdo izvajati, da ni deželni zbor nič delal, ko mora vendar vsak resnicoljub pripoznati, da tako izdatnega zasedanja ni bilo še v goriškem deželnem zboru, kakor je bilo ono lanske zime. Toda s tem svojim nastopom ni bil mož še zadovoljen. Začel je ruti tudi po Časopisih, da bi dosegel svoj na- men, namreč razpust deželnega zbora, ki bi pa ne prinesel italijanski konser- vativni stranki — kakor sam priznava — nikakega dobička. Pomoč pričakuje le na slovenski strani od A. Gabrščeka, češ, da bi si ta mogoče vendar znal pri- boriti večino med Slovenci. V tem smislu priobčila je dunaj- ska „Reichspost" svojčas članek, kate- rega je spisal menda on sam. kajti čla- nek je mrgolel zavijanj in neresnic o deželnem zboru goriškem. Vsi Bugattovi pristaši so nestrpno pričakovali nada- ljevanj v označenem listn in označenem smislu. Toda višja moč je listn sapo zaprla, in gospodom od italijanske ljud- ske stranke niso bili predali lista več na razpolago. Laž ima kratke noge, in uredništvo se je kmalu uverilo, da ti gospodje krščansko-socijalne stranke italijanske se radi tudi z resnico skre- gajo. — Zato pa so se zaleteli k „Vater- landu", tarn so hoteli sedaj poskusiti svojo srečo. A „Vaterland" je resen in previden list, ki je zahteval od dr. Bu- gatta, naj se podpiše pod svoje članke. Tako je prišel članek, podpisan od dr. Bugatta, koncem novembra 1. leta v tem listu na dan, v katerem mrgoli vse polno neresnic. Dr. Bugatto trdi med drugim: „De- želni odbor ni poslal naprej celo vrsto skiepuv in resulucij deželnega zbora, tako da je postalo povsem iluzorično celo navidezno delo večine v dolgem zimskem zasedanju. Proračuni za I. 1909 in 1910, še manj pa za 1. 1911 niso prisli niti v razpravo v deželnem zboru. Delovanje deželnega odbora se je ome- jilo le na to, da so se ustanovile druge dezeine institucije lam, kjer so bile vže od ljudske stranke ustanovljene." Dalje trdi g. poslanec, da je ve- čina v zbornici teptala ljudski izrek s tem, da ni potrdila več poslancev ita- lijansko-katoliške in slovensko-liberalne manjšine ter da ni dezelni odbor polo- žil ne računa ne poročila o umobolnici, dasi je proračun zelo prekoračil. „To" — pravi poslanec — „je iz- bilo sodu dno in bo dalo najbrže povod k razpustu goriškega deželnega zbora. ki je pred durmi." Naravno je, da ni mogel deželni odbor takih neutemeljenih očitar.j vtak- niti mirno v žep. Poslal je listu popra- vek, katerega je list tudi lojalno objavil. V tem popravku oporeka deželni odbor pozitivnim trditvam poslanca dr. Bu- gatta in pravi, da ni resnična trditev poslančeva, češ, da ni deželni odbor predložil deželnemu zboru poročila o prekoracen'u računa za zgradbo nove umobolnice, marveč res je, da je pred- ložil dne 7. febr. 1910 pod št. 1194 D obširno poročilo o tem zavodu ter da je deželni zbor v seji 16. februarja 1910 na predlog finančnega odseka brez ugo- vora odobril prekoračenje proračuna pri tej zgradbi za 470.000 K. Popolnoma iz trte izvita je trditev poslanca dr. Bugatta, da ni deželni od- bor nekaterih sklepov deželnega zbora naprej poslal na pristojna mesta; res- nica je marveč, da je storil dež. odbor tudi v tem oziru svojo dojžnost v polni meri in vse sklepe na pristojna mesta odposlal. Isto tako dokazuje deželni odbor na dlani uradnih spisov neresničnost Bugattovih trditev, češ da niso bili pred- loženi deželnemu zboru proračuniza leta 1909, 1910 in 1911, kakor tudi poprav- Ija in trdi, da ni resnična dr. Bugattova trditev o nepotrditvi več poslancev iz nanjšine. Evo, kam dovede strast tudi — katoliškega poslanca! Mož piše tja v en dan. neglede na to. je li res, kar trdi ali ne. da bi le dosegel svoj namen z blatenjem deželnega zbora in odbora in uveril merodajne činitelje. da je razpust tega zbora neobhodno potreben in opra- vičen. To je vreden zaveznik tržaškega „Harlekin-Pakanapa" poslanca. üba bo treba djati v „žehto". Kdo je potisnen ob zid? „Edinost" postaja kar besna, daji ne pustimo nobene njenih primer ve- ljati. In napisala jih je že lepo šte- vilo; pričela je ž njimi že v pravdi za- rad naše deželne volilne ret'orme. Mi smo ji sledili vedno za petami; komaj je eno primero postavila. pa smo prisli in jo ovrgli. Cakali smo, da se ,.Hdi nost" zopet prikaže in poskusi ovrženo primero zopet vzpostaviti, ali ni je bilo; pustila je vselej razvaline svojih pri- merjalnih fraz in sofisterij na tleh le- Žati — kakor dela sploh vsakdo. ki ne ve, kaj odgovoriti, ki se Čuti pritisne- nega ob zid. To pobeganje z bojišča se pa ne zdi že več lepo niti „Edinosti" sami. Zato se je proti svoji dosedanji navadi in taktiki vrnila na bojišče. da otme vsaj zadnjo svojo primero pred usodo vseh ponesrečen:'i prejsnjih. Šlo se je namreč za to, ali se da primerjati razpuščenje mestnega zastopa ljubljanskega z zaključenjem nasega deželnega zbora. „Edinost", ki od strani kakor mačka vrelo kašo opazuje iu — bere našo obrambo proti nje neresniČ- nim, neutemeljenim in revolversko za- vitim nappdom na našo stranko in našo deželno delegacijo, ne more z od* prtim orožjem stopiti nasproti našim obrambenim argumentom ; zato se mora omejati le na brskanje in jahanje po nebistvenostih naše argumentacije. S tem je seveda v očeh razsodnega čita- telja Že izgubila pravdo. in mi bi prav lahko brez škode za uspeh naše obrambe ignorirali to postransko bevskanje; no. čemo pa niti k temu molčati, ker nam je na tem, da tudi to „Edinostino" tak- tiko po zasluženju osvetlimo in parali- zujemo. Mi smo zavzeli — kakor naravno — proti nenadnemu zaključenju našega deželnega zbora nasprotno stališče. To stališče smo podprli s temi-le dejstvi: 1. Po § 53 deželnega volilnega reda (z dne 12. sept. 1907, dež. zak. št. 32) — ki je torej zakon sankcijoniran od ce- sarja — ima le deželni zbor oziroma njega večina (in nikdo drugi!) odloče- vati, ali se dopusti izvoljeni poslanec v deželni zbor ali ne. V tem paragralu in v nobenem drugem vsega zakonitega vol. reda ni ta potrdilna pravica de- želnozborske večine omejena z nobeno besedico: zabon torej dovolnje večini, da sme izblJačUi tudi popoJnoma pra- vlino izvoljenega poslanca. 2. Že na Primorskem in celo na GoriŠkem ni edini ta slučaj: namreč da je bil pra- vilno izvoljeni Gabršček izključen. De- želnozborska večina je bila pred leti tako izključila enega pravilno izvolje- nega našega poslanca. izključen je bil tako v Trstu nepozabni Nabergoj, izključeni so bili na isti način v Istri trije poslanci. med njimi Jenko in Man- dič, ki sta bila soglasno izvoljena 3. Tretji tako izključeni poslanec isterski je bil politični državni uradnik. torej e- minentno vladni zaupnik. in vendar je vlada. naprošena pomoči zoper njegovo izključenje. izjavila: Deželni abor je zastran potrjenja izvoljenega poslanca avtonomeu In Ql zarad potrjenja in nepotrjenja izvoljenega poslanca vladl nlč odgovoren; kar stori. Je veljavuo. 4. Ce so preJ devetimi leti iiberalni slo- venski poslanci prtdlagah ;n z Lahi glasovali za izključenje našega po- sianca. prav ne vemo, zakaj naj bi bil tak grozni zločin. da so nasi poslanci storili zdaj ravnoisto! ? Enkrat je bila avtonomnost dež. zbora za slovenske iiberalce dobra in veljavna, zakaj bi ne bila zdaj za nas?! Ali iO morda Gre- gorin, Gabršček et Comp. sakrosankti?! 5. Gabršček ni bil izključen toliko kot poslanec, ampak bolj kot oseba. K temu mora seveda „Edinost" tudi molčati; kajti slovenski Iiberalni poslanec, ki je predlagal pred devetimi leti izključenje našega poslanca, se je postavil tudi na to stališče, vendar pa z neko raz- li ko. ki govori za nas, a ne za „Edinost". 6. Kdo ne pozna Gabrščeka v deželi? Starim Grkom je poklonila usoda enega Herostrata, goriškim Slo- vencem pa enega Gabrščeka. Ne re- čemo, da je Gab. na politično-narod- nem polju le podiral. ne. je tudi zidal, ali podiral je v tako ogromno večji meri. da ni podrl (prim, sedanji Iibe- ralni poloni I) le tega, kar je zidal, am- pak da je podiral tudi to. kar so drugi rodoljubi zidali. Popisati Gabrščeka ni treba. saj se je popisal sam z izpo- vedjo: 1. da njega ni nič srani, 2. da je še povsod napravil prepir, koder je hodil. Če se še sam baha s takmii čed- nostimi, česa naj so pričakovali dela- odklonite tudi magistrato- vim revizorjem uljudno, a od- ločno vsak odgovor in vsak pod pis in zahtevajte, naj Vas po- zovejo pred ces. kralj. okr. gla- varja, če še niste oddali Vaše, od Vas odobrene in podpi- sane naznanilnice. 7. Opozorite magistratove re- vizorje na to, da je Vaš obče- valni jezik slovenski jezik, ne vpuščajte se v nikake di- skuzije o tern vprašanju, ker je glede prijave občevalnega je- zika vsako uplivanje, vsako pri- tiskanje od uradne strani strogo prepovedano, zahtevajte, naj se naznanilnica glede občeval- nega jezika, če je bila popa- čena, zopet popravi. V boj za pravilno in čisto ljudsko štetje! V boj proti kva- rilcem ljudskega štetja! V boj proti falsifikatorjem statistične resnice! V boj za pravico slovenskega jezika! ODBOR za ljudsko štetje v Gorici. Domače in razne ucsti. Smrtna kosa. — Umrl je včeraj v Vrtovinu pri Ajdovščini, g. Anton Stibel, oče srbskega podpolkovnika Janka Sti- biela Vukasovic-a. Ugledno družino kriäkega župana g. Tomaža Mrevljeta je zadela ne- sreča. Umri je namreč sin g. Josip Mrevlje v starosti 36 let in sicer v goriški bolnišnici usmiljenih bratov po dolgi in mučni bolezni. Pogreb bo jutri. Trupio pokojnikovo se prepelje iz Go- rice na domače, kriško, pokopališče. — üospodu Županu in- vsej njegovi ugledni družini izražamo naše iskreno sožalje. Pokojniku svetila večna luč ! Premeščenje in Imenovanje v sodnl službl. — Deželnosodni svetnik in vo- ditelj okrajne sodnije v Ajdovščini g. Ivan Dovgan je premeščen v Trst k deželni sodniji. Okrajni sodnik v Trstu g. Štefan Pah or je imenovan deželno- sodnim svetnikom. Iz polltične službe. — Namestniški koncipist dr. Fran grof Gudenus je od okr. glavarstva v Gradiški premeščen k okrajnemu glavarstvu v Gorici. Dr. Ploj avanziral. Hofrat dr. Ploj je postal senatni predsednik pri uprav- nem sodišču. Dr. Bauer naslednik Posllovlčev. Iz Zagreba poročajo: Dr. Ante Bauer je imenovan za škofa koadjutora nadškofa Posiloviča s pravico nasledstva. Eako znajo Lahl Slovence tajiti. — Goriški Lain si prizadevajo na razne načine, kako bi sedai ob ljudskern šte- tju izkazali kolikor mogoče malo Slo- vencev in veČ Lahov. Bilježili smo uže par takih slučajev, ki so bili znani. Ko- liko je pa takih slučajev, za katere ne izve nihče! Videli smo izpolnjeno polo goriškega laškega advokata, čegar so- proga je nemška pisaleljica. Ta advo- kat ima v službi dve Slovenki, sobarico in kuharico. Prva je Kranjica, druga Štajerka. Čujte, kako je izpolnil laški advokat polo. Sam se je prištel Lahom, soprogo za ltalijanko, pri kuharici, Kra- njico je zapisal jezik laško-slovenski, pri sobarici Štajerki pa nemško-sloven- ski. Kak jezik bo štel magistrat zave- ljaven, menda ni treba povedati. Če je ta laški advokat spoznal tako izpolnje- nje pole za edino pravo, potem bi mo- rali zapisati vsi goriški laški trgovci v rubriko: „Občevalni jezik" - slovenskt! Mari ne občujejo s slovenskimi stran- kami v trgovinah slovenski? Celi božji dan govorijo slovenski: Ga imamo do- bra roba, pejte ga noter itd. A najbrže kljub temu, da govorijo laški trgovci celi dan slovensko, ne zapišejo v po- pisno polo, da je njih občevalni jezik slovenski, kar bi morali storiti, ako bi hoteli resnico napisati. Kajpada ! Od La- hov odvisni Slovenci in Slovenke bt)do šteti vsi za Iahe. A se bodo potem Lahi šopirili s Slovenci 1 --- Sicer pa naj se vsak tak slučaj naznani odboru za ljud- sko štetje ali pa našemu uredništvu! Ogromen kup je uže zbran. Molčalo se k temu seveda ne bo! Ljudsko štetje v Trstu. V Trstu so se ravnotako, kakor pri nas vršile pri ljudskem štetju razne nepostavnosti. Na vsak način so skušali tamošnji ma- gistratovci-kamoristi iztisniti čim manjše mogoče število Slovencev. Načini so skoro istiikot v Gorici. Ali odbor za ljudsko štetje v Trstu ne miruje in bo storil tudi primerne korake. Protestni shod! proti nezakonUdm lu nasilnem postopanju tržaškega ma- gistrata prl IJndskem štetju. - V ne- deljo se je vršilo v Trstu večprotestnih shodov, na katerih so tržaški Slovenci odločno protestirali proti sleparijam. ki so se vršile in se še vrše pri ljudskem štetju, katero izvršujejo magistratni u- službenci Na teh shodih je bila vspre- jeta resolucija, s katero se zahteva, naj se vse dosedanje postopanje glede ljud- skega štetja v Trstu razveljavi ter na novo izvrši neposredno in izključno od strani državnih oblasti potom uradni- kov, ki bodo dali popolno poroštvo na- rodne nepristranosti in pravičnosti. Predavanje v Gorlcl Opozarjamo na predavanje S. K. S. Z., ki je bo v sredo 11. t. m. ob 8 h imel v „Cen- tralu" ,g. dr. Pavlin o predmetu: „Vera in veda o postanku sveta". Vstop prost! Naš rojak zrakoplovec Rusjan ponesrečil. — Včeraj proti večeru seje blisUoma raznesla po našem mestu vest, da so dobili Rusjanovi stariši iz Belgrada brzojavko, ki jim naznanja, da je njih sin Edvard pri nekem poletu v Belgradu ponesrečil ter ostal pri padcu mrtev. Ta vest je napravila na vse one, ki so jo slišali, brez razlike narodnosti najglobokejši vtis. Današnje brzojavke potrjujejo to vest popolnoma. Ena iz- med teh se glasi: Včeraj je priredil aviatik Rusjan poskusni polet z beligrajske trdnjave, a je pri tern padel z visočine 20 m na trdnjavsko ozidje in v nekoliko minu- tah potem umrl na dobljenihpoškodbah. Rusjan je s svojim monoplanom vkljub vetru poletel preko Save in posrečilo se mu je, poleteti z beligrajske trdnjave do 1 km oddaljenega železniškega mosta. Ko se je vračal, je močan veter zgrabil aeroplan in ga prevrnil. Rusjan, ki je, kakor znano, na- pravil lanskega in predlanskega leta v Gorici več poskusov, da bi se bil s svojim zrakoplovom povzdignil v zrak, Ki se mu pa niso posrečili, podal seje v Zagreb, kjer je v družbi Hrvata Mer- čepa sestavil stroj, s katerim je dosegel prve vspehe svojega truda. V Zagrebu je prvič vzletel in žel velik triumf. Imel je potem izvršiti več poletov in si- cer v Belgradu, Sofiji in Carigradu. Ni mu bilo prisojeno, da izvrši to turnejo. Usoda je hotela, da je že v prvem teh mest pustil svoje mlado življenje. Vse jugoslovansko ljudstvo je s ponosom slišalo vest o komaj doseženih vspehih svojega prvega in edinega zrakoplovca. Pokojnikovi spoštovani družini iz- ražamo na tern mestu naše najiskre- nejše sožalje! Nečuveno. — Naravnost nečuven Skandal o naših kulturonosnih sosedih na severu pripoveduje neki dunajski list dne 8. jan. 1.1. V okraju Riedau na Zgornje-Avstrijskem je vladal v zadnjem času hud tifus. Zdravnik dr. Franz je to naznanil oblastim, ki so ukrenile vse potrebno. A kaj je storilo zavedno (!) nemško ljudstvo? Odpovedalo je v ce- lem trgu zdravniku hrano, vzdignilo proti njemu najhujši družabni bojkot in slednjič mu še hišo razbili s ka- menjem. In vse to, ker je zdravnik okraju škodil (?), ker je bolezen na- znanil, kajti drugače bi se bil tarn na- selil oddelek vojastva, od katerega so upali meščani pridobiii nekoliko za- služka. Torej za tisiih par grošev naj bi bil eel okraj v epidemični nevarnos-ti. Res pristna in požrtvovalna kultura! Altrocche Rusija!! iOOletoIoa obstoja irančiškan skega samostana na Kostanjevlci pri Qorlol se je v nedeljo slovesno obha- jala Pontifikalno sv. mašo je daroval naš prevzvišeni knezonadškof ob obilni asistenci ob 10. uri predpoiudne. Slav- nostni cerkveni govor je imel sveto- gorski gvardjan č. p. Luzer. Krasno petje (moški zbor pomesan z deškimi soprani) je kf.i lepo poveličevalo cerk- veno slavnost. Več o tej izredni cerk- veni slovesnosti prinese prihodnja štev. „Primorskega Lista". Za narodni muzej. Za zbirko na- rodnega muzeja so podari'.i zopet ne- kateri gospodje nekaj predmetov. Gosp. prof. Koštjal tri stare novce (Meksiko, Italija, Avstrija). bnako g. Rejc Anton star srebrn denar iz I. 1709. Iz dijaških krogov se je dobilo tudi nekaj in sicer učit. Hojak 2 beneška novca, učit. Sar- doč 2 stara novca, učit. Bravničar pa enega. Učit. Paljk daruje 1 star avstr. novec in Licit. Bajt novec iz Indije. — Gos. Andrej Podgornik, deželni uradnik v Gorici, je poslal dva starinska, menda konjska zoba, ki sta se dobila v neki podzemski jami pri Nabrežini. — Vsem darovalcem izreka odbor srčno zahvalo in prosi še nadaljne podpore. Odbor. Za deželno norišnlco. — Dobava spodaj navedenih konsumnih predme- tov, ki jih bo potrebovala tukajšnja „deželna umobolnica Franc Jožef I." se odda najboljšemu ponudniku. Dotične pismene ponudbe je poslati v zapeča- tenih ovitkih zapisniku deželnega od- bora do 20. januvarja 1911 do poldne. Ponudniki morajo izročiti deželni b!a- gajni najpozneje do zgoraj omenjenega dne varščino v gotovini ali v vrednost- nih papirjih, in sicer: za dobavo Kruha K 400, mesa K 1000. vina K 400, mleka K 1000. Zajedno s ponudbami je predložiti po dva vzorca spodaj nave- denih predmelov ; vzorce, ki morajo no- siti ime ponudnika se zapečati. Kot vzorce je predložiti: 500 gramov kruha, riža moke in tesienin; 1 liter vina, mleka, olja in kisa, ter 100 gramov vseh drugih predmetov, izvzemši meso in jajca. Vzorec slanine mora biti rezan tako, da se zamore konštatirati debelost. Pojasnila o množini oziroma količini in o kakovosti predmetov in o načinu do- bave se dajejo pri oskrbništvu umobol- nice in sicer ob delavnikih od 11.—12. predpoiudne. A. Predmeti, ki jih bo do- bavati od 1. februvarja 1911 do 31. julija 1911: Fin kruh, navaden kruh, testenine, mleko. B. Predmeti, ki jih bo dobavati od 1. februvarja 1911 do 31. decembra 1911: Goveje meso, telečje meso, kava, kavina primes, riž, pole- novka. sir (Emmenthaler), sir (svež bov- ški). suhi fižol, krompir, suha zelenjava, slanina, prešičja mast. olje. kis, surovo maslo, jajca, rumena moka, sladkor, sol, milo, vino. — Deželni odbor. „Črna roka1' v Trstu ? Optik Peter Stolfa, ki ima v Trstu na trgu Tomaseo svojo prodajalno, je zadnje case dobil več pisem, podpisanih od „Črne roke" — „Mano nera" — naj kmalu deponira 6000 kron v neko luknjo v zidu pri Sv. Vidu v Trstu, če ne, bo ustreljen. Mož je vsa pisma nesel na policijo, inspek- tor Titz pa je pisavca kmalu vjel. Raz- postavil je svoje ljudi v bližini tistega zidu, in ko se je 5. t. m. pisavec tistih pisem ponoči res približal l< tisti luknji, v katero je bil Titz dejal ovoj s papir- jevimi izrezki, so se policaji vrgli nanj, pa jim je ušel. Nato so s streli druge nanj opozorili in so ga kmalu imeli, če- prav se je obupano branil in dva celo nekoliko poškodoval. Identificirali so ga za Avgusta Cucita, 21-letnega TrŽa- čana, agenta' v manifakturah. Zdaj pa treba dognati, ali je delai na svojo roko ali je pa res clan „Crne roke*. Semiijl v sežanskem okraju pre- povedanl. — Okrajno glavarstvo v Se- žani je prepovedalo živinske semnje* v sežanskem okraju zaradi bolezni na gobcu in na parkljih, ki se je poja- vila v mnogih vaseh imenovanega okraja in drugod. Na semnje je prepo- vedano pripeljati goveda, ovce, koze in praSiče. Smejo se pa na semnje pripe- ljati konji, osli, mule in žrebeta. 70 letnloa skladatolja Frana 6er- blö-a. Skladatelj Fran Gerbič je te dni slavil 70-letnico svojega rojstva. V pro- slavo tega dne je slovensko glasbeno društvo „Ljubljana" v Ljubljani prire- dilo v hotelu »Union" koncert Ervav dogodljaj na avstrijBko- italljanskl mejl — iz Pontafeljna se poroča: Ko se je hotel posestnik Fila- fer podati v svojo hišo, ki je ravno na meji, ga je ustavil neki človek v ci- vilni obleki, ki se je izdajal za ital. finanč- nega stražnika, ga dotz.il tihotapstva ter od njega zahteval, naj se izkaže. Filafer ni temu človeku verjel ter se upiral njegovi zahtevi in to temveč, ker je bil nedolžen. Nato je oni drugi pctegnil samokres ter Filafer-ja težko ranil. Ko je videl, kaj je storil, je začel bežati. Ranjenca so ljudje, ki so na strel pri- hiteli, spravili v Pontafelj, od koder so ga prepeljali v bolnišnico v Beljak. Sto- rilca imajo že v pesteh, ki ,e v istmi financar. Kaplan Sopitar zopet napaden. — Ko se je na sv. Tri Kralje dan kočevski kaplan Kopitar vračal s kosila v žup- nišče, so ga znani kočevski nemški di- vjaki na cesti začeli hujskati, inzultirati, suvati ter obmetavati s snegom. S temi surovostmi so ga spremljali do župni- šča. Vse to je vide} tamošnji policaj, a ni se niti ganil. Torej v Kočevju ni niti miren pasant varen svojega Življenja! Ltberalna „Glavna posojilnica' v Ljubljani je ustavila izpiačila. Argentinsko meso. Včeraj je do- spel v Trst parnik „Wyandotte" s 150 tonami argentinskega mesa. Meso dospe na Dunaj jutri. Krvav dogodek v vojašnlci. — „Alto Adige" poroča o krvavem dogodku, ki se je zgodil v tridentski deželno- brambovski vojašnici pred nekaj tedni, o katerem pa se je še le sedaj zvedelo. Dva narednika sta se sprla, ker je eden izmed njiju avanziral. Starejši narednik je v prepiru potegnil sabljo proti svo- jemu tovarišu, ki pa je pograbil neko puško ter je hotel streljati nanj, kakor tudi na nekega došlega poročnika. Več vojakov in nek drug častnik so prihi- teli zraven, potisnili besnega narednika v neko sobo, ki so jo zaklenili, prej so mu še vzeli puško. Zaklenjen v sobi, pa je našel dovolj pušk in streljiva ter začel streljati v vrata. Situacija je po- stajala vedno bolj nevarna. Navzoči čast- nik je hitel z oddelkom vojakov na cesto ter pustil streljati skozi okno na narednika, ko se ni hotel udati. Eden izmed strelov je ranil narednika na nogi, da se je zgrudil. Šele potem so mogli udreti vojaki s hodnika vojašnice v sobo, kjer so narednika zvezali. Ra- njenca so prepeljali zvezanega v garni- zijsko bolnišnico. Železniška nesreöa na Predarl- skem — Iz Bludenca poročajo, da seje dne 1. januvarja prevrnilo snezno oralo in vrglo pet delavcev, ki so stali na njem, pod lokomotivo. Trije delavci so bili takoj mrtvi, dva sta umrla tekom enega dne. Češka sola na Dunaju, katero je hotel magistrat iz higijeničnih ozirov zapreti, je do nadaljne odredbe z dovo- ljenjem ministerstva za bogočastje in uk še odprta. Šolsko vodstvo je nam- reč uložilo protest proti zaključenju te sole pri upravnem sodišču ter čaka na rešitev uloge. željni poslanci, Če bi ga bili irneli v svoji srcdi?! Da ni Ž njim mogoče shajafi in delati, je dokazal Že pred leti njegov razkolni pobratim dr. Tuma, ki se je zarad njega umaknit od poli- tičnega vodstva in denarnih zavodov liberaine stranke; so dokazali njegovi liberalni pristaši pri „Trg.-obrt. zadrugi*, ko so ga — svojega predsednika! iz- tisnili \i svoje srede. Razen tega je menda v dež. zboru malo poslancev, ki bi jih ne bil on ali njegov list opljuval in oblaiil, in zdaj na] bi ga imeli tned seboj, ko je na stotine mož zunaj zbor- nice, ki so svečano prisegli: Z Gabr- ščekom ne bom sedel nikdar več pri eni mizi! Menda bi izrekli hudo kle- veto. Če bi hoteli trditi, da niso našli tržani med seboj primernejšega zastop- nika nego je en Gabršček, ko vemo, da se jim je usilil. Ako ne, potem so nje- govi voiilci dokazaii, da bi se jim bilo mnogo učiti od našega priprostega kmečkega Ijudstva, ki je toli zrelo, da ne pošilja v deželni zastop hudomuš- nih nagajivcev in repiračev, da bitam burke uganjali. To so bili naši topovi, katere smo obrnili proti zaključenju dež. zbora. ln se jim je li „Edinost" postavila na- sproti ? Kaj še! K zidu se je stisnila, svojim čitateljem pa mašila ušesa, da bi ne slišali njih gromenja. Niti enega naših šesterih argutnentov se ni upala lotiti. Zatekla se je zopet — kakor vedno — k sofizmom. Poštenemu boju se „Edinost" umika, kakor so se „iblajtarji" Martinu Krpanu. Na Kranj- sko je tekla in iztaknila da je zavzel „Slovenec" proti razpuščenju mestnega zastopa ljubljanskega drugo stališče, nego mi proti zaključenju našega de- Želnega zbora. „Aha! — si je mislila — jih že imam. No, je res, da je med razpuščenjem ljubljanskega mestnega zastopa in zaključenjem goriškega dež. zbora velika razlika; goriški dež. zbor ima edini pravico, potrditi ali ne potr- diti izvoljenega poslanca, ljubljanski mest. zastop pa nima pravice, potrditi izvoljenega župana. Ali tega naši beroči kalini že itak ne vedo in ne razumejo. Mi pa jim imponujemo s tern, da „Go rid" zopet nekaj odgovorimo"... In za- gledala je v „Edinosti" 20. nov. beli dan notica: „Slovenec" proti „Gorici", kar smo mi ovrgli šesti dan potem v članku „Zopet ponesrečena pnmera". Pa glejte čudo! Takrat se je „Edinost" osrčiia, da je prišla na bojišče branit svojo ponesrečeno pnmero (v članku: „Gorica" potisnena ob zid!), kako? po- vemo drugič. Uopisi. Prvačlna. „Sokolski Dom" je pod streho. Nasi liberalci so bili bolj ve- seli tega „Duma" takrat, ko so spro- žili misel o gradnji „Doma" kakor se- däj, ko je pod streho. Verujemo! Kaj- pada. denarja pnmanjkuje na vseh koncih in krajih. Pravijo, da bode stala zgradba 50.000 K! Za prvaške liberalce je to najbrže preveliko bremp, katerega bodo tezko /.magali. üraditi je lepo, a plačati jc gido. Pravijo. da je uže sedaj intabuhrana na „Sukolski Dom" neka Italijanka za veliko svoto... Bojimo se, da pustane ta „Sokolski Üum" narodni klopotcc za Prvačino kakor za goriske Slovence „Südbahn", „Trgovski Dom" in „Jeleri". Vsekako pa je čudno, da je „Sokulski Dom" uže seda| itaiijanska last. Zakaj ni dala libcralna „Trgovska" putrebne glavnice za gradbo? Čudni narodnjaki ti hberalci ! Par plesov, par velikih narudnih krokanj in — adijo „Sukolski Dom". Bodocnost bo tako govorna. Z Vipavsliega. — V vseh časo- pisih se bcre o ne«»recah, ki se na ka- terikoli način dugudijo. Tako bi se bila kmalu dogudila pretcceni teden tudi pri nas nckd nesre« a. B lu je tako-le: V če- trtek pied novnn lttom mj se peljali ne- kaien guspodje naseg.t misljenja iz Go- rice i vlaKom, ki odhaja ob 5. uri zve čer proti Trstu. Po naključju je vstopil v tisti voz iudi neki liberalni učitelj. Potoma popraša imenovane gospode. do kje se peljejo. Odgovorili so mu: do po- staje X ... Na njih vprašanje, do kje se pa on pelje, je odgovoril: „Do Trsta v staro mesto — ?" Kljub njega izpo- vedi, da se pelje v Trst v staro mesto, je izstopil tudi on na postaji X. ter ko- rakal „fajn", kakor mož poln „vode". Prigodilo pa se je, da mu je bila cesta preozka in potegnila ga je pod-se tako, da je padel po zobčasti škarpi 8 metrov globoko. Strah je obletel navzoče. kajti mislili so, da se je gosp. liberalni uči- telj in „Sokol" gotovo ubii. Prvi, ki mu je prišel na pomoč, je bil ugleden mož, kateremu je rekel omenjeni učitelj v že- lezniškem vozu, da se pelje v Trst v staro mesto..... Našel ga je ležati vznak. Ko je prišel še en mož, sta ga dvigntla in spravila zopet na glavno cesto. Cudili so se, da si ni pri hudem padcu ničesar napravil. Torej namesto v Trst v staro mesto, je štrbunknil po kamenju nizdoli med stare trte. No, mi se temu dogodku ne ču- dimo, kajti „treznim" ljudem se vse prigodi. Še manj čudno pa se nam zdi, da se ni poškodoval, kajti stari S o k o 1 i znajo dobro letati. Natančnejše, kje se je to zgodilo, bi znal morebiti kaj več povedati g. učitelj Brie v Rihenbergu. Neodvisnemn obölnarjn y Oseku. Terorizem in absolutizem, ki ga očita anonimni neodvisni občinar iz Oseka „klerikalcem" in našemu gospodu vi- karju, je pač glavni znak in orožje oseških liberalcev. Dokaz so znani so- kolski izgredi, ki so jih nadebudni mla- diči uprizorili prav brez potrebe in pri katerih so sijajno propadli. Takosijajno, da jih morajo lastni vodilni možje iz Gorice in Črntf učiti manire in jih ro- titi, naj puste mime Ijudi pri miru, da ne bodo blamaže še večje. Drugi znak terorizma je ta, da groze vsakemu, ki ne trobi v njih rog; in s takiin po- čenjanjem je kaj lahko prignati mla- dino v njih „društvo". C. kr. oblasti v Gorici dobro vedo, s kom imajo opraviti in zato citirajo krivce na pristojna mesta, ne pa g. župana in g. vikarja, ki nirnata s temi nobenega stika. Izobra^evalno društvo smo ustanovili iz lastnega nagiba, in če mladeniči a la oseški Sokoli ne de- rejo vanje, nam je to' le v cast. Takih Ijudi ne potrebujemo in nam ni žal po njih! En dober član našega društva je več vreden, kot vsi Sokoli! Kar se pa „mačje" godbe tiče, so oseški fantiči bili nekega dne ves dan v Gorici, ker je bila napovedana razprava ob 4h po- poldne. Da bi pokazal g. Lojze Volk svojo korajžo, je stopil k gospodom na glavarstvo in prosil, naj se razprava preloži, „ker so od daleč doma in je večina med obdolženci otrok". Torej povzročitelji „mačje" godbe — oseški Sokoli — so otroci. Podpisujemo! Kar se tiče razprave 29. dec. 1910 sta bila Mirko Cjgoj in Leopold Topli- kar obsojena. Če bi bila prišla prosit odpuščanja pred razpravo, bi jima bil g. vikar gotovo odpustil. A rekla sta, da odpuščanja ne bosta prosila, če bi bila kazen še tako velika. Torej, kar sta želela, sta dobila Duhovnik ima pač pravico proti ljudem, ki so jim cerkev in cerkvene postave deveta briga, posluževati se tudi kazenskega prava. In ako je bil g. sodnik za poravnavo, je to čisto prav. „Velerodna gospoda" obtoženca sta pri ra/pravi ponnsno molčala, se nista kesala, nista prašala odpusčanja, sploh sta se vedla po- polnoma indiferentno, torej sta bila formalno kaznovana. Komentarja ni treba; vsak pošten človek poreče: „kar sta iskala, to sta dobila". Torej, go- spodje potolažite se in bodite prihodnjič pametnejši. Drugi neodvisen občinar. PoIIHčni pregled. Novo mlnisterstvo sestavljeno. Novo ministerstvo je sestavljeno. Baron Bienerth je v posebni avdijenci predložil cesarju tako-le sestavljeno mi- nisterstvo: ministerski predsednik baron Bienerth, notranji minister dr. Maks Wickenburg, domobranski minister fml. Frid. Georgi, naučno njinisterstvo grof Stiirgkh, trg. miuisterstvo dr. Rihard Weiskirchner, jnstično ministerstvo Ho- henburger, delavsko ministerstvo Karol Marek, fin. ministerstvo dr. Robert Ma- yer, železniško ministerstvo Stanislav Glabinski, poljedelsko ministerstvo baron Widmann, poljski minister rojak dr. vi- tez Z ale ski. Mesti nemškega in če- škega ministra nista zasedeni. V soboto zvečer povzročeni nemško radikalni vi- har torej Bienerthu ni škodoval in ga je preživel brez katastrofe. dasi je grozil Wolf, da vse na drobno razbije, ako pride v ministerstvo kak uradnik, ki ni v nemško-nacionalni službi. To je bilo prvikrat. da se Bienerth ni ukloni! pred vsenemškim furorjem. Notranji minister grof Wickenburg, je bil doslej sekcijski šef v delavskem ministrstvu in je inti- men prijatelj Bienerthov. Minister za javna dela Marek je bil sekcijski šef v železniškem ministrstvu, kamor je pri- šel od praškega ravnateljstva državnih železnic. Poljedelski minister Widmann je bil doslej dvorni svetnik pri Šlezij- skem cesarskem namestništvu, kamor je prišel iz notranjega ministerstva, kjer je deloval v češkem oddelku. Mož je konservativec in pozna dobro razmere na Češkem in Moravskem. Poljski mi- nister rojak Zaleski jebil doslej sekcij- ski šef v poljedelskem ministerstvu, fin. minister Mayer pa je bil prej sekcijski šef v fin. ministerstvu in je bil sedaj predsednik v statističnem centralnem uradu. Cesar je Clane novega ministerstva zaprisegel danes dopoldne ob 11. uri. Odlikovanja bivših ministrov. Cesar je člane bivšega kabineta odlikoval z različnimi redi. Najvišjega je dobil Bilinski, brilante k Leopoldo- vemu redu, Haerdtl Leopoldov red 1. razreda, Wrba red železne krone 1. raz- reda, minister javnih del Ritt, je postal vitez, poljski minister Dulemba je dobil red železne krone 1. razreda, vodja kmečkega ministerstva Popp pa veliki križ Franc Jožefovega reda, Delegacije. Delegacije se zopet snidejo dne 25. t. m. v Budimpešti. Istega dne bode minister za zunanje zadeve Aerenthal odseku za zunanje zadeve avstrijske delegacije razložil svoj program. Konforenca dr. Bienertha z dr. Šusteršičom. O konferenci ministerskega pred- sednika dr. Bienertha s poslancem dr. Šustetšičem, ki se je vršila v soboto, se poroča: Ministerski predsednik je dr. Šusteršiču sporočil sestavo novega ka- bineta in je dr Šusteršiča zagotovil, da bo novo ministerstvo nasproti vsem strankam v zbornici zavzemalo enako objektivno stališče. Ministerski pred- sednik je dr. Šusteršiča prosil, da upo- števa objektivno stališče tega kabineta in da naj zato Jugoslovani ne zavzame- jo že vnaprej proti njemu odklonilno stališče. Dr. ŠusterŠič je vzel, kar mu je Bienerth sporočil, na znanje in dejal, da bo o tern poročal nSlovenskemu klubu", izjav pa ni podal nikakoršniH. Dežeini glavar pi. Šuklje pri mln. predsednlku. Ministerski predsednik baron Bie- nerth- je v soboto poklical k sebi de- želnega glavarja pl Šukljeja, ki se mudi v zadevah kranjske dežele te dni na Dunaju. Ministerski predsednik se je z deželnim glavarjem pl. Šukljejem dalje časa razgovarjal o položaju, na- stalem vsled krize. Podrobno se je min. predsednik informiral o politiČnem in gospodarskem položaju na Kranjskem. Glede melioračnega zakona In meliorač- nega posojila je prišlo do popolnega sporazumljenja med vlado in deželnim odborom. Ko se politični položaj po- jasni, bo sklican kranjski dež. zbor. Ateutat na španskega kralja. Ko je kralj Alfonz XIII. dospel v Malago in ravno izstopil v palačo gu- vernerja, je neki civilni osebi padel iz žepa nabasan sarnokres. Ko se je sprožil, je nastala vsled detonacije pre- cejšnja panika, v kateri sta bili dve osebi ranjeni. Policija je nato zaprla 23 let starega anarhista Ruga, ki je igral veliko vlogo v Barceloni in ondi po- vzroCil tudi zadnje nemire. Našli so pri njem tudi innogo kompromitiijoČih spisov. Darovi. Za „Š o 1 s k i Do in" so plačali predsedništvu: Josip Pavletič, stolni župnik v Gorici 25 K; vesela družba v gostilni Frančiške Brišar na Grahovem nabrala na novo lelo 8 K; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K. Srčna hvala in obilo posnemalcev! Slovenci, rojaki v mestu! Po svojih močeh storili smo vse za pravilno in čisto ljud- sko štetje. Storili smo vse, da bi goriški Slovenci izpolnili števne pole pra- vilno in da bi za občevalni jezik priznali, po zakonu in po resnici, mili svoj slovenski jezik. S tem naše delo ni kon- čano. Sedaj velja braniti, kar je pridobljeno, rešiti, kar še ni po- polnoma zgubljeno. Pričela je namreč revi- zija števnih pol od strani magistratovih revizorjev. Čitajte pozorno, rojaki, sle- deča navodila in razglasite jih ko- likor mogoče na široko, med to- variše, sosede, prijatelje! 1. Vaša zakonita dolžnost aktivnega, dejat\skega sode- lovanja pri ljudskem štetju je končana, čim ste oddali Izpolnjeno In podpisano na- znanilnico. 2. Ne podpišite ničesar večza ljudsko štetje! Kdor Vam pravi, da je Vaša naznanil- nica neveljavna, kdor Vas sili, da podpišite novo, kdor Vam zaradi tega grozi s kaznijo — ta laže. 3. Magistratovi revizorji imajo prvič pomanjkljive pole dopol- niti, drugtč zgrešene pole po- praviti, in tretjič glavno pre- iskati, ali so navedbe v polah r e s n i č n e. Drugih nalog, drugihpra- vic razun teh treh nimajo magistratovi revizorji. 4. Pri reviziji Vi nimate druge dolžnosti, nego na pra- sanja, katera Vam postavlja ma- gistratov vevizor in katera se ti- čejo Vaših števnih pol, odgovar- jaü, nikakor ne ničesar pod- pisati. 5. Vi imate tudi pravlCO za- htevati, da se magistratov revizor legitimuje z izkaz- nico, podpisano odg. župana Bombiča,indolŽnOSt, govoriti z magistratovim revizorjem izključno slovenski. 6. Ker ste dolžni odgovarjati le glede vaših števnih pol, Drobfinice. Enega dee §U se rodila Id tta ' BBirla. — Zakonska Decker v Utlebenu pri Nordliausenu na NemSkem, ki sta pred 3§/4 leti slavila svojo zlato poroko in ki sta bila rojena enega in istega dne, čeprav v razdobju dveh let, sta umrla .22. decembra m. I., mož v sta- rosli 80, žena v starosti 78 let; oba so skupno pokopali na božični praznik in sicer v enem in istem grobu. Nova Jnžno-sibirska železnica. — Ruski minister Stolipin je odobril načrt za zgradnjo nove ruske južno sibirske železnice, katere proga bo vodila čez Saratov-Akmolinsk- in Semipalatinsk. Proga bo dolga 3000 km. Stroski so pro- ¦račanani na 310 mil. rubljev. Od druge strani se pa zatrja, da je finančni minister odločno proti te] že- leznici in da gradnja iste Se ni gotova. Potres v Torkestann. — Pri po- tresu v Vjerny-ju ]e prisk) vsled poru- Sevanja his 700 oseb ob življenje. Po dnevu bivajo ostali v solan in kasar- nah. Po noči pa kljub nizke tempera- ture (—10° R)pod milim nebom, ker se boje novih sunkov. Na več mestih so nastale razpoküne v zemlji. Mesar umorjen zaradi podrazenja mesa. V Stanislavu so neznani vrgli v spalno sobo nekega mesarja velik ka- men. Ko je ta vstal, da vidi. kaj je pri- letelo skozi okno.se je razpočiia dina- mitna patrona, ki je bila privezana h kamnu. Mesarja je tako obdelalo, da je malo nato umrl. Že pred tern atentatom je mesar debival grozilna pisma, češ, da ga bodo usmrtili, ako ne neha po- draževati mesa. Gospodarske vesti. Papir se Je podražil. — Avstrijske tovarne papirja so zvišale cene celuloz- nega papirja za 2 K pri 100 kg. Živinska koga na gobcu In park- ljib Dolžnost nazaanltve — Živinska kuga na gobcu in parkljih razsaja sedaj že po vseh avstrijskih deželah, daljena Ogrskem, v rirvaškoSlavoniji in v Bosni- liercegovini. Silne raztrositve te kugeje največ kriva zanikernost in brezbrižnost nekatenh posestnikov živine in živin- skih trgovcev. kateri izbruh kuge pri svoji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno pa Živinorejci, občine s sejmskimi pravi- cami. kakor tudi drugi, ki imajo opravke z živino, obvarujejo preteče nevarnosti, oziroma škode, opozarjajo sevsi oni, ki imajo opravke z parkljato živino (go- vedo. praSiči, ovcami in kozaml), da je postavno /apovedano izbruh kuge na gobcu in parkljih ali tudi !e sum te kuge nemudoma županstvu ali pa bliž- njemu javnemu živinozdravniku nazna- niti. Kdor opusti naznanitev izbruha te kuge. kaznuje se z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do oOO K. Kdor pa po malomarnosti kugo raztrosi med drugo živino, kaznuje se z zapo- rom od jednega tedna do šest mesecev, oziroma z denarno globo od 50 do 2000 K. Ako pa dotični zakrivi večjo nevarnost za kmetijstvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do dveh let. — Nasprotno sme deželna vlada onim osebam. ka- tere so lastne koristi zapostavile ter izbruh kuge pravočasno, kakor je pred- pisano, naznanile in s tern pripomogle pretečo nevarnost omejiti, podeliti pre- mije od 10 do 50 kron. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigeveznico v eoRici uliea delta Croce stev. 6. Flip k™ zdr?±vnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekallšče 6 (tik lekarne Kurnerj. I Potitim sreem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, I da je naš preljubljeni, n^pozabni sin, brat, svak oziroma stric gospod Josip Mrevlje ¦ v 36. letu svoje starosti previden s svetimj zakramenti, danes ob 6. uri zjutraj I v bolnišnici usmiljenih bratov po rnucni bolezni v Gospodu zaspal. I Zemeljski ostanki predragega se prepeljejo v sredo t. j. 11. t. m. v do- I mači kraj, kjer se bodo čitale tudi mašne zadušnice. I Gorica — Sv. Križ. ¦ Žalujoča družina I Mrevlje. ^^ Brez posebnih obvestil. Ccvljarshe zadruga u Mirnu naznanja si. obsiinatvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče Stev. 1 ter se priporoča za obilno naroebo. — I ma v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema imročila po wr zmernih cenah. ^w Za one, ki trpijo na želodcu! —————————————————-----------------------------------------------------------------.—¦ Vsem onim, ki so si s prehlajonjem ali s preoblozonjem želodca, z /.aužitjcm slabih, za probavo težkih, pronirzlih ali provročih jedi ali z nezniernim zivljcnjom nakopali kako žolodtJno bolcztMi. kjikor: kelodčni katar, krče v Helodcu, böleiine v ielodcu, teäko prebavo ali easliSettje, it» priporoča torn potom dobro domačo sredstvo, iüogar dobrodchii vpliv so je preiskusil že več let. In to jo W Hubert Ullrich-ovo žellščno vino. 'Vl To zeliščno vino je izdelano \r izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zoliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešujo tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo loiodčne bolezni že v kalu. Zatorej se no sme obotavljati pri vporabi. Simptonii, kakor • glavobol, kolcanje, žganjp. napihnjonost, bljuvanji«, ki se pri starih želodčnih boleznih pojavljajo, pojonjajo večkrat po par požirkih tegs vina. Zaprtje in njega slabo poslediee, kakor kolika, utripanje srea, slabo spanjc, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidnc bolečine se odstianijo z zeliščnitn vinom. Zeliš^no vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebno stvari in želodca in čreves s teni, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjka«je krvi, clohnct so P° navadi poslediee slabe prebave, pomaujkljive krvotvoritve in cldUUoL bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljeni in so ozlovoljeni. ki trpijo na glavobolu. so brez sna, ko najvecS hirajo in trpijo. Zelisčno vino daje oslabljenemo življenju novo moo". Zeliščno vino povzdigne tok, pospeši prebavo in hrano, oživlja premenibo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spri- čujejo to. — Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin. Gradišče. Romans, Ajel, Dolgopolje, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana. Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjili krajih Go- riško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. - Svari se pred ponarejanjem! ¦ — Zahtevajte izrecno mr Hubert Ullrich - ovo ^m Zßlistno |ino. Moje zeLščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino nialaga 450.0, vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0, č/no vino 24O.0, sok jerebike 15O.0, črešnjev sok 320.0, aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. Stoite! ,.. . ,, Stoite! ____" Kdo ne pozna tvrdke ____rL____ Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Quomo) v G O RI 6 I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria sivalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in i točno. Origiual Victoria »halni stroji so se I vsem šiviljam, krojačem in drugirq rnočno pri- I \ ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- J L =====- t-------- nega stroja ¦=-=-.-—-^^_n^__ I «„Original Victoria" šivalne stroje. 1 - Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje ' brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi §. stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje B (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamor^znice, sti- skalnice, drozgalnize fstroje za- mastenje grozdja), pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- .-¦' boljša dvokoleso bela, rdeča itd. z znarnko KERŠEVANI & Č U K, ki jih sama izdeluje. Nadalje, puške, lamokrese, drugo belgijsko orožje. stre- jjjäij. Ijivo. — Potem nujboljše gri niofone. Daje na obroke. =~ CENIKI se razpošljajol zastonj. ^^y